Poštnina plačana v gotovini.
Številka t Din.
Uprava; Nebotičnik, Gajeva ul. t. Telefon 36-55 Cek. račun: Ljubijahu Štev. U.614. Izhaja vsak ‘len, razen ob ponedeljkih in po praznikih
GLAS NARODA
Naročnina na mesec Je 12 Din. Za tujino 20 Din. Uredništvo; Ljubljana, Nebotičnik, (JaJeva ulica št. t. Telefon 38-55. Rokopisov ne vračema
St. 314.
Ljubljana, četrtek 30. januarja 1936
Leto II.
darujte jezihe. Beseda, enkrat izgovorjena, nepreklicno odbeži.
Horac.
Dnevna pratika
('■elrtek, 30. januarja 1036. Ka< toličani: Martin. Pravoslavni: 17. januarja, Antonije.
Dežurne lekarne v Ljubljani Dr. Kmet, Tyrševa 43; Trnko* Czy, Mestni trg 4; Ustar, Selen« "urgova 7.
Vreme
. Jasnost prevladuje na zapadu države, a na vzhodu je jasno! V te-ku včerajšnjega dne je deževalo po Vsej državi. Na splošno se je temperatura zvišala. Najnižja tempe-ratura: Mrzla Vodica: —5, a naj-V|š.!a temperatura Sibanj: -| 16 C.
Napoved za jutri: Vreme se bo b'aiovno poslabšalo na severo za-l>adu ter zapadu države, kjer se Unčakuje dež.
Sdlnoe vzhaja ob 7.02 ter zahaja ob 16.42.
Dunajska napoved; Pretežno oblačno. Mih> vreme. Od časa do Vl,sa dež. Vetrovno.
Splošna nopoved; V nekai dne-v'h bo snežilo. Nastopil bo mraz.
Poročilo za smučarje
29. januarja
BNiica — Boh. jezero:	2 C,
Pooblačilo se je, minro, snega v do-hi>i ni. — Bled — Jezero:	2 C,
hooblačilo se je_ mirno, snega v uplini ni. — Pokljuka 28. jan:	1
Y' oblačno, 80 cm srenja. Smuka Hphra. Skakalnica uporabna, panjska gora — Rateče:	6 C,
'Jrometer stoji mirno, pooblačilo lev je, mirno. 20 cm srenja. — Vr-' h-'1 Krnica, Tamar: 40 cm srenja.
Kolce 28. jan.: - 2 C, na 90 cm pidlagi jo cm novega snega, smir ‘P dobra. Planica, dom lii-lhc:	5 C. 50 cm sreza, sOitce.
s,tiuka dobra.
Kino
Četrtek. 30. januarj*
Matica: Redni
Ideal: Silva, kneginja r.-mlaši -Sloga; Triumf ljubezni Union; Zmagovalec srca ^'ška: Devica Orleanska Kino Narodni doni Kranj: V pefek 11 hedptj,, -Kraljevski valček .
Borza	
I	Ljubljana 29. januarja	
''■"M'	povprečna	vrednost
tiijeg-« denarja	
.	goldinar	Dina rjev
	29.76
'"'Hiška marka	17,(16
'"Iga	7.39
lv- frank	14.28
. *"gi. fum	217.50
. 'Mh. dolar	43.20
1 v fr?'nlc 1 Kč	2.95 1.82
i .. t privain,m i |jringu	
i	«1 ing	9.30
H"gL funt	257.00
Šumi, šumi gozd zeleni — Samo pijan krade — Pasja anarhija v Ljubljani — Pod katero zvezdo ste rojeni? — Veselja še vedno na pretek — Pavčič oproščen ~ Lakota v Dalmaciji — Dva sta obupala — Kdo da več?
Japonsko poročilo z afriških bojišč
Tokio, 29. jan. z. Agencija liengo poroča, da zasledujejo tukajšnji politični krogi tudi dogodke v Abesiniji z vso pozornostjo. Ti krogi so mnenja, da Italija ne bo nikdar dosegla svojih namenov; če pa bo imela kakšne uspehe pri prodiranju, bodo isti le malenkostni.
Dopisnik iste agencije javlja iz Addis Abebe, da je Grazianijeva zmaga le začasna. Prvotna potrtost radi izgubljene bitke se je polegla, posebno, ko se je izvedelo, da glavni del vojske rasa Deste sploh ni posegel v boj. Merodajni krogi so izjavili dopisniku, da na južni fronti trenutno ne bo nikakih novih večjih spopadov. Operacije na severni fronti se nadaljujejo. Po zadnjih vesteh je Makala takorekoč že v abesinskih rokah. Italijanske čete so se umaknile, le v Makali sami je še nekaj oddelkov. Ras Ajelu je zajel večje število italijanskih vojakov. Radi ljutih spopadov je število mrtvih zelo veliko. Abesinci so zajeli velike množine vojnega materjala, ki so ga imeli Italijani shranjenega v bližini Makale ter tudi precejšnje število strojnic in par tankov, ki jih Italijani niso mogli pravočasno umakniti.
Z ozirom na položaj, ki je nastal okoli Makale, se Abesinci skrbno čuvajo, da ne bi Italijani pričeli nenadoma s kakšno večjo ofenzivo. Prednje abesinske straže se nahajajo par km severno od Makale. Abesinska vojska trdno veruje v zmago. Ras Kasa je izjavil, da pričakuje, da bo v kratkem času osvobojeno skoro vse ozemlje.
Kakor se doznava z italijanske strani, bo maršal Badoglio v kratkem dal povelje za veliko protiofenzivo, da potisne abesinske čete, ki že nevarno prodirajo, zopet proti jugu. Verjetno pa je, da ho do te ofenzive prišlo šele čez nekaj dni, ker še vedno vlada slabo vreme.
Dva, ki sta obupala
Maribor, 29. januarju.
Danes zjutraj ob 3 se je pripeljal •z vlakom v Maribor 52 leti stari viničar Ferdinand Majcenovič iz Frama. Stopil je iz vlaka in krenil najbrže v gostilno, kajti policiji je Padel v roke p ver e j vinjen in so ga zaradi tega odpeljali v zapor.
Ko so ga preiskali, so pa našli pri njem samokres, orožnega lista pa možakar ni imel. To je bil povod več. da so ga obdržali v zaporu.
Dl, 7 uri pa. ko je prišel jetničar v njegovo celico, ga je našel obešenega ob Peči. Majcenovič je bil že
Lakota v
Šibenik, 2S. jan.
V nekaterih krajih v Severni Dalmaciji je zavladalo strašno pomanjkanje. V mnogih k meč« kih domovih vlada lakota. Kmet« je nimajo moke ne koruze, lira« nijo sc že tri mesece z korenjem in zelenjavo.
Go bi kmetje prodali letošnji vinski pridelek, bi bili za prvo silo rešeni, toda svojega vina ne morejo vnovčiti niti napol za« s trm j. Nekateri so sklenili kup« tije s trgovci v Zadru, toda za«
mrtev. Bog ve. kakše težave in skrbi so Pognale možakarja v tako smrt, Križevci, 29. januarja.
V Vučji vesi pri Križevcih je obupala nad življenjem posestnikova žena Marija Osterc.
Zadnje čase je bila nekam zamišljena. Zdelo se je. kakor da jo tarejo velike skrbi, sa je imela sedem otrok. Včeraj se ji je pa najbrže omračil um in storila je obupno dejanje. Z britvijo si je prerezala vrat. Mož jo je našel v sobi, ležečo v mlaki krvi. Bila pa je že mrtva. Za njo žaluje mož in sedem nespreskrbljenih otrok.
Dalmaciji
radi vojnega stanja v Italiji so bile vse te kupčije razdrte.
Da ne bi ljudstvo od lakote poginilo,.so se oblasti obrnile že na vse odločilne činitelje in p Po« sile za pomoč, ki je nujna. Obr« nili so se tudi na posebni Odbor za prehrano pasivnih krajev, ki je določil okoli 10 vagonov ko« nize za kraje, ki jim v Severni Dalmaciji res preti katastrofa.
Oglašuj v „Glasu"
Ikrvni, . •Adipnt\^ ^ ,
tl

«0 ‘.‘4 v
I Ahialo* t "7 7 >
Dne 21. januarja se je vršila na severni fronti doslej največja bitka v vojni med Abesinci in Italijani. Talijani so priznali, da so zgubili mnogo častnikov (er da ?o Abesinci iz-izgubili okoli 581111 mož
„Glas" je zanimiv „Glas" povsod
Mrzlično oboroževanje Nemčije
London, 29, jan. n- V tukajšnjih krogih vzbujajo precejšn.o vznemirjenost poročila iz Berlina, da namerava nemška admiraliteta razen onih ladij, ki so že v gradnji in ki so preračunana na najmanj 120000 ton skupne tonaže, v najkrajsu časem pričeti z gradnjo še dveh križark in ene matične ladje za letala. V dobrih šestih mesecih bodo ie izgotovljene naslednje ladje:	2 križarki po
po 10.000 ton, l(t rušilcev po 1620 26.000 ton, 2 manjši križarki ton, 18 najmodernejših podmornic po 250 - 270 ton in 6 spremljevalnih ladjj po 6000 ton.
Doznava se nadalje, da »ta bili v zadnjem čsu reorganizirani obe največji bazi v Klein in IVillieims-hafenu. Na novo pa »o bile urejene baze v Severnem morju, ki bi jih Nemčija v-soglasju z določili vez-sajske mirovne pogodbe ne smela več »porabljati v vojaške namene- Značilno je nadalje, da je Nemčija samo v teku pretek'e-ga leta povečala svojo pomorsko posadko od 15.000 na 34.000 nvž. Ce bo Nemčija svoje pomorsko oboroževanje nadaljevala v tem tempu, ptem bo že leta 1910. daleč prekoračila onih 35%, ki jih je kot »krajno mero določil angleško—nemški pomorski sporazum-
Požigalci, brodolomci...
Beseda dneva
Gorje pastirjem, ki pogublja* jo in raztresajo ovce paše moje, govori Gospod. Zatorej pravi ta* ko Gospod zoper tiste pastirje, ki pasejo ljudstvo moje: Vi raz* tresate ovce moje in jih razga* njate, pa jih ne obiskujete; glej, jaz bom kaznoval nad vami hu* dobnost vaših dejanj, govori Gospod. Jaz zberem ostanek svojih ovac iz vseh krajev, k a* mor sem jih razkropil, in jih pri* peljem nazaj v njih stajo, in se bodo plodile in množile. In jim postavim pastirje, ki jih bodo pasli; in ne bodo se več bale, ne plašile, In nobene več ne bodo pogrešili, govori Gospod.
(Iz knjige Jeremija proroka, poglavje 23, 1 — 4.)
Razgovori s čitatelji
Ljudska skupnost
Ljubljana, 29. jan.
Kmetom in delavcem:
V našem ljudstvu se darfes najteže borita za svoj obstanek kmet in delavec. To pa sta glav* na življa našega naroda, ki je kmetsko*delavki.
Usoda kmeta in delavca je to* rej lusoda ljudstva. In ljudstvo se zaveda, da zadolžitev tega in onega kmečkega doma ni zade* va tega in onega kmeta samega, ampak da je to nevarnost za vse ljudstvo. Ker vsaka kmetija, ki gre v izgubo, pomeni izgubo za vse ljudstvo, pomeni izgubo na narodnem premoženju, Zato mo* ra tudi vsak drugi stan, naj bo delavec, obrtnik ali podjetnik, imeti interes in smisel za to, da kmet prospeva. Istotako pa mo* ra tudi kmet razumevati položaj delavca in uvideti, da so življenj* ski interesi kmeta in delavca skupni in da morata v boj za obstanek korakati ramo ob rami.
Stara politika je Sla zmeraj za tem, da se ena stran okoristi na stroške druge, in je tako le, cepila kmečke in delavske vrste. Danes kmet in delavec, če hočeta sama sebi dobro, tem in onim razrednim geslom ne smeta sle* diti, ampak se morata združiti v eno skupnost, v skupnost ljud* stva, v kateri predstavljata naj* močnejši element. Kdor zahaja med ljudstvo z gesli, ki bi to kmetsko*deIavsko silo razcepila in potegnila kmeta na eno, de* lavca pa na drugo stran, ta ni prijatelj ne kmeta ne delavca.
Kmet in delavec si ne bosta ni* koli izvojevala tvojih pravic dru* gače kakor le v skupnem boju, v trdni in neomajni složnosti, — to nam kažejo dovolj prepriče* valno zgledi po drugih državah.
X Gasilski ples v Kranju bo v foboto 1. februarja v Narodnem domu. IX. vinski sejem!
X Akademijo ženske dece s čajanko priredi Ljubljanski So* kol v nedeljo 2. februarja ob' 15.30. uri v telovadnici v Narod« nem domu,
Ljubljana, 29. jan.
Kako znajo ljudje zaslužita de* nar, nam kaže sledeči dogodek. Da pa se pri tem poslužujejo, čisto vseh srudstev, je pa tudi jasno. Pr išel je iz vroče Dalmacije iz ob" čine Poljice ves naiven, da poskusi svojo srečo pri nas. Piše se Malte Tomas, rojen 1896. leta tudi tam okrog Splita. Oborožil se je s pismom nekega senatorja, kar je pa seveda ponaredil. Mož pobira prispevke. pa ne mogoče za poplavljene? ali za sušo, temveč kar za brodolomce! Viharji so na morju tam okrog Splita, mnoge ladje potonejo, ostane le uboga vdova in kopica titrtok! Toda mož ne izroča denarja tem, temveč sebi' v žep. Še ni razvil posebne živahnosti pri nas, toda policija opozarja nanj naše lahkoverno ter dobrosrčno ljudstvo. Torej pozor pred brodolomcem s senatorjevim priporočilom!
Včeraj si je tudi poiskal poit na svobodo iz bolnice za duševne bolezni na Poljanski cesti neki Ehr rič Martin, rojen 1. 1881. v Našicah. Mož je majhne, šibke postave, zagorel v obraz, ostrižen, zdravih, lepih zob, a zelo nerodne boje, oblečen v rjavo, caigasto obleko, pokrit s športno čepico, a obut v težke delavne čevlje na zadrgo. Govori hrvaško narečje. Revež se bo pač na vse načine skušal preživeti, iskal bivališča vsepovsod. Kdor ga haide, naj obvesti o tem najbližja oblastva, da ga vrnejo nazaj med sive zidove bolnišnice, kamor revež žalibog pač spada.
Padel, zlomil, opekel
Vedno in vedno ista pesem! In časopis naj vse to beleži, pripoveduje, svari in opominja. Nesreča je
Zagonetka grozne
Novo mesto, 28. jan. Vsem je še v spominu žalostni dogodek kar dvojnega umora, ki se je izvršil v Dobra vicah pri Metliki že lanskega leta meseca junija, Neznan morilec je tedaj ubil železniškega čuvaja Jožeta Kožarja in njegovo ženo Terezijo. io Ljudstvo je delalo krivega zločina tedaj razvpitega razbojnika Urbanča. Toda orožništvo je iskalo vzroke drugje! Dva dni nato so aretirali Kožarievega tovariša tudi železniškega čuvaja Antona Pavčiča ter progovnega delavca Franceta Švajgerja. Slednjega so kmalu izpustili, ie proti Antonu Pavčiču so se zbirali dokazi. Posledica tega: Anton Pavčič je. stal'
•te dni pred sodiščem obtožen dvojnega umora!
Dokazi so se nevarno zbirali pro ti njemu: čudni madeži na obleki
edino zvesta človeštvu, vedno verno za petami!
Pokelšek Franc, delavec, brez stalnega bivališča, sicer pa tam nekje iz okolice Ktmnika, je tako nesrečno padel, da si je revež polomil rebra na desni strani. Sicer niso to nevarne poškodbe, vendar dovolj bolečin k bolečinam splošnega gorja.
Posestnik Premer Mihael, iz Bolštoe si je dal opravka pri slamoreznici. Nesreča je hotela in mož si je odrezal prste na desni roki. Slamoreznice so že zahtevale veliko žrtev:	rok. prstov ter
sploh poškodb!
Da pa se človek lahko tudi pri kavi poškoduje, je žalostno ugotovil sin delavca Oražen Milko iz Cemuč. Polil si ‘je vrelo kavo kar po obeh nogah ter si ju na ta način občutno opekel!
V noči od 28. na 29. t. m. je iz neznanih razlogov začelo goreti gospodarsko poslopje, last posestnika Peterce Ivana v Dravljah št. 113. Požar je uničil hlev in skedenj, dočim so hišo ob največjem naporu rešili. Ker je ogenj zavzemal nevaren obseg, so tudi tele-fonično klicali gasilce iz Ljubljane. Tako so združeni gasilci iz Ljub-Ijane, domači iz Dravelj ter domačini le pogasili ogenj! Škoda znaša okoli Din 80.000.—, dočim je bil Peterca zavarovan za Din 60.000.— O vzroku požara so razne domneve, najbolj verjetno je bij namenoma podtaknjen.
„Glas44 ni strankarski „Glas44 pove vse
smrti Kolarjevih
obtoženega, najbrže od krvi! Udarci zadani s sekiro na ubogih žrtvah so kazali, da je morilec bil levičar, no in obtoženi Pavčič je tudi levičar! In še celo nad 5 let se je bavil z mesarstvom! Pri obhodu proge je odšel najprej proti čuvajnici pokojnega Kožarja, čeravno je to daljši del proge, tir rej je nameraval izvršiti zločin še v okrilju temne noči! Pozneje bi ga svetloba zgodnjega dne izdala! Končno je pa tudi obremenjevalo Pavčiča dejstvo, da je bil Pavčič ljubosumen na Kožarja, češ, da zasleduje njegovo ženo. Vse te dokaze so zbrali proti Pavčiču.
Danes je bila razprava pred velikim senatom v Novem mestu. Predsedoval je s. o. s. Anton Ktt-der z prisedniki sodniki okrožnega sodišča Romih, Cavelj, Prijatelj ter Meršol! Obtoženi nastopa
precej svest si svoje nedolžnosti! Predsednik omenja o obtoženem Pavčiču, da se mu je prva žena ubila, ko je padla z kozolca, otrok te prvega zakona pa je padel na gladkem tlaku ter se tudi ubil! Sicer pa obtožnica navaja vse gornje dokaze proti njemu! Državni tožilec g. Gustav Barle, obremenjuje, a njegov zagovornik K. dr. Davorin Uroš pa rešuje obtoženca. In vrstijo se protidokazi!
Krvavi madeži na obleki obtoženega niso od človeške krvi, to tudi ugotavlja fiziološki institut v Ljubljani, le madeži na rokavu so sporni, lahko je pa tudi krvavel V zaporu v Novem mestu. Da je le* vEčen, tega obtoženi ne zanika, kar pa seveda še ni nikak dokaz za umor! Pri obhodu se je zamudil. da pa prikrije ito zamudo, je najpreje prehodil daljši del proge, dokler je še bila tema. Sicer so pa krvavi madeži na obleki, ker je nosil iieitra v nahrbtniku seboj-In tako se vrstijo protidokazi eden za drugim. Državni tožileo priznava, da res obtožnica stoji samo na indicih, pravih dokazov pa vendar ni.
Rezultat posvetovanja je bil nato sledeči: Obtoženi Anton Pavčič je radi pomanjkanja dokazov oproščen vsake krivde! Morilca obeli Kožarjevih bo treba torej iskati drugje!
Dnevna kronika
X G. minister dvora N j. Vek kralja je obvestil predsedstvo Ljubljanskega velesejma, da bo« sta letošnji spomladanski in le« toŠnji jesenki Ljubljanski vele« sejem od 30. maja do 8. junija, oziroma od 29. avgusta do 9. sep« tembra, pod pokroviteljstvom N j. Vel. kralja Petra II.
X Cenj. nove naročnike, ki so se priglasili v zadnjih dneh, vljudno obveščamo, da so jim na zahtevo na razpolago vse števil« ke našega lista od začetka izha« jan j a zanimivega roman »Mašče« valeč«. Na številna tozadevna povpraševanja smo s tem odgo« vorili in smo prizadetim zapro« šene številke lista tudi že od« poslali.
X Pod okriljem društva »Ta> bor« bo v četrtek 30. t. m. pre' d aval dr. Julij Fellacher o Fran« cu Grafenauerju in njegovi dobi na Koroškem ob pol 21 na real« ki v Ljubljani, Vegova ulica-Vstop prost.
X Za bližajoči se večer Kraje'” nega odbora JS, ki bo 8. februar« ja na Taboru, so mladi stražarj1 narisali več propagandnih leta« kov, ki bodo razstavljeni 30.
31. tm. v prostorih J S, Tyrševa cesta 1/IV, in sicer od 14 do 1 / Občinstvo naj si ogleda to zan>« mivo razstavo letakov, med ka« te rimi so nekateri tudi z umet' niško vrednostjo.
X Prirodoslovno društvo Pr*' redi svoje 8. predavanje v sobo« to, 1. februarja t. 1. ob 18. or' v predavalnici Mineraloškega j*1' stituta na univerzi. Predaval šef kemičnega oddelka Drž. hiti-zavoda v Ljubljani, g. inž. Lindtner o higieni prebave.
Ljubavna romanca, film življenja, radosti, ljubezni in sreče »Adorable«
PREMIERA DANES ob 16., 19.15 in 21.15 uri Najslajša opereta te sezone! Spomnite se nepozabnih filmov z Janet Gaynor: »Angel ulice«, »Ob zori« in »4 vragi« in oglejte si njen najnovejši film
Triumf ljubezni
Janet Gaynor
Režija Wiljem Dieterle.
KINO SLOGA
Tclef. 2780
Pavčič oproščen
Pasja anarhija
ali šinterski ititeregnum v Ljubljani — Tivolski lov naj bo zoološki vrt
Ljubljana, 28. januarja Dve dcigli razpravi pri okrožnem sodišču zaradi nesrečne nasilne smrti dragocenega nemškega ptičarja, M je bil last tedanjega župana im sedanjega Podžupana dr. Ravniharja, sta tiubljainisldiim prijateljem živali, zlasti pa psov, kužkov in ščenet šele odkriti, da so njihovi ijub-lienci pravzaprav v večni nevarnosti pred smrtonosnim stre-tnni, čeprav je koniederec umil 11 zato sedaj vlada tudi v našem »testu šintarski interregnum a'i Pasja anarhija, oziroma pa-raldiiiž pasje svobode.
Dva ugiiedna ljubljanska advokata, ki sta obenem tudi slovita 'tovoa, in izjave najrazličnejših 'lovskh avtorjev in kapacitet ter tJTgainizacij prav gori do vseučili-škega profesorja lova so strme-et Ljubljančani slišali na št. 79. »t 'izvedeti od njih prtresljivo v'est, da so vsi tuji psi v lovišču zapisani smrti. Tuji l>si so l)a .uist najemnika lova fi njegovih prijateljev. •Krogla v lovišču ne preti samo braktrjem, termačem in drugim lovskim »som, temveč tudi bernhardin-ve|n, hrtom, dogam ter daikeij-»0,n in čeprav menda ta ubo-slhva paistna v Ljubi'jani ne spa-»» med lovce, ima vendar v ktomitvi; svojega rodu tuai že zabeleženo rožniško kroglo, j'knatka, vsak šSrinogat leKsi->■•6, ki samo diši po mop.su, ptt-ue.jiui ati tudi po pekmezu, uo-■l0njezu aii narodni šekel kate-‘ekoli pasme, plemena, sorte, Vrste in pafvrste, z letošnjo ati zgnajovinsKo ma-rKo, kn so ba e x' Ljobjjaini posebno v modi, ati |la tudi brez marke, prav vsak »*s je cdviiseii sauno od milosti “Umnika lova. Tu na št. 79, 'n,t> tudi slišali, da lovišče ni sa. ,r'ti šišenski vrh, temveč tudi yvs Rožnik in ves Tivoli ter VVezda in graiskli hrib in sploh Vsil Ljubijana!
Lovišče
na Kongresnem trgu
. : o Kongresnem trgu hiti vo-'jitVuča dama s psičkom v na« kI,c,»' Je prav šjk s kužkom! Ro , u,Kk; ulici je pa tedaj iz Tivo-'j1"1 iii")hriše pn.vtovsko navdah-vs'n zajček, kav se je tudi res ^‘ zgodilo. V kožuhovino zavi-riti gleda izpod pazduhe, de-.o un začudeno gleda strašim y' /, dolgimi ušesi in že je t' 0 zabevska. Pumf! in Fifi mr-(|... i‘,1tde z naročja, nesrečna in, 'a. se Oa topi v isclzah nad
- 1 "-Ki.'cem
svojega nepozabne-Mik, T1 encu- • • Preveč žalostna
ljub j
■»L bi ju moglli opisati
nS.traziki. Dravfca je taka in •hreisen je zakon: pes je phv ‘Viučiiio v lovišču im po pa k,: UUl Ka je zadela krogla! ^»Kresni, trg jc lovišče, lajanje tte I,l,ri/"aive — basib-u. In pa še bli i-e'.*1ie posL-diee!
ŠJlj
["jtgrafu
bil	nos'edieu! Lahko je
■ ,SUt, za.ičdk tudi breja zajk-Uničjii v^1 h straih škodoval ter Ati ". ^ '-'^oe zajčje rodove. številu,.'1", ilvl zajček skirbcn oče suj tifužAite, kar je gobovo.
'hrtivnuM, ua ise miuiže.
kakor zajeti. Morda tudi ženin aili celo nevesta in sploh, če pričnemo z družinskimi zvezami, zajcev ne bo rte konica ne kraja, da škode sploh ni mogoče vračunati. Zaprisežen lovec je storil svojo službeno dolžnost. zaiwi.uu .,:.'va pa tudi m imel 'Zlonainern-ega naklepa.
Lovska 'latinščina ije slavna, nič manj silovita pa ni zgovornost 'Sovcev. Paradoksno je upanje, da prideš lovfcii do konca! Zato je bila zadnjič sodba res Sailioirlonskia, raj se prebijajo lovski juristi še petkrat po tri ure na civilnopravni poti. Za lovca pa pelje ta pot v neskončnost. . .
Tivoli — narodni park
Važne.še je za nas, da so Ijub-Ijainiski nasadi in sprehajalMšča — lovišče. Najemnik je dejal, da ga lovišče velja tja gor j do Kosez ail še dalje 7000 Din na leto. Morda so v ta znesek všteti tudi drugi stroški razen najemnine, vendar je pa to vseeno. Ali hi Velika Ljubljana, tako in tako središče Slovenije, res _ ne mogla shajati brez teh 7000 Din?
Apllavdlnali smo načrtom mojstra Plečnika in prof. Jesenka, ko sta hotela iz sedanjega lovišča napraviti velik botaničen vrt in tako tik Ljubljane pričaj-vati tudi majhen narodni park.
, A!ii ni sramota za vse Slovence, če doslej šc nismo našli toh-ko ljubezni do prirode, da bi tiili vsaj v naših parkih prepovedali pobijanje živali? Talko se nam je. že zavrtelo v možganih, da z vso silo hočemo zajce in sme v Tivoluju dati kakor leva in tigre v železne kletke, da bi bile varne pred'lovci. V _nehaj jelih bi lahko imeli v '1 ivollju poln;) krcikili srnic ;n srnjakov
. če bi ne bilo tam lovcev in nMliovi! psov!"
Angleški misijonarji
Amerika, ki glede srčne kulture gotovo ni ma prvem mesta, ima ogromne nacionalne parke. Ker divjačine hi zvedi nJkdo ne sme več pregaitialti, pred hoteli sedaj medvedje beračijo za sladkor! Po švicarskih in drugih evropskih narodnih parkih j divjačina postala v nekaj letih krotka, da je iz rok. V Ljubi jami je pa menda ediio društvo, ki se ne more 'razviti, Društvo za vav-istivo živafli, komaj pa zaradi po-mainjkamja članstva shaja pridno Društvo Iza varstvo ptic. Se nelkuj! Rnileti je bito v naših kn-jiih precej prav visoke in prav bogate angleške gospode. Lord, slaven bibliofil, ki' je za novo izdajo Shakespeara podaril nad 12 miuijonov Dim, je prenočiva'-. v pliarvliiaih tudi ma sikupr.ih ležiščih. Dejal je, da maše planine• predvsem naše planinske koče prekašajo četo Švico, toda gospod je Itbdi pristavil, da je groza, zia Angleža lin kulturnega človeka sp-.ih — uničevanje planinske flore In favne pr; nas! Ce hi bi a pa ta 'gospoda, ki pričakuje naša l.eitiiška deželi prav iiing.) od nje, sllišala, d.t
Ljubljančani v svojem parku poibijajio srne — bi nam namesto letoviščarjev poslala — mi-
sionarje. .
Krotke srnice v Tivoliju
Kiiliž božji, »Hi maš tujsko prometni svet ne vidi tega škandala! Zoološki vrt hočemo imeti in s klelbti kanci ter volierami hočemo tirpinčitii žiivailit. Vsi živalski vrtovi so -kolikor toliko inučeiništvo z-a živali, Flagan-bedkerjevega Stelingana si ipa niti miili,jonska -mlesta ne morejo privoščiti. Lastniki parcel na Ro Žiri?,kil in Šišenskem hribu, Id še niso v posesti mestne občine, ise budo «$alli gotovo pregovoriti, da v gozd spustimo ne-
kaj družin srnjakov mi s 500 uk 61 Xj valilnic spet privabimo naj. različnejše ptice, zlasti pa koristne pevke. Malčke in zajce naj varuje mestni lovec, in tudi vsi •lastili,M vrtov naj jih imajo p-raj vico zatirati. Sčasoma se bo našel in nabirali tudi tilenar za preprosto žično ograjo okoli in okoli hriba, da bi bila divjad vamna in tudi, d'a je ne bi prepodi#. Tedaj pa bi lahko v Tivolski gozd ■spustili tudi jelene in drugo div« jačino. Po izkušnjah v vseli na« rodnih parkih živafli postanejo že po nekaj generacijah, torej v nekaj 'letih krotke, če jih ne preganja n-aijnevairnejša zver —• človek.	A. O.
Šumi, šumi gozd zeleni
Z nedeljskega zborovanja gospodarstvenikov
Ljubljana v jan. Svet se giblje v znamenju •zborovanj! Jo že tako, da so čuti človek nekako sproščenega, da sme javno povedati, da ni tako in tako. Kolikor glav, (oliko misli! Sicer smo pa precej skromni, kopico dobrih 'sklepu)", par vzklikov in vse odložimo »ad akta«.
Sankcije nas težijo! Les ne gre več preko meja naše zemlje! Lesna indu-strija nevarno propada! Lah noče kupovati od nas, (udi druge robe ne, mogoče bi mu ponudili našo smolo. Te imamo dosti! Kaj Pa. ali Anglež ne rabi nič smole? Jo ima bržkone sam dovolj.
Va so se zbrali naši velmožje! Treba odpomoči! Vse v znamenju: šumi, šumi gozd zeleni! Zdelo se mi je, da je res zavel v . dvorano Trgovskega doma šepet naših gozdov! Vse je izzvenelo v vzklik:	kam z lesom?
Ugibali so možje, pretresali probleme. pri samih žveptenkah porabimo prftnalo lesa, pa še ledaj državljani, če le morejo prižgejo sedemnajst cigaret z eno vžigalico. In kmet spet kreše gobo. To ne gre in ne gre! Treba prepovedati!
Poleg mene stoji v dvorani možakar,' trd in okoren kot grča v lesu! Sama predpodoba našega hrasta! Nervozno mu skače brada gor in dol. Zdi se mi. da ga duše neizgovorjene besede, pdleglo mu bo, samo da zine! Pa mn pomagam! Prilike dovolj!
— Kdo pa je- listi visoki možak? — Ga ne poznate, naš Škrbec!
____ To da je Škrbec? Dvakrat bojevnik?
Poznam ga dobro! Kleno padajo besede, bolestno reže resnice v dušo! Postava, način govora, artikulacija, Gate? Za vraga, nekaj hitlerjanskega je v njem! Večkrat slišim prislovieo: Škrbec seka. a Škrbec tudi gladi! Ponosen je na samega sebe! Silna vera vase! Te nam res manjka!
Kaže, da so ministri nekako postavljeni pred ljudski forum! Zvedo naj našo grenkobo! In pomagajo! Ge bodo mogli,
■Elegantna postava ministra Ulman-skega vzbuja ljudem upanje, naš Mi-ba Krek, Po postavi je majhen, a daje vtis vzgojene amMcijpznosti. Sicer pa navzoči ministri Kožulj, Jankovič. Uhnanski, Krek delajo vtis: da tii-merava vlada ittir nekako prenčsli svoj sedež v Ljuhjano. Ljudem to imponira, vera raste! Ni čudno,. da preveva vos Beograd lak optimizem, če imajo takele kalibre med sel-oj. i Baje že zato ne čutijo tako močno krize!
Možje na odru govorijo, ideje padajo! Okrog mene zagovorniki ter protivniki sankcij! Zagovornik navede tehten razlog:
— Četudi bi sankcij ne imeli, bi plačali gor!
— Ni res! To ste brihtni!
— Je res! Boš poslal les Lahom, denar porabijo za vojsko v Abesln-ji. ti se )>oš pa obrisal pod nosom za denar!
Preklemansko tehten razlog, ni kaj ugovarjati! Če, Lah denarja nima, je bil res zadnji čas. da uredimo sankcije ter s tem obvarujemo lesne trgovce za denar!
— Angleži naj sedaj kupujejo b's od nas. saj imajo denar!
— Ne drži, Anglež ne rabi mehkega lesa!
Država naj uvede Premije za izvoženi les!
— Ti boš dal pa denar!
— Če je za premestitve denar, naj bo pa še za nas!
— Ne politike, možje! Za les gre! — Mar ni tudi to politika?
In tako je kolebala množica ; slušaleev zdaj med enim dognanjem, zdaj med drugim! Vsak jo imel najmanj deset pristašev! A možje na odru nas vse!
Narod se je oddahnil! Javna dela.
[ obljubljene ceste, nove železnice, ljudem zaslužka ter kruha! Še bo sijalo sonce, oj sonce rumeno. . .
Strah pred steklimi psi
•	Ormož, 29. jan.
Zadnje čase je bilo več prijav ir. naših okoliških vasi. da so se pojavili stekli psi. Med ljudgtvom je zavladal velik strah, tako da so se ne-. kateri jeli že bati vsakega psa. Pretekli teden je pridivjal v hišo pd, sestnika Kosca v Frankoveih domač pes ter obgrizel veččlansko njegovo družino. Posebno je obgrizel starega očeta Jurija Kosca in njegove male vnuke. Domačega psa je bržčas obgrizel kak stekel pes. posledice pa niso izostale.
Vso K os če c o družino s sirnim očetom Jurijem so le dni pripeljali V Pastorjev zavod v Celje.	_
Mlada ženku policista; »Dra@t mnžiček, povej mi, ka'bero tvoiA oko pa je pravzaprav Pko postave?«
Slike iz sodne dvorane
Sam na svetu
Ljubljana, 28. jan
Niti njegovih rojstnih podatkov ni. Menda drži. da je bil rojen v Gradcu najbrž v kaki porodnišnici, saj je nezakonski, a če je bil rojen 1. 1911., kakor je v spisu, ali pa 1914. niso mogli ugotoviti Sam ve natanko za dan in mesec 1. 1914. fn sodišče mu je zato verjelo. Matere ni nikdar poznal in tudi ne ve. če je še živa, za očeta pa sploh ne ve. Edino birmanskega botra ima v Slovenjgradcu, kamor je tudi pristojen in je hodil v šolo. Z večino je bil v Gradcu, od koder so ga pa vedno spet pregnali v pristojno občino, a tudi na naboru še ni bil. Vse se ga hrani Rokodelstva se ni naučil. Neprestano je iskal dela in strehe, saj doma nima nikjer.
čeden in simpatičen fant je Viljem, a siirota, zapuščena in preganjana, kjer se prikaže. Pošteno je delal, žagal drva in sploh prijel za vsako delo. kar je dobil. Šele meseca avgusta se je prvič pregrešil.
Svojo obleko je ukradel
Svojega tovariša na stanovanju v Šiški je prosil, naj mu posodi srajco. Lepo, svileno srajco je dobil. čez teden dni jo je pa vrnil z mastjo pomazano. Prijatelj je zato ni hotel vzeti nazaj in je zahteval 80 Din. Ker mu jih ni mogel dati, je tovariš konfiscira! Viljemov suknjič, kopalne hlače, sandale, usnjate gamaše in staro ponošeno suknjo. Ko je strogi prijatelj spal, je Viljem skozi okno zlezel v sobo in mu vzel iz denarnice na mizi. čeprav je bilo še več denarja v njej, samo 7 kovačev, pravzaprav na račun, saj mu tovariš obleke ni hotel vrniti. Pa je prišel Veliki šmaren, Viljem pa brez čedne obleke. Spet se je splazil v tovariševo sobo In vzel svojo obleko in tudi srajco. Iti jo je imel izposojeno od hlapca. Obtožnica ga dolži, da je vzel tudi apa- | rat za britje, kar pa obtoženec
odločno zanika. Na sam Veliki šmaren ga je pa prijatelj na kolodvoru zagrabil, sedaj pa še pripoveduje. da ga je Viljem zato hotel z nožem. Ni seveda res. saj bi ga bili vendar takoj zaprli, če bi bil na kolodvoru z nožem suval okrog sebe!
Tudi prijateljevo kolo si je izposodil, da se je peljal na Štajersko. V Mariboru so ga zaradi kolesa, ki ga je lastnik takoj dobil nazaj, obsodili na 10 dni pogojno. S temi pogojnimi 10 dnevi se je za Viljema pričel
križev pot sirote brez doma
Že med potjo od Maribora do Ljubljane so ga večkrat aretirati in zaprli. Človek brez doma, sredstev in službe je potepuh in nevaren človek! V Ljubljani so mu na sreskem sodišču dali zaradi prestopka tatvine, ko je svojemu tovarišu vzel svojo lastno obleko, 21 dni zapora. Ali sodba ni obveljala. ker je po svojo obleko šel skozi okno v zaprto sobo. Zato se je moral danes zagovarjati pred malim senatom na št. 79. Kaj bi se zagovarjal, tajil tudi ni in vse je po pravici povedal, kar je res in kar^ga dolži tisti tovariš po krivici. Zaradi zločina tatvine ie bil obsojen na 3 mesece 10 dni strogega zapora.
Zagovornik ni prijavil priziva niti revizije, fant je pa samo vdano prikimal.
Ko pride iz zapora, kam naj se obrne, kaj naj začne? Sirota brez doma, delavec brez dela, sedaj pa še — zločinec. Kdo mu bo dal dela, kdo kruha in trehe. tatinskemu zločincu? Na cest; nc more biti in tudi ne sme...
Pravica je slepa. Kam naj slepa pokaže nesrečnežu smer? Vdano sftopa sirota proti drugi postaji svojega križevega pota. A!i bo srečal usmiljenie in dobroto, da mu pomagata na pot do miru?
Samo pijan krade
Ljubljana, 28. jan.
Trgovski potnik g. Otmar Ko-bald je bil šele dvanajstkrat kaznovan zartdi tatvine. »In drugače?« vpraša predsednik senata s. o. s. Brelih.
— Oprostite, gospod predsednik že velikokrat.
Rojen je obtoženec v Mengšu pred 46 leti in je zelo izobražen, fin gospod. Na Ledini ie napravil 3 razrede. Pri vojakih je bi! pa v bolnici in odtod gotovo njegovo obširno znanje o zdravilstvu. Trgovski potnik po poklicu brez stalnega bivališča, navaja obtožnica.
— Oprostite, gospod predsednik, že 27 let stanujem na Ambroževem trgu.
— Ali ni bolj stalen tukaj-le? nekdo godrnja v ozadju št. 79.
»Kaj ste pa sedaj delali?«
— Oprostite, gospod predsednik, propagando za izvrstni zdravilni čaj
Triglavska roža
Takorekoč moje podjetje, oprostite, gospod predsednik, samo brat je založil 40.000 Din.
In res je mož popolnoma v stilu zdravilne »Planinske rože«: zelene gamaše, zeleno obleko, zeleno odpeto srajco in kakor roža rdečo glavo. Od zdravilnega čaja.
Na Silvestrovo je v trgovini Feliksa Urbanca mimogrede stisnil pod dežni plašč 3.60 m ženskega modnega blaga v vrednosti 384 Din. Uslužbenec trgovine je opazni in blago so mu takoj vzeti.
— Priznam, a oprostite, gospod predsednik, bil sem pijan. Primc me samo v pijanosti in se ne zavedam, da vzamem. Pri »Štefanu« v kleti smo govorili, da Urbanc dd, če mu kdo gre čestitat. Oprostite, gospod predsednik, res sem gospodu Urbancu
šel novo leto voščit
Ne vem, če sem govoril s šefom, I ker sem bil tako pijan. Samo pri-
jel sem nazaj grede za blago — oprostite, gospod predsednik, saj veste, da v pijanosti vse naprej pride. Oprostite, jaz se ne spominjam!
Državm tožilec dr, Lučovnik tudi prav nič noče verjeti in protestira: Kaj boste v pijanosti čestitali, krast ste šli! in obtoženec užaljeno:
— Oprostite, gospod državni pravnik, preglejte vse moje kazni — vse v pijanosti!
»Kaj pri treh letih in pol kazni tudi?«
— Tudi! Takrat so pa vse tako narediti. Oprostite, gospod predsednik. znanec mi je dal
večjo vsoto dolarjev
naj jih zmenjam. Stopil sem k Ban-kotu na Šmartinsko cesto pogledat in, oprostite, gospod predsednik. so me vrgli ven. Med vrati so se spravili na mene in zmanjkalo mi je listnice z dolarji, jaz se pa sklonim in jo uberem. Oprostite, gospod predsednik, bil sem pi-
jan in sem šele pozneje izvedel, da ni bila moja. Najbrž ie pri ravsanju komu padla iz žepa, jaz sem k) pa pobral v dobri veri. Prav vse so mi naredili, da sem bil ob dolarje in še zaprt.
Take intrige! se je nasmehnil drž. tožilcu.
— Oprostite, gospod predsed' nik, hemeroide imam in moram na operacijo. Prosim za odlog kazni.
»Saj še obsojeni niste, poča' kajte!«
Kratko posvetovanje in 5 mesecev strogega zapora z vinjenostjo za olajševalno okolnost, ker trezen ne bi bil tako neroden P11 tatvini.
— Sprejmem, kaj pa hočem?
Nato pa živahno pogajanje zaradi operacije. Naposled odlog kazni odklonjen in obsojenec začudeno:
— Ooprostite, gospod predsednik...
= Planinsko rožo naj pije! mu svetuje glas iz publike.
Kdo je
ponesrečenec ?
Radeče, 29. jan.
Pred kratkim smo poročali, da je povozil osebni vlak neznanega moškega Pri Bregu blizu Sevnice. Nesreča se je zgodila baš na ostrem ovinku železniške proge, zato ni izključeno. da je ponesrečenec padel med vožnjo iz vlaka.
Te dni se je vršila preiskava, kjer je bil med drugim navzoč tudi organ železniške policije z Zidanega mosta. V žepu ponesrečenca ali samomorilca so našli dva bankovca po 100 Din in prav nič drugega.
Vlak je neznanca strahovito razmesaril. Odrezal mu je glavo in noge. Po letih sodeč je srednjo starosti. Bil je gladko obrit, finih rok. Nekatere zobe je imel z zlatom plombirane. Obraz je imel podolgovat, lase kostanjeve larvo. Oblečen je bil v boljšo sivo obleko. Na sebi je imel sivo suknjo, modro pisano srajco in rjave polčevlje z gumijastimi Podpet-niki. Klobuk je imel zelen. Kdo je neznani ponesrečenec. Ljudje so zanimajo zanj. enako tudi oblasti, toda do sedaj vse brez uspeha Po zunanjosti sodeč gre za 1>oljšega uslužbenca ali obrtnika. Kdor bi pogrešal v svoji bližini moškega od 30 do 85 let, naj sporoči železniški policiji na Zidani most.
Priležnici odsekal nos
Osijek, 29. jan.
Pred sodniki v Osijeku se je pred dnevi zagovarjal .34 leta stari Blaž Lizačič zaradi n ena* vadnega delikta: odrezal je nos svoji priležnici Juli Bošnjak.
Blaž je živel z Julijo na divje skoro 12 let. Jula jc danes že 50 let stara. Lani pred Veliko nočjo sta se pa sporazumela, da sc bo* sta točila. Jula jc šla k bratu. Kmalu nato so jo pa povabili na sodišče. Blaž jo je tožil, češ da mu mora plačati odškodnino, ker jo je 12 let izdržcval. Sod« nik je Julo oprostil. Blaž se je pa maščeval. Drugo jutro jc Julo izvabil iz sobe in ji odrezal sprednji del nosa. Sodniki so ga obsodili na 10 mesecev strogega zapora.
riamcmcc v belem krogu
Ljubljana, 30. j*"-
Tako je pel slovenski pesnik 0 svečah in smo se nekoč otroci v osnovni šoli učili te pesmi »il pamet. Še sedaj se je vsako let° spomnim, kadar zagledam na tr> gu gveče.
Star slovenski običaj narekuje blagoslovljeno svečo, ki mu hi’ svetila na poti s tega sveta. Te sveče dajo ljudje blagoslavljat rri Svečnico.
Na trgu jih je danes že vse polno. Stojnica za stojnico sC vrsti pred Kresijo in vse s° polne sveč. Svečarska obrt sku' ša pokazati vso svojo umetnost’ Tu so izdelki v obliki svitkov, knjižic, kasetic in spet sveče s podobami svetnikov ali s cvetih' nim okrasjem. V barvi in oblik* je polno bogastva. Vsak oku9 najde nekaj zase. In cena j c P°! nižna. Seve, umreti mora PrC} ali slej vsakdo, pa bi tudi večji revež imel rad nekaj svet' lobe na tem potu. To men d11 vedno priznavajo naši svečarji 'n je najcenejša svečka, čisto l’V°0 delo, na prodaj že za 75 par.
Morda jc še kje doma običal; ki jc bil pred nekaj desetletji Pj* nas po kmetih splošno v navad*’ Ded jc z naj mlajšimi vnuki ost4* na Svečnico med mašo dom8 varuha hiši in otrokom. Pa je ^ po narezal toliko enakih kosce sveče, kolikor je živelo ljudi P0‘, to streho. Potem so med blalj0* slovom te kosce prižgali in dol čili, koga v hiši pomeni vsak samezni košček. Čegar svečk4 je najprej dogorela, po tega J po stari veri najprej prišla srnr/
Nc spominjam sc več, v ka ^ šni vrsti so nam sveče dogor vale, vem le, da sem vedno žcej naj bi dedova gorela najdalA' kajti pri njem sem v vseh te ^ vah našel vedno varno zatjsJ ' Čeprav je bila moja želja * na, ni bila uslišana. Ded že da no sni v grobu i
Milijoni za ceste
Zagreb, 29. jan. Letos so v načrtu deli velikih mednarodnih cest, ki vodijo od naše meje skozi Ljubljano in Zagreb v Beograd. Dne 4. febru* arja bo licitacija za moderno ce= sto zagreb—Sesvete, ki bo stala okoli 8 in pol milijona Din. Za* jo bodo graditi takoj po li< citaciji.
Za tem bo prišla na vrsto gradnja ceste Sesvete—Dugo Se« 1°. ki bo stala okoli 11 milijo« nov dinarjev. Nadalje je dolo« čena gradnja in poprava ceste iz Dugega Sela do Božjakovine. ^ri gradnji ceste Zagreb—Pod« sused bo zaposlenih stalno oko« 800 delavcev. Na pomlad bo« do zgradili tudi nov most v ivrapču.
Ita Rina v Zagrebu
Zagreb, 29. jan. iVčeraj se je v Zagreb pripe« Ijala filmska igralka Ita Rina, ki ^*vi zdaj stalno v Zagrebu. V ^ugreb je prišla na povabilo film« '*ega podjetja, ki daje v svojih *'nih film domače produkcije, v katerem igra glavno vlogo Ita
Rina.
&ela, ki dajejo upanje v naše mlade talente
Ljubljana, 29. jan. Rakor znano, jo ljubljanski krajev-111 odbor Jadranske stražo razpisal “uteiiaj za plakate za svoj »Večer uarodnih noš<, ki bo 8. februarja spet ''družila vso Ljubljano na Taboru, meležba pri tekmi je bila sramotno "'ajlina. Lo 41 osnutkov so poslale V6® šole banovine! Res, da smo pred ?asljn6koin semestra, vendar smo Pa
Preverjeni, da bi n. pr. športno tekme "dadine prav nič ne bile motile.
Razsodišče, ki mu jo predsedoval Predsednik Društva likovnih umetni-°v akad. slikar prof. Gojmir A. Kos j11 e,a bila v njem še arhitekt Mesar /r Ante Gaber, je sinoči ocenilo planje tako-le: L nagrada Trpin Peter r. *L drž. r. gimnazije v Ljubljani, nagrada Lavtar M. s škof. klas nn,,- v yj(lu> . nagrada za „^P-ni plakat Klavora Milenko s 111. r. ginm, v Ljubljani, a knjižne agrado dobe pohvaljeni Bernardi n^jja Zuršulinske mešč. šolevl.jub-i .1*1’ _ Cilenšek z učiteljske šole v h >ljani, Čuček Tatjana iz Ptuja, j avera Milenko s 111. drž. r. ginm. •J'. Mihelič Mirko z učit. šole v Ma-h	Podgornik Alojzija z urš.
n' _ • šole v Lj., nadalje pa Poženel.
Posvečaj večjo pažnjo svojim zobem: neguj jih
izkušeno kakovostno zobno pasto
Jugoslovanski proizvod	Tuba Din." 8.-
Pod katero zvezdo ste rojeni ?
Zadnjič smo — uta temelju astroloških dognani — podali značaj in usodo oseb, inojenih v znamenju »kozoroga« (med 22. decembrom in 19. januarjem); danes podajamo listo za vse tiste, ki so zagledali luč sveta v znamenju »vodnarja« t. j. v času mod 20. januarjem in 19. februarjem.
V ozvezdju »vodnarja« (star: astrologi so mu dali to ime, ker De v tam času največ padavin) je vladajoči planet Uran — »zvezda presenečenja«. Astralnim vplivom tega planeta pripisujejo vse nenadoma nastajajoče iin nastopajoče, vse naglo nepričakovano in takorekoč eksplozivno. Ti vplivi pospešuje To lizume, zlasti pa hipnotične m telepatične eksperimente.
V znamenju »vodnarja« rojeni se odlikujejo po prav lepih lastnostih. So očarljivi ljudje, ki si pridobivajo veliko prijateljev. Odlkuje jiih neka izravnana mirnost, storomnonst, taktnost, zvestoba in ljubezen do bližnjega. Niso skopi, a so varčni. Ljubijo družabnost. Živahno zanimanje kažejo za dnamatsko umetnost m za vse zadeve javnega življenja. Lasten jim je tudi čudni dar. pomirjevalno vplivati na umobolne in celo brati misli. Občut-fljiv't, lldltiuni lin (samosvoji, so vendar ljubeznivi, odkritosrčni jln prikupljivega vedenja. Udarce usode prenašajo s filozofsko ravnoduSnostjio. Ob gotovih časih pa se jih poloti nekakšna nezadovoljnost. Tedaj zavidajo tiste, ki se jim ix> njihovem mnenju bolje godi.
V prvi ipcOovici, te sfere rojeni se daj olažjie voditi kot drugi, a
me tako zanesli ji vo. Mnoge prešanja tako velika ljubezen do narave, da se včasj umaknejo v samoto, da se morejo nemoteno udajati svojim Samarijani. Drugi zopet delujejo prvenstveno v svojem poklicu, so polni častihlepja iin samozavesti in sijajni govorniki. Mied njimi srečamo tudi znannertite izumitelje, znanstvenike in mistike. 1 isti, ki so rojeni proti koncu te sfere, se najrajši posvečajo književnosti, umetnosti in gledališču.
Ker vsli v znamenju »vodnarju« rojeni le neradi razodevajo svojo dušo in občutijo mnogo z,a-držlkov, da bi zidali svoja čuvstva, jim je težbo dvorili1! ženskam. Kadar pa resnično in globoko ljubijo, so absolutio zvesti. Vsako idelaivnost, ki je kakorkoli v zvezli s svincem ali premogom, ji mobeta uspeh.
Za Uranove in »vodnarjeve otroke veljajo v glavnem enaki nasveti kakor za ljudi »kozoroga«. V času mladega meseca bodo imeli uspeh v poljedelstvu in vrtnarstvu;lstotako 'tudi v vsem, kar je v zvezi z radiom, telegrafom, telefonom, železniškim .prometom in letalstvom. V službi naj se varujejo, da ne pridejo v konflikt s predpostavljenimi. Naj v tem času tudi ne sklepajo 'ljubavnih in ipitijaltellskih zvez, kot šefi itn gospod ar ji ne nameščajo uslužbencev in ne posojajo dierrarja kn ne najemajo posojil« Potovanja po morju so še vednio riskantna. Kakšne opera-ciije, ziasjti na zobovju ali nogah, naj po možnosti odložijo.
'Dan Uranovih 6trok je sobota. V ostalem veljajo zanje listi srečni dnevi in •številke kakor za Saturnove otroke.
z Ivo’ Zupančič in Žagar L, vse j Jl1 'ijanske učiteljske šole. Značilno ukV \ 80 ''’*e "ajholj delavne učitelj-!, 80'e’ kjer nimajo risanja. . j, s| Plakati so v četrtek in petek „i •".''dne do 19. razstavljeni v pisar-p;(j. (abljanskega k. o. JS v IV. nd. Tv^v’e Ljubljanske kreditne banke na |I1|K cesti. Vstopnine ni, a prav sli' !'u> vabljeno učiteljstvo, zla-plaJu. buli starši in mladina! Med k in'' 80 lu'*' 'Ida, ki potrjujejo na-_____Panje v naše mlade talente.
T čeraj sem izvedela, da je umrl v Ameriki.
živi; ,0rcj ie vendar dal neki z.nak
UčHlil °<l 8e,w- • •
Itrcu 6.^:	Kakšna je razlika med
el° >" elektriko?
Italija utrjuje Dodekanez
Turčija se vznemirja...
Italijansko utrjevanje Dotlekaneza čedalje bolj vznemirja Turčijo, katere obala je močno Izpostavljena morebitnemu napadu s te strani. Zato smatra turška vlada za imtrelmo, da glav ni del svojih vojnih izdatkov uporabi za obrambno utrditev svoje maloazijske obale nasproti Dodekaneza, da se za vsako morebitno presenečenje dobro pripravi, čeprav jo je italijanski opohiomočeni minister v Ankari skušal ponovno pomiriti z izjavo, da italijanske priprave na Dodekanezu ni-
dodekaneškili otokih. Že tedaj je nebi nireč minirala luke in gradila velik« letalske baze. Danes so seveda razlogi za turško vznemirjenost še veliko bolj konkretni in zato tudi pov-i sem razumljivi. V zvezi so obenem s. splošno napetostjo v tem predelu Sredozemskega morja in s splošnim mednarodnim položajem, ki je vse prej kakor ugoden za mirno gledanje ob strani. Zato tudi ni nič čudnega, če se je Turčija prav te dni skušala zavarovati pred nepričakovanimi dogodki v tem delu Sredozemlja med drugim tudi s tem, da se je pred nekaj dnevi, ko se je mudil v Ankari afganistanski zunanji minister, sporazumela z Afganistanom, Irakom in Iranom o sklenitvi skupnega bloka držav, Ul je navidezno samo sporazum o medsebojnem nenapadanju in o prijateljskem (arbitražnem) urejevanju medsebojnih sporov, ki pa predstavlja v bistvu pravi vojaški obrambni sporazum, očlvidno sklenjen po želji same Anglije.
so uperjene proti Turčiji. Znano je, da so velike italijanske vojaške priprave na tem otočju še pred časom vzbudile največjo pozornost v angleškem časopisju. Ta pozornost je »daj spričo razumljivega razburjenja T ur-čije postala še večja.
Italija je s svojimi vojaškimi ukrepi na Dodekanezu vzbudila precejšnje vznemirjenje v Turčiji že pred nekaj leti, ko je brez pravega zunanjega povoda začela z velikimi vojaškimi pripravami na Rodu in drugih
Tople zime
Nenavadno toptio vreme v le« tošiji ziniti vzbuja splošno skrb On hoju'zien kmetov, da utegne nastopiti pozetn mraz in napraviti škodo zlasti na sadnem drevju in na trti. Zgodovina zimskega vremena pa učii, da je ahko tudi nairobe, — da mraza sploh ne bo.
Tako poročajo stare kronike iz Porenja, da so tam 1. 1173 drevesa že v januarju zelenela, v februairDu pa ptice pričele gnezditi. L. 1289 so na bregovih Rena o božiču cvetele vijolice, 1. 1421 je bito vreme tako milo. da je marca cvetela trta, aprila so pa že trgali črešnje. Leto 1572 je bito izredno toplo, o Veliki noči L 1565 je že zorelo žito. V letih 1607,	1609,	1617,
1659 sploh ni bilo snega in mraza po vsej srednji Evropi. Nai sleddja zima 1660 je bila tudi iz« -redno topla. Leta 1662 r j oditi! vso zimo niso kunlTi.
Vremenska poročila i-z 19. sto^ lietja zaznamujejo istotako ab* normalne zime:	1807, 1821 M
1822 so biilu leta brez snega skoraj 'brez mraza. Leto 1833 s. je ptrfeto z nevihto, ki se ni n L razlikovala od uortnailiilli polet# nih neviht. O zimah 1834, 184(% 1857 in 1859 pravijo poreč,la, d4 je sadno drevje zgodaj cveteti da je bito o božiču topOo kak spomladi in da je bi!lo v tistih tih tudi visoko Štlevdl'0 rojstev,
-----------------------------------4
Vozno ponoči stoji neki tlovel pred vrati in išče z električno sv« tilko nekaj po trotoarju.
— Ali ste kaj izgubili?
— Hišni ključ.
— Pozvonite vendar hišniku, i4. vam bo odprl!
— Oprostite, hišnik sem tukaj ja4
MAŠČEVALEC
Kriminalni roman.
Drugi del.
l‘i> običajnih poklotiiih in pozdravnih besedah je nadaljeval Jack:
»Moja piriljatelja sta šele pred kratkimi prišla iz Škotske^ kjer imaita velika posestva. Prišla sta Si n ud o pogledat našo prestolnico lin njeno življenje. Prosim vas, hiiladv, im vas, gospod polkovnik, da bi biti tako prijazni in uvedli ■moja prijatelja v odlični krog vaših prijateljev«.
»O, prav rad, v posebno čast si bom štel«, je odgovorili polkovnik medtem koje njegova mlada žena z zanimanjem motrila Jacka.
Jack sc je naredil kakor da tega ne vidi. Tedaj se je nejevoljno obrnila proč in svoje zanimanje na Idiomi la Edvardu.
Nato se je pričeto vsestransko predstavljanje. Lord Ben ton se je skoraj z vsemi poznal in vsi so se truditi biti mu moč prijazm do nove dvojice, ki je zdaj prvič prišla v to družbo.
Medtem ko so moški občudovali Bcssino lepoto, so ženske imele oči samo za Jacka im njegovega mladega prijatelja, za Bessie pa sc niso skoro nič zanimale. -,
Zaigrala je godba, pričel je P^ss. Tudi Edvard in Bessie sta zaplesala.
»Si zadovoljen z menoj?« ga je med plesom vprašala Bessie.
»O. zelo scin zadovoljen. Zdi se mi, du miši prvič v tako gosposki družbi«.
»Ne. V taki družbi še nisem nikoli bila.. Jaz sem preprosta ženska«.
»Je to res?<
Bessie ga je nejevoljno pogledala in precej osorno odgovorila :
»Nimam navade lagati.«
»Oprosti, nisem te- hotel žutiti«.
»Nikakor sc še nisem mogla približati gostiteljici in začeti igrati svojo vlogo«, se je potožila Bessie.
»Saj se talko ne mudi. Saj prideva večkrat sem«, to je pomiri1 fidčard. •
Prenehala sta plesati in Bessie je hotela sesti, a je bila takoj obdana od kavalirjev, ki so jo prosili. za ples. Zdaj so se plesallci kar vrstiti, končno pa je plesala z nekim mladim, žeto lepim častnikom.
Edvard ju je opazoval in ivamr-šil obraz. Ze ga je obhajala ljubosumnost. Tedaj ga je tiho poklical znam gibs. Ozrl se je. Bill je Jack, M se je ves večer sukal v bližini domačice »gospe polkovnikove.
»Bessie je prekosila vsa moja pričakovanja!* mu je pošepefcii 'Jack. Izvrstna pomočnica bo. naenkrat ji ni treba hiteti, se bo Že še bolje seznanila z gospodinjo. Zdaj pa imam za vas neko tiallogo«.
»O, prosim, zapovedujte!«
' »Se spominjate, da sem vas malo rej predstavil lordu Dunca-fiu, mlademu častniku?«
»O zelo dobro, to je tisti!e. mladenič, sicer lep, a s preživelim obrazom«.
»Da. on je. Zelo dober spon ni n imate. Torej, vidva morata po-
stati prljatatja, ki od njega morate zvedeti: kakšno .razmerje vlada med njim in — lady Mac Do-naktovo«.
Edvard je bil zelo presenečen.
»Kaj? Ona da. . .?«
»Da«, je mirno odgovoril Jack, nezvesta je svojemu možu. lo se praivi, miislim da je tako, a zato potrebujem dokazov«.
»Naj takoj pričnem?«
No, poskusite. Lord je strasten lovec. Pripovedujte mu o vaših gozdovih na Škotskem, koliko dlvjačinne imate:	k mali u bosta
ix>staila prijalteUja«.
Razšla sta se in Edvard je stopil po Bessie, ki je bila že precej 'esa. in jo je odvedel v stranski salon na čaj. Nato pa je šel iskat lorda Duncana. Našel ga je, slonečega pri oknu in ‘kar zamaknjenega v lepo mla* do pcilikovnikovo gospo.
Lord je bil tudi doma iz Škotske, in tako se je med njima kmalu razpletel živahen razgovor. Edvard je Škotsko prav dobro poznali in mu je bito ^ prav lahko speljati lorda na zaželjeni tir. Skrivaj pa je pazil na vsak njegov gib in Iktnalu opazil, kako se od časa do časa spogleduje z ladv Mac Donalldovo. Videl je zdaj, kako iie globoko pogledala lorda in počasi zaprla pahlijačo.
Edvard je uganil, da je to skrivno znamenje, kajti lord Duncan je takoj prekinil razgovor in sc poslovil. Edvard mu je previdno sledil in ga videl kreniti proti zimskemu vrtu, kjer ni biilo zdaj nobenega gosta. Tam je izginil za širokimi palmami.
Edvard je ostal na preži — in tomallu je videl hiteti tja v zimski vrt tudi gospo ipoUkovmikovo. Svila njene dolge vlečke je šumela preko mehkih preprog. . .
NEZVESTA ZENA
Lord Duncan se je usedel na klopko, ki jo je na pol zastirala v etika patina vin neprestane zrl na vrata. Ni dolgo čakal. Vrata so se neslišno odprla, im stopila je 'lady Mac Donaldova.
»Ah, Jurij, vendar enkrat lahko na samem govorim s teboj!«
Duncan jo je raivnodtišo gledali.
»Pričakoval sem te, d'ra«a Nel-ly. Sedi tu k meni.«
»Ah, da le ne bi kdv> zašel sem in naju opazi«.
»Pia kaj potom, draga? Videl naju bo tu sedeti na k topiči, in se raizgovaujiati o vsakdanjih re četi. Nihče ne bo kaj sumil, sai vsi vedo, da sem dober p rila-elj tviojga moža.«.
»Ah, moj mož je takoj strašno ILjubosimien«.
Lord sc je zakroiiotal.
»Le naj bo. Saj zasluži, da ga tare Ijuboisurunost, zakaj pa Je vzel tako mlliaido in lepo že.to? — Stari ose/l'!«
»Ne govori tako glumo — mogel bi te kdo slišati«.
On jo je prižel k sebi in vroče poljubil.
»Kdaj bova zopet imela sestanek, draga? Kdaj Le bom lahko
biezskrbno objet in obšiti s poljubi?«
»Ah, Jurij, že davno let ;o storila, pa se tako bojim. Zadnje čase je moj mož naravnost neznosen v svoji ljubosumnosti. Zdi Se mi, da nekaj sumi«.
»Ah kaj še, to je izključeno. Najini sestanki so MM vedno tako skrivni, da živ krst ne bi mogel pribi na to«.
»Mogoče« je odgovorila, plaho se oziraje na vse strani, pa mora biti nekaj drugega. Tisti sluga, ki sem ga obdolžila, da je ukraden denar, neprestano ^ trdi, da je nedolžen in moj mož zdaj nekaij kollieba, tudi se je že izrazil tako, kot da ne veruje v moja zatrdila«.
»Toda, draga Nelly, ne meni se zato — menda tvoj mož ne bo mislil, da mu je denar ukradla lastna žena?«
»Molči« ga je preplašena prosila. »Jurij, ali me hočeš ugonobiti?«
»Netiv!«
»Ti veš, da sem dala tebi listi denar, ki sem ga vzela Iz blagajne svojega moža. Moj mož je bil ves iz sebe, ko je opazil kako velika vsota mu mamjka«.
' »Ah, pustiva preteklost«, jc malomarno odgovoril 'lord. »Zdaj zopet potrebujem denar; ti veš, da moram plačati častni dolg, sicer me nkoti več ne Vidiš. Ce tega ne storiš čiim prej, mi ne preostane nič drugega kot sramotna smrt«.
Netiv ga je burno privila k se bi lin mu šepetala:
»Ne; ne, Jurij, tega ne boš stori!!. Veš kako te ljubimi, in da sem vzela svojega moža le radi denarja, kar se nisem mogla odpovedati udobnemu in brezskrbnemu življenju. Vsa moja ljubezen pa je samo tvoja; tvoja čin brkogar drugega!«
Iz domačih gajev
A. FVNTBK:
Solze
Sohe iri z neba «o pale Na brezkončni, božji svet; Rože Iri iz njih so vstale in kazale pisan cvet.
Solza prva obrodila Večne strastne je želje, Solza druga se razlila V, strastno, večno je gorje!
hi kaj dala solza i ret ja Iz nebeških je višav?
Ta je dala mnogo cvetja,
Dala svetu je — ljubav!
In ko je ljubezen klila Z njo pa želje in gorje,
Roža nova, roža mila I 'stala je iz vseh — st-ce!
Anion kuni e k je bil rojen 1. 1862 v Ljubljani, kjer je tudi umrl I. 1932. kot profesor v po* koju. Pisal je pesmi in drame, večjega pomena pa j c njegovo prevajalsko tlelo, zlasti prevod prvega dela Goethejevega »l"au* sta«. Naša pesem jc bila objav« Ijcna v IV. letniku Kresa 1. 1884.
Umor miss Romunije
Nedavno smo poročali o skrivnostni smrti romunske lepotice Tite Gnistescu, M je bila prc« leti izvoljena za »Miss Romuni' ja«. Našli so jo v njenem elegantnem stanovanju v Bukarešti mrtvo im je preiskava dognala, da je bila zastrupljena' Zdaj je policija aretirala boga; tega inženirja Livija Ciuleva, cl je oženjem im oče dveh otrok. Imel je z lepo Tito skoz pet k1 iljubavno razmerje. V zadnje'1; času pa je ona hotela prekiniti to razmerje, ker se je nameravala poročiti z nekim mladij" uradim kom. Iz ljubosumja pa ie inženir postal moniilec. Na božični večer je primešal močnega strupa pilotom, ki jih je jeitrt';1 Tita da ohrani svojo vitkost-Strup je učinkoval takoj smrtno.
Tragedija dveh prijateljic
V Apatinu sc je odigrala n6' navadna tragedija. Bogata vele' posestnica Tereza Ilajcr je izvr' šila samomor. V svojem sta"0' vanju sc je obesila. Njena prija' tcljica je prišla popoldne 1111 obisk. Zaman jc trkala. Vrata s° bila pa nezaklenjena. Vstopil" .ri in sc zgrozila. Njena najboljša prijateljica je visela že mrtva oh oknu. Onesvestila se jc in ni več vstala. Tudi njo so našli zvečer mrtvo ob prijateljici. Zadela i° je kap.
Astrološka napoved ^
za 31). januar.
Lan za opravke ua oblast"1' jah in v uradili ni dober. V klicnem življenju je pničakovaf 'težav. Ne prihajajte danes .“j predpostavljenim . s prošnjami"1 željami, ker je anailip izgleda "" uspeh. Dnin (je v splošnem ugoden. V zraku visijo miepriK1' mu presenečenja. Za rokodek-pa dan ni slab.
Novorojenčki od 28. do 30. januarja bodo pametni, a nekolik tilde n zrmačaij, krepko voljo j1 isvojcglavmi ljudje; imeti •sc bodo znati uveljaviti v ževi)" "ju. Deklice bodo dobrega src** mirne, stanovitne, zveste.
solmeniku kaj v sorodu?	.„d-
Sem, toda to je daljnje s v| sl\o: hllo nas je 14 otrok, j"ž otrok in on zadnji.
Maribor
, Narodno gledališče. Cetr ‘ jAnuarja ob 20. ura: »Vest« viobokio znižane cene. Zadnjič. -etek, 31. januarja:	zapniio.
ooota, 1. februarja ob 20. uri: ^aniera kiinclista VVinziga«. Pre-
u;!n"~ Kino. Grajski: Izboren film 2, lart*a 1'auberja »Ti si moje sou-niJ' "7 Union: Danes prekrasni Slerf,n.S^ *Kralj Mont-Blanca« ^kgert ®0^ans*Vtil,a ^ena z Marto
p-IPTr . Zagonetno zastrupljen je.
, opcija je aretirala baletnega pe-skega pomočnika Ignaca P. in |„n 1)0. zaslišanju predala sodišču. Sv,,-C )e osumljen, da je primešal ' Jeniu tovarišu pomočniku Aloj-o,.IN.v, nek° jed mišnice. Alojzu je ato slabo in je moral v bolniki Vi so ugotovili zastrupljenje, f1 lahko bdio usodno. aJ ‘levita žena je viničarka Se P. v Godemarcih. Sprla Sočna zara(li malenkosti s svojim žilo h n- *{ar Pa i° >e tako razje-n,(^ da ie sosedu zagrozila s sa-
Zavpila je; »Aufbiks, ČfZ‘. air od vogla, sicer te pri pri-sosen6 • ** nat° sprožila. Strel A n!?n-nj zadel, bojevita Antoni-bo morala vseeno pred so-
PrSijšijn?etev smrti- Umrli so: v sfebni,!k?,nski ulioi 70 let stara za-KoivJjl Katarina Potočnikova, na žeJe^_w ces('i S2, 60 let stari upok. šnici'n’Lar Franjo Cokan, v bolni-nik APa, 32-letni krojaški pomoč-lahk-, te‘an Klopčan. Naj jim bo rn'1 zemjal
AdvV^aprta advokatska pisarna.
ie usta -i z-bornica v Ljubljani ske :'arilla izvrševanje tdvokaii-bruark*® za Cas L do 29. fe-kat,, , A 1- mariborskemu advrr U dr- Franu Irgoliču.
Celje
delkfl • a Primarija internega od-nova„ ,ayne bolnice v Celju je ime-že p, aosedaji asistent g. dr. Jo-hole,„.a 'S’ specijalist za notranje e Cest6tamo!
' Lpirla je 78 let stara Krajnc
Mariu V‘una Je 78 let stara Krajnc Ctija' bivša dolgoletna babica tz Št. 3	sna posestnica Na okopali
• N- v m. p.!
Združp«Pkro^nl odbor obrtniških
pb § "t v Celju ima 10. februarja širš0 'St7utrai v Obrtnem domu
g Se ° uprave.
fDravi ^ad‘ nekih nerednosti je
kluba1 ilodružuice Tu risbo vskega n?ga h' kale«' v Celju do nadalj-!?iega ^sla pod vodstvo Osred-•'aiii, •n0,dbf>ra TK Skala v Ljub-zbori, i,Se. Jc zgodilo na občnem
' • dniš vnJaIluarja na Podlagi čl. , penili pravil.
'beli, r"rreda vojaka. Aairovlič ^ DreSV 39. p. p., star 23 let, ha, nied nHPonedeljek padel z vo-^kodov-iia konja 1,1 se je hudo i c'-' L l>() glavi in hyi nogi.
fl^'eirJk v e|r'p® S|užbe- P^fa-
Dr'los;n g ‘ .e ru v Savinjski niv>n>ct'iik-n ,K<^ I6 Premeščen za n k v DjL . .' Celje, postajenačel-Oe b'ka vLI i°fP ,>!ahuta za pro-
V««' SuSšh, tVvMali-
v sla-
Dn., Ivanu 7an,;xJ 27'J- m- POS.
Vo^J^škhjiSSV ^ st- Rppertu iz >tlk desnega8 ni karTn v g,a' M),e domov! Č a’ ko sta šla
Nova pobuda Vatikana ?
Rim, 29- jan. z. V zvezi z nekaterimi novejšimi predlogi za mirno rešitev italijansko — absineke-ga spora piše organ Vatikana »Os'servatore Romano« v svojem političnem pregledu med drugim: »Bilo bi mnogo boljše, da bi s« državniki pozanimali za razgovore za mirno rešitev sedanjega spora v Vzhodni Afriki, kakor pa da se vračajo k staremu sistemu vojaških sporazumov« — »Osservato-re Romano« meni, da ni izključeno, da s® najde nov načrt spora, zuma, ki ne bi zadovoljil samo obeh sprtih strank, marveč vse one države, ki so v sporu direktno zainteresirane. Položaj jc po mnenju vatikanskega glasila zdaj znatno razčiščen, in to iz sledečih razlogov:
1) Radi povsem jasnih vojaških uspehov Italije;
2)	Radi vznemirjenosti glede lokarnskega sporazuma in želje vseh ostalih držav, da bi čimprej prišlo do popuščnja sedanje napetosti, ki bi se sicer prav lahko razširila tudi na druga področja-
3)	Radi imenovanja Flandina za francoskega zunanjega ministra. List je sicer mnenja, da je Flandin izrazit prijatelj Velike Britanije, pri tem pa pripominja, da je Laval kot zunanji minister prav tedaj, ko je bil Flandin na vladi, sklenil z Mussolinijem znani rimski sporazum z dne 7. januarja 1935. Verjetno ,ie zato, pravi vatikansko glasilo, da se Flandin, pa čeprav znan kot prijatelj Londona, n® bo izneveril Rimu. Iz vsega tega zaključuje Ust, da je prav sedaj nastopil ugoden moment za mirno rešitev Italijansko - abesinskega spora-
Pred poostritvijo sankcij
Rim, 29. jan. z. V tukajšnjih političnih krogih ne prikrivajo dejstva, da je položaj Italije izredno težak- Vojaške sporazume, ki jih je sklenila Anglija s sredozemski, mi državami, smatrajo tu kot siguren znak, da s^ iz Ženeve pripravlja proti Italiji nova akcija. Tako piše v tej zvezi rimska »Tribuna« : Kakor smo že predvidevali, se je brilans-ki sankcionizem spet prebudil. Po spremembi vlade v Franciji postajajo angleški samk-ciomfeti čedalje bolj nepomirljivi,
ker so prepričani, da bo francoska zunanja politika podpirala odslej Anglijo brezpogojno v vseh novih sankcionističnih predlogih-Zanimivo je, pravi list nadalje, da se izjavlja zdaj za poostritev sankcij celo »Morningpost«, ki je še do pred kratkim zelo ostro kritizirala Edenovo sankcionistično politiko. 3 Morningpost« je mnenja, da bo tudi v«e druge države — članice DN za poostritev sankcij. Dopisnik tega Meta Iz Ženeve sodi, da Je embargo na petrolej neizogiben
Sofulis sestavlja vlado
Atene, 29. jan. z- Z ozirom na izid grških volitev se potrjuje, da bo novo vlado sestavil vodja liberalne stranke Sofulis- Sofulis je v namenu, da bo nova vlada z vsemi drugimi strankami v soglasju, že stopil v razgovore s populisti in koalicijo.
Odkod dum • dum krogle!
Addis A beba, 29. jan- TO. javlja, da je italijanska obtožba, da Abesinci uporabljajo dum - dum krogle, dokazana kot neosnovana-Doznava se, da so te dlum - dtun krogle italijanskega izvora in da so pasirale Sueški prekop lanskega leta v juniju v številu okoli 400.000 komadov.
Bencin po ovinkih
Kapstadt, 29. jan- V teku zadnjih 14 dni je prispelo nad 6000 ton bencina v južnoafriška pristanišča Bencin je namenjen za Eritrejo. Bencin prevažajo norveške petrolejske ladje- Ta količina zadostuje, da lahko 100 letal 12 mesecev dnevno leta po 300 milj.
čitaj „Glas”
Švedi za pomoč Abeslncem
Stockholm, DNB- Uprava švedskega Rdečega križa je poslala švedskemu zdravniku dir. Hilan-derju v Addis A bebi brzojav, v katerem ga podiva, naj v najkrajšem času osnuje novo švedsko bolnico. Dr. Hilatnder je dobil nalog, naj ambulanto reorganizira in preskrbi tako, da bi mogla čim prej delovati v sporazumu z Addis Abebo.
Holandska kritika DN
Haag, 29- jan. Havas- V teku razprave o proračunu zunanjega ministrstva je v holandski zgornji zbornici nekaj članov poudarilo, da moramo zelo obžalovati, ker se DN v spni med Italijo in A teši ni jo ni pokazalo bolj hitro In odločno. Holandski senatorji so tudi ugotovili, da sankcije niso zajele vseh predmetov, ki so zelo važni za vojskovanje. Izrabili so upanje, da se bo Holandska vlada v Ženevi zavzela za pooštrenje sankcij in da ne bo niti posredno niti neposredno sodelovala pri reševanju »pora, ki ga ne bi sprejela abesinska vlada.
Nov spopad na Vzhodu
Tokio, 29. jan- Agencija Domej prinaša vest iz Hsingkinga, da Je 26. t- m. okoli 100 vojakov zunanje Mongolije napadlo mandžurskl oddelek v Holahotki. Mongolske čete so v s« mesto zavzele in ga utrdile. Dosedaj se ve, da se v Ho, lahotki še nahaja manjši oddelek mongolskih vojakov-
Zbližanje Anglije in Rusije
London, 29. jan- n. V imenu sovjetske armade sc je pogreba angleškega kralja udeležil sovjetski maršal Tuhačevski. Ob svojem prihodu je dal novinarjem daljšo izjavo, v kateri je med drugim poudaril, da ne bo takoj po pogrebu zapustil Londona, marveč da bo ostal v angleški prestolici precej dolgo. To značilno izjavo sovjetskega maršala si v tukajšnjih diplomatskih krogih razlagajo tako, da namerava Tuhačevski izrabiti ves svoj vpliv zato, da zlbiža angleško in sovjetsko zunanjo politiko, kakor to želita Stalin in Lit-vinov-
Hitlerjeva navodila
Pariz, 29. jan. z. Kakor se je izvedelo, j« von Neurath dobil direktne instrukcije od Fiihrerja, kako naj vodi razgovore z britanskim zunanjim ministrom Edenom.
>iov predsednik v Klajpedi
Kovno, 29. jan. AA. Deželni zbor v Klajpedi je imel danes prvo sejo v novem zasedanju- Predsednik direktorija Baldzuis je podal ostavko- Za predsednika deželnega zbora je bil izbran poslanik stranke enotnosti Diomond.
še vedno nemiri v Kairu
Kairo, 29. jan. a. Danes je podlegla ranam oseba, ki je bila ranjena ob priliki včerajšnjih izgredov- Sedaj znaša število mrtvih 3-Univerza je zaprta za nedoločen čas.
Gledališče
DRAMA
Četrtek 30. januarja: Di-es Irae.
Premiiera. Red Četrtek.
Petek 31. januarja ob 15. uri: Bratomor na Meta vi. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 5 do 14 Din.
OPERA	i
Butterflp. Gostuje gospa Jovo-vič-Kovačevska iz Sofije. Izven. Petek 31. januarja: zaprto.
Radio Ljubljana
Četrtek, 30. januarja: Ob 13». Vojaške godbe, plošče, 12.45f poročila, 13: vreme, poročil«^ 13.15: Razni Šramli igrajo, plošče 14: poročila, 18: Potovanje i* zapada proti severu, Rad. ort en ster, 18.40: Slovenščina za Stk* vence, prof. Kolarič, 19: poročila, 19.30: Narodna ura, 20: Gorenj* skl trio, Ahačič iz Tržiča in Stan ko, 21: 4. večer slovenskih skla* dateljev: L\ M Škerjanc, 22: po* ročila, 22.15: Rad. jazz.
Veselja še
Maribor, januarja
Maribor ... Kdor ga pozna ta* kole bolj natanko, vse one nje* govc tipične odlike in sladke sla* bosti, si bo vedno želel po letih odsotnosti nazaj. Nazaj v mesto veselih bratovščin, vedrega' ne* ba, dobrodušnih ljudi in slad* kega vinca. Maribor je mesto domačnosti, ncprisiljcnosti, vese* lih ljudi,; ki jim še tetka kriza ni mogla skvariti požcljcnja po vsem kar je »luštno« in zabavno.
Saj je vse kot nekoč. Ali se je kaj morda izpremenilo. Pozimi imajo smučarji veselja na pretek (letos bodo še prišli na svoj ra* čun!), na pomlad bodo evetli ko* stanji kot nekoč in ob večerih stopajo kot v onih lepih časih objeti pari po stezah, postajajo v senci in sc poljubujejo. — Prav nič sc ni spremenilo življenje Mariborčanov ob sobotah in ne* deljah, to je dnevih, ko so me* ščani najbolj aktivni. In tu je kronika najpestrejša, zato ie prav. da si jo nekoliko ogledamo. •Vso sobotno in nedeljsko neha* nje meščanov se deli v dva dela: ob sobotah zvečer je na delu mlajša generacija, ob nedeljah popoldne pa stopi v akcijo sta* rejša. Seveda imata obe genera* ciji tudi kaj različne »delokroge«.
Ljubezenske avanture s primernim zaključkom
Mlajši imajo ob sobotah na programu točke, kakor ples, pit* je, petje (ki se običajno izrodi v kričanje), ljubezenske avantu* re in za zaključek običajno pre* tep. Ves spored skupaj se ime* nuje tudi krokarija. Omembe vredno bi bilo, da se spored teh k rok arij zaključi često tudi pri hotelu »Grafu«, v nekaterih pri* merili pa na sodišču. Zanimivo je, kako sc krokarija razvija z vsemi posledicami. Evo nekaj resničnih primerov!
V neki predmestni gostilni je sedelo omizje fantov. Šlo je toč* no po sporedu:	ob razposajeni
godbi so plesali, pili, koketirali. Vse dotlej, dokler ni prišlo do kritičnega trenutka. Krepak me* sarski pomočnik, član omenjene* ga omizja, je hotel med plesom prevzeti brhko deklino kuštra* vemu študentu, članu sosednje* ga študentovskega omizja. Ker študentu to ni bilo po volji, se za poklon mesarskega pomoćni* ka ni zmenil. Vroče je postalo mesarju, dvakrat vroče, ker ga je razgrelo vino. In je pri sol tl študentu zaušnico. Senzacija je . bila tu, velika senzacija, da je btihnila godba. Sredi sobe so iz* inenoma padale zaušnice, vmes ipa smeh In cviljenje žensk. Pre« tep se je nato nadaljeval pred ■gostilno, seveda v povečanem iphsegu, ker se je med tem v pre* tep zapletlo več obojestran. sim* jpatizerjev, bojujočih se fantov. J
na pretek
Kje se je zadeva končala in raz* čistila, mi ni znano. Potrdim lab ko samo, da sem videl dotične* ga mesarskega pomočnika na* slednji dan z obvezano glavo.
Kdo je pauer?
Včasih sc taki prepiri in pre* tepi mariborskih vročekrvnežev končajo tudi s spravo. To je vse* kakor hvalevredno, pa tudi zani* mivo. Na primer jc nekdo zabrii* sil drugemu v obraz sicer časti* vredno, a za meščana žaljivo be* gonu: »Ti si pauer!« In je nasta* la ostra debata ,kdo da je »pau* cr«. In veste, kdo je bil? Nazad* nje so se pomirili in zedinili, da so vsi «pauri«. In s tem je bila rešena domovina.
Ko planke žvižgajo
In je še več zanimivosti. Neko društvo v okolici je priredilo dobrodelno veselico in povabilo tudi mestne fante, ki so se vabilu odzvali. Plačali so vstopnino, pi* li, peli, plesali in koketirali z do* mačimi dekleti. Zaradi zadnjega pa se je nehala gostoljubnost domačinov in mariborski fantje so za zaključek bili prisiljeni »trenirati« tek, ker so za njimi žvižgale planke. To vsekakor ni bilo v interesu tujskega prometa tistega kraja.
Bitka v špikanju
Ta vrsta športa pa že spada v generacijo starejših in so navad* no pozorišča okoliški vinotoči. Kot že rečeno, prireja starejša generacija »ekskurzije« v okoli* co ob nedeljah popoldne. Po ošta rijah in vinotočih se pije in j c — prinesene precej želodčne dobro* te, ob zvokih »šramolna« se za* vrte tudi stari, pomešani med mladino. Ko nastopi mrak, se starejši pojoč (bolje: kruleč) vra* čajo v mesto. Primeri se tudi, da izgubi na dolgi poti kdo ravno* težje. K sreči je takoj pri roki »boljši del« zakona, ki ga posta*
vi na trdno.
Vse bi bilo v redu, ko bi v teli družbah ne bile vmes ženke v letih ko jim' je jezik najbolj pri* špičen. In sc cesto razvije bitka v »špikanju«. Je na primer neka ženska v prepiru rekla drugi, da je »šmuglarca«, ona druga ji ni ostala dolžna in je prvo nazna* čila za malovredno ženšče (izraz je bil izredno krepak in sc ne da ponoviti!) Iz nadaljnjega med sebojnega zagotavljanja je bilo razvidno, da bo končno sodbo o upravičenosti trditev — izrekla sodnija.
To je samo delček onih slad* kosti, ki so na tedenskem redu naših meščanov, in to kljub vse* mu. Tem in sličnim navadam bo ostal Maribor zvest, ker spada* jo takorekoč k razvedrilu.
—ob—
Povsod nesreče
Pretek'o soboto im nedeljo, ki ju je astrologija ziaznaraeiiovala kot zelo kijitičma dneva, je bilo po svetu v diko prometnih in drugih nesreč, večjih in maijšh. Med drugim se je v Chicagu nadcestni železmoi zgodila velika nesreča vsted iz tir j c ti ja vlaka, pri čemer je bilo nekaj potnikov ubitih; n<|d 40 pa ranjenih. Str albo vi tt mraz je povrh še otežkočal rešilna dela. V Mehiki je netiti tovorni avto z iziet-niki strmoglavil v prepad. Šest oseb je bilo ubitih, ostali izletniki, med njimi več žensk im odrok, pa ranjeimh. Štiri trupla so našli popolnoma zoglenela, ker je bil eksplodirali bencinski tank. Iz Paitiiiza pa poročajo, dia se je v b'iižiini Moulinsa neki avto zvrnili v kanal im je vseh šest potnikov utonilo. — Prti lesni industriji »Sipad« v Drvarju je eksplodira! parni kotel, pri čemer je bilo ubitih pet delavcev, eden pa težko radiem.
_
Slavna Sonja Henie v karikatur ki kaže njene uspehe v umetne111 drsanju. Krono kupici nad krft*0
Gospod novi služkinji: Ne dopade se mi vaše ime »Genovefa«.
Služkinja:	Nič lažjega, gospod!
Prejšnji gospodar mi je vedno rekel !e »zajček«.
MALI OGLASI
Iščemo oskrbnika
za majhno gosposko posestvo. Oskr bovanje vrta in varstvo hiše. Dam prosto stanovanje v posebni hišici z vrtom. (Ugodno za vpokojenca). Naslov v upravi lista.
POTNIKE
in POTNICE
z dobrini nastopom, sposobne v prodaji za obisk privatnih strank, lokalov itd. sprejmem. Za vsak kraj Slovenije posebej Ljubljana, Maribor, Ptuj, Kranj, Jesenice, Novo mesto i. t. d. Za svetovne šla-gerje. Kupi vsak, kdor vidi. Ogromen siguren zaslužek. Za ročno zalogo potrebno 200.- do 500,- Din. Za vzorec poslati v znamkah 10 Din. Ponudbe nasloviti na upravo »Glasa naroda« Ljubljana pod »Potnik 200«.
i . H	'-"t"
* SSv.. fS ?-
Kitajsko pristaniško mesto Šangaj Ima v evropski četrti docela moderno tiče. Slika kaže, da Se mesto ponaša tudi z nebotičniki.
Gospodarska
podjetja
kot: trgovine, Industrije, hotele, restavracije, kavarne, bufete, trafike, prodajalne, mlekarne in vsa druga obrtna podjetja prodajamo in posredujemo nakup hitro, 'vestno in uspešno. Informacije pošiljamo proti predplačilu Din 5.— v poštnih znamkah: Poslovnica Pavle-kovič — Zagreb — Ilica 14<.
Pisalni stroj
»Mignon« *>& ohranjen za P* 800.— proda: Re' denšek, Domžal
La JAJCA
zajamčeno sve* ' debela, zaboj ' komadov Din razpošilja fi,an‘‘ podvoz G. nrt*cn sler — Tuzla.
MUKE
vezane, oreh
ran po nizkih cena '
najmodernejše
delane.
otomanC
modroce
doci te pri tvr
dka11
D. L9HCDS-OL SITiM
Holfoea ulicah
Telefon 28-1^.
»XX*#*
3S-5f
je številka, k^L)-pokličite pri |h eevanju svol1"
MOŠKO KOLO
rabljeno v dobrem stanu kupim. Navesti ceno. pod »Kolo 25« na upravo lista.
Izdajatelj: Josip Er. Khaflič. — Urednik: Milan Zadnek. — Za Narodno tiskarno tl. d. kot tiskarnarju Frane Jezeršek. — Vsi v I.jnblja”1'