Leto VI., šiev. l. V Cell«*, četrtek due 3* fanuarf a 1924. //L• (|(f^^TOita plafana y gofoffiil Stane tetno 84 DJn, mesečno 7 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglasi se računajo po tarifu. Pri večkratnem oglašanju popust Izliaja vsak forefe, četrieK In soöoio. UrednlStvo: Strossmayerjeva ul. St. 1,1. pritliCje. Teles. 65. Uprervništvo : Strossmayerjeva u. 5t. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada St 10.666. Nemirni sosedje- Bolgarski minisrrski predsednik Cankov je nastop;i v sobranju z go- vorom, ki je upravičeno vzbudil ogor- Cenje v naši državi. N'sglasal je sicer, da si Bolgari prizadevajo in kažujo uajboljSo voljo ustvanti ciobre odno- Saje s svojo scsedo Jugoslav jjo, da pa naša država temu ne odgovarja vedno 2 istotako dobnmi Čustvi. Vsem je Se v spominu prihod Stambolijskega v Beogradt kjer je kon- feriral z našimi vodilnimi krogi, prišlo je do sporazuma in če bi danes Stam- bolijski živei, bi izgledale razniere na Bulgarskem gciovo precej drugače, kakor so faktifno. Priäla je na krmilo vlada Cankova, ki neprestano neti strasti bolgarskemu narodu. Bolgarsko prebivalstvo krvavo potrebuje miru in mi rnega življenja, da bi se moglo go- spodarsko ukrepiii in uživati sad svo- jega truda, tako pa neprostano slišimo o pobojih in pcžigih ter ogrožanju nsših granic. Od naše strani moramo trditi, da se trudimo in prizadevamo iiveti v prijateljstvu z vserni nasimi sosedi, vendar se nam z Bolgarijo tega Se ni posrečilo doseči. Dokler bo v Boigarski o^njiSce razporov in šču- vanja, ne bo na Baikanu miru. Kdo pa je glavni krivec in pod- pihovalec bolgarskega naroda? Ne smemo ga iskati v Sof;ji, ampak naj- demo ga v drugem naSem sosedu, v/ nenasitnem zshrbtnem Italijanu. Kakor' hitso kažejo razmere na Balkanu ne- koliko pomirjenja, te znajdejo ltalijani kak vzrok, da zanetijo v Bolgariji znova sovraštvo proti nam. Cankov ni aicer posebno prijazen naSi kraljevini in bratom Srbom, vendar bi si ne upali trditi. da je po svoji inicijativi na- stopi! za samoslojno Makedonijo, ka- kor je to storii s svojim zadnjim eks* pozeje-m Odkar se Prancija vedno bolj nagiba k .V.ali antanti, odkar nam je dovoiila 300 miiijonsko posojilo, so se račell italijanski faSisti zopet j?ibati, naščuvali so celo hladnokrvne Angieže, ki naj bi povspeštli italijansko-mad- äarsko-bolgarsko zvezo kot protiutež Mali antanti. Italijani so pnčeli znova reSfco akcijo. Res Skoda je bolgarskega naroda, da je vedno žoga v tujih ro- kah. Vsak pameit-n (lovek sprevidi, da se ne gre pri tem žčuvanju za ko- risti bolgarskega naroda, ki trpi, am- pak za italijanski egoizem. Makedonija je del naše celckupne države, za katero skrbi prav tako, ka- kor za ostala pokrajine. Koliko se je HM.~ AI. Peterlin Bätog : [io Skrivnost mrtveca. Kriminalna povesL Ne tako mladi gostilničarjev sin! Ko je bil odšel, stemnilo se mu je Celo. V senci his se je pomikal iz bo- iazni, da ne bi kdo opazil, od katere strani je bil priSel, ali celo, da je bil v hiSi Iskre samega. Tud; njemu naj böÜe sveto pošteno ime Ijn&ice! — Zdaj pa, ko je Klara že le od Otonove matere zaznaia vso te5o na Otonu ležeče sumnie, polastil se je nje velik nemir vsled njegove usode. Jasno je pregledala vse posledice, ako bi Oton §e dalje odklanjal dokaz o svojem alibi, a uvidela je tudi vzrok tega. Tu se ne sme premišljati, si je deiala. Da re§i njegovo življenje, ki je ogroženo, se ne sme bati nobene žrtve, 5e tako velike, celo svoje 2enske časti ne. Ne- ustrašeno hoče pred godnika in priznati: »On ni storil tega, ker je bil ono noč pri mem!« In v tem je videla orst usode, ki jlje pokazat, kako bi se vsaj enkrat zt vselej osvobodila od svojega ne- ^ubljenega moža. že degradilo in popravilo cest, raznih stavb, železnic. Prepričani smo, cla pametni Ma- cedonci ne siremijo ne k Boigarski ne k samoslojnosti, ker bi taka samo- stojnost v resnici nikdar ne obstojala. Zadovoljni so, da priphdajo k kulturni državi, od katere jmajo najve* koristi. Bolgarija in Italija morata znati, da se ne dumo izigravati, temveč smo od- ločni braniti in čuvati svojo posest in Drebivalstvo. Politižne vestL Demokratska konferenca v Za- Lrebu. Te dni se je vrSilo v Zagrebu veliko zbarovanje delegatov krajrrvnih, okrajnih in okrožnih organizacij demo- kratske stranke na Hrvatskem in v Slavoniji. Prvi je povzel besedo Sve- tozar Pribičevič, ki je podal pregled na§e zunanje in notranje politične si- tuacije. Oovor so zborovalci viharno* pozdravljaJi, zlasti ko je omenjal, da je demokratska stranka ykozinskoz državnotvorna, vendar pa je danaSnji režim zasleduie in preganja, Voja Ma- rinkovič je razmotrival svoj predlog o samouprnvah in dekoncentraciji, kojega bistva leži v tern, da sloni na državnern in riarodnem jedinstvu. Tretji govornik dr. Žerjav je radi zamude vlaka prispel prepozno in ni mogel več nastopit*. Konferenca Male aotante. Pri- prave za konferenco Male antante ^o končane. Olavno pozornost bo vzbtidllo poročilo ministra dr. Beneša o fran- cosko-češki pogodbi, ki vstvarja spo- polnjena z intimnimi odnoSaji Jugo- slavije trdno vez med Francijo in Malo r.ntinto. Danes dopoldne se je pričela v Beogradu pod predsedstvom čsl. po- slanika Šebe konferenca vseh čsl. kon- zulov v Jugoslavije. Opozkijor^ln! blokin federalist!. V Zagrebu se vodijo te rini pogajania med KoroSčevo, Spahino in Radičevo skupino o sestavi opozidjonalnega bloka. IJeja opozicijonalnega bloka je zelo ojačena po demokratskem chodu v Zagrebu in po govoru Vojo Marin- koviča. Radičevci smatraio sedai, da je Isžje sodelovati z demokrati nego z radikali V s)u^!aju vspefinih pogaianj bi priSii rndičevci v parlament. B!ok bi bil moe:o^. ako se izvede konkretni program: konsolidacija prilik in ozdravi- tev uprave. BoJfcarlja proti nam. Boigarski m;nistrski precisedniK Cankov je imel Predno pa bi zaznalo za to so- diSče, hotela jr 2e razodeti osovraže- nemu Iskru: »Ooljufala sem te, on je bil pri meni!« In tako bi jo, si je mislila, trgo- vec, ki bi se smatral za ogoljufanega, v jezi pognal od sebe, in ona bi se ga na tak način, četudi osramočena, za vedno odkrižala. Za trenutek se ji je vsilila misel. da bi Iskra izpolni] svoje žuganje in jo usmrtil, pa celo umiraje bi še kri- čala: »Oton Seljak je nsdolžen, ker je bil v onl noči pri meni!« VII. In res se je hotel Martin Iskra okoristiti z vožnjo Otona Seljaka v glavno mesto. Seve na popolnoma dru- gačen način, kakor pa bi si po.Uen človek mogel misliti. Popoldan istetra dne, ko bi imel gostilničarjev sin iti na živinjski semeni, zapustil je Iskra svoj dom pod pretvezo, da mora od- potovati. Povedal je, da noče iti na postsjo glavnega mesta, ampak peš v K., kjer je bila tudi ŽelezniSka postaja, a v nasprotni smeri glavnega mesta. Odhod z onega kraja mu je baje bolj ugoden. Kam pa se hoče iz K. odpe- v sobranju ekspoze, v katerem je in- direktno pretü na§i državi in proglaSa Macedoniio za bolgarsko last. Ekspoze fe vzbudil v Beo;;radu veliko senzacijo. Glede Macedonije ja povdarjal, da ima tu Dokrajina pravicc, da zahteva svy- bodo in pravičnost. Ako se dovoli Macedoniji ta zahteva, bo tvorila vez med obema državama. Proti nam se posku?.a organlzirati fronto sovraünikov. Podpihovalci so italijanski fašisti, ki ustvariao zavezništvo med macedon- stvuiuSčimi, albanskim komitejem in Kucovlahi. Na seji ministrskega sveta se je razpravjjalo o bolgarskih dogod- kih, ki dokazu'ejo, da Bolgarija vodi polit'ko zahrbtnosti in sovraštva. Italija hoče Reko. NajnovejSa poroCila javljajo, da je Italija odlocena anektirati Reko §e ta mesec. ltalijanjjj ska mornarica iz Pulja se preseli na Reko. LlkvJdiacija Jjubljanske pokrajJn- ske uprave se nadaljuie. Posli no- tranjega resorta so že preneSeni na ljubljanskega in mariborskega velikega župana. Dr. Ploj je stavil nuviistrstvu predloge za razsirjenje poslopja mari- borskega okrajnega glavarstva, ki bo v bodoče sedež oblastnih uradov. Sredstva bi se dobila iz prodaje dveh stanovanjskih his, ki jih je država lani kupila za urade velikega župana. Pri pokrajinski upravi je ukinjen oddelek za trgovino in industrijo. Dosedanji naČelnik oddelks dvorni svetnik dr. Mam in vladni svetnik dr. Rataj se pokličeta v ministrstvo. Tudi z raz- rielitvijo oddelka za kmetijstvo se ima skoro pričeti. Ccliske novJce* Redn! sestankl Llanstva Krajevne organlzaclje JDS v Celju se vr§e redno vsak četrtek ob pol 9. uri zvečer v rudeči sobi Narodnega dorna. Geljskl nemški list se zgra2a nad tem, da je sploh mof>oče, da je na- rodna javnost v Mariboni brez razlike strank odločno nastopila proti usta- novitvi nemSke tiskarne v Mariboru. Vidi se pač našim ljubim Nemcem, ki so vzrasli med nami in kojih mnogi očetje in matere Se nemSko niso znali, da prehitro in preradi pozabljajo nek- danje case, ko so nam oni gospodarili in delili pravico. N|ih strpljivost in kultura je bila tako zelo (epo nemska, da so nemški akademiČno naobraženi moŽje in prvi nemški meščani zatullli ljati, o tem ni nikomur črhnil niti be- sedice« Tudi Klara ni bila o tern pr?iv nič radovedna. Zakaj opravki njenega moža so jo zanimali prav malo, in lahko bi odootoval tudi v Carigrad in ne bi ga vprašala kam in zakaj. Iskra je torej odSel proti K. Ko pa je bil že precej oddalien od mesta, je obstal, ozrl se je previdno okrog sebe, ako bi ga kdo opasoval bodisi z deželne ceste, ali pa s polia, in ie, za- dovoljen s tem, da ga nihče ne vidi, naenkrat izpremenil smer poti. In sicer ni 2el več po cesti, ampak jo je ubra! k.ir preko polja, a pri tem je skrbno uporabljal sK'herno kritje Biio je jasno, da mu je bila smer poti popolnoma znana, ker je obšel po dveurnrm hodu svoje mestece v širokem loku in stopil zdaj na deželno cesio, ki je vodita v glavno mesto. Poskrbel je, da jo ie dosegel 5e le precej daleč v gozdu in da ga pri tem ni nihče opazil. Poprej pa je Se obiskal neko v naivečji go^čavi ležečo, na poi razpalo ogljarsko kočo. Iz temnega kota je privlekel svojo dvocevko, katero je tukaj skril nedavno ponoči z narnenom, da jo ho rabii ob svojem času. Jesenski dan se je 2e nagibal h kakor zverine in metali slovenske ljudi na cesto, ako so se drznili s svoj« družbo govoriti prav tiho in ponižno po slovensko v kateremkoli nemškem lokalu. Kaj vse so počeli naši Nemci teclaj, ko je avstrijska vlada po težkih desetletnih bojih büa primorana dati polmiljona Slovencem na Štajerskem one siromašne štiri nem^ko3lovenr,ke gimnazijske razrede v Celju! Našim Nemcem se pač godi tako dobro med nami, da ne morejo več skrivati svoje oSabnosti "m drznostf, saj Slovenci jim nos'jo denar in zaslužek kot da bi bila prva narodna dolžnost vsakega Slo- venca ali Slovenke, da podpira nemško ošabnost in množi nemSko gospodarsko moč. In bs/> zato, ker se v tem po- Kledu pri nas toliko greši. imamo zop«t že posla z Nemci in renegati in ga bomo 5e imeli pri raznih občinskih in drugih volitvah, samo vsied slovenske nezavednosti in nedoslednosti. Mnogo poprej pa, ko si Nemci sanjajo, pride čas, ko radikalskonemSkoturžka zveza ne bo komandirala naSemu narodu in bo naš narod čutil in živel kot svo- boden Jugos'ovan, tedaj bo z Nemci med naml nekoliko drugače kot danes. Ne bomo se z Nemci in ogabnimi od- padniki prerekali, združimo svoje na- rodne sile in oznanujmo od moža do moža, od rodb.ne do rodbine z živo besedo in z bratsko ljubavjo in vzgle- dom dejania nauk narodne samopomoči, ki nas uči, da ne smemo poznati in krepiti onih, ki nas ne poznajo. Naj živijo tisti, ki hočejo med nami pred- stavljati nemSki narod kot bojno orga- nizacijo proti nam samo nekaj mesecev brez naših naročil in dela, pa bo mar- sikaj pri nas drugače izgledaJo. Izvesti moramo evidenco vsega tujega in nam sovražnega življa in izvajati vse kon- sekvence do skrajnosti proti vsakemu. Drugega sredstva ni, ako hočemo imeti že konečno doma mir in one razmere, ki jih potrebuje i naš narod i država za svoj zdrav napredek. Ob prevratnih dneh smo začeli brez sile, in brez sile in brez nasitnih vzgledov od zunaj lahko ozdravimo našo domovino tega stoletn^iga madeža r.aäe sužnjosti. Po- zivamo na to lepo in častno delo vse prave narodne ljudi. Naše drsali&če pri Diehlu, ki je letos v oskrbi DijaSke kuhinje, je letos, ko imamo tako trdo in suho zimo, irzedno dobro obiskevano od Solske mladine vseh celjskih zavodov kakor tudi od odrashh ljubiteljic in ljubiteljev tega lepega in zdravega zimskega športa. Vstopnina za deco in 5o!sko kraju, a ni se §e zmračilo; zato se je vrnil Iskra v kočo, saj je moral skr- beti, da ga nihče ne opazi, predno ni izvršil svoje nr.mere. Bil je tudi uver> jen, da pričakovanec ne bo prišel še pred nočjo po tej gozdni cesti, zakaj, mladina, ki je pohaiala take semnje, se je kaj rada zabavaia v gostilnicah in na pleSisčih do poznega večera. In on je prežal na mladega Seljaka, da bi mu enkrat za vselej pregnal veselje do ljubimkanja s poroČenimi ženamil Toda skrivaj je hotel obračunati z njim. Ni bil mož, ki bi ljubil od- krito dejanje, odkrito nasprotstvo; in kdor bi po^nal njegovo preteklost, bi se ne čudil temu. In ko je potem v tcmni noči ležal v goščavi ob deželni cesti in prežal na osovraženega tekmeca, ob!5!a ga je že!ja po umoru in sklenil je, da se iznebi za vselej svoje žrtve. Bilo je tiste dni po ščipu. Mese- čina je le malo razsvetljevala okolico, in Še to so zdajpazdaj zatemnevali po- deči se oblaki. Zdajpazdaj so padale drobne deževne kaplje, katere je bril oster veter vsakemu potovalcu kot le- dene igle v ohraz. (DaJJe prihodnjlčU - r/ /v^//^/ ^0 ^^> JMb H J^Hf ^^^K^k ^^^^^^^ ^B^^^^ ^^^^^^BH flH1 - Strnn 2. »NOVA DOB A« Stev. mladino je primerno nizka, kar mo~ ramo topio pozdraviti. Nadzorstvo vrSi z občudovanja vredno požrtovalnostjo predsednik Dijaške kuhinje g. prof Ko2uh sam. Zadnje dni pa smo opa' zili na drsališču športno nedopustno uprav brezobztrno razvado nekaterih boljših športnikov, ki v sklenjenih gručah po pet do deset oseb drvijo preko leda, ne meneč se pri tern za druge, ki so na l«du z isto pravico in ne rneneč se za mladino in deco, ki je Izpostavljena tudi nevarnosti težjih itnožnih poškodb. Glede tega prosimo reda in strogosti, ker ni potreba, da si gotova gospoda dovoljuje vse, pa naj nosi to ali drugo i'ne, tiče se nemških posetnikov drsališča pa tudi nekaterih slovenskih. Potrebno bi bilo, da se izdajajo «ilede zadržanja in srneri drsanja stroga navodila, obvezna za vse. Glede mladine, ki Sele začenja vežbati v drsanju bi bilo želeti, da se ji v splošnem zabrani preckanje'preko drsaliSča, ker je povsod ob straneh dovolj prostora. Pri natančnih navo- dilih in strogern športnem upoštevanju istih od vseh navzočih, je na nasVm lepem drsališču prostora dovolj še z«, dvakrat toliko občinstva. Toliko k tej stvari v blagohotno upoStevanje. Razstava umetniškega kluba »Vesna«. Umetniški klub »Vesna« \z Ljubljane je razstavil v dvorani Mestne hranilnice krasne slike. Naj omenimo pokrajinske slike ge.Sodnik-Zupanceve, nadalje slike Avgusta Bucika, ki je razstavil med drugi m dva krasna portreta, dela Franca Podrekarja, med njimi edina slika pisatelja Ivana Can- karja, vzeta po naravi. Prof. Gašper Porenta je razstavil prvič svoja dela. štiri krasno izdelane portrete. Prof. Saša Šantel se odltkuje z lepimi po~ krajinskimi slikarni in portreti. Deia so res prvovrstna in se vabijo ljubitelji umetnosti, da posetijo razstavo v obil- nem Stevilu, kar se žalibog dosedaj ni zgodilo. Celjani moramo pokazati, da imamo smisel za naše umetnike in njihova dela. Smrtna kosa. Umrl je v celjski javni bolnici v pondeljek 31. decembra ob pol desetih zvečer, po daljšem, tež- kem trpljenju v 61. letu svoje starosti g. Franc Zuža, posestnik in trgovec v Mozirju. Bil je svoječasno delaven clan posojilnice in trškega odbora vMozirju, znan daleč naokoli. Zemeljski oslanki pokojnika so bili prepeljani v sredo 2. januarja iz bolmce v Celju na poko- pališče v Žalec, kjer se je vršil pogreb ob dveh popoldne. Pokojniku blag spomin, žalujcčim naše tskreno sožaljtj f iz državne sJiižbe. Pisarniški ofi- cial Alojzij Klemtn je prestavljen h katastrski upravi v Celju. Silvestrov večer je praznovalo celisko prebivalstvo v Narodnem domu, kjer se je nabralo mnogošievilnega občinstva v zgornjih prostorih in za- sedlo vse kotičke. Zabava je bila ne- prisiljena in dornača. vladalo ie nekako slavnostno razpoloženje. Člani in čla- nice Sokola so se odlikovali z izbra- nimi nastopi. Prvi so izvajali pet kras- nih skupin, članice pa vaje z gorečimi kiji. Veseloigri in Šaljivemu pevskemu nastopu br. Reša ter gg. Jankota in Zormana, članov mestnega gledalifiča, je sledil buren aplavz. 0 polnoči je nagovori! občmstvo br. dr. Milko Hra Sovec. Prekrasna alcgorija br. Benčana je zaključila s pored in otvonla novo leto. Na drugem koncu mesta se je pa zbrala v Unionu nemška in nem- jkutarska družba, katero so stražili orožniki, poücisti in detektivi ter sto- picali napol premrli od mraza po eelj- skih ulicah. Na novega leta je bilo mesto mirno in mrtvo. Govoiilo se je le o dogodkih v Mariboru in Celju, ki so vzbujali splošno ogorčenje. Dar umetrilskemu klubu »Vesna«. O. M. Gruden, ravnatelj tukaišnje po- družn ce Liublianske kreditne banke, je podaril iz lastnega nagiba umetniškemu klubu »Vesna« v svrho kritja režtjskih stroškov pri prireditvi razstave v Celju 250 Din. Naj bi njegov dar našel obilo posnemovalcev. M stnl šolski svet ima danes, dne 2. januarja izredno sejo o disciplinarmh slučajih na me^čanski šoli. {' Pits S K Celje, kakor že javljeno, se vrši v gomjih prostorih Narodneg^i doma pod pokroviteljstvom c^lj^kih narodnih dam 12 januarja t. 1 Za je- dila in d«>bro kapljico po nizki ceni kar najbol|§e poskibljeno. Vabila se v naslednjih dneh pnčno razpošiljati. Ker klub nima natančruh naslovov, zato se cenieno občmstvo prosi, da se v slučaju, ako bi se koga pomotoma prezrlo in se mu vabilo ne bi poslalo, odnosno ga radi pomanjkljivega neslova nebi preje!, da se z dopisnico obrne na klub p.lt pa ustmeno v trgovini pri gosp. Ravnikar. Na naslov mestne elektrarre. Na Silvestrov večer zaviadala je po ne- katerih delih mesta naenkrat popolna tema. Prizadeti je bil deloma tudi Na- rodni dorn. Organ! elekUarne so, kot slišimo, napako kmalu popravili, le glede Narodnega doma je obveljaia iz- jema, češ, da se bo napaka drug dan popravila, ker tega ni mogoče zvečer storiti. Prosimo mestno županstvo, da zadevo najstrožje preižče ter krivce eksemplarično sravi na odgovor. V zadnjem času se napake pri električni razsvetljavi v prvih vefernih urah tako pogosto ponavljajo, da ie potrebna preiskava ter primerno obvestilo od- jemalcem eiektrične struje. Ljudsko ^ibarpje v celjski 2up- nljl v Jetu 1923, Rojenih je bilo 427 in sicer dečkov 229, deklic 198. Poro- Čenih 191 parov. Umrlih 443 in sicer moSkih 262, žensk 181. Sodnlški izplt pri vi5j. deželnem sodi^Ču v Liubljani sta napravila gg. dr. Rudolf Adamič in Alfons Cepuder, oba avskultanta v Celju. Čestitamo! Odbor društva hiSnlh posestnl- kov za Celje in okoHco naznanja, da se bo po novem letu začela pobirati članarina ra leto 1923 in prosi, da se ta članarina sigurno brez odtegljajev vplača, ker čaka že veliko dela v prid lastnikov in brez denarnih sredvStev ni mogoče delovati. Podpornemu društvu za uboge učence na gimnazijl v Celju so da- rovali tile dobrotvori po 1000 Din občinski urad okoiice Celjske, hranil- nica mestne občme Celjske ; 250 Din občinski urad trga Konjice; po 100 Din Fr. Kolenc, Juvanje, Ana Zanier Sv. Pavel pri Preb., F. König, Ana Petriček, dr. A Kunst, A. Kolenc in drugovi, f. S. Lukas, vsi v Celju; po 50 Din E. Marine in brata Rodč & Martinčič v Celju; 40 Din J.Fischer, Ža!ec;30Din Maks in Jože Zabukošek Ceüe; 25 Din G. Gradt Celje; po 20 Din Marta Je- klin Vitanie, J. Rožič, R. Klobučar, dr. I. Herzmann, vsi v Celju, občina Sliv- nica pri Celju. — Najiskrenejša hvalal Dnevna kroniJuu Narodm dnevnik, skupno glasilo vseh ne/adovolinih iz Slovenije, ali bolje rečeno vseh t^aljenih vodij go- tovih slrank, ki lezejo pod kuto radi- kalov, pa skušajo ta nekoliko mučen prelaz dobro in zvito maskirati pred očmi svojih kmetijskih, narodnosoci- alnih in narodnonapredmh somiSljeni- kov^ ie izšlo na novega leta dan v Ljubljana. List posveča svoj prvi uvod- nik slovenski inteligenci, ki jo vabi na pošteno narodno in pol'tiCno de!o. Ne bomo z gospodo po!t?mizirah, povedati pa jim moramo ponovno, da smo od njihove strani doživeli že toliko be- gania napredne javnosti, tia nas tudi ta najnovejSi nastop izdajstva nad na- šim naprednim življem ni veČ iznena- dil. Ako nam je zares do napredka in do naroda, o kojem lepo govorimo in pi>trmo, potetn bi Uki pojavi bili ne- moKOČi. To si naj gospoda, ki to po- čenja, dobro zapomni ?a čas, ko pride konečna obsodba take igre, ki jo da- nes servirate napredni javnosti kot narodno in državotvorno politiko. f prof. Davorln Beranlč. V Ptuju je umrl po dolgi, mučni bolezni prof, ondotne g;imnazije g. Davorin Beranič. Pokojni je dalj§o dobo let poučeval na cel|ski g'mnaziji. Temeljit v svoji stroki je svoj prosti čas posvečal kul- turnemu delu. Že kot dijak na mari- borski gimnaziji je bil vnet pevovodja, kar je nadaljeval pozneje na univerzi, kjer se je v s^oji ljubezni za slovensko pesem poglobil in razvil do visoke po- polnosti. V Celju je bil do svoje^a odhoda v Ptuj član obč. sveta, politično je bil narodni socialec. Bil je mož tr dfga življenja in mož dfla, trpljenie in delo je bila cela njegova živlienska pot od časov težkega pomanjkanja na unverzi pa do groba, v kojega je žal raKo rano legel k počitku, ki ga v živlienju ni poznal. Časten in lep mu spomm, preostalim na§e odkntosrčno sožaiie. Bombn! atentat v Mariboru. Dne 1. tm. okoli 2. nre ziutraj je prebudila preb valce Aleksandrove ceste v JVUri- boru ojjlu^ujoča detonac ja. Eksplodirala je ekrasitna bomba, ki je bila najbrle podlozena pri srednjih vratih Götsove, dvorane. Stavba sama ni poškodovana, pač pa so razbite šipe na severni strani kjer je skupno okrog 50 oken. Eksplo- zija ie zelo vznemirila Mariborčane. Dopoldne je prispela uradna komisija, da ugotovi dejanski stan. Eksplozijo spravljajo v zvezo z nemSko Silve- strovo veselico, katera bi se imela vrgiti, a ker v v,sem Mariboru ni bilo zatfestrio Sip, je bila veselica odpove- dana. dvornno pa je .?asfražila policija. Razpečevalcl ponarejtnJh dinar- skili novčanic. Poročali smo Že, da je ljublianski stražnik Abram prijel na Miklošičevi cesti v Liubljani mladeniča Franca Gabrenjo, ker se mu je zdel sumljiv. Gabrenja je prvotno taji! vsa- ko zvezo s ponarejalci in razpečevalci denarja. lzpovedal je. da je bil dijak Slovenske trgovske Sole v Ljubljani in Sin železničarja na Rakeku ter da je že 25 dni brez posla. Pri »Starem Tišlerju« je parkrat prenočil in plačal z 10 dinarskimi bankovci, ki m« jih je dala mati. Po da!ji>cm zasiiSanju se je Gabrenja udal, priznal je, da je ne- kako pred tremi leti začel zahajati v hiSc k njim tihotapec Ignacij Zupančič, doma iz zagrebške okoiice. Zupančič je tihotapil čez mejo tobak in kokain, nato je poldrugo leto prenehal s svo- jimi obiski pri družini Gabrenja. Ko se je mudil Gabrenja nekega dne v Liubljani, je na§el, priSedSi domov, Zupančiča v pogovoru z materjo v do- mači hiši. Drugi dan je mati povedala, da je prinesel Zupančič iz ltaüje za 5.000 dinarjev ponarejenih 10 dinar?,kih novčanic. Mati jih ie shranila na pod- streSjuin nagovorila niega naj jih spravi v nromet v Ljubljani. Oče v tern ni niČ vedel. Gabrenja se je podal drugi dan v Ljubljano, kjer je srečal svojega bivSega soSolca Julija Lenassija. Na sprehodu proti Tivoliju sta kupila s Donarejenim bankovcem Strukelj za 8K. §la sta na Lenassijev dom, kjer je Gabrenja pokazal domači hčerki Miri, uradnici na inSpekciji rada ponarejene bankovce in ji ponudil iste v navzoč- nosti matere in sina Julija v razpečavo. Mira je sprejela bankovce, Gabrenja pa ji je ponudil 40'Vo °d razpečanega denarja. Zupančič je razodel Gabrenji, da so ponareievalci on, neki Iralijan in Francoz. Glavna osnniljenka v dru- iini Lcnassi ie drug-a hčerka Mira, ki je 100 komadov 10 dinarskih falzifi- katov porabila za nakup Miklavževih daril. 700 komadov pa je spravila v pr^dal pisalne mize v uradu. Ko pa je priS'asfaranadan in ječitab vča^opisiho aretacijah r?izpečeva!cev ponarejeneffa denarja na Rakpku, je sežgala v uradu v peČi vseh 700 komadov. Preiskava je dognala, da sta Justi in Jožica Le- nassi nedolžni, pridržani so pa v za- poru mati, Julii in M'ra. TržaSka po- licija je začela tudi pridno zasledovati ponareievalce in razpečevalce dinarslrih bankovcev. Poleg lecnaciia Zuoančiča. ki je zaort v Beoeffadu ie aretira'a 3*» devpt or.eb- V Žeiah Dri Po^tojni iebMa aretirana 60 lerna FrančiSka Gorup. ker so v nieni hiši ponarejalci svoje irdelke dokončavali in iznopolnjevali. TrZa^ki Üsti Doročaio, da se je pona- reievalcem posreci'o ponarediti in ra?.- pečati nad 300 000 komadov desetdi- narskih bankovcev za skupno 15 mi- lijonov dinariev. GostUničarjl proti zakonu o talcsah. Z novim zakonom o taksah, ki je stopil 1. tm. v veliavo, so gn- stilnüüarji zelo obremenjeni. Bpograj^ka zveza gosHlničariev je sWlirala kon- ferenco zastopnikov costilničarske ohrti iz vse državp, da orjccan^zira akcijo proti postooanju finančnfga m'ni<;tra. Velesfie proti frapco kl skdj^ Franciia sku^a ustvariti «srednje evro- peiski blok s ponWio Male antante, kar pa ni v§eč ostalim velesüam. An- ^le^ki zunanji minister je storil pro- tp^tnp kornke oroti kred'tu, ki ea je d^la Francija Polis'^i. Rumuniji in Jugo- slav'!' in orožje in munieüo 25 letntca odkrltia radMa. Pod predsedstvom prerf^ednika M'lleranda «f ie vrSila 27. decpmhra v Parizu na Forbonni siavn' st 25- letnice odkritja radija. Vlom v Ptuju. N^znan zlikovpc ie udrl v urad ptui^lre proeo^ne sekcMe in i?maknil uradn'ku 50.000'— Din iz miznice Nesreča z orožlem. Ob italijanski meji pri Žireh se ie ustavil v neki ob- meini hi§i italijanski stražnik in po- stavil nabasano pu^Wo v kot rodbinske sobe ter od^el nato v kuhinna prvi pogled s je ugotovilo. da je imel tat ne.koliko n ere ane zobe. Mestni imaršal se le takoj napotil v šolo, s ¦Skatlio slaSčic pod pazduho. Slaščice je razdelil dečkom ter jih nato natan- Cpo opazoval, ko so jedli. Zobje Ver- •npna Longpree so pustili enake sle- sledove, kakor so se nahajali na sla§- ^ici, ki so jo naSÜ v oplenjeni trgovini. Longpree je priznal, da je oropal P«t trgovin. Zvjniniir Kosem: Ej prfjateljčkl! iKpjiga za mladino. Izdala in zalužiia 'IW'Teljska tiskarna v Liubliar.i. Cena vezani knjigj 16 Dij)i Knjiz'ca, ki se jß bp mladina gotovo zelo razve«elila in too šla iz roke v roko so Kosrnovi »Prijateljčki«. Povestice niso predolge, so zanirnive in so prikladne otroSkemu obzorju, Stirinajst jih \o vseh in ;".e po naslovih vidimo njih ra;dično im pestro vspbino : Ej prjjattljčki! — ČeSnje. — Večer v Ro/.du. — Darko. -- Babica. — Jfry/. — Kralj. — Msrkovo kraljes- tvo, — Domotožje. — Gosji pastir.— Minka in Tinuo. — Jagnjc. — Lovci. — Krožnik breskfv. Novo leto 1924! Minuli so lepi hožični prazniki, zn katerimi prihaja Novo leto. Zahvaüujemo se tern potom vsorn ple.nen.iini sreem, katera so nas obdarovaia pred božičem. Vsakdor, ki si morda nehote na nas naibedn.:-i§ü slepe pozabil — o spemni senasvsaj sedaj pr*»d Novim It-torn, ki po večini živtmo v naislcrajnejSi bedi. Milodare za r.as sprojema predsedništvo naSega druStva, ki ima pisarno v Ljubijani, Woifova ul. 12. — Pomaj^aj nam vsak in kupi si naš knledar »Mi slept«, ka- i terega smo založili in izdali v korist naširn sotrpinom. Dobi se v vseh knji- garnah, papirnih trgovinah in trafikah vojnih slepih in vdov, kakor tndi v založniStvu Podpornega tiruStva slepih Y Ljubljani, Woifova ul. 12. Kotedar stane Din 20'—; posamezne pošujatve proti predplačilu po na§i položnici^ ka- tera se na zahtevo poSlje. V nobeni hi3i in pri nobenem Siovencu ne bi smel biti pogrešan naS koledsr. — Odbor Podpornega društva slepih. Peäec lahko u«H piiporoča cenienim odjemaUern svojo vr-'ko zalogo čegkega jn angleš- kega blaga Dt-belo sukno za povrSnik- • sakovrstne^a sukna za možke in ženske obleke, barhand, cefu, beJa ( irtO in vse kroiaSke potrebščme. Velika zaloga gotovih povrSnikov Uv^g^an, Schlieftr, Stutzer), gumi plašče, lepe moderne obleWe za »iospode m decWe do zelo nizkih cenah. «¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦i Najboljše! Najcenejše! p 1 5 ! Si ji ri ft» o" a v* i Si Ui U7 ** ) «fa&n 4. »NOVA DOBA. Vtev. Telefon Štev. 75 In 76 PoštnJČek.rač. 10.598 trgovske sole in 3 razredov gimnazije, 20 let star, ugledne rodbine, žeii za takojšnji nastop w.t»s$«)- v kaik-4-ni b&Sjssl in večji meš» tpgovi&u &©t gwafciifcant« Cenjene po- nudbe je poslati pod »Praktikant« na upravo »Nove Dobe«. o Zdravo in veselo Novo leto želi vsem c ocljemah'em \\\ prijateljem ter se priporoča nadaljni nsklonjenosti Ravnateljstvo pivovarne Laško .jfr'*!-*** ' ¦»¦" ' raüaa;vwYrt PHESERNOVA UI.. f5 4» tniÄc^Dt J Sprejema tiran. vloi^e fin Uh obr. po öV/iotoJe 6'$0Dinodgto, 11 pros» oapovedi do 8 Din od »lo>. Prt večjih naložbata po dogovoru U h •*¦¦<* ¦» » ¦« ¦«¦¦» <» «'<»»/"»¦»> « •*<.¦-¦» ^>.» <¦• » '*.(« <«¦*¦<»<*>¦•*«¦«¦<•; a». ^«^¦»<»^fc#4*^<»###4»av|| o dL r* ^a L B3» i e © f Brežtce, Č^momeSJ, Gorica, %raraj9 Maritoor, Met'äovie. Nova Sad, Piuj, Sarajevo, SpMl, Ta*st. Spreiema Vloge Ma iinflžice Sn leKoČ! SS9E Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih p^p^rjev, raČV&H pro** ugosiaemu obres&ov^nlu 3^3^S valut in dovoljuje ty&®M-®VT$tnQ Kredite. JPiPOclGbjsi, specke dljpžai^rinie» i^aiasicedlxs.e loiJe:3?Ij