Številka 167 TRST, v četrtek 18. junija 1908 Tečaj XXXII! IZHAJA VSAKI DAN oosza tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakamah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ste?, po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v žirokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 2O st mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najemanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Ed nosti '. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti je moč I HK-arsea NAROČNINA ZNAŠA m-ta za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mescce O K; na na* ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varoenina na neaeljsko Izdanja ,,EDINOSTI" stane : ••!•« — — letno K 5 20, pol leta 2 BO —— Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko* vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost11. - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranilnttnl račun it 841 652. TELEFON St 11-57. Politično društvo „EDINOST" sklicuje na dasiies, dne 18. junija t. I. ob 4. uri popoludne javna shoda in sicer v Skednju v dvorano Sancin-Cemotovo in pri Sv. Ivanu v dvorano „Narodnega doma". Xa dnevnem redu je : Tržaško volilna reformo. BRZOJAVNE VESTI. Avstrijska poslanika zbornica. DUNAJ 17. Pred začetkom seje je prave s"d .i minister odgovoril na neko ifcterpela-cijo posl. dr. Ry bara glede nedostatka pisan iikih moči na okrajnem sodišča v Trstu in i gl^de uporabe neplačanih ženskih moči pri tt m sodišču. — Na to je zbornica nadalje- i Vfcla razpravo o proračunu. Posl. Tonelli je I nag'a^al žalostni gospodarski položaj in zahteval p sebro, da se siromašnemu delu kmet- j škrga prebivalstva olajšajo davki in da se jih : opre-ti težkih bremen, h katerim je računati; prv i vsem prenosno pristojbino in hišni razredu davek. Potem je govornik zahteval' državan pomoč za razne naprave v Trentinu. Italijansko ljudstvo na Tirolskem hoče imetij mir, je tekel govornik, brezpogojno pa zahteva, da se zavaruje njega carodni imetek. (Živahna pohvaia pri Italijanih ) Skupna seja slovanskih klubov. DUNAJ 17. Ob 6. uri zvečer imajo vsi ■ slo-. unski klubi skupno sejo. Na duevnem redu ; je posvetovanje o skupni taktiki. Dijaški štrajk. 1NOMOST 17. Svobodomiselni dijaki so j sk'e'jil', da bodo štrajk nadaljevali. DUNAJ 17. Vseučiliščai rektor dr. Ebr er je dal razglasiti, da bo vseučilišče v petek dne 19. t. m. zopet otvorjeno. PRAGA 17. Akademiki senat nemškega vseučilišča in profesorski kolegij nemške pc-i-tehi:ike sta izjavila, da se strinjata s ski' pi rek orske konference. PRAGA 12. „Prager Tagblatt" javlja, da bo profesor AVahrmund v prihodnjem ziifl-skrtm semestru predaval na praškem nemškem vseučilišču. DUNAJ 17. Razglasi na černi deski na vseučilišču naznanjajo, da se vseučilišča odpr i v petek. Ako pride do nemirov, utegnejo biti r a ukaz vseučilišča zapita, vsled česar bi dijaki izgubili semester. „Mittagszeitung" pravi: Po sklepu vso učillšeaega odbora, da se štrajk nadaljuje, je gotovo, da se prihodnji teden zaključi poletni semester na t seli visokih šolah. PRAGA 17. Rektor čtške tehniko je prepovedal vstop na tehniko štrajkujočlm slušateljem z drugih usokih šol. DUNAJ 17. Doslej je tukaj vse mirno ; pred naučnim miuišterstvom je mnogo skupin dijakov. Minhterstvo čuvajo močni oddelki redarjev. BRNO 17. Dijaki češke politehnike so z veliko večino sklenili, da se pridružijo generalnemu štrajku. Cesar proti rektorjem? DUNAJ 17. Širi se govorica, da je cesar na otvoritvi hospica za otroke napram naučnemu ministru dr. Marchetu rekel : „Macben Sie doch Ordnung auf den Univer-sitaten! Das ht eine nette Gesellschaf: diese Rectoren !M Z ozirom na te besede mislijo baje odstopiti vsi rektorji, kar se pa z druge strani dementuje. Sklicanje pruskih zbornic. BEROLIN 17. Zbornici sta sklic mi na 26. junija. Vihar. PARIZ 17. Sinoči je razsajal v zapadni okolici Pariza silen vihar, ki je ruval drevje. Železniški promet je bil prekinjen. Nekega voznika je vihar vrgel ob drevo, da si je razbil glavo in obležal nezavesten. Maroko. PARIZ 17. „Agence Havas" poroča iz Feza od 14. t. m.: Mulej Hafid je dal Buhto ben Bagdadija in njegovega brata vreči v ječo. Njuna posestva so zaplenili. [Javni g'as-niki naznanjajo, da je zopet uveden tobačni iu poštni davek. Proti temu se je protestiralo. — MADRID 17. Minister mornarice je dal povelje, da odpluje oklopni križar „Carlos V." v Laraš. TAN0ER 17. (Ag. Havas) Poročilo, da je rod Azila preglasil Mulej Hafida sultanom ne odgovarja resnici. Rusija. Novi katoliški metropolit za Rusijo. PETROGRAD 17. Kakor se govori je ruska v'ada principijelno dovolila, du imenuje rimska kurija škofa v Plocku katoliškim metropolitom za Rusijo. Poplava. ALEKSANDROPOL 17. (Guberniia Er!-vau) (Petr. brz. ag.) Po nenavadno hudi plohi je pridrla z g-,r silna voJa, tuko da je vse mesto poplavljeno. Povodenj jo odnesla mnogo poslopij. Novo rusko posojilo. PETROGRAD 17. Finančni minister Ko kovcev je predložil dumi načrt, s katerim sc finančnega ministra pooblašča, da n«jn e še pred odobrenjem državnega proračuna, za 1908 notranje posojilo v znesku do 200 mil. rublje v. Budimpefita 17. (Ogr. kor. biro.) Neki z Dunaja prišedši \lak je pri Steinbruchu povozil tri železniške delavce, ki so bili smrtno ranjeni. Na nesreči so bili krivi sami delavci. Monakovo 17. Vojvoda Kumherlandski je danes predpoludne odpotoval v Gmunden. Szegled 17. (Ogr. kor. biro.) Tukajšnji poljede'ski parni mlin je^ pogorel. Nepoškodovani so ostali le stroji. Saode je 60.000 kron. — Tržaška volilna reforma. V. Volilno postopanje. Novi volilni zakon oziroma načrt razpravlja podrobno o volilnem postopanju. Nam je tu podati le glavne značilne momente, zlasti pa one, po katerih se tozadevno deželco- PODLISTEK. Moja smrt. Francoski spisal EMILE ZOLA. (Prevel J. K ). Umrl sem po tridnevni bolezni neke sobote ob šestih zjutraj. Moja vboga žena je ravno brskala po kovčku in iskala perila, in ko je vstala, me je zagledala nepremičnega in s steklenimi očmi. Hudo se je prestrašila, vrgla od sebe, kar je ravno imela v rokah, in planila k moji postelji. Ker ni slišala no* benega dihanja več, je mislila, da sem 6e onesvestil ; sklonila se je k meni, tipala moje pr»i, moje roke... Naenkrat jo je prešinil rezek strah, solze so se ji udrle in obupno je zametala : „O moj Bog, moj Bog, umrl je 1" Slišal sem vse, a glasovi so bili oslab ljeni in kakor da so prihajali iz daljno daljave ; moje levo oko je imelo nejasen svit: belkasto lu5, v kateri so se izgubljali vsi predmeti ; deeno eko je bilo popolnoma hromo. Ležal sem v globoki, smrti podobni omedievici, v kateri je zastal celo vtrip srca; bilo je, kakor bi me bila strela zadela: moja volja je bila vezana in noben živec mojega telesa me ni ubogal več. A v tem mrtvem, nepremičnem telesu je živela še misel, ki je delovala sicer le počasi ia s težavo, a bila popolnoma jasna. Moja vboga Margareta se je bila zgru dila ob postelji na kolena, pretresljivo je jokala in ihte ponavljala: „Moj Bog, moj Bog, umrl je I1* In jaz sem premišljeval: ali more biti ta čudna omotica, ta nagibnost telesa re9 smrt, ko duh še deluje ? Ali pa se je duša v moji glavi le zakasnila, se mudi še trenutek, predno poleti kvišku ? Od svoje detinske dobe sem trpel na različnih žirčnih pojavih in krizah. Ko sem bil še čisto majhen, sem imel dvakrat tako hudo mrzlico, da je bil pravi čudež, da sem okreval. Od takrat pa sem ostal Blab in bo-lehen in moji ljudje, kakor tudi jaz sam, smo bili vajeni moje betežnosti. Ko sem torej takoj po našem prinodu v Parizu zbolel} sem prepovedal svoji ženi poslati po zdravnika. Malo miru, sem menil, mi bo zadostovalo in samo naporno potovanje ▼ Pariz me je nekoliko zmučilo. Tako sem govoril svoji ženi, pri tem pa je rasel r meni strah; in zdaj zborski ozir. občinski volilni red rfi?likuje od državnozborskega volilnega postopanja. Volilcem se v svrho vditve vpošljejo volilne legitimacije, razne bar. e co raznih volilnih razredih, na katere mora biti pritisnjen pečat izdavajoče oblastnije (nameat-ništva, eventuelno župana). Iz zakona je razvidno, da i6ta oblastnija vpošlje ob enem v o-lil n^ listke, ne izključuje pa zakon vporabe tudi drugih volilnih 1 i g t k o v, ki niso izdani od oblastnije. Za vodstvo volitev, ki naj se vršijo v prisotnosti od namestnika določenega volilnega komisarja, treba dolečiti za vsak volilni razred in okraj posebne volilne komisije; za vsakih (500 voIiIce7 treba odrediti poseben volilni lokal, za katerega naj poskrbi občina, in določiti zanj posebno komisijo. Hazun volilne komisije za trgovsko in obrtno zbornico bodo komisije drugih volrloih razredov sestavljene sledeče : Predsednik komisije je župan oziroma od njega določeni namestnik, dva člena komisije določi mestni (načrt rabi: „občinski") svet in dva namestnik izmed volilesv dotičnega volilnega razreda in okraja. Kakor drugi volilni redi tako pripušča tudi novi zakon tri zaupnike za veako stranko, ki naj prisostvujejo volitvam. Stranke morajo objaviti i=te pred volitvijo predsedniku komisije. Med določbami v varstvo svobode volitev čitamo tudi sledeči od>tavek: Namestnik mora poskrbeti, da se gibanje volil-cev proti volilnem lokalu in od istega proč vrši nemotjeno. Tajna volitev se vrši v glavnem enako kakor ob državnozborskih volitvah toliko glede vlaganja volilnih listkov, Seštevanja, protokoliranja, razglašenja itd. Kjer je več voldnih lokalov, treba določiti centralno komisijo za konečno določitev izida volite '. Izvoljeni so oni kandidati, ki so dobili absolutno večino vseh veljavnih glasov. Ker pa ob volitvah po listi je mogoče, da dobi absolutno večino več kandidatov, nego je členov, ki se jih ima izvoliti, ima se smatrati izvoljenimi one, ki so dobili večje število glasov ; pri enakem številu odločuje žreb. Ako se ni doseglo izvolitve v prvem glasovanju, se bode vršila ožja volitev glede oseb, ki so jih ima ša izvoliti. Ožja volitev bo tri dni po glavai volitri. Ako je bila ista o e e b a izvoljena v več razredih ali okrajih, mora ista izjaviti tekom osmih dni, za kateri razred ali okraj si pridrži mandat. Ako take izjave ne da, potem se predpo-tavlja, da je sprejela mandat v enem razredu ali okraju, kjer je dobila več glasov. Za eventualne naknadne volitve veljajo volilne listine prejšnje splošne volitve še 90 dni. Reklame proti veljavnosti volitve in po stavnosti volilnega postopanja treba vložiti na novoizvoljeni mestni svet oziroma deželni zbor v roku osmih dni po sklicanju istega. VI- Občinski svet in občinski odbor. Najprej par be3ed glede terminologije: V načrtu glede reforme tržaškega statuta, ki ga je lani sprejel tržaški deželni zbor, a ga vlada ni predložila sankciji, sta bila dosedanja o ti cijelr a naslova mestnega sveta in mestne delegacije spremenjena v: občinski svet (Consiglio comunale) in občinski (ali sem ležal tu, trd in negiben, in moj strab je bil čezdalje večji in večji... Zapustila sva bila z ženo naše mestece na deželi precej v naglici, kajti dobil sem bil slednjič dolgoiskano službo v Parizu in imel nemudoma nastopiti 6roje mesto. Bila sva jako revna in sva imela k.maj dovolj, da bi mogla pričakati mojo prvo mesečno plačo. In zdaj sem podlegel tej nenadni nezgodi! Ali je bila zares smrt ? Mislil sem si rečno noč, tišino globokejšo. Ko sem bil še čisto majhen, sem se že bal smrti. Ker sem bil slaboten, so me negovali in razvajali ljudje in me gledali tako sočutno, da sem moral neprestano mi:liti, da ne bom živel dolgo in bom mlad pokopan. In ta misel na grob. na težko vlažno zemljo me je napolnjevala z grozo, nisem se mogel navaditi nanjo, čeprav me je preganjala neprestano noč iu dan. Rasel sem, a ta fiksna ideja je rasla z menoj. Včasih sem izkušal zreti tej misli trdno v oči, češ, kako neumen je moj strah — in mislil sem potem, da sem jo progaal za vselej. „Ej,- sem si milil, „človek pač umrje, potem pa je tudi pri kraju s skrbmi in bo* činami — kaj pa more biti lepšega in boljšega ? Vsak mora umreti, in saj je sreča, da me~tni) odbor (Giunta municipale). Načrt volilne retormo se drži teh novih uaalovov, ki tudi mi ju tukaj porabljamo. Občinski svet bo po dovršenih volitvah sklican v deželnozborsko zasedanj e v svrho verifikacij e volitev. Namestnik predloži v to svrho občinskemu svetu volitvene protokole z dotičnimi dokumenti. Ako bi imel namestnik pomisleke proti kakemu izvoljenemu členu, mora to naznaniti z utemeljenim obvestilom občinskemu svetu, sklicanemu v deželnozborsko zasedanje. Omenili smo že, da s to novo odločbo je dana tržaškemu občinskemu svetu ona avtonomna oblast in ono dostojanstvo, ki tiče vsem za-koncdajuim zborom in ki se zrcali zlasti v tem, da bo isti edina in zadnja instanca za verifikacijo volitev. Za sklepčnost občinskega sveta — izvzemši one sklepe, za katere zahteva tržaški statut, posebne rekvizite — treba prisotnosti najmanj 41 členov, ki sklepajo z absolutno večino. Občinski odbor (mestna delegacija) bode sestavljen iz županu, dveh podpredsednikov občinskega sveta in 15 členov, ki jih izvoli občinski svet za dobo 4 let. Vsak mestni in okoličanski volilni razred (oziroma njegovi zastopniki) izvoli najprej po enega člena občinskega odbora — torej mesto 4 in okolica 2 — ; potem izvoli ves občinski svet skupaj ostalih 9 členov občinskega odbora. Za sklepčnost občinskega odbora treba prisotnosti najmanj 10 členov, nevštevši predsednika. Za slučaj razpustitve občinskega sveta morajo biti nove volitve razpisane najkasneje tekom 4 tednov. VII. Splošne določbe. Novi volilni zakon stopi v veljavnost z dnevom razglašenja. Za sklepanje sprememb o tem zakonu treba prisotnosti dveh tretin členov deželnega zbor?, nevštevši predsednika, in absolutne večine glasov. * * * S tem smo podali v g!arneiii vso vsebino volilnega načrta, o katerem bo d' želni zbor sklepal v petkovi seji. Interpelacija državnega poslanca Matka M a n d i t a in tov, na njegovo prevzvišenost g. ministra za poljedelsvo. Soditi okraj Podgradaki v Istri spada med najsiromašneje okraje te pokrajine. Tamkajšnje prebiralstvo se bavi z poljedelstvom, nekoliko z živinorejo in sadjerejo, v koliko inu to pripuščajo neplodna zemlja, mrzli vetrovi in pogoste poplave. V zadnjih letih je prebivalstvo ravno tega okraja silno trpelo radi ujm, radi rane in dolgotrajne suis in radi velikih jesčnskih povodnji. Siromašao prebivalstvo prepuščeno samo sebi, se absolutno ne more samo izkopati iz dolgov in nadlog. Treba mu je gmotne podpore, izlasti za povapeševanje njegovih gospodarskih interesov, ki so bili doslej vedno zanemarjeni toliko od strani dežele kolikor od strani država. Kakor doznajemo iz časopisov, nameravala je vlada v morje bede in nevolje uliti kapljo medu s tem, da je razpisala natečaj za nagrade onim, ki bi poboljšali svoja zemljišča. C. kr. namestništvo v Trstu je razpi- človeku ni treba večao živeti 1" In postal sem ob takih mislih celo vesel, gledal sem smrti trdno v obličje in se je nisem bal več. A naenkrat, nepričakovano me je zopet pograbilo, bilo mi je, kakor bi me orjaška roka vzd:gala visoko gor in držala nad temnim brezdnom — v glavi se mi je vrtelo, mrzla zona me je tresla — stari strah, miael na zemljo je bila zopet tu in podrla vse umstvene razloge. Kolikokrat sem se ponoči naenkrat, kakor da me je obvel mrzel dih, splašil iz spanja, obupno vil roke in jecljal: „O moj Bog, moj Bog, umreti moram P Smrten strah me je grabil za vrat, mi stiskal grlo, in v takem stanju se mi je zdelo to, da človek mora umreti, strahovita krutost. In bal sem se zopet zsspati, le preveč je spanje nalikovalo smrti: večno nepremično z zaprtimi očmi ležati, nikdar več se ne prebuditi ! In nisem se upal zapreti oči, od straha, da uh več ne bom mogel odpreti. Ne vem, ali trpe drugi enake muke, za-me so bile prokletstvo mojega življenja. Pošast smrti je etala vedno med menoj in onimi, ki sem jih ljubil, je bila celo v najsrečnejših hipih mojega življenja vedno navzoča. t (Dalje.) Stran II »EDINOSTc Siv. 1G7 V Tratn, dne IS. junija I9u8 Balo namreč razglasom od dne 22, dccembralV navadni mržnji! Kaj ostaja torej 1905 §fc, 31.966 za leta 1907, 1908. l9©9inlod slavospeva v ».Information"?! Ostaja nam 1910 vsakoletne nagrada 500 K za prebivalce političnega okra;:a Volosko, ki pobcljšujejo dotično preohdeluje;o s^oja zemljišča, t. j. travnike, pašnike, polja i. t. d. Razun tega je rapi3alo nagrade po K 200 — K 100 — K 50 za zboljšanje hlevo7 in k njim spada ječih prostorov za gnojnišča. Okrajna gospodarska zadrug* v Pod-gradu je dne 10. marca 1907 predložila dvanajst prošenj za nagrade za zbeljšana zemljišča, in eno za zboljšsni hlev. Ker ni bilo na te prošnje dolgo časa odgovora, so toliko prosilci kolikor zadruga urgirali rešitev istib. Ali tudi ti koraki ne le da so ostali do danes brezuspešni, marveč ni bilo od strani oblasti nobenega, ki bi bil moral v prošnjah navedene parcele pregledati. Razpisane in za leto 1907 določene nagrade zapadle so menda na korist države, ker niso bile tekom leta ni podeljene ni dvignjene! Ozirom na vse tu navedeno, ozirom na veliko bedo, ki vlada med tamošnjim siromašnim prebivalstvom in konečno ozirom na sedanjo izredno sušo, ki je uničila travnike in pašnike ter žuga vsem poljskim pridelkom^ vprašajo podpisani nieg. prevzvišenost gosp. ministra za poljedelstvo : 1. Je li Vaši prevzvišenosti znano gori navedeno postopanje c. [kr. oblasti z državni mi nagradami v političnem okraju Volosko ? 2. Ako ni, se hoče li dati nemudoma o vsem obvestiti ter izdati stroge naloge, da s siromašnim ljudstvom ne zbija take nedostojne šale ? Dunaj, 5. junija 1908. (Slede podpisi) Dunajska prestolnica in ne-nemške narodnosti. Dunaj 3ka „Information" piše o slavnostnem sprevodu na Dunaju mej drugim tudi i to ne pomenjalo nič druzega, nego da se js to-le: „Globoko obžaljujemo, da so se ce;arju (ustvarilo ravnotežje. Zlo bi bilo, ako bi bila prepričanje, da so dunajski mogotci zvabili narodnosti na Dunaj le zato, ker so jih rabili kakor stafažo. Da pa so morda pozdravljali tudi skupine narodnosti, to se daja tolmačiti po psihologiji slavnostnega momenta : pozdravljali so skupine radi s?be, t. j. veselili so se, ker jim je stvar v?pela, ne pa iz ljubezni in spoštovanja. Kolika je ta ljubezen in spoštovanje Dunajčanov, to so okusili na lastni koži ob prihodu na Dunaj, za časa bivanja tamkaj in ob odhodu oni, ki so šli na Dunaj šfafažo delat njim, ki so ka-rakterizovani po gori omenjeni izjavi grofa Harracha. Nemčija vspričo sedanje evolucije v mednarodni politiki. . Parižki „Tempa" je priobčil o sedanji mednarodni situaciji članek, ki je pomemben, da-si kon3tatuje le dejstvo o katerem je itak že prepričan vsakdo: da je namreč seitansk med ruskim carjem in angležkim kraljem napravil v Nemčiji globok utis. Med Rusijo in Anglijo doseženo sporazumi; enje — pravi „Temps41 — utegue dovesti do nove sestave programa za izvajanje reform v Makedoniji; ki je Nemčija ne bo hotela vsprejeti. In ker Italija soglaša z Londonom in Petro gradom, na vat tj a za Nemčijo nevarnost, da se Italija odreče idejam trozveze. Toda Francija nima na Balkanu političnih ambicij in bo zato mogla posredovati med vlastmi. „Temp^" se obrača potem ojstro proti nemškemu kancelarju Biilowu, Oporeka sicer odločno, da bi se pripravljala nova trozveza, ker Nemčija take ne želi, Ali, tudi če bi obstajala nova trozveza, Nemčija vendar ne bi imela pravice biti indigairana ;. mari je Nemčija edina država, ki icaa pravico sklepati zveze ? !! Tudi če na vstane no7a trozveza, bi zvesti Slovani Češko dali po nekem mučnem dogodku (gonji proti slovanskim predstavam na Dunaju) dali odvrniti od udeležbe na slavnostnem sprevodu, Iz radosti, s katero so bili tu pozdravljeni njihovi soplemenjaki iz Moravske. morejo razvideti, da meščanstvo dunajsko ne pozablja in ne pozabi nikdar, da je Dunaj glavno mesto in da rado vidi pri sebi vse sinove skupne domovine..,. Mi vsi smo otroci iz iste hiše in naš poklic je, da smo Bi br atj e !" Tako piše „Information", ki je politično strogo konservativna, torej po svojem mišljenju v najbližjem sosedstvu z — dunajskimi krščanskimi socijalci. Se pa li morda dejanja te stranke uje majo z besedami konservativnega glasila ?! Na to vprašanje nam daja točnega pojasnila postopanje dunajske občine proti dunajskim Čehom ob šolskem vprašanju. Do 300 000 jih je, a ne privoščajo jim niti ene češke javne šole! Odločno se protivijo temu, da bi šola Komenskega na Dunaju, ki jo vzdržujejo Čehi sami s težkimi žrtvami, zadobila pravico javnosti. A kdo gospodari v občinskem zastopu dunajskem ?! Krščanski socijalci! In ti Čehi, ki se jim niti ena češka šola ne privošča, so obenem tudi dunajski občani! Le tista ljubezen je prava, ki se na kaže samo v bese dah, ampak tudi v dejanjih pravičnosti, ako torej Dauajčani ne kažejo — take ljubezni niti do tistih Slovanov, ki so jim ob enem Boobčaui, kako naj potem verujemo zatrdilu v konservativni „Information", da Dunajčani spoštujejo in ljubijo Slovane, oddaljene od Dunaja, ter da se zavedajo dejstva, da je Dunaj prestolnica vseh narodov Avstrije?!! To postopanje dunajskih krščanskih so-cijalcev nasproti takemu kulturelnemu postulatu duaajskih Čehov je tem odijozneje, ker izvira iz zgolj narodnega sovraštva. Niti enega stvarnega razloga na vedo navesti, proti z ihte vi dunajskih Čehov ! Kar navajajo v glavnem, je le prazen izgovor. V proračunskem odseku je naučni minister — in to gotovo v sporazu mije nju z mogotci v mcitni Lisi — izjavil, da Češka šola na Dunaju ne more zadobiti pravice javnosti zato, ker otroci ne kažejo zadostnih vspehov v učenju nemškega jezika I Izgovor ta je piramidalna laž. In kakor tako jo označa znani češki mecen grof Ivan H a r r a c h, mož, ki je v prvih vrstah čefikega plemstva, mož ugleden tudi na dvoru, in mož strogo konservativnega mišljenja. V „Kons. Korrespondeaz" — torej zopet v konservativnem glasilu — pripoveduje, kako je svojedobno pozval nekega člena deželnega šolskega svetu niže-avstrijskega, naj obišče žnjim Solo Komenskega, da se uveri o stvari. V navzočnosti dotičnika je stavljal grof Harrach otrokom nemška vprašanja iz veronauka in otroci so točno in pravilno odgovarjali, da-si so se — kar je samo ob sebi umevno — veronauka učili le v češkem jeziku. To je — pravi grof Harrach — najbolji dokaz, da je trditev, da se otroci v šoli Komenskega ne uće dovolj nemščino neresnična. Dotični člen šolskega sveta in dež. poslanec se je tudi izjavil popolnoma zadovoljnim z vspehom izpraševanja. Konečno naglaša še grof Harrach; da ionogi dunajski trgovci posebno radi jemljejo obsol-vente šole Komenskega ravno zato, ker ko-rektcejo govore nemški, nega pa češki otroci, ki so obiskovali nemško šolo. cdredbo, s katero se uvede hrvatski prične) Tabor—Praga—Češki Brod—Kolin jezik v vse državne urade v Dal- Kutna gora (kjer se z ogledovanjem konča) m a c i j i. in odtod po isti poti zopet čez Prago nazai, Čehi in jubilejna r a z s t a v a. Pa — za tiste, ki si želijo ogledati tem Iz Prage javljajo: Shod 2000 čeških razsta- I potom Dunaj — po 6avero-zapadni železnici viteljev je sklenil, da odpravi Česko-nemški iz Kutne gore naprej čez Nemški Brod značaj praške razstave ter da napravi odbor Znojmo na Dunaj (z brzovlakom 5 ur). 2 m razstavo samo češko. Občinske volitve v Italiji. Te dni 80 se v Turinu, Milanu, Bologni in Kataniji vršile občinska volitve. V Turinu so zmagali socijalni demokrati z veliko večino. Dosedanji konservativni občinski zastop je razbit. V Milanu in Bologni so zmagali liberalni konservativci. V Kataniji združene ljudske stranke. Med izvoljenci se nahaja tudi bivši naučni minister N a s i« (Dober tek ! Op. stavčeva). Dnevne vesti. Naš podlistek. Z današnjo začeli priobčevati povest „M o j a številko smrt" smo slav- Evropa dvajsetega stoletja odvisna od voljs kakega vladarja kakor je bila v devetnajstem stoletju. Menimo, da je to jasen govor na adreso cesarja Viljema. On se baje nikogar ne boji, ali tu mu govore, da se tudi drugi — njega ne boje. Da ni Avstro-Ogrske in — turškega sultana, Nemčija bi bila danes osamljena med državami. Božja pravica hoče tako, da tudi nemška drevesa ne rastejo do neba. Hrvatska. Komisar za srbski cerkveni kongres. Iz Budimpešta javljajo, da bo kraljevim komisarjem za srbski cerkveni kongres v Karlovcih bržkone imenovan državni tijnik v finančnem ministerstvu Aleksander Pupović in ne grof Teodor Batthyany. MadjarizaciJa na Hrvatskom. Še nikdar niso Madjari tako odkrito in nesramno madjariz:rali na železnicah na Hrvatskem, kakor sedaj. Kar so si pa Madjari nedavno dovolili, preseza vse meje verojetnosti in meri očevidno na to, da se hrvatski delavci popolno preženejo z državnih železnic. Kakor poroča »Hrv. Pravo", je bilo hrvatskim delavcem na delavnicah državne železnice v Zagrebu prepovedano, da se ne smejo pozdravljati hrvatiki in da se morajo ob pozdravljenju posluževati madjarakih pozdravnih oblik. Rauch — pri koncu. „Pokret'4 prinaša nastopno brzojavko z Dunaja: Ta hip sem iz/edel v ministerstvu za unanje stvari, daje Rauch do igral svojo vlog*o. V zadnji svoji avdijenci je Wekerle še izposloval, da bo Rauch imenovan tajnim svetnikom. To imenovanje se razglasi v par dneh v uradnem listu in se smatra tu kakor „fiaiter" Rauchu za odhod. Zagrebške vseučilišče zaprto. Na zagrebškem vseučilišču so bila v torek „predavanja" ustavljeni, a semester se zaključi dne 20. t. m. Tako je ta Rauchov semester trajal skupno 25 dni. Profesorji so v torek popoludne imeli sejo ter so rektorjem izvolili prof. Janečka, dekanom bogoslovne fakultete dr. Voloviča, juridične fakultete dr. Roraueria, ftlozofičre dr. Korblerja. V tem semestru je vseučilišče (izvzemši bogoslovcev) štelo tri slušateljem okolu dvajsetorice, ki se niso bili izbrisali. O s r sk a. Bančni odsek in hrvatski jezik. Bančni odbor je imel v ponedeljek svojo zadnjo sejo v tem parlamentarnem zasedanju. Pismena mnenja se niso na sejah preč tala, ampak se z ustmenimi ured natisnejo ia porazdelijo. Predsednik Batthyany je pripomnil, da bi trebalo hrvatska mnenja tiskati na hrvatskem in madjarskem jeziku, toda to je odsek odbil z obrazloženjem, da je državni jezik madjarski, in se mnenja ne bodo tiskala v drugem nego v madjarskem jeziku. — Odsek se zopet sestane na jesen in bo nadaljeval svoje meritorne razprave. Drobne politične vesti. Volitve za bodoči dalmatinski deželni zbor se bodo baje vršile meseca novembra. Dalmatinsko jezikovno v p r a- mogotci Kje je torej iskati vzroka, da dunajski š a n j e. Iz Zadra poročajo, da izda dalma >tci priginjajo češko šolo na Dunaju?! tiaska vlada bržkone že v kratkem jezikovno i Dunaja pa bodisi po južni, ali pa po državni železnici zopet nazaj v Ljubljano. Udelcžnikom z Gorenjskega priporočam >, ; da si vzamejo vozni listek z Jesenic, kjer pristopijo v naš vlak, po opisani poti zopet v 'Jesenice, izletniki Primorskega. Grjrice v Gorico, izletniki s Štajerskega, ki so ne marajo voziti v Ljubljano, pa iz Celja tez Dravograd v Zeltweg— (k er pristopijo v naš vlak) SJlztal—Linec itd. zopet v Celje. Kdor hoče, si li3tek (Fabrscheiahef:) lebko sam preskrbi. V to svrho naj so poda v najbližjo večjo železniško postajo iu naj pove načelniku, kod in v katerem razreda se hoče voziti, in ta mu liitek naroči pri pr. stojuem železniškem ravnateljstvu. Naročnik nega francoskega pisatelja E. Z o 1 a, že znana prejme in plača listek tars, kjer ga je Lil širšim krogom našega čitateljstva po povesti naročil. Naskok na mlin" ki jo je prinesel lani naš Vsekako pa si mora V3ak naročiti vozni list in ki so jo čitali naši čitatelji z velikim listek tako, da se vozi čez 2goraj debelo t: zanimanjem. V povesti „Moja smrt" pripove- skane postaje. duje pisatelj pretresljivo zgodbo človeka, ki Izhod izleta bo Ljubljana, kjer se zbe-je bil živ pokopan 1 Povest se bo nadaljevala rej0 udeleženci v nedeljo, dce 2. avgusta oh skoz več btavilk. g popoludne na vrtu bolela „Lloyd"\ Točno II. Seja tržaškega deželnega zbora. V ob treh bo odhod na koladvcr, z vlakom o! petek dne 1&, t. m. ob 7. uri zvečer snide 7» na 4 popoludne se pa odpeljemo proti se tržaški deželni zbor 7 svojo drugo sejo v Jesenicam, kjer se nam pridružijo izletniki letošnjem zasedanju, s sledečim dnevnim Gorenjskega in Primorskega. Ob osmih redom : zvečer se odpeljemo naprej z brzovia I. Čitanje zapisuika, I. seje. kom, in sicer čez Sv. Vid ob Glini (pr:h. II. Poročilo. 10.10 odhod 10.25 zveč), Selztal, (pr.h 2 1 >, III. Predlogi deželnozborskega odseka odhod 2.35 popolnoči) Linec (prih. 5.31 glede načrta za reformo volilnega odh. 5.51) v Češke Budjejevice (prih. ob reda. 8.22 zjutraj). IV. Zopetna predložitev načrta zakona Izletniki, ki se ne peljejo is Ljujl^ne, glede odvodnih kanalov. morajo družbi naznaaiti, kje se n a m e r V. Imenovanje 7 členov in 7 namestni- vajo p r i d r u ž i t i, da jih tam vod.ter kov prizivne komisije za osebno dobodarino sprejme. in 3 členov in 2 namestnikov deželne komi- Da se bomo lažo spoznavali, p: e skrbi sije za obrtni davek. družba posebne znake, ki ga dobi vsak ude- VI. Predložitev bilanco šolskega zaklada leženec in si ga pripne na sukujo. za 1- 1907. Tudi oni izletniki, ki si sami presb je VII. Predložitev proračuna šolskega za- Hstke in se v Ljubljani ali pa med potom klada za 1. 1909. pridružijo izletu, se morajo do 30. t. m. pri- Ako dnevni red ne bo v petek izčrpan, glasiti c. kr. kmetijski družbi in obenem na-bo seja nadaljevala v soboto ob 7. uri zvečer, znaniti, kje se pridružijo. .... - . - ju . . v To ie posebno zaradi tega potrebno, da Narod brez sole je narod brez bodoč- se jim >eirbi stanovan-e in da .„ za.je nosti! Mi pa hočemo doseči lepšo, krasnejšo ^bi1 tudi prostor pri izletih na C.škem, bodočnost! A ker je to možno edino le s šo- £ ge b d delcma (t n> tak - v B u djelanu, zato si moramo pomagati z lastnimi ;eyicab) vrgiH vozeh. močmi, da si pridobimo te šole. Vsacega Slo- - JzJet ge _ kakor že rečeao _ prićne z venca mora navdajati ponos, ko se ozira v odhodom iz Ljabljane dne 2. avgusta t. 1. in mmolost m vidi, kako hrasno je vskhlo seme, se konča zve5er dne n. avgusta v Kutni ki so je vsejah naši prvoboritelji približno . od kod€r se bodo letniki vrnili bodisi pred petindvajsetimi leti z devizo: druz- * 'p Dimaj d tako h ba sv. Ciril a in Metodi] a! Le majhen JQt y ceJem ,e kJaklh 12'dni< m neznaten je W začetek, a danes je nasa „Kmetovalec" z dne 15. julija prinese družba močna trdnjava, ob kateri se mora natfm»en načrt vge vožnje# zarotiti vsako sovražno čelo! In to je na- .. rodna last, kajti vsako je prispeval po svojih Statistične deklaracije za poštni izvoz v močeh, da se je zidala in se še zida ta inozemstvo. C. k. poštno in brzojavno ravaa- krasna stavba. Koliko žuljavih rok je prineslo teljstvo nam javlja: svoj obol na žrtvenik Cirila in Metodija! ! Statistične deklaracija za poštni iz. oz v Oh koliko ogorelih obrazov je vselej priteklo, inozemstvo, izdaue kakor poštne v redko je klicala družba sv. Cirila in Metodija!! n o t n i c e, so bile s 30. aprilom t. 1. iz o A naša slovenska gospoda je bila vodno pri* cene iz prometa. Mesto teh se bo unorab jalo pravljena z denarjem ali dejanjem kedar je od sedaj naprej izključno le golice za napo-bilo kaj treba v korist naše šolske družbe, vedbe blaga, izdane kakor statistične Vsi, vsi, brez izjeme mišljenja in brez razlike vrednotnice. stanu, smo si podajali bratiki roke za našo Vsekakor pa je do 31. julija t. 1. tudi najlepšo svetinjo. Zato pa se moramo sedaj zasebnikom dovoljen?, da napovedaica bla^a globoko raztužiti, ko vidimo, kako so posa- 8 katerimi morda še razpolagajo, ns pobtn družbi v L j ubij a ni. jej je nekaj naravnega. Ce je Lah v takih Kdor želi, da mu družba preskrbi vozni' razmerah, mu gre na roko. Nas pa karnifiajo listek, pravzaprav zvezek voznih listkov, mora; že od 1. 1897. dalje. Turška roka avstrijske tej zglasitvi priložiti tudi 50 K piedplačila >lade je hujša od turške roko v Turčiji sami. za te listke; 03tanek doplača pri prejemu . To naj sedaj zopet čutimo v polni raeii. Na listkov. j državnem pravdništvu je že pripravljen debel Vsak zgla3ilec naj pove, od katere večje ■ svinčnik, ki naj lepo Č»ta vse to, kar hočemo postaje naprej in za katero nazaj naj se mu v prvi vrsti sedaj, ko so čakali las k i lopovi listek izgotovi. Taki listki se izdajajo le od ' s palicami in kamenjem na ulici v Gorici, da kake veče postaje pričeoši zopet do te po- pobijejo Slovence ia ko so v varstvu noči staje nazaj* in sicer vsaj za daljavo G00 km.' reB kamenjali in ranili Slovence. \ s e je Za izletnike z Dolenjskega in z Notranjskega ! proti nam. — Pa za konfiskacije je še n^k:t se priporoča vzeti listek, oz. zvezek listkov, druga pot, po kateri pride vie lepo v javnost, od Ljubljane, kjer je pričetek izleta, za kar hoče pridržati državno pravdništvo zas*. progo: Ljubljana—Jesenice—Celovec—Linec Dalje pa se naši ljudje po vaej deželi zav -—Budjejovice— (kjer se z ogledovanjem dajo, kaj je njihova dolžnost po V Trstu, dtie IS. junija 1908 »EDINOST« štv. 167 Stran III binkoštnem ponedeljku. Ni jih bilo treba in včeraj je uboga punica umrla — za te-vzbujati za to potom listov — kar samo se, tanom. ie ljudstvo zavedlo svoje dolžno3ti. Torej če j Smeinlca. — Ali. teta, nikar mi ne sili vedno zabranjuje vlada potom drsnega pravdnima , onega gospođa,^ j. hjg-Ur^ ko tiskano geslo „bvojl k svojim , noj £.T. k! D. B vabi podpisani odbor, vse kolesarje Prošeka in iz Sv. Križa ia okolice, da se zglasijo okoli 4. io pol pop. v gostilni pri g. Starcu na Prošeku. V to ime jim kličemo: kolesarski „Zdravo!" Tržaški Sokol opozarja bratska društva! in si. občinstvo v mestu in okolici na izlet v Devin, ki ga priredi dno 29. t. m. s par-nikom „Capodistria". Na zdar! Pevsko društvo „Danica" na Ko.itovfclju priredi v nedeljo dne 28. junija t. 1. svojo veselico s petjem, deklamecijo, igro ia s prvim nastopom društvenega tamburaškoga zbora. Toliko na znanje slav. občinstvu. „Čitalnica" pri sv. Jakobu opozarja p. n. igralke in igralce na vajo za igro „Divji lovcc", ki se vrši danes v četrtek ob 4. uri popoludne. Društvo „Kolo" priredi letos svojo tra Gumijevi izdelki in podmorske cevi. Josef Reltlwffer's Sohne Dunaj «« m m Si/ PS«iružnisa v Trstu - Cofso 29 dl Zaloga vaeh pređmefov za postrežbo otrokom in bolnikom kakor ^ tudi vseh vrst potrebščin iz trdega in mehkega gumija. ^ Jfelez. kina-vino O/etmvallo^ za bolehne otroke in rekonvalescente, mm Provzroea voljo do jedi utrjuje želo- Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kada je treba se po bolezni ojačiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. SUF Izborni okus. J. SERRAVALLO - TRST j . • .. • j • ... j i pošta itd. Slovenska društva so naprešena. da ne more vztrajati » da 3e bilo grdo ova- da ob dojočaa:u ^ irediiey . S E^^i. ^ .HNto občilo in posebno še okolnost, da je l0rej VQt™hD\ od, 8v°JihirKolo« moralo odložiti to prireditev radi ve-iPI^SfV: dJ8nSa'! ^Hce družbe sv. Cirila in Metodija dne 5. ali prid žHli so si vso culico ubogega dekleta j - i" v zf stavo. Sla je v Ljubljano pet ur peš. Potem je iz LJubljane prišla v Tr«t z železnico. Culi ca je Še v roki gospodarjev. Tako so storile &e tri dekline, ki so bile radi farbanja onega „regnicola" b le spe-liane na led. Tamburaški odsek rKolo* naznanja siav. občinst-.u, da je prenesel predstavo „Lepe Vide", ki se je imela vršiti v nedeljo dne 21. t. m. r „Narodnem domu" v Barkovljah, na nedeljo dne 28. t. m. in to radi prireditev r.ifalni^A in novalrn-ro -11 ? <-> Bodi to drugi in lahkovernim dekletom v Čitalnice in pevskega dru§t?a „Ilirija." od sv^ ;zg!ed. Slišimo, da to udinjanje nadaljuje. Jakoba, kise vršijo omenjenega dne. V igri Caveant ccniules! Z vrelim mlekom sa je oparilo 22 me bodo sodelovale iz prijaznosti: g. Starčeva v . ................ ________ ^ ^ naslovni ulogi in hrvatski igralec g, Lesić v secev^staro' dete" ErVea^Bul.tig'noni" stanujTče .ulof ^Alber.ta"' Reži".fr ^osp. Starec. Petje v ul. Seite Fontane št. 715. Zdravnik z £ ta™bu™cJe bo vodil gosp. kapelnik H. O. rešilne postaje je konstatiral težke opekline Vogrič. — Igra je izvirno delo pisatelja dr. p. vsem levom delu telesa. Dete je bilo v: Vošnjaka ter našemu .ljudstvu jako priljub-uevarnem stanju preneseno v bolnišnico. I ]\eu9\ ?5.to ,sc Je Sejati velike vdeležbe Se« Smrt radi tetana. Pred oimimi dnevi si 8traD1 ob"nstva-•e enajstletna Irene Berin, stanujoča v Chio- „Tržaško podporno in bralno društvo" pris^, zabrdla Lo?o nogo v neki zarjavel naznanja svojim gg. odbornikom in namestni-j žrebelj. Brigala se ni n:6 za to. a par dni pofem kom, da se bo društvena redna seja radi ji ie noga zatekla. Poslali so jo v bolnišnico današnjega praznika vrš la jutri dne 19. t. m. ojaeuje organizem, 000060oooc Ako hočete, da Vam lasje zrastejo in postanejo lepi. Ako hočete. da Vam no bodo lasje izpadali, Ako hočete, odpraviti z glave luskine, rabite edino le znamenito Chinina Salus Ma prodaj v parfimerijah mirodil-nicah in brivnicah v buteljkah po K 120 in K 180. Paziti je na ponarejanja. Neštevilo spričeval dokazuje izbornost in vspeh. loooooooooo SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI »xtt«XKXxxtt*KXx»8C»»XKXXXKX«**g ariške prodajalnice obuvala Srst ul. S. ^ntonio št. 4 (hiša Temi) (Calzoleria parigina) kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največjjv eleganca, cene-zmerne, blaga prve vrste Si. ran IV >EDIXOST< Siv. 1G7. V Trfctn, dne 18. junija 1SC8 ob navadni uri ter uljudno vabi, da se je vdcleže v popclnem številu. Kolesarsko društvo „Balkan" priredi v j nedeljo 21. t. m. celodnevni izlet v Sežano, v d;eh oddelkih, zjutraj in popoludne. Nar. delav. organizacija.! Vabi za v četrtek jutro ob 10 uri zjutraj j v društvene prostore vee zaupnike in odbor-; nike zasebnih težakov na važen sestanek. Dne 21. t. m. se bo vršil ustanovni shod podružnice N. D. O. v St. Andreju pri Gorici. Darovi. Mesto cvetke prijateljici Antonijeti za god K 20*— za žensko podružnico sv. Cir. Karol Braun nabral pri žegnanji v Sp. Ležečah v gostilni pri Četniku K 8*— za moško podružnico sv, Cir. in Met. To svoto hrani uprava lista. ,.Za ljudske knjižnice je daroval gosp. Vremec Anton, sodni poverjenik na Opčinab, ob priliki padriške elavnosti K 5*— za kar se mu ftkad, dr. „Balkan" tem najiskrcneje zahvaljuje." Vesti iz Goriške. Pognali so (aške botegarje v Kobaridu, ko so v soboto prišli tja na semenj ponujat Bvojo robo. Kar „Kehrt euch" so morali napraviti pa iti zahvalit se za to goriškemu županu dr. Marani-ju in dr. Tenierju. V delu za narodnogospodarsko osvobo-jenje je — kakor poroča „Soča" — doseženo sporazumljenje vseh slovanskih strank. Vsa dežela nastopi kakor en mož po jasnem načrtu, ki mora roditi najbolje vspehe. Vsa vodstva izdajo migljaje, katerih naj se vsakdo drži, x Uspehi lova v goriškem okrajnem glavarstvu so bili v minulem lovskem letu naslednji : Ubilo se je 82 srn, 13 divjih koz, 2080 zajcev, 3 kunci, 6 divjih petelinov, 4 škarjevci, 626 jerebic, 371 prepelic, 157 fazanov, 785 kljunačev, 7 divjih gosij, 66 divjih rac, 142 lisic, 28 kun, 4 podlasice, 10 dihurjev, 1 vidra, 10 divjih mačkov, 40 jaz-becev, 78 veveric, 4 čuke, 92 sokolov, 228 vran in srak. Tatvina v farovžu. Minolo nedeljo so tatje med službo božjo, ko ni bilo nobenega doma, ulomili v tarovž v Kajljah. Odnesli so vse, kar je bilo za njih. Vesti iz Istre. Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri bo imelo dne 25. t. m. ob 3. uri po-poluane v prostorih hrvatske čitaonice v Pazinu svojo glavno skupščino z dnevnim redom : 1. poročilo odbora ; 2. izvolitev novega odbora ; 3. eventuvalni predlogi. Vesti iz Kranjske. Pogreba umorjenega kanonika-dekana v Vipavi, ki se je vršil v torek dopoludne, se je udeležilo ogromno ljudstva. Po trgu so na hišah plapolale črne zastave. Na pogrebu je bilo nad 40 duhovnikov. Sprevod je vodil ljubljanski prošt Sajovic, v cerkvi je pa govoril kanonik Karlin. Pogreba se je udeležit tudi okrajni glavar postojnski, vse uradništvo, občinski zastopi itd. Razne vesti. Deficit dunajskega sprevoda iznaša baje okolu 300.000 Kron. Švica ima v razmerju Bvoje velikosti več hotelov in gostilnic nego vsaka druga dežela. Na Kitajskem je dnina žensk zelo mala. V predilnicah za svilo v Šangaju je zaposlenih baje 20.000 ljudi, med temi tudi otrcci, ki imajo 13 a/4 stotinke in ženskef ki imajo 23 7* 6totkke plače na dan. Vozni listki. Vozni listki vseh železnic, na svetu imajo iste dimenzije in sicer so' 55 mm dolge, 30 mm široke in 3/> mm de-' btle. Samo barva in napisi so različni. Tram- i vajski in omnibuski vozni listki so iz papirja; neki so zelo tanke, diugi zopet precej debeli, skoro kakor železniški listki. Oblika jim je skoraj povsod jednaka, ali v Bostonu so tramvajski in omnibuski listki osmooglati, v Bcrdeauxu ovalni. V Rio Janeiru se more na tramvajskih listkih videti Bedaj glave kraljev,, sedaj glave klovnov ali komedijantov. V nekem! drugem brazilskem mestu so na takih listkih1 naslikane in na kratko opisane razne živali.1 V nekem tretjem mestu kažejo vozni listki slike in datume iz francoske zgodovine. Na newjorških tramvajskih listkih je reklama v svejem najlepšem cvetu. V Ženevi se iz listkov doznaje, da pasažir nima pravice dvigati ali spuščati oken, ker to je stvar kondukter-jeva. Konečno v Kolinu, kjer je tramvaj v občinski r?žiji, dajejo listki modre nasvete, kako je treba vstopati in izstopati iz tramvajskih vozov, razun tega obsegajo koristne zemljepisne in statistične podatke. RSALI OGLASI. Mali oglasi rr»£tmajo so po 3 stot. besedo; u&atiiotiakaEe besede si računajo entrui toč. Ncjmanj^g pristojbina 40 Btotinfc. I =i itaSa se tskoj. : Vmlol/Qrni Rfl Kamnem 'je r.n prodaj od HlICKal III 3000 do 3500 kg pristnega in zdravega sira. Kdor želi kupiti, naj se obrne pismeno do „Mlekarske zadruge na Kamnem" ali pa do podpisanega. Ceno se izie pri zadrugi ali pa pri Franu Fon-Kofol na Karanem 5t. 54, poŠta Kobarid. 901 Priporoča se gr'" £Š.žiTic T Sko~ Diplomirana učiteljica se priporoča slovenskim družinam. — UL Commer-ciale 15, I. _9£8 AhcnllfPtlt trg°VBke šo,e * Pragi zmoženslo-MKJoUlVvll L venščine, nemščine in deloma če-fčine, kakor tudi pisave ca stroj ter vseh zistemov Injigovodstva, prosi službe. Išaslov pove Inseratni oddelek ElinoBti. 909 lenom kuPca flli družnika za trgovino važnih IdlstSIII predmetov mehanike, brez konkurence. Živic, Trgovinska ulica 2._ l/ah!m vso 8lavno tržaško gospodo na lepi vdliilll senčnati vit in na kozarček dobrega kraškega terana. Za obilen obisk se priporoča Henrik K o s i Č. ulica Belvedere 17. _907 Pi*nHo co P° ceni 1 kanape, 6 oblečenih I luUd OC stolov, 2 fotelja, 1 otomana, 1 spalni divan, 1 navaden umivalnik, 1 stenska ura, vse skolo novo. — Scjuero nuovo štev. 5, tretje nadstr, na desno. 903 |>|IQ dobro izvežbana krojaška pomočnika, ter 1 UVcl učenca sprejme takoj v stalno službo Filip Merkel, krojaČ v Ajdovščini._773 fincnnH kateri je pustil verižico via Fontana UUo|JU(J za 20 kron, je opominjan še enkrat, da pride po njo do sobote, ako noče imeti slabih posledic. 902 Madame Normann, grafologinja, hi romantinja (bere iz roke in rokopisa usodo človeka) sprejema vsak dan od 2.—7. ure pop. Rojan 187 v vili, dohod po stopnicah skoz železna vrata pri cerkvi. Govori le nemško in italijansko. 859 Pric+na nap oljska zmes, znižana na kr rilOUld 32,34. Prodajalniea specijalitet. Acquedotto 3. 841) pMAfln Qp prav lepo poslopje na lepem zrač-■ I U U d O C nem kraju s 4 stanovanji. Eno stanovanje, kuhinja in 3 lepe sobe. Tri stanovanja kuhinja in ena soba. Veda v hiši, ena lepa hladna kler, zemljišče, vinograd. Senčni vrt s cvetlicami, ICOO klaftrov zemljišča. — Gostilna „Narodni domJ pri sv. Ivanu. 882 Rirma f zl&te in srebrne z verižicam, Dll llld ■ vsake vrste po najzmernejših cenah pri urarju GIOV. PLISKA, Corso 13. (573 Prnrlain ep obleke za moške in dečke. Pla-■ I UUdJU O t/ čilo na mesečne ali tedenske obroke. Ulica Caserma 12, I. 892 Prnrfoio CO perkal, zefir, zaveae, platno, dež-I I UUdJd vC nike in sončnike, slike in ogledala. Plačila na tedenske ali mesečae obroke. Levi — Madonnina 43, prvo nadstropje. 895 DOPItH 14—15 let se išče za kruh nositi in Lft/bKd tudi druga dela v pekarni. Plača po obnašanju. Naslov daje Inseratni oddelek Edinosti pod Štev. 900. 900 Na7arii Rri^nn Sv-Ivan §t-863 naspJoti ■*dAdll| «1 I/.UII tovarne testenin Girar-delli. Novo skladišče vina, istrskega, dalmatinskega in belega vipavskega. Cene zmerne. 775 Hica na nrnrlai primerna sa vsako obrt. ni od II d || ruu d J Ako kdo hoče, odda se zemljišče z nasajenimi trtami. Oglasiti se je v ulici Geppa st. 16. __896 Spretnega mizarja pravljati finejša dela, se išče za trgovino pohištva. Ponudbe pod „MIZAR" na Inseratni oddelek Edinosti, 888 Hiša 7 urtnm in dvoriščem se proda rllod 2 vriuill v Badihi pri Žavljah. Naslov^povelnseiNodd^Edinosti._ 890 Išče hlev s shrambo za dva konja, sko mogoče v Rojanu. Naslov : V o n - dracek, ulica Miramar št. 15, 896 DNEVNI DOHODI! 100 VOZOV NA LETO ! Mineralne vode ^ najznamenitejših tu- in inozemskih studencev. Najvažnejša zaloga tega okraja :: MARIO hRHG :: Pisarna: ulica del Sale št. I. Telefon st. 2-88. Zaloge: ulica Madonna del Mare 16 in ulica Rotonda 3. ra ^^ jj _ ■ ^^^ EV Je najboljše in najfinejša D1Z1 čistilno sredstvo za čevlje. Dobiva se povsodi. Zastopnik jflberto Tg9eschiTrst Ccrso1 Št 4. III. I Trgovina z manufakturnim blagom g ANTON SANZ9N pok. Frana - Trst, Bamera vecchia št II Velika izbera belih in barvauiii moških srajc, ovratnikov, z;t-pestuikov, ovratnic. Nov dohod pletenin za pomladno sezono 0 priliki poletne sezone in birme preskrbljena Je tvrdka ENRICO de FRANCESCHI Trst (Piazza Carlo Goldoni) vogal ulfca Nuova 8 podružnico v ulici deile Posle št. 10 z veliko izbero vsakovrstnega blaga za ženske obleke, pletenin, platna, perila, perkala, trliža in drobnih predmetov, po eenah, da se ni bati konkurence. Sirite EDINOST /poooooooooocooocx x\yooooooooooo(x>c: Za letoviščarje. £ staje sv. Lucije se dobi stanovanje s kuhinjo in * sobama, po potrebi tudi već sob. Lega kr&HiH 'n zdrava, lepi sprehodi, dobra voda blizu Idrijce ju kopanje. Cene primerne. Več se izve pri J o ž e f i. L e b a n na Idriji št. 13, p. 8v. Luciji. b!»3 ANTON SKERL mehanik, zapriseženi Izvedenec TRST, Carlo Goldonijev trg štev. II Zastopnik tovarne koles in aotololes „Pnclf Napeljava in zaloga elelctriOuih crončkoT, luii iu prodaja gramofonov, zouofonov, in fonografov. Zalogi priprav za tnMii j .n« Lastna deUrnica za popravljanje Siv. »trojev, koles, m .t. koles itd Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah. TELEFON štev. 1734. Naznanilo. _ Imam na razpolago okolo 5oo hektolitrov črnega vina istrskega. Kdor želi dobro kapljico, naj se obrne na podpisanega. Zahteva naj se vzorce. Priporočam se posebno krčmarjem na deželi. Po-šiljatev direktna iz Istre. — Cene nizke. Ne manj od lO hekfol. po gld. 10 5O. S. II. SKERL Sv. Ivan pri Trstu. ĐBOBEBIJA Josip Zggon lil caserja8 FILIJALKA NA PROŠEKU ŠTlV. 140 __Iz^jor dropr, barv, čopičev, pokostl parfumov, fin. milo — Zaloga mlnaralne vode, voaka z & parkete, na mrzlo pripravljenega, sirupa, tamarleda. malino srca iid iti. Odprla se je v ut. Gaspari Go^zi f MESNICA s prodajo konjskega mesa katero so prodaja po navadnih cenah kakor v drugih mesnic h. žalosti o^iisi Josip Turkovich TI5ST, ulica (lelle 3Iura štev. l > Oglje sladko 25 k f> K 2 20 Premog Briqiiettes cC Cockc Skladišče lesa. IzvrSi se takoj vsako naročilo — brezj.lncuo iirt dom ^ gSiit»» svf, < -->./ •> /iv Restavracija Trst, ulica Giuzue Carduci 15 ln ul. S Giovannl 3 3 1.1 „utilf ---- v narodnih nošah. ——— Svira glazbeni in drugi instrument vsaki d:tn o