Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 60. \ LJUBLJANI, torek, dne 16. marca 1926. '■'.MJUJi.l"-' ,-IL-i -Bg—BK--------------------------------- LETO III. Posamezna številka Din 1*—. T?Vinja vsak dan opoldne, lzvzeinsi nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din SO-—. Neodvisen političen lisi UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 532. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po terfio. Pismenim vprašanjem naj se priloži za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.683» Neizpolnjene obljube. Kakršne stranke, takšna je tudi naša vlada. Ko je volilni boj v polnem teku, tedaj obljubljajo stranke zlata nebesa, 1«) pa po volitvah te stranke sestavijo no-vcvlado, se nadaljuje stara mizerija v še poslabšani obliki. Posledica tega je, da se nared vedno manj zanima za 'javno ziv jenje, da postaja vsepovsodi apatija vedno večja in da se s tem pripravljajo , a za diktaturo. Nadaljna posledica pa je tudi, da uživa vlada vedno manjši ugled m da bo že analfabete sram, če bi verjeli vladnim obljubam. In po pravici! Če ne drži kmet dane besede, tedaj je konec njegovega ugleda, če trgovec ne izvrši dane obveze, potem je konec njegovega kredita, le naša vlada bi hotela, da se jo za neizpolnjene obljube spoštuje. Brezupna zahteva, ker kdor ni mož-be-seda, ta je zaigral ugled in čim višje stoji, tem v večji meri. Ko je bila nova vlada sporazuma instalirana, se je dejalo, da bo zavladal čisto nov duh in da se prične doba dela. Minili so meseci in meseci, na čelu uprave so ostali isti neobjektivni ljudje in delalo se je še manj ko preje.. Obljubljalo se nam je nadalje, da se prične štedenje in da je konec zapravljanja. Niso se pa še nehale te obljube in že smo dobili proračun, višji od vseh dosedanjih in kar je potem »prihranil« finančni odbor, to se skuša sedaj z ■anmndmani več ko popraviti. V skupščini je finančni minister svečano obljubil, da bo še decembra meseca predložen skupščini zakonski načrt o izenačenju davkov. Danes smo že sredi marca, a o tem zakonskem načrtu ni ne duha ne sluha. Obljubljala se je ureditev dolgov An »najetje velikega posojila v korist našega gospodarstva, toda iz vseh teh obljub m ostrilo drugo ko luksuzne vožnje na »Ma-jesticu« in še bolj luksuzne dnevmne za brezuspešno pot. Svečane se je zatrjevalo, da bo januarja .meseca sprejet zakon o Obrtni banki. Tudi ta obljuba je padla v vodo. Pred kratkim je zopet obljubil notranji minister, da bodo še letos oblastne volitve. Trdno smo uveirjeni, da tudi te obljuba ne bo uresničena, ker se ne krije s političnimi računi vladajočih strank. In kaj se je vse obljubljalo uradnikom, upokojencem, gospodarskim zastopam, kulturnim institucijam in končno širokim slojem vclilcev. A od vseli teh obljub ni izvedena niti ena! Vlada neizpolnjenih obljub je posta]# naša vlada, toda obljubkarji so bili vedno brez ugleda in tudi ostanejo. končno je stvar vlade same, če uživa u£led ali ne. Toda zlo je v tem, da vsled tal'ega postopanja pade splošno vrednost dane besede in da smo na tem, da •zgubi naš narod eno svojih najlepsih lastnosti —- možatost. In zato treba proti neizpolnjevanju obljub nastopiti! ^AKON O SODNIKIH PRIDE PRED SKUPŠČINO. Beograd, 16. marca. Včeraj popoldne se je v ministrstvu za pravosodje vršilo Posvetovanje med ministri Markom* Gju-i icičeni, Pavlom Radičem, Užimovičem, di. , uperin0 in Simonovičem. Na seji se je pietresal osnutek zakona o sodiščih in osnutek zakona o državnih pravd-ninikih, ki jih je svojčas zakonodajni odbor vrnil. Spremenjeni so bili nekateri odstavki. Sedaj bosta osnutka zopet izročena zakonodajnemu odboru, ki jih bo po sprejetju proračuna poslal narodni skupščini. Švedska predlaga nove kompromisne načrte, SPREJEM POLJSKE - PRESTIŽNO VPRAŠANJE ZA FRANCIJO. - NEMČIJA EDINA ŠE NI ODNEHALA. Ženeva, 16. marca. (Izvirno.) Situacija se je pričela nenadoma optimistično razvijati in se pričakuje, da pride v kratkem do sporazuma v vseh spornih vprašanjih. To po zaslugi Švedske, ki predlaga nove kompromisne predloge. Švedski delegat minister Unden, dosedaj najcdloč-nejši nasprotnik vsakega razširjenja Sveta, je namreč danes stavil sledeč predlog: V želji ugodne rešitve krize predlaga, da se Svet Zveze narodov ne razširi, temveč notranje reorganizira in to na način, da prepusti Švedska svoj sedež Holandski, Češkoslovaška pa Poljski. Ta sprememba bi veljala le do jeseni, ko bi ,-e na rednem zasedanju Zveze izvolili novi člani Sveta in bi tedaj dobila Mala antanta nazaj svoj sedež. Po pozitivnih informacijah so se vsi izjavili za švedski predlog, samo Brazilija še kljubuje in zahteva še vedno za sebe stalno mesto v Svetu. Španija pa je od svoje zahteve odstopila. Upa se, da bo tudi Brazilija še odnehala. Briand grozi s formalnim vetom proti sprejemu Nemčije v Zvezo narodov*, če Nemčija ne pristane na švedski predlog. Sprejem Poljske v Svet Zveze narodov je za Francijo prestižno vprašanje in zate Francija ne more odnehati. Po švedskem predlogu je sprejem Nemcev v Svet Zveze narodov siguren, toda seveda le pod pogoji, ki jih vsebuje kompromisni predlog. Splošno se opaža, da postaja ozir za napredek Zveze narodov vedno močnejši in da zmaguje pamet nad ozkimi nacionalnimi interesi. Za danes napovedana plenarna seja je vsled švicarskih nacionalnih proslav in predvsem vsled še ne čisto rešene situacije preložena na jutri. Tajne seje pa se neprestano nadaljujejo. V zadnjem hipu slišim, da so tudi Rumuni nastopili s protestom. Dr. Ninčič je kcnferiral o situaciji včeraj dopoldne z dr. Stresemannom. Nato je obiskal dr. Ninčiča grof Bethlen. (Upamo, da si dr. Ninčič ni umazal roke. Op. ured.) \č slučaju, da bo švedski predlog sprejet, potem kandidira na jesen Mala antanta kot svojega zastopnika v Svetu Zveze narodov dr. Ninčiča. L. Seja skupščine.. MNOŽICA GOVORNIKOV, PA NOBENEGA ZANIMANJA. Beograd, 16. marca. V zadnjem hipu je bila včeraj odgodena debata o proračunu ministrstva financ in je bil stavljen na dnevni red proračun ministrstva za kmetijstvo in vode. To se v plitičnih krogih razlaga tako, da ni bil dosežen sporazum v vprašanju amandmanov. Včerajšnja seja je bila monotona. Govori so bili brezbarvni, zanimanje prav majhno in dvorana prazna. Cel proračun ministrstva za kmetijstvo in vode znaša 2H6 milijonov 510 tisoč di-najev in to za redne izdatke 208 milijonov 122 tisoč in za izredne 28 milijonov .188 tisoč dinarjev. Zelo se opaža, da je veterinarstvo zelo slabo odrezalo, prav tako pa tudi državne trtnice in drevesnice. Bilo bi treba mnogo več pozornosti posvetiti napredovanju kmetijstva in regulaciji rek. Proračunska debata se je nadaljevala popoldne ob 5. Prvi je povzel besedo sa- mostojni demokrat J u r a j Demetro-v i č, ld poudarja, da se izdelujejo v mini. trstvu za kmetijstvo razni zakonski načrti, a ti se ne predlože. To pa pomeni, da ima ministrstvo dobre ljudi, le vlada ni nič vredna. Sreten Stošič, selja-ški radikal, pravi, da je ta proračun dovolj velik, ali prihodnji morajo biti še večji. Zahteva, da se v proračun sprejme 50 milijonov dinarjev za kmetijske kredite. Risto Jojič, demokrat, se travi z razmerami v Črni gori in pledira za fc, da se ustanovita dve kmetijski šoli, in sicer ena v Baru za sadjarstvo in druga v Nikšiču za živinorejo. Po njegovem govoru je bila seja' zaključena ob 8. in je bila prihodnja odrejena za danes ob 9. dopoldne z istim dnevnim redom. Na listi je še 17 govornikov. VPRAŠANJE AMANDMANOV. Beograd, 16. marca. Včeraj so se v klubih najavljale ostre borbe proti ministru financ, o katerem se trdi, da absolutno noče sprejeti amandmanov, ker ne more najti za njih kritja. Zaraditega se je včerajšnjim konferencam dr. Stojadinoviča z uglednimi radikalnimi prvaki pripisoval« velika važnost. Dr. Stojadinovič prihaja na to, da odobri amandman za kme->js (e kredite v znesku 50 milijonov dinarjev in pristaja tudi na to, da amand-mam v celem dosežejo samo 100 milijonov dinarjev. Ali da bi amandmani presegali eno milijardo, za to ni dana finančna možnost in takih amandmanov ne more spi ejeti. Dr. Stojadinovič zdaj pro-učava, na kak način hi se moglo ustreči željam vlade in kako bi se mogli izvesti amandmani, ki so najnujši. AMADMANI BODO ZNAŠALI 200 MILIJONOV. Beograd, 16. marca. Vesti, da bo minister financ sprejel samo tiste amandma-ne, za katere so krediti slučajno izpuščeni iz proračuna, so izzvale pri radikalnih poslancih veliko nezadovoljstvo. Sinoči je na sami skupščinski seji iz- javil radikalni poslanec Sretan Stošič, da bo glasoval proti proračunu, ako ne bo med amandmane sprejetih 50 milijonov dinarjev za kmetijske kredite. Dr. Stojadinovič, minister financ, je zaradi tega imel sinoči daljši sestanek s predsednikom vlade Nikolo Pašičem in zahteval od njega, da vpliva na radikalne poslance, da v tej točki popuste. Zdi se, da bo sam dr. Stojadinovič pristal na nekoliko večje amandmane tako, da bi ti znašali okrog 200 milijonov dinarjev, a ne 1000 milijonov, kakor je bilo to včeraj sklenjeno. SKUPEN NASTOP OPOZICIJE. Beograd, 16. marca. Včeraj popoldne so imeli načelniki opozicijskih skupin skupno posvetovanje in so na tem razpravljali o vprašanju, ni naj ga stavijo na ministra za zunanje žadeve ter pri tem zahtevajo nekaj pojasnil glede na članke v »Timesu*. To vprašanje so podpisali Joca Jovanovič, dr. Korošec, dr. Hrasniča, Ljuba Davidovič in Svetozar Pribičevič. To je prvi akt po razkolu v demokratski stranki, ki sta ga podpisala Davidovič in Pribičevič skupno. Pred obnovitvijo pogajanj za konkordat. Rim, 16. marca. Proti koncu tega meseca ima priti v Rim novi jugoslovanski poslanik pri Vatikanu, Jevrem Simič. V dobro obveščenih krogih Vatikana zatrjujejo, da se bodo te dni nadaljevala med Vatikanom in Jugoslavijo pogajanja za sklenitev konkordata. Takoj, ko pride novi jugoslovanski poslanik Simič v Rim, bi se imel konkordat že podpisati. Jugo-slovenska vlada pospešuje pogajanja za zaključite v konkordata, ker bi rada videla, da bi bili do takrat, ko jugoslovenski kraljevski par poseti Rim, njeni od-nošaji z Vatikanom končno urejeni. Ju-goslovenska suverena bi namreč pri tej priliki posetila tudi Vatikan. KRALJEVSK ADVOJICA OBIŠČE V JUNIJU RIM. Rim, 16. marca. Včerajšnji »Messagge-ro« potrjuje vest, da bo jugoslovanska kraljevska dvojica konec meseca junija posetila Rim. Ta poset je moral biti nekoliko odgoden, ker (bo šele konec junija na italijanskem dvoru potekel čas žalovanja za pokojno kraljico-materjo. NADALJNI POTEK PRORAČUNSKE DEBATE. Beograd, 16. marca. Včeraj popoldne so imeli načelniki parlamentarnih skupin sestanek, da bi sporazumeli o nadaljnjem delu naredne skupščine. Ker je preteklo že 45 dni, se mora razprava c proračunu končati v 15 dneh. Proračun mera biti končno izglasovan 80. marca 1.1. zvečer. Dogovorjene je, da se bo razprava o proračunu ministrstva za zunanje zadeve vodila samo en dan. Razprava o proračunu ministrstva za finance in c naknadnih kreditih bo trajala tri dni, finančni zakon pa se bo pretresal na posebni seji, tako da bo vsa razprava o finančni politiki trajala le 4 dc 5 dni in ne 8 dni, kakor se je določilo, na neki seji med Pašičem, Stojadinovičem, Uzunovi-čem in Trif ho vicem. Glede razprave o drugih ministrstvih se še ni nič določilo. Zato se bo o tem razpravljalo na današnji popoldanski seji, ki bo ob 5. Danes popoldne bodo vsi parlamentarni klubi imeli svoje seje, potem pa se bo šele določil način nadaljnje razprave. Ko bo proračun sprejet, bo narodna skupščina za katoliško Veliko noč šla 7 dni na počitnice. Nato se bo delo nadaljevalo do muslimanskega Bajrama. Za tem ho zopet nekaj dni odmora, nakar bo skupščina nadaljevala z delom do pravoslavne Velike noči. V aprilu bo na ta način skupščina delala le 15 dni. NEZADOVOLJSTVO, KER NI SEJ RADIKALNE STRANKE. Beograd, 16. marca. Večina radikalov se čudi, zakaj se glavni odbor stranke ne sestaja, čeprav je treba rešiti veliko število prav zanimivih vprašanj. Rešitev teh vprašanj bi zopet sprijaznila razne skupine v radikalni stranki. Na merodajnih mestih izjavljajo, da glavni odbor ne more delati več ko dvakrat na teden, tako da bo treba še mesec dni, predno bodo rešena vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu. DR. KRAJAC — K0MANDER ČASTNE LEGIJE. Beograd, 16. marca. Francoski poslanik Grenard je našemu ministru za trgovino in industrijo dr. Krajaču izročil red komanderja častne legije, s katerim je predsednik francoske republike odP-kovnl našega trgovinskega ministra. Don Ouijote v Sloveniji. Sedim v kavarni in listam po časopisju. Ljubljanski tovariši so imeli o nemškem in neinško-šviccrskem tisku vedno le eno kritično pripombo: Uh, sama dolgočasnost! Meni se pa zdi tista resnost nemškega žurna-lizma vredna stvarnejše kritike. V nobenem, tudi največjem listu še nisem čital v redakciji napisane pohvale; iz nobenega stolpca se mi ni vsiljevala krilatica: Naročajte in čitaj-te samo »Bitterfelder Generalzeiger«, ki je najboljši in najbolj informiran dnevnik Nemčijo. Taike posebnosti so pridržane le nam Sle vencem, ki smo se po preobratu znašli med kladivom Orienta in nakovalom ekridein-ta. S takimi in sličnimi občutki sem vzel iz uslužnih natakarskih rok »najboljše glasi- lo naprednega slovenstvac, -merilo« naše mi-nijaturno majhne kulture, slavni »rešpetin«, ki se ga poslužujejo priznani predstavitelji našega liberalizma pri svojih opazovanjih n* šenklavškem zvoniku. Vse priznanje: pogled na prvo stran te napolni s ponosom: AVestli-che Aufmachung«, bi dejal kritikujoči Nemec. Starejši, kratkoviden gospod — prvi del priimka sem skoro gotovo uganil: Rosen... — jte zamenjal »Jutro« z izdelkom francoskega tiska in je opozoril, natakarja: »Geben Sie mir spater auch jenes franzbsische Blatt, den »Matin«... Mož je zamenjal ljubljansko »Jutro« z . Matinom«. Meni pa je švignila misel skozi možgane: Blagor tistim, ki se molijo... Roda nazaj k stvari. Pogled na drugo stran najbolj informiranega ljubljanskega listu me je uveril, da borba med naprednim Siegfriedom in klerikalnim krntvernom v Zeleni jami še ni končana. Kulturni boj, kakršnega so uprizarjali v Franciji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in Nemci sredi Los von Rom-skega gibanja, je ob Ljubljanici v polnem teku. 0 tem me je prepričal započeti ciklus člankov, ki jih piše blodeči vitez nekulturnega liberalizma med Slovenci. Bije se borba na življenje in smrt. Araenal »naprednega - tabora je malodane izčrpan. V Knaflovi ul. je postavljena pestro-smešna baterija: tu je novodobni brzo- strelni top, pripravljen za jutranje ob-streljavanje namišljenih rac »klerikalnega« žumalizma. Popoldan pa aktivirajo staro havbico, die »dicke Berta des slovv. Naprednja-'kentums«, (bitte sehr, bi rekli ata!) ki jo baše z žakeljcki predvojnega antikleriikalnega smodnika veliki mojster naprednega pu-blicižma. Enkrat na teden pa .izbruha svoje žveplo in ogenj za obrambo domovine neob-hodna mitraljeza ... Toda trdnjava v Kopi- Zagreb, sredi mami. tarjevi ulici je neomajno, besnost napredne artilerije ji ne škoduje. Štirje simbolični zmaji jo čuvajo medtem pa slavi časnikarska strategija slovenskega »ultramontanizma« svoje velike in majhne idejne zmage. m Mi, ki smo izven ožje domovine, čitamo poročila z nekrvavega »naprednoc-sklerikalne-ga« bojišča z istimi občutki, kakor smo či-tali za časa svetovne vojne Hoferjeve Front-berichte. Sramujemo se te borbe, ki je pusto trošenje živih narodnih sil in energije. G. škof A. B. Jeglič, bi mogel biti slovenski Mer-cier, da ga rovtarski liberalizem ni tiščal z vso trdovratnostjo ob steno ekstremizma. Njegovih zaslug za slovensko prosveto in znanost pa ljudje, ki razvijajo v zadnjem ekscesu svojih živcev črnilo mesto žolča, nikakor ne morejo zmanjšati. On s\ojemu narodu ni dal samo »rdeče brošure«; latinsko-slovenski slovar, šentvidska gimnazija in še marsikaj je živa priča, da bije pod škrlatom celo narodno sree. PokretaČi »Pondeljka«, pisci patrov Kajetanov in sličnega govna na »djubri-štu« slovenskega »liberalnega« slovstva bi 1» storili bolje da komandirajo svoji predpotopni artileriji — »Feuer einstellen! • G. Žerjav dela slovenski duhovščini krivico. Političnega priganjaštva res ni mogoče odobravati, resnica pa je, da slovenski narod danes ne bi bil, kar je, da ni bilo pozitivnega narodnega, kulturnega in socialnega udejstvovanja duhovščine. Inteligenca se je pred vojno izolirala, ostala je sama sebi zvesta, a poti v narod ni iskala nikdar. Posamezni poizkusi niso nikako opravičilo pred zgodovino. Sedaj pa, ko se nam urivajo problemi nacionalnega in ekonomskega obstoja, grešijo vsi. ki so napovedali borbo velikemu klopotcu »klerikalizma«. Pravega prosvitlje-nega in preizkušenega liberalizma niso mogle uničiti vse enciklike in pastirska pisma in ga tudi ne bodo. Z gentlemanskim liberalizmom se cerkev nikdar ni spuščala v borbo, pač pa s takimi ostanki nekulturnosti in srčne posurovelosti, kakor se zbirajo v današnjem taboru skrajno intrasigentnega napred-njaštva. Obračun s to kliko donkihotskih desperaderjev pa ni le zadeva g. škofa in SLS. to je naloga tiste neodvisne inteligence, ki ni izgubila svojega merila za presojo poštenosti, pravičnosti in resnice v politični borbi. F. G. Naša notranja politika. VELIK PROGRAMATICEN GOVOH DEMOKRATSKEGA POSLANCA DR. VOJK MARINKOVIČA. V Zagrebu je priredila v nedeljo demokratska stranka velik shod, ki je krasno uspel in ki je zlasti pomemben vsled globoko zasnovanega programatičnega govora dr. Voje Marinkoviča. Smatramo, da je Marinkovičev govor eden najbolj stvarnih, kar jih je v zadnjem času bilo izgovorjenih o naši notranji politiki. Zato smatramo za nujno potrebno, da se javnost seznani s tem govorom. Zlasti pa je to potrebno za slovensko javnost, da tako spozna, iz kakšne stranke so izkočili naši samostojni demokrati in to samo za ceno — ministrskega stolčka. Voja Marinkovič je izvajal; Vlada RR. Ko je bila ustvarjena sedanja vladna koalicija, se je med drugim zlasti poudarjalo, da razpolaga ta koalicija z dvetretjinsko večino v skupščini in da ima zato pred seboj štiri leta plodnega dela. Ni pa se preteklo leto dni in že se mesece dolgo trdovratno govori o krizi in vsa dve-tretjjinska večina ni v stanu, da bi javnost prepričala, da bo ta vlada 1. maja še na krmilu. Na prvi pogled izgleda to čudno. Kdor je namreč prečital besedilo sporazuma, ta je videl, da so radičevci v vseh točkah sprejeli radikalne zahteve in se je tako pravzaprav ustvarila homogena radikalna vlada. Vseeno pa ta koalicija ne more trajati, ker je v bistvu koalicija dveh negacij in sicer sebi nasprotnih negacij. Moje globoko prepričanje je, da nimajo ne radikali in ne radičevci izdelanega programa, temveč samo gesla, ki naj užgo v enem ali drugem delu narodu. Ta gesla pa si nasprotujejo in sila obeh strank je bila v tem, da je vsaka imela nasprotna gesla. Sedaj pa se vprašujejo pristaši ene in druge stranke: proti komu naj se borimo? To vznemirja obe stranki. Radikali se boje, da izgube volitce, j>ridobljene na velikosrbskem programu in na geslu borbe proti Radičevi opasnosti, ker kako naj bo Radič nevaren, če pa je skupno z radikali v vladi. Ravno tako pa je združil Radič »voje volilce na programu, ki je bil naravnost nasproten radikalnemu. Naravno je, da se danes njegovi volilci vznemirjajo, če ga slišijo hvaliti ra-d iksls Nestahilnost sedanje politične situacije ima svoj globoki vzrok, ona jo utemeljena v negativnosti naših političnih strank. Glavna napaka. Treba imeti pogum in videti stvari tako, kakršne so. Moremo imeti o sebi zelo laskavo mnenje in smatrati sobe za sposobne za upravo velikega državnega telesa, ali s tem še ni naša sposobnost dejansko povečana. Treba se vedno zavedati, da ni dovolj, če se državo ima, tem več jo je treba tudi znati ■previjati. Vse nezadovoljstvo v državi je ravno utemeljeno v tem, ker ni »pottsbuik ljudi za uprave države. Bila bi pa tudi čudno, če bi bili sposobni, ker nobena sposobnost ne pade z neba. Smo nadarjen narod, toda tudi tisti, ki ima največ talentov, mora delati in se učiti. Ka- ko se upravlja država, se moremo naučiti samo a neprestanim delom za ureditvijo države. Talenta o upravljanju države nismo prinesli v državo, temveč si ga moramo šele pridobiti. To bi moral imeti pred očmi vsakdo, kdor dela programe. Naši politiki pa tega ne priznajo. In ker ima naš narod visoko mnenje o svojih voditeljih, so njemu najbolj prijetni oni programi in gesla, ki se predstavljajo kot absolutna resnica. Ker smo prišli v to državo nepripravljeni, smo prinesli s seboj tudi razne predsodke in negativne posebnosti. Vsled tega so se nekatere franke organizirale tudi le na negativnih podlagah in da so bile njih pozitivne zahteve samo dozdevne. To se je jasno videlo, ko je neka stranka, ki je pacifizem, mirotvorstvo in slično predstavljala kot svoje pozitivne zahteve, vse te zahteve pri prvi priliki vrgla kot neizvedljive skozi okno. Stranka doseže najboljše uspehe, če propagira stvari, ki ugajajo, pa naj bodo še tako neizvedljive. Toda poštene stranke tako ne smejo delati. One morajo propagirati samo to. kar je dobro in pravilno, pa čeprav je nepopularno, ker samo tako se odgaja narod za svobodo in demokracijo. Svoboda je težka stvar. Svoboda ni samo pomanjkanje tujega pritiska, svoboda je disciplina. * , , ,, Dostikrat je lažje biti nesvoboden. V otročjih letih, ko nismo bili svobodni, smo bili najbolj srečni. Ali mi ne moremo biti večno otroci in tudi naša dolžnost je, da pride naš narod v moško dobo, v svobodno dobo. K tej svobodi pa je treba narod potem lastne discipline vzgojiti. Tega pa stranke ne delajo, o čemer je dokaz ustvarjanje nasprot-stev med Srbi in Hrvati. Nato preide Marinkovič na državo iu ustavo. ' Sedem let imamo državo in še nismo zgradili iz nje pravne države. In tudi Vidovdan- I ska ustava, katero se tako psuje, ima svoje ' dobre stvari, toda ravno te ze ne izvršujejo. Mnogo lažje bi bilo za vse, če bi se vsaj ta ustava izvrševala. D« ni ta ustava popolna, o tem sem bil prepričan, še predno je bila sprejeta in na moj predlog je bila sprejeta točka o možnosti in načinu revizije. Zavedal sem se, da delamo ustavo brez zadostnega jioznauja države in izkušenj. In gotovo je, da bi morali, če bi ustavo sedaj izpremeniU, v kratkem jo zopet izpremeniti. Pametni ljudje tudi tako delajo. Angleži, ki so v tem oziru zelo pametni, svojo ustavo vedno izpopolnjujejo in zato sploh nimajo pisane ustavo iz ustmenih sporočil in pa iz anglaške-neprimerno boljše zajamčena, ko v drugih državah, kjer so pisani zakoni, ker tn obstoji ustava iz ustmnih sporočil in pa iz angleškega naroda, ki ta sporočila izvršuje. Nobenega dvoma ni: ustavo moramo popraviti. Toda popraviti moramo tudi politične naaore, politične metode vseh strank. To je glavno. Predvsem pa ne smemo služiti demagogiji in iti samo za tem, kar narod rad ališi, pa čeprav tega ne mislimo izvršiti. Niti radikalna stranka ni tako velesrbska, kakor se ponekod predstavlja. Ne mislijo radikali v Besni izvesti tega, kar žele; da njih bosanski pristaši verujejo. Federalizem. V skupščini sem razložil, zakaj demokratska stranka ne more biti za federalizem. Storil sem to, ker je eden od prvakov federalistične stranke izrazil upanje, da se bo tudi demokratska stranka evelucionirala v federalizem. Moral sem zato nastopiti, ker hočem, da vsak volilec točno zna, za čim stremimo. Mi ne moremo postati federalisti. Tedaj sem naglasil, da mi ne moremo staviti v program zahteve, ki jih smatramo parlamentarnim potom za neizvedljive. Program se lahko naredi, kakršnega se hoče. Treba pa je, da borba programu odgovarja, treba, da še ve, kdo bo ta program izvedel. In sedaj moram kon-statirati, da se more od unitarizma k federalizmu in obratno priti le z državljansko vojno ali po veliki vojni z drugo državo. Vem, da naši federalisti nočejo pe enega ne drugega. Kadar se pa noče posledic, ki bi jih kaka zahteva rodila, potem se pravi to. odrekati se zahtevi sami. More se reči: pa nimam škode, če kot dok-trinarec ostanem pri svoji trditvi. Ampak to pravico imajo samo učenjaki in filozofi, nimajo pa te pravice politiki. Ker vsak narod zahteva, da ga vodijo voditelji tja, kamor ga morajo pripeljati, ker drugače si izbere druge. Tekom sedmih let našega državnega obstoja bi mogli mnogo več doseči, kakor se je storilo, če se ne bi vedno gnali le za nemogočimi programi in demagoškimi gesli. In greh proti narodu je, govoriti, kaj je v ustavi slabega, ne pa pomagati, da se to, kar je dobro, izvede. Centralizem. Naša splošna gospodarska kriza je v neposredni zvezi s slabo upravo države in s centralizmom. Že mnogokrat sem omenil, da smo proti centralizmu, ker si ne moremo misliti, da bi mogel biti dober. Moje prepričanje je, da moderen centralizem ne more biti v državi, kjer žive svobodni državljani. Zakaj državni centralistični aparat je tako težaven, da že s svojo težino uničuje svobodo. Pa tudi brez ozira na to ie moremo imeti centralistične države, ker nimamo elementov, ki so za to potrebni. Imamo za dolgo dobo na razpolago samo tak narod in tak aparat, kakršna ' sta. Zastonj si pred tem zakrivamo oči... Velik del krize izhaja iz tega, ker je država segla kot varuh na vse manifestacije kulturnega in gospodarskega življenja v državi. To moramo finiprej odpraviti. Ne smemo se boriti le z besedami, ker besede same nič ne pomenijo. Na vse zadnje je federalizem, kakor ga zamišljajo naši federalisti, dejansko centralistični federalizem, samo da bi mesto enega centralizma imeli več manjših. Mi smo pa mnenja, da ima narod pravico do čiste samouprave. Birokracija. Državo treba razbremeniti v njenih funkcijah, da se tako država približa državljanom. Predvsem pa je fo treba šTbrlti zato.'ker' šele tedaj prične odgovornost. V centralističnem sistemu ni nihče odgovoren. Sicer odgovarja parlament teoretično volilcem, toda vsi vemo, kakšna je ta odgovornost v praksi. Ministri bi morali odgovarjati parlamentu, v resnici pa odgovarjajo svoji večini, katere šefi so. Ta večina mora kriti svoje ministre, ker v njenem imenu so ti delovali. Ministri pa zopet krijejo svoje uradnike... Od naših 18 ministrov je vsaj 15 figurantov. Tega sicer nočejo priznati, toda samo vsled tega krijejo birokracijo, bi za nje dela. V skupščini se noče niti ena stranka priznati za centralistično. Kdo i»a potem izvaja centralizem? Parlament ne, vlada ne, stranke ne. toda nekdo ga mora. Obstoji danes ena dejanska sila. ki to vrši, in to je državna birokracija, ki svojo voljo vsiljuje tudi ministrom in ki ustvarja centralizem. Ta birokracija sestavlja tudi proračun in ne ministri, ki vnašajo le nekatere svoje posebne postavke. Ta birokracija dela. kar se ji zljubi, in to je to, česar nam in narodu ni niti najmanje potrebno. Nato je govoril Marinkovič še o organizaciji demokratske stranke na Hrvatskem. Zel je za svoja izvajanja buren aplavz in tudi zaslužen. Naj se kdo strinja z izvajanji Voje Marinkoviča ali ne, vendar mora vsak priznati, da so ta izvajanja vseskozi stvarna, logična in objektivna, skratka takšna, kakor jih sme človek pričakovati od preizkušenega državnika in demokrata. , ... , , „ , Jasno je, da bi bilo pri naš hitro dobro, če bi naše stranke pričele z reformami pn sebi, kakor je to pravilno poudaril Marinkovič. Ženska volilna pravica v Italiji. Italijanskim ženam je podeljena volilna pravica v občinski zastop. Dolgo se je borila ■peščica feministk za volilno pravico in si Jo konečno izvojevala. Toda na splošne se italijanska žena prav malo zmeni za svoje nove pravice. To je dokazalo vpisovanje v volilne imenike, ki se j« vršilo te dni. V Milanu, mestu z 800.000 prebivalci se je feministkam — vkljub živahni agitaciji posrečilo vpisati komaj 5000 žen. Vspeh vpisovanja v Trstu je pa nad vse zanimiv pojav, ki je vreden, da si ga zapomnimo. Italijanske žene v Trstu so imele tri volilne odbore, ki so razvili zelo živahno agitacijo. Na številnih in dobro obiskanih^ shodih so dobre govornice razlagale pomen ženske volilne pravice. Rok u predložitev prošenj »n vpis v volilni imenik je bil določen na 8. marca. Do tega dne je bilo vloženih malo nad 500 prošenj in od teh je bilo 477 - od slo- v finskih šen. Povdsriti moramo, da niso tria-ake Slovenke imele niti enega shoda, niti enega sestanka, da so sploh šele 3 dni pred postavljenim rokom ridenile, da se tudi one udeleže vpisovanja. V svesti si, da so volitve v Italiji in v Jul. krajini še posebno le karikatura volitev, se večini ni zdelo vredno niti truditi se, posebno, ker niso prvotno dobile nikake vzpodbude od merodajne strani. -Edinost« je prinesla le kratko obvestilo, da bo odslej volil tudi »nežni spol«, kar gotovo ni moglo potrdili pri slov. ženstvu mnenja, da bi bilo njegovo glasovanje kakega pomena z ozirom na tamkajšnje razmere. Po vsem tem je dejstvo, da je bilo v Trstu od pravočasno priglašenih žensk 90% Slovenk za na« precejšnjega pomena, ker nam 1® dejstvo dokazuje, da se naše tržaške žene za* vedajo svoje dolžnosti, da poznajo disciplino, ‘ in kar je še važnejše »a nas, osvetljuje to dejstvo pravi kulturni nivo našega naroda, ki mu ga njegovi gospodarji tako kategorično odrekajo. Tržaški prefekt je zato vsled slovenske zmage podaljšal rok vpisovanja do 2. aprila. Do 11. t. m. je bilo vpisanih okrog 3000 žensk, zbranih z največjo muko. Ne dvomimo, da se bo do podaljšanega roka tudi število slovenskih vpisov primeroma zvišalo. Ge tudi bi glasovanje naših žen ne imelo efektivnega uspeha, bodo gotovo pa znale izrabiti priliko, ki se jim hudi, da spet enkrat dokažejo svetu, da so tu in da se zavedajo svojih pravic. Politične vesti. - Z vso gotovostjo pričakujemo, da ;Jutro' v najkrajšem času sporoči, da je g. dr. Gregor Žerjav ustregel pozivu dr. Momčila Ivaniča in vložil proti njemu tožbo. = Seja skupščine. Včeraj dopoldne je pričela skupščina z razpravo poljedelskega ministrstva. Daljši ekspoze o proračunu je podal poljedelski minister, ki je naglašal, kako je vse delo trpelo, ker smo se bavili skoraj sedem let izključno samo z državnopravnimi vprašanji. Nato je govoril obširno o stanju poljedelstva in zagovarjal svoj proračun. Med • njegovim govorom je prišlo do par manjših incidentov. Dopoldne sta govorila o proračunu poljedelskega ministra še poslanca Fa-lež (Jugoslovenski klub) in zemljoradnik Mo-skovljevic. Oba sta proračun ostro kritiko- vala- = »Naravne« meje Italije. Te dni, tik pred sklenitvijo italijansko jugoslovanske pogodbe, je imel eden od najprominentnejših faši-stovskih voditeljev Ezio Garibaldi na provincialnem kongresu udruženja invalidov v Urbinu govor, ki ga je -smatrati — z ozirom nato, da so mu prisostvovali zastopniki oblasti, zastopniki fašistovskih korporacij in izbrano občinstvo — kot zunanjepolitični program današnje fašistične Italije. Govor je bil stenografiran in objavljen v fašističnem tedniku -Camicia Rossa«. Jedro tega govora tiči v sledečih izvajanjih: Ob Jadranskem morju ne bomo trpeli nobenega oporišča za mornarico kake druge države, nobenega razvoja tuje trgovine in ribarstva kljub temu, da je zveza z Jugoslovani, naperjena proti Nemčiji za nas aktualna. Crna gora, Dalmacija in Albanija so za nas eksistenčni problemi TfaTiTan? smatramo Jugoslavijo kot -do-., diča Avstro-Ogrske. Iz tega moramo izvajati konsekvence, I)' Annuuzio, rešitelj Reke nam je živa obljuba za to, da Quarnero ne bo več dolgo skrajna meja Italije. Garibaldijev načrt," da se razbije Avstro-Ogrska s tem, da se izkrca naša vojska v Dalmaciji je postal za nas zgodovinska aktualnost. Naša vojna faktično še ni končana. Zavzetje Dinarskih n.lp je postalo neodložljivo. Dinarske Alpe so naša naravna meja ter naravna meja med zahodom in Balkanom. =Narodne manjšine in Zveia narodov. — Dr. Laza Markovič nadaljuje v »Samoupravi« svoja razmotrivanja o vprašanju narodnih manjšin. V zadnjem članku razpravlja o naai-, ranju Zveze narodov na manjšinsko vprašanje. V tem oziru se je vršil vedno boj dveh nczirnnj. Zvera narodov je opetovano izjavila. da je vprašanje narodnih manjšin čisto politično vprašanje, dočim so hoteli grof Ap-ponvi in slični predvojni zatiralci manjšin, da postane to vprašanje pravno vprašanje To se pravi, stranke so primorane, da se reši vsiko manjšinsko sporno vprašanje pred razsodiščem v Hiuigu. To načelo pa je bilo odklonjeno. ker je Zveza narodov čisto pravilno čutila, ‘la bi v tem slučaju bila tu stalna nevarnost za vojne. Prestiž velesil da namreč ne dopušča, da bi se podredile razsodišču. Dr. Laza Markovič to stališče tudi odobrava in pravi, da je v interesu miru, če ostane manjšinsko vprašanje strogo politično vpra-»nje. m ..m®, ker smo mnenja, da se z ie aarrasr-V *«■*»■ r e je pač razumljivo, da je za nas nazor dr. Mar kevida nesprejemljiv. _ g zahtevi Brazilije, da dobi stalno mesi* v Svetu Zveze narodov, navaja nemški delegat prof- Zinn interesantne podrobnosti. Da Brazilija ravno sedaj nastopa s svojo zahtevo, jo nad vse razumljivo. Zakaj ravno sedaj, ko gre za vstop Nemčije, je mogoče sprožati vpranje razširjenja Sveta Zveze nar. Enaka prilika se bo nudila le še enkrat, ko bo vstopila Rusija. Samo tedaj b® mogoče lzvuijatJ sličen pritisk. - Pri Brazdm pa je stvar zanimiva še v drugem er ni v nih držav Sev. An., v Zvez., narodov, zamj niei ni moooče vsled Monroe doktrine pravlfati o Soriških zadevah..To biblij. goče šele tedai J*oaJStenim na, da bi mogta tudi kljubovat. državam. Sele v *«n slučaju, če ta « » velesila, pa bi imela pravico, daje v ■ Zveze narodov- Ker drugače bi mogla Brom ll a^ovzročitl da bi prišla Zveza narod** vk reševanju kakega ameriškega bpoj* , konflikt Združenimi državami ke Tudi v tem je vzrok, da Nemčijo®* pristati na razširjenje Sveta. Stolg* stopa ie bolj jas1 J Ce se stavi Nemhjiz. vstop V Zvezo narodov pogoje, P^ P., vi to, da se je tudi v Zvezo »rodov »prag* nesrečen princip »de JjLjTveze narddov. cip pa mora pomeniti konec Dnevne vesti. POGODBE. Češki minister dr. Beneš je začel. Mirovna konferenca v Parizu -sfeoro da še ni bila končala svojega dela in določila za novo češko državo končnovel javnih mej, pa je agilni dr. Beneš že Sklenil celo vrsto novih mednarodnih pogodb, predvsem trgovskih, pa tudi političnih. In nato se je razlila nad Evropo kar cela povodenj samih pogodb. Rusi so sklenil' -pogodbe z Nemci in Italijani, Francozi s 1 o [jaki, Rumuni s Poljaki in z nami, mi zopet s «hi in Runmni in .Avstrijci, dokler ni dr. Ninčič srečno prijadral še v Rim. Tiudi iz Rima ven se nam obeta cela vrsta novih pogodb, varnostnih, obram 7večer na zaupni delegatov, v nedeljo so po-'.. spomin Strossmajerja. Vsi delegati m djakovski Sokol so šli v povorki na njegov grob. Starosta JSS je položil na rbJven“' Navzoči so bili tudi delegati COS. VM nr,ra> iU 'se pričela glavna skupščina. sa poročila in vsi predlogi so bili sprejeti. azume se, da so govorniki iskreno pozdrav-Jla,1, Posebno zastopnike češkoslovaške so-organizacije. Predlogom in debati so sledile volitve. Dosedanji načelnik Ambrožič m dosedanji podstarosta Bajželj sta odklonila zopetno izvolitev. Izvoljeni so bili: Za starosto Engelbert Gongi, za njegove namestnike: Laza Car, Gjuro Paunkovič i:n Bogumil K«j-zelj; za načelnika dr. Viktor Murnik; za načelnico Joža Trdinova, namestnice Govekarje va, Iličeva in Jugova; za predsednika prosvetnega odbora prof. Josip Jeras; za člane starešinstva: dr. Srdjan Budisavljevič, dr. Mirko Buič, Josip Čobal, dr. Riko Fux, dr. Gustav Gregorin, dr. Fran Kandare, dr. A. Košir, Avgust Ludvik, Nande Marold, Joža Smertniik, Verij Švajger, Vilko Turk, Fran Zelenko, Tošo Zivkovič; za namestnike: dr. Anton Jamar, Leo Franke, dr. Franta Mis, dr. Voja Besarovič, Kost a Petrovič in Božo Račič. Skupščino je zaključila akademija, ki jo je priredila župa Strossmajer. — Usposobljene preizkušnje za osnovne šole se prično na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani, dne 30. aprila 1926 ob 8. uri zjutraj. Pravilna opremljene prošnje za pripust k usposobljenost™ preizkušnji se naj "^adlože po šolskem vodstvu pravočasno nadzorniku, da bodo najpozneje do dne 20 aprila v rokah izpraševalne komisije. Kdor m ne bil pripuščen, se bo pravočasno obvestil. Posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala. — Državna izpraševalna-komisija za osnovne ,in sorodne šole v Ljubljani. — Ne kupujte inozemskih srečk. V nekaterih krajih države so se pojavili agenti, ki ponujajo ljudem v nakup inozemske srečke. Prodaja in nakup inozemskih srečk in pro-mes je pa z zakonom z dne 8. julija 1919 in z zakonom z dne 30. novembra 1925 na •vsem ozemlju na5e države prepovedana. Prodajalec in kupec zagrebita prestopek, ki se kaznuje z denarno globo do 5000 Din, v slučaju neizterljivosti se izpreineni globa v zapor. Srečke in promere se ikonfieeirajo. Prijavite ■vsakega takega sleparskega agenta oblasti. — Zaslužen hrvatski knjigar in založnik umrl. V Zagrebu je umrl te dni eden od najzaslužnejših hrvatskih 'knjigotržcev in 7*1 lož-niikov, Albert Deutseh. Še leta 1881 je prevzel skupaj s 'svojim kolegom .tšefano.in Kug-,lijem knjigarijo Hartmann, v kateri -se je bil izučil. Kompamjono sta dvignila v kratkem 'času podjetje tako da je postalo eno od privih svoje vrste na Balkanu. Leta 1902 je .Deutsch izstopil ter prepustil .kijigarno svojemu kom-panjoJiu, ki jo je vodil do svoje .smrti leta 1917. Knjigarna je radajata med drugim »Dom i Svijet«. Založila je veliko število večjih in manjših del, tako da je zasiguran Doutsohu in Kugliju trajen časten spomin. , - Prestopanje bivših sodnikov k advoka-*u.n v Nemiiki Avstriji se je v zadnjem času jako razširilo, da se pritožila duri. odvetmi-nisV^011®1 radi konkurence na justično mi-8trsfvnV°' Vs,ed te pritožbe je izdelalo mirn-S° na^t novele k zakonu o odvetnikih. se § «• » postavkom: Vpis b.všega ,^a.v odvetniško listo v kraju njegove-fih n^a službovanja je pred potekom pe-„1 v*et' od dne njegove razrešitve od oroča-j.o: Ameriški novinar Palmeo Hudciinson, ki je imel spremiti kot poročevalec več nemških .in angleških listov ekspedicijo kapitana W.ilkinsa na severni tečaj, je pred poletom smrtno ponesrečil. Ker očividno ni videl, da je letalo pripravljeno za odhod, je slal v bližini propelerja, ki ga je zgrabil in ubil. — Zopet hudi viharji ob francoski obali. Iz vseh francoskih obal poročajo zopet o silnih viharjih. Pri Lorientu se je potopila ri- , bišika ladija. Tri osebe «o otonile. Promet v ' marsejski luki je bil dalje časa popolnoma i ukinjen. Dva parnika sta se odtrgala. Neko , ladijo, ki. je hotela odpluti iz luke so treščili i valovi ob drugo, pri čemur je bila močno poškodovana. — Požar na parniku. Kot poročajo iz New-vorka, je izbruhnil na oceanskem parniku »Amerika« požar, ki so ga udušili šele črez 7 ur.'Škoda znaša 2,000.000 dolarjev.^ — Roparska morilca bratov Preininger r— mistifikacija? Pred par dnevi smo poročali o fantastični ovadbi, ki jo je podala na zagrebški policiji branjevka Ana Jerkovič zoper svojega bivšega ljubčka Stanka Preinin-gerja in njegovega brata Štefana. Policija je odstopila komplicirani in zagonetni slučaj sodišču, ne da bi bila mogla priti do definitivnih zaključkov. Iz poteka preiskave pa je razvidno, da je Ana Jerkovič patologičen tip ter si je stvar najbrže prosto izmislila, da bi se maščevala nad Stankom Preininger jem in ga spravila v dolgoletno ječo ali pa celo na vesala, ker jo je zapustil. KiitT « zloglasnega roparja. Te dni je bilo obveščeno notranje ministrstvo iz Tira-n®’Je naletel? neka albanski! obmejna orožniška pathilja v bližini mesta na sumljivega moza, v katerem je spoznala gla90vite-ga poglavarja roparskih toip Jesufa Metam i-*:r,se V! . ^ vdati, ga je patrulja ustrelila. Meliomč je izvrševal svoj roparskii poklic celili 14 let. Naše oblasti so razpisale na njegovo glavo nagrado 100.000 (Din. — Truplo novorojenčka so potegnili te dni iz Bistrice na Perovem pri Kamniku. Na vratu so bili videti sledovi davljenja. Truplo je ležalo v vodi že kakih 14 dni. Po materi poizvedujejo orožniki. — Bombni atentat. V Honghongu je vrgel te dni neki Kitajec v množico, ki je Šakala na omnibus bombo. Dve osebi ata bili ubiti, osem težko poškodovanih. —- 'Krvava drama 'ljubosumnosti. Iz ■Bitolju poročajo: Ruska' begunca, brata Broka in Konstanin Nazarenikov sta se sprta radi Darinke Savčuk, 'ki je živela najpreje e prvim, nato z drugim v skupnem gospodm-stvu. Te dni pričakal Broka svojega brata v temi ter oddal nanj strel iz revolverja. Kljub teinu, da je bil Konstantin težko ranjen na levi roki, je imel še dovolj moči, da je iztrgal svo'jern.u bratu orožje iz rok, nakar je zbežal Broka v gozd, kjer so ga našli druigi dan obešenega. — Zaradi razžalenja veličanstva je bil te dni obsojen pred vojaškim sodiščem v Novem Sadu posestnik Jeremija Jovanov na 5 let ječe, ker se je meseca avguste 1923 zelo žaljivo izrazil o kralju, kraljici in prestolonasledniku. Obsojen je bil: radi razžalenja kralja na 31eta, radi razžaljenja kraljice na 1 ter radi razžaljenja prestolonaslednika na 1 leto ječe. .Jovanov je vložil priziv, kljuib temu so ga pridržali v preiskovalnem zaporu. — Neprijetne posledice pretepa. Pred kratkim sta se stepla pri veselici upodabljajočih umetnikov v zagrebški gledališki kavarni jurist Berislav Angjelinovič in pisatelj Avgust Cesarec. Cesarec je menil, da namerava Angjelinovič pozvati njegovega prijatelja, slikarja Babiča na dvoboj. To ga je razjezilo. Z ozirom na to, da je zoper Angjelinoviča v teku preiskava radi dejanskega spopada z nekim kopališkim uslužbencem, ki je kmalu po pretepu umrl, mu je zabrusil Cesarec v obraz psovko »morilec«. Jurist je reagiral na to s krepkim udarcem s pestjo ter poškodoval pri tem pisatelja na očesu. Te dni je obravnavata o stvari zagrebška policija. Izrekla je salomonsko sodbo ter naložila Anglelinoviču 5, Cesarcu pa 4 dni zapora. Oba sta se zoper obsodbo pritožita. — Iz Pariza v London v dveh urah. Te dni si je priboril neki angleški zrakoplov za polet Pariz—London nov svetovni rekord. Rabil je za polet 1 uro 26 minut, dočim je znašal dosedanji rekord 1 uro 38 minut. Srednja brzina poleta je znašala 240.7 km na uro. — Vulkanski otok izginil. Nemški parnik »Meteor«, ki se je vrnil iz znanstvenega potovanja z južnega Atlantskega oceana v Kap-stadt, je ugotovil, da je otok Thomson, ki se je nahajal 80 milj severozapadno od otoka Bouvet brez sledu izginil. — 150.000 peset letalcema, ki sta preletela ocean. Kot poročajo iz Buenos Airesa, je bila prirejena tam za španska letalca, ki sta preletela te dni ocean javna zbirka. Nabralo se je 150.000 peset, ki so jim bile izročene na banketu, prirejenem njima na čast. — 200.000 dolarjev odškodnine za moža. Najvišje sodišče v Ne\vyoriku je obsodilo te dni filmsko igralko mis Corlfes Palmier na plačilo odškodnine 200.000 dolarjev gospe. El-linor Brewster z utemeljitvijo, da ji je izneverila soproga, znanega newyorškega založnika Evgena Brewsterja. Brewster se je nedavno v filmsko divo smrtno zaljubil ter vložil zoper svojo soprogo tožbo na ločitev za-kona, nakar je vložila ta zoper ljubico svojega soproga odškodninsko tožbo, s katero je tako sijajno zmagata. — Zoper stnulalee. Berlinska policija je prepovedala javne produkcije stradalcev. S tem je težko prizadetih nič manj ko 12 takih »umetnikov«. Neki pisatelj in predavatelj je nameraval pričeti baš včeraj z 61-dnevnim stradanjem. Policija sicer ni prepovedala stradanja samega, pač pa pobiranje stopnine, ki je bila za stradalce pač glavna atrakcija, vsled česar so sedaj vsi od svoje namere odstopili. Policijska prepoved je bila izdana na zahtevo tiska. Ljubljana. 1— Zopet napredek. Približno pred tremi tedni je prišlo več mestnih delavcev na trg Tabor. Ustavili so se na voglu nekdanje belgijske vojašnice, prav ob tistem voglu, ki gleda naravnost na novo sokolsko telovadnico. Tam so delavci razložili svoje orodje, slekli svoje suknje in jih obesili na prislonjene lopate, s težkimi krampi pa so začeli razkopavati cesto. Točno ob ovinku so izkopali globoko jamo, tako globoko, da so vsi mimoidoči morali videti, da je nas trosvet odredil na tem mestu temeljito popravo kanalo. Ko je bita jama dovolj globoka, so postavili vanjo deske, tako da so molele iz jame še za kakšnega pol metra nad zemljo, in okoli desk so zasipali beton. Potem so pa vse skupaj pustili, ogrnili svoje suknje in odšli. Ljudje so se pa začudeni upraševali, kaj bo prišlo v to jamo, nekateri pa so se bali, da luknja le ni kanal, ampak da je dniga luknja, ki he bo vode požirala. V ponedeljek pa se je pokazalo že na vse zgodaj zjutraj, da je tista luknja le prava luknja in da bo kanal. Prišli so namreč zopet delavci, ki so potegnili, deske iz jame, nad jamo pa so pritrdili gosto mrežo, kakor jo vidimo na kanalih. Tako je bil po večtedenskem trudu in naporu zopet srečno končan važen del velike mestne kanalizacije, tik ob voglu belgijske vojašnice. Ljudje, ki so hodili včeraj popoldne tam mimo zn raznimi pogrebi, so se lahko prepričali na svoje oči, da novi kanal izvrstno funkcionira, vsaj dokler ni dežja. 1— Umrla je v soboto zvečer v Ljubljani 231etna vdova železniškega uradnika, Lada Zrimšek, roj. Gvardjančič. Bila je simpatična in v krogih svojih znancev splošno priljubljena oseba, ki jo bodo ohramli znanci v prijetnem spominu. 1— »0 vzgoji in pridelovanju špargljev« predava v torek dne 16. t. m. ob 8. uri, zvečer strok, učitelj Josip Štrekelj. Predavanje se vrši v prvem nadstropju deške ljudske šole na Cojzovi cesti (Grabnu). Vstop prost. 1— Državna borza dela v Ljubljani. V času od 28. februarja do 6. marca 1926 je bilo v Državni borzi deta razpisanih 64 prostih mest. 142 oseb je iskalo dela, v 61 slučajih je borza posredovala z uspehom in 36 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 6' marca 1926 je bilo skupaj razpisanih 810 prostih mest, 1237 oseb je iskalo dela, v 538 slučajih je borza posredovala z uspehom in 214 oseb je odpotovalo. 1— Samomor prosjaka V soboto so našli v nekem klevu na Selu obešenega 60-letnega občinskega reveža Frana Bolta. V smrt ga je gnala beda. Beležke. Samega sebe postavil na laž. >Slovensiki Narod« pravi, da se je Radičev shod v Metliki popolnoma ponesrečil in doživel velik fiasko. Temu »ponesrečenemu« shodu pa je žrtvoval »Slovenski Narod« uvodnik in pol prve strani. Za »ponesrečene« stvari pa toliko prostora! Da bi vsaj lagati znali! Iz »Jutra«. »Naš pokret je političen, kulturen, a tudi nraven«, pravi dr. Žerjav v svojem neduhO' vitem odgovoru ljubljanskemu škofu. Tisti »tudi« je silno dober. Če ni drugače, potem je pač eselesarski pokret »tudi« nraven. Sicer pa jKilitika trde roke, protekcionizem in persekucije. Samo s to razliko, da te brez »tudi«. ■■■■■■■■■&■■■■■■■■■■■! Posebna špecijaliteta vinske kleti Ljub. ljanskega dvora: Od danes dalje vsak dan od 5. do 8. ure zvečer apetitni pred- večemi zakuski po zmernih cenah. !■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA. V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. Torek 16. marca: Zaprto. Sreda 17. marca: Deseti brat. Red C. Četrtek 18. marca: Ana Christie. Red F. Petek 19. marca ob 15. uri popoldne: Druga mladost. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20. uri zvečer m Deseti brat. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. Torek 16. marca: Žongler Naše Ljube Gospe. Red E. Sreda 17. marca: Trubadur. Gostovanje g. Roberta Primožiča. Red A. Četrtek 18. marca: Grofica Marica. Izven. Petek 19. marža: Zaprto. (Prodana neveste, gostovanje v Celju.) Sobota 20. marca: Večni mornar. Red D. Šport. * V Londonu ste se borila dva najboljša evropska boksorja lahke teže (do 61.235 kg) in sicer prejšnji evropski mojster Fred Bre-tonnel in Ernie Izzard. Veleinteresantni match je trajal 15 rund in je zmagal Izzard, toda le z neznatnim prebitkom točk. Nevarna konkurenta je dob i 1 slavni norveški skakalec ob palici Hoff v Amerikanjcih Bamesu 'in Richard,sonu. Prvi je nedavno skočil 4.098 m visoko in s tem postavil amenik. rekord. Sedaj je pa tudi dijak Richardson v zaprtem prostoru skočil 4.03 m visoko in to z izvanredno lalhkoto. Po sodbi strokovnjakov ■je Riohardson najboljši skakalec, kar jih je kdaj Amerika premogla. Karl Koželuh zmaga v Cannesu. V Cannesu se vrše veleinteresantne profesionalne te-nis4ekme. 11. marca sta se .borila Angleža A. in E. Builke proti paru Karel Koželuh in R. Kajuoh v dubliL, ki sta ga zadnja dva po vročem boju tudi dobila s 6 : 4, 9 : 7 in 6 : 4. Rademacher zmaguje naprej. Nemški moj-sterski ptavač Jtademacher je v Bostonu dosegel nov svetovni rekord. Preplaval je 200 metrov v prsnem stilu v 2 min. 50.4 sek. in je poibil s tem Jastni rekord. Nemški ptavač Frohlich, ki menda še zdaj boleha na poslej dicah morske bolezni, se ni mogel plasirati in ga je občinstvo izžvižgalo. Kakšen priimek bodo dali Amerikanci Ra-demaeherju? Kakor njih predniki, Indijanci/ tako tudi sedanji Amerikanci označujejo odlične športnike s posebnimi priimki. Nurmi-ja n. pr. so krstili za »molčečega hrta« Dempseya za »morilca mož«, Lonis Firpo se imenuje »pampaški bik«, Murohison »komet iz vzhoda« itd. .Pa najsi Amerikanci krstijo Radeimacherja »vodni pkig« ali »letečo ija-drenico« ali pa kratkomalo »vodnega nur-' ■mija«, dejstvo je, da so Rademacherjevi rekordi vzbudili v Ameriki velikansko zanim«r nje, kar dokazuje, da razpolaga Nemčija v nekaterih športnih panogah z naravnost nedosegljivim elitnimi močmi. Resne tekmece bo imel Rademacher samo na najkrajših progah, od 200 m naprej pa ibo vse konkurente z lahkoto premagal, Jaek Dempsey je .podpisal dne 12. marca v Los Angeles pogodbo, da se ibo dne 6. seip-tembra boril za naslov svetovnega 'botkser-skega mojstra s črncem Harry Wills-om. španski bokser Pa o lin o ise v Ameriki ni prav .nič posebno obnesel; znan ameriški strokovnjak se je izrazil, da je Paolina smatrati samo kot bokserja 4. razreda; dolbil je pač nekaj zmag, toda samo nad malo znanimi bok ser ji. Skrivnostni umor črnega bokserja Battling Sikija, ki so ga isvoječasno našli umorjenega v neki zakotni ulici, je sedaj pojasnjen. Aretiran je bil namreč neki »očividec«, ki je videl, kako je tolpa 8 Jjudij naj>adla bokserja. Šest udeležencev je že pod ključem. ŠAHOVSKI TURNIR NA SEMMERINGU. V soboto so igrali na šahovskem turnirju na Semmeringu V. kolo. Aljehin je premagal Treybala, Spielmann Yatesa, Tarrasch Vay-do, partije dr. Vidmar : Griinleld, dr. Michel : Kmoch in Tartakower : Rubinstein so končale remis. V nedeljo je bilo igrano VI. kolo. Tarresclr je premagal po 8-urnem boju dr. Vidmarja, i Niemcovič Yatesa, dr. Vayda Rosellija, dr. Tartakower Janowskega, Aljehin Davidaona, . Griinfeld Kmocha, dr. Michel Rettiia, Rubui-j stein Spielmanna, Gilg Treybata. Od vseh » partij, n j bila nobena remis. .Stanje po VI. kolu. Dr. Tarkover in Niem-covič 5, Rubinstein 4 in pol, Spielmann 4, dr. Vidmar, dr. Aljehin, dr. Tarrasch in Griin-feld 3 in pol, Janowsky in Retti 3 (1), dr. Vayda in Gilg 3, dr. Miehel 2 in pol, Kmoch 2, dr. Treybal in Oavidson 1 in pol, Retti 0. Gospodarstvo. X Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d, v Ljubljani so imele dne 13. marca t. 1. bilančno sejo upravnega sveta. Sklenilo se je predlagati občnemu zboru delničarjev, ki se bo vršil v petek dne 9. aprila 1926 ob 1.6. uri popoldne v prostorih Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, da se z ozirom doseženi dobiček minulega poslovnega leta v iznosu Din 3,054.568'48 izplača za !et(,> 1925 ednajst odstotna dividenda. LJUBLJANSKA BORZA, dne 15. maira 1926. Blago: Smrekove deske, 20 mm, monte, 4 m, fco Postojna, 13 vag., den. 490, bi. 490, zaklj. 490; smrek, deske 25, 30, 40 in 50 mm, 4 :m, I., II., fco Postojna, 2 vag., den. 570, bi. 570, zaklj. 570; smrek, deske, 20 num, monte, 4 m, fco Postojna, 2 vag., den. 500, •bi. 500, zaklj. 500; bukova drva, 1 m dolž. napolsuha, fco meja, 30 vag., den. 17.50, bi. 17.50, zaklj. 17.50; hrastove vozovne deščice, I., fco meja: 53 mm, 3 m, 18 do 30 cm den. 1350 ; 43 mm, 2.65 m den. 1380 ; 53 mm, 2.55 m den. 1380. Premog: kal. ca. 7000 antracit, Orle, fco vag. Škofljica: kosovec za tono bi. 500; kookovec bi. 450; orehove« tol. 400; adrob bi. 350. Kal. ca. 4800, fco vagon Ormož: kosovec nad 60 mm, bi. 260; koakovec 35/60 mm, bi. 240; orehovec 20/35 mm bi. 210; y/lrob 10/20 mm, bi. 190. — Pšenica bačka, 76/77, fco vag. nakl. post. bi. 280; koruza: času prim. suha, fco Postojna tranz, 1 in pol vag., den. 152, bi. 152, zaklj. 152; času prim. suha, .(fitr. Šid, 1 vag., den. 114, bi. 114, zaklj. 114; mlevna (Mahlmais), 'par. Beli Manastir bi. 145; umetno sušena, fco vag. nakl. post. bi. 135; inzulanka, par. Čakovec bi. 150; inzulanka, fco vag. Ljubljana bi. 165; čink-vantin, par. Beli Manastir bi. 188; ječmen pomladni, 65 kg, par. bačka postaja bi. 165; rž, 7,1/72 kg, par. Ljubljana bi. 225;^ ajda, feo vagon Ljubljana bi. 260; oves rešetani, fco vag. nakl. post. bi. 175; otrobi Urobni, fco vag. nakl. post. bi. 115; fižol beli, fco vag. nakl. post. bi. 150. — la Portlandcement dalmatinski: v jiitastih vrečah, fco Split' bi. 40; v papirnatih vrečah, fco Split bi. 44. Eksekutivna prodaja: koruza defektna, fco vag. Ljutolj., 1 vag, den. 55, bi. 55, zaiklj. 55. Vrednote: Invest. pos. iz 1. 1921 den. 76, bi. 78; vojna škoda den. 277, bi. 279; zast. listi Kranj. dež. bke den. 20, bi. 20; kom. zad. Kranj. dež. bke den. 20, bi. 20; Celjska- p os. den. 200, bi. 202; Ljublj. kred. banlka den. 200, bi. 220; Merkantilna banka den. 100, bi. 104; Prva hrv. šted. den. 960, bi. 970; Sla venska banka den. 50; Kred. zavod den. 135, bi. 175; Strojne tovarne den. 100, bi. 1J0; Papirnice Vevče den. 110; Stavbna družba den. 80, bi. 90; šešir den. 115, bi. 120, zaklj. 115. BORZE. Zagreb, 15. marca. Devize: Ne\vyork ček 56.64—56.94, London izplačilo 275.96 do 277.16, ček 275.86—277.06, Curih 1092.96 do 1096.96, Praga 168.03—169.03, ček 168—.169, Dunaj 800.25—804.25, ček 799.875—803.875, Berlin 1351.3—1355.3, Milan izplačilo 227.58 do 228.90, ček 0—228.12%. Curih. 15. marca. Beograd 9.145, Ne\vyork 519.60, London 25.255. Pariz 18.90, Praga 15.39, Milan 20.86, Bukarešta 2.20, Dunaj 72.225, Berlin 123.68,' Budimpešta 0.0072775. To In ono. VTIHOTAPLJANJE PRISELNIKOV V ZEDINJENE DRŽAVE. Hermann Hesse iz Ne\vyorka je priobčit v /Zagraber Tagblattu" članek o vtihotapljanju priselnikov v Zedinjene države, iz katerega povzemamo sledeče: Ameriški zakon o izseljeniških kvotah je zadel posebno občutno one države južne in jugovzhodne Evrope iz katerih se je rekrutiral preje največji kontingent izseljencev, najbolj pa Kitajce in Japonce, ki jim priseljevanje v Zedinjene države sploh prepoveduje. Namen zakona je bil predvsem, da se omeji število priselnikov 'sploh, dalje pa, da se čimbolj reducira število na nizki stopnji izobr?zbe se nahajajočih priselnikov iz Poljske, Italije in balkanskih držav, ker se ti pri-selniki težko asimilirajo nacionalnemu anie-rikanstvu. 1 Kot z marsikaterim drugim zakonom, so tu-| di z ameriškim zakonom o kvotah včasih I ljudje težko prizadeti. V Ameriki so ljudje, I ki imajo delo in dober zaslužek, dočim se nahajajo njihove rodbine še 'v Evropi. V nekaterih državah z majhnimi kvotami nimajo nobenih izgledov, da bi mogli priti v. doglednem času zakonitim potom v Ameriko. So zopet v takih državah mladi možje, katerih sorodniki so vsi v Ameriki. Vsi žele, da bi prišli za njimi, kljub temu morajo ostati doma. To jim ne gre nikakor v glavo. Po zakonu o kvotah mora pritožiti vsakdo, ki hoče dobiti vizum, zdravniško izpričevalo. Kljub temu se mora podvreči ob prihodu v Ameriko definitivni strogi zdravniški preiskavi. Zdravniška preiskava v izseljeniški lutki ima samo ta cilj, da obvaruje paroplov-no družbo pred izgubo. Zakaj družba mora plačati v slučaju, da pripelje v Ameriko resno bolnega človeka globo 1000 dolarjev ter ga mora vrhu tega transportirati brezplačno, definitivna odločitev o tem, če se priselnik pripusti ali ne, pa je izključno v rokah oblasti priseljeniške luke. O krutih razočaranjih na Ril is Islandu se je čulo ob priliki že v najbolj oddaljenih krajih sveta. Upravičeno nazivlja ljudstvo Ellis Ei-land »otok sol««. Vse te okoliščine favorizirajo vtihotaplje-nje priselnikov kot edino pot za marsikaterega, po kateri mu je’ mogoče priti v Zedinjene države in domneva se, da se pomnoži' na ta način število državljanov Hucla Sama vsa-Hio noč za precej duš. Vtihotapljajo se v čolnih, avtomobilih, letalih in peš. Po samotnih stezah se plazijo če« kanadsko ali pa mehikanško mejo. Na otoku Kubi čaka baje neprestano nič manj kot 25.000 Evropejcev in Kitajcev na priliko, da se vtihotapijo v Zedinjene države. Kljub vsem meram oblasti število teh neoaželjenih priselnikov neprestano narašča. Seveda imajo pa oblasti tudi samo 2500 uslužbencev na razpolago, ki ob brezkončni državni meji v številnih lukih priseljevanja nikakor ne morejo natančno kontrolirati. Vrhu tega so naperjeni zakoni o priseljevanju samo proti tujcem, nikakor pa ne proti domačinom, ker ni v interesu države, da bi ukinila obmejni promet. Vsled tega je vtiho-tapljenje preko mej lažje kot v lukah. Dve možnosti vtihotapljenja sta posebno ugodni. Vsakih 5 minut se pelje iz Windsora v Detroit parnik, ki se ga poslužujejo tisoči domačinov. Dolžnost priseljeniških organov' je, da si množico ogledajo ter stavijo sumljive ljudi na odgovor. To je lahko, če se spozna že na 100 korakov, da je Fekete Janos se pred par tedni na Madjarskem oral ali pa, da prihaja Bevila-qua naravnost iz Neaplja, če pa se je navadil ta ali oni nositi se po amerikansko, se prav lahko izmuzne. Obstoje pa- še druge možnosti. Kdor stanuje v Kanadi, dobi lahko dovoljenje, da gre v Zedinjene države na obisk. Če je prišel na t® ali oni način v posest takega dovoljenja, s& mu priseljeniških organov ni treba bati. Ko je prišel v Zedinjene države, ostane enostavno tani. Vse odvisi -od sreče. Še boljši od sreče je pa dober prijatelj, ki pošma lokalne razmere. Toda gorje siromaku, ki pade v kremplje sleparju. Slepar mi izvabi denar ter ga prepusti — včasih čisto brez vseh sredstev — v,, tujini usodi. K'daj- se je srečno vtihotapil v Zedinjene države, temu ni treba drugega kot previdnosti. Nikomur, niti svoji ženi, ne sme izdati skrivnosti. Zakaj sicer visi neprestano nad njim Damoklejev meč in izpostavljen je iz-' daii, izsiljvanju, maščevalnosti. Razen tega se : mora skrbno čuvati, da ne pride v konflikt s. policijo. Sicer se ne briga nihče.zanj. V Zedinjenih državah ni nobene Oglaševalne dolž-'. in-osti in nobene policijske kontrole. Preje se jp dala n^postavna priselitev vi Zedinjene države naknadno legalizirati. To 1 je sedaj nemogoče. Deportacija in uničena eksistenca sta sedaj neodoljivi 'posledici, če pride stvar na dan. Res je, da ne more postati, kdor se je v Zedinjene države vtihotapil nikdar državljan, toda 'to hm-ije končno lahko egalno, • , - . ZA KRATEK ČAS. Profespr je vrni} sedmošolcčih zvezke. Napisali so bili domačo nalogo o »Devici Orleanski . Z eno nalogo je bil posebno nezadovoljen. Stavil je dijaka na odgovor: »Tako površne in slabo premišljene stvari že dolgo nisem čital!« — »Pa sem jo delal skoro vso noč!« — »Delali ste?! Spali ste vso noč pri svoji Devicis ! 37 Jack London: Morski vrag. Ko ipa sem davi stopil v njegovo sobo, da bi mu postlal posteljo in uredil druge reči, sem ga našel adravega in pri delni. Miza in postelja sta bili polni ipaipirja s enteži in računi. V roki je držal šestilo in ogelno črtalo in je risal na veliki prosojni poli papirja nekaj, kar je bilo podobno nekaki tehtnici. >He(j, KlaldaU ime je pozdravil. »Pravkar dovršu-jem zadinje malenkosti. Ali hočeš videti, kako bo to delovalo?« »Kaj pa je tisto?« sem vprašal-»Priprava, ki prihrani mornarjem mnogo dela in ki naredi navigacijo preprosto kot otroški vrtec,« je radostno odvrnil. »Odslej bo vsak otrok 'lahko vodil ladijo. Nobenih dolgoveznih računov ne bo več treba. Samo eno zvezdo na nebu ti bo treba, pa boš na mah vedel, ‘kje se nahajaš. Poglej! Sedaj položim prozorno merilo na ta zvezdni zemljevid ter sučem merilo na severnem tečaju. Na merilu sem izdelal višinske kroge in smernice. Treba mi je samo položiti ga na zvezdo, zasukati merilo, dokler ne leži tistim številkam spodaij na zemljevidu nasproti in evo, takoj imaš lego ladije.« fc njegovega glasu je zvenela zmagoveefcnost in oči, to jutro Čisto modre kot morje, so se mu iskrile. ’ »Dober matematik morate biti,« sem dejal. »Kje pa ste hodili v šolo?« »Nikdar nisem videl nobene od znotraj,« je bil odgovor. »Sam sem se moral dokopati do tega! »In zakaj misliš, da sem to reč naredil?« je nenadoma vprašal. »Meniš, da sanjarim, da 'bi zapustil za seboj odtise svojih stopinj na pesku časa?« In zakro-hotal se je strašno, porogljivo, kot že večkrat. »Tega pa ne. Ampak, da to reč patentirani, da si naredim denarja iz nje, da bi vžival na vso moč svinjarijo, dočim bi drugi delali. To je moj namen. Ampak ko sem delal to pripravo, sem 'imel tudi užitek.« »Veselje ustvarjanja,« sem zamrmral. »Tako nekako, misljm, bi se moralo reči. Kar pa je samo drug način, da se izrazi veselje življenja vtem, da je živo, zmagoslavje gibanja nad materijo, živega llad mrtvim, ponos kvasja radi tega, ker je kvasje in se giblje.« Iztegnil sem roke kvišku, brez moči spričo njegovega zakrknjenega materializma in začel pospravljati po -sobi. On pa je nadalje delal črte in računal po prosojnem papirju- Ta naloga je zahtevala najveejo pozornost in točnost, jaz sem se samo čudil, kako je svojo siil.no moč prilagodil linosti in natančnosti dela. Ko sem bil pospravil posteljo, sem se 'zalotil, da sem nekam zamaknjeno zrl vanj. Bil je v resnici zal človek, lep v moškem zmislu. In vnovič sem se začudil, da nisem na njegovem obrazu opazil nobene hudobnosti zldbe ali pregrešnosti. Prepričan sem, da je to obraz človeka, ki ni storil nobene krivice. Ne želim pa, da bi me napačno razumeli, ako rečeni te besede. Hočem namreč povedati, da je bil to obraz človeka, ki ali ni storil ničesar, ‘kar bi nasprotovalo zapovedim njegove vesti, ali pa ki ni imel sploh nobene vesti. Jaz bi skoreda dejal, da velja to drugo. Bil je sijajen atavist, človek tako čisto primitiven, da je W'l onega tipa, ki se je pojavil na svetu, predno .se je razvila moralna natura. Ni bil nemoralen, ampak zgolj ibrezimoralen. Kakor sem bil* že dejal, je bil njegov obraz lep v moškem zmislu. Bil je gladko obrit; vsaka poteza je bila razločila, bil je kakor izklesan, tako jasno in tožno ket kaineja. Morje in samce sta mu porjavila po naravi belo polt tako, da je bila temnebronasta; pričala je o borbi in boju ter povečevala njegovo divjost in lepoto. Ustnice so bile polne, vendar so kazale odločnost, m plan e trdost, ki je znak drobnih usten. Njegova usta, brada, čeljust, vse je bilo istotako odločno ali trde, v vsem je bil avideti silnost in neukrotljivost moškega — enako nos. To je bil nos bitja, ki je bilo rojeno, da osvaja in zapoveduje. Lahko bi bil grški, lahko bi bil rimski, samo da je bil za odsenek prerna-siven za prvega, za odsenek prenežen za drugega. A dočim je bil ves obraz vtelovljenje silncsti m moči, je prvotna melanholija, na kateri je trpel po vsej pri liki, povečevala poteze ust, oči, obrvi, in dajala obrazu neko velikost, neko popolnost, katere bi sicer ne imel. (Dalje prih.) HIIIIMMIMIIIIMMHMI GROM €€ BOKODTOBSKU UUOA - VM» V. POMndMicii dralb« spalnih to« S. poBujnt*. „Opeka“ VSAKDO prvovrstne zidake priporoča opekarna „EM0HA“ D. D. v Ljubljani — Tovarna na Viču (Brdo) — Pisarna v Pražakovi ulici 3. prtličje. si lahko * Izboljša svojo eksistenco s pravilno uporabo najboljših Šivalnih strojev Gritener" in „A.dIer“ nedosežnimi 'M* tli---— _ pletilnim* »troji Te si nabavi pod ugodnimi pogoji edl**0 pri Stekleno JOSIP PETEUNC, blizu PreScrnovega spomenika ob vod! levo. umnim—«< IH«? Vrtnarske zadeve posreduje Goikova „ Vrtnarska šola" v Kranju opeko Imajo »talno togi Zdruiene opekarne d. Ljubljani. PREMOG * ČEBIN Vatlov« ulici 1/M. * TBlefon 56> Mlad zakonski par Ibrez otrok iš^© jneblirano sobo, po moinosti v bliiini dolemijakega kolodvora, za takoj. Ponudbe na upravo pod ■»Takoj 19c. - - Oalašaite v ^Narodnem Dnevniku" 1 - - Kupi se vsako količino jelovih ali smrekovih pol - moralov v delelini 35/70 mm in 4 m Obvezne ponudbe na upravo lista pod »Benetke«. Imam ia prodati ves tiso« smrekovih sadik velikost od 10 do 30 cm. Cena od 100 kosov do 1000 je par 65, o? 1000 do 10.000 kosov je cena par 30 MajaMi I« od*««.! 1LBK8AKDBR 2BLBZN1KAB. - l> «*■"» la Trapist sir a]a Marija v Steni po 22^0 poSilja po železnici in poSti » na in sirarna Josip Dyorny, 1»° ’ vina (Slavonija). — Absolvent trn. tečaai i5ie ftluibe pri kakem brWr jetju. Gre tudi nekaj me^f ,llyr„v0 plačno. - l*onudbe Pr0^J£