foslninfl ;reko mej. Flandin je končal svoj eovor z besedami: Želim, da bi vsaj na polju mednarodne politike pomenilo priznanje vlade v Burgosu in konec državljanske vojne v Španiji začetek dobe pomirjen;a v Evropi čigar prvi znak bi bila sednnjn trgovinska pogajanja med Londonom in Berlinom Nova vstaja v Mehi Osemurna bitka z uporniki — Guverner zvezne države Sonore ubit Mehika, 27. febr. t V zveznih državah Durangu in Sonori, kjer so bili že prej spopadi med vstaši in redno vojsko, so nastali novi nemiri Najhujši spopadi so bili v okolici Palome Sola in Colonije Mo-rales. Po poročilih vojnega ministra generala Castre, je vladi zvesta vojska z uspehom zadušila vstajo v okolici Palome Sola, kjer je trajala bitka osem ur in so vladne čete zmagale. V bitki sta bila ubita dva polkovnika vladnih čet in več vojakov, mnogo je bilo tudi ranjenih, žrtve vstašev pa so bile še večje. Vzrok upora ni znan. Uporniki so pre- cej močni in dobro opremljeni z najmodernejšim orožjem Službena poručila celo zatrjujejo, da imajo na razpolago tudi letala Predsednik republike general Car-denas je pooblastil vojnega ministri« da za vsako ceno zatre upor V zvezni državi Durango in Sonoro so poslali več !etal in motoriziranih oddelkov V Coloniji Morales v Sonori je tolpa vstašev napadla glavni stan zveznega komisarja Gligorija Toruve in ubila njega in njegovega 61etnega sina Alfonza Oblasti so upornike že prijele Priprave za volitev papeža končane Vatikan, 27. febr. AA. Priprave za kon-klave so končane ter so včeraj poslaniki, akreditirani v Vatikanu obiskali sikstin-sko kapelo, v kateri bo volitev novega papeža. New York, 27, febr. AA. Ameriški tisk razpravlja o vprašanju izvolitve novega papeža, kakor tudi o političnih in ideoloških prepričanjih poedinih kandidatov Več listov izjavlja odkrito, da bi bilo treba izvoliti kakega ameriškega ali kanadskega kardinala, ker bi mogel napraviti dragocene usluge ideološki borbi demokracije. Listi naglašajo da dobiva Vatikan največjo finančno podporo iz Zedinjenih držav. »Newyork Times« piše med drugim da so mnogi kardinali za demokratičen cerkveni režim po zgledu Zedinjenih držav ter delajo na to, da se zmanjša obseg sedanjih neomejenih pooblastil papežu. Zanimiva izjava voditelja Nemcev v ČSR PRAGA, 27. febr. Rihard Zeissig, novi šef organizacije nemških državljanov na Češkoslovaškem, je prispel v Prago, kjer ga je sprejel zunanji minister dr. Chval-kovski. Zeissig je izjavil, da je njegova dolžnost nadzirati nemške državljane na področju Češkoslovaške. Skrbel bo za najstrožjo disciplino med Nemci v Češkoslovaški, ki jih poziva, naj spoštujejo zakone države, v kateri žive in opuste vsako vmeševanje v njeno notranje politično življenje. Zaključil je svojo izjavo z željo, da bi njegovo delo doprineslo k sporazumu med Nemci in Cehoslovaki. Egipt kupil tisoč čsl. topov Kairo, 26. febr. a. Egiptska vlada je naročila v CSR tisoč topov in jih plačala v gotovini. Topovi bodo dobavljeni v 10 me. govori zelo prisrčno. Z generalom Jordanom se je sporazumel o vzpostavitvi normalnih odnošajev in rednega železniškega prometa med Francijo in nacionalistično Španijo. \7rma odpotoval iz Pariza Pariz, 27. febr. br. Predsednik španske republike Azana je odpotoval snoči ob 22.20 v Coulongcs. V spremstvu Azane je njegov zet. Na postaji v Parizu se je od Azane poslovil predstavnik francoskega ministra za zunanje zadeve. Azana ni hotel dati predstavnikom tiska nobene Izjave. Ostavka Azane bo bržkone objavljena že danes, vendar pa trdijo španski republikanski krogi v Parizu nasprotno, da ostavka ne bo objavljena in da ne bo izdano za tisk nobeno obvestilo. Dokument, ki ga je Azana podpisal, bo ostal v poslaništvu. Včeraj je Azana sprejel v španskem poslaništvu več oseb, med drugimi zunanjega ministra španske republikanske vlade Del Vaya in predsednika španskega parlamenta Martineza Baria. Ni znano, o čem so se razgovarjali. vendar pa zatrjujejo, da je obenem z Azano podal ostavko rudi Martinez Bario. PARIZ, 27. febr. AA. Takoj, ko bo uradno objavljeno priznanje Francove vlade v Burgosu po Franciji, bo španski republikanski poslanik Martinez zapustil poslopje poslaništva, ter se preselil v hotel. Tudi osebje generalnega konzulata in urada za turizem se bo preselilo v hotel. Ustanove, ki jih je v Parizu ustanovila republikanska Španija in ki so odvisne od poslaništva, so se začele seliti že snočd. Tako so se začeli seliti finanC-na delegacija, tehnični odbor in pravni odbor. Odbor za podpiranje španskih beguncev ter odbor za evakuacijo in zaščito otmk boMa še nadalje poslovala Tudi Argentinija priznala Francovo vlado Buciios Aires, 27. febr. AA. Poslanik republikanske Španije Angel Osorio i Ralar-do je zapustil poslopje španskega poslaništva ter se stavil na razpolago argentinski vladi. Argentinski minister za zunanje zadeve je izjavil, da bo predal poslopje poslaništva agentu generala Franca Pal-bu Logendiju. Minister je dodal, da bo njegova vlada, ki je v načelu že priznala viado generala Franca, v najkrajšem času imenovala diplomata, ki bo va?tonn1 Ar-gentinijo v Burgosu. Cianova misija na Poljskem Izpopolnitev kulturnih odnosov med Poljsko in Italijo — Poljska se noče pridružiti nobenemu ideoloSkemu taboru VARŠAVA. 27. febr. Dr. Grof Ciano je prisostvoval včeraj odkritju spomenika polkovniku Francescu Nullu, ki se je boril v vrstah poljskih revolucionarjev tela 1863. Okoli poldneva je odšel v zunanje ministrstvo, kjer je imel razgovor z Bečkom, ki je traja! eno uro. ob 13. pa ga je spiejel v avdijenci predsednik republike Moscicki, pri katerem je ostal na obedu,, popoldne je Ciano odšel v prostore italijanskega konzulata, kjer je sprejel italijansko Kolonijo v Varšavi. Po snočnji večerji v italijanskem vele-poslarištvu je bil velik sprejem, katerega so se udeležili vsi poljski ministri, najvišji predstavniki vojske, plemstva, diplomatskega zbora ter druge ugledne osebnosti. Med tujimi poslaniki po bili tudi nemški, japonski, angleški, ameriški. francoski, turški iu^oslovensk: madžarski in češko, slovaški. V svojih razgovorih sta Ciano in Beck razpravljala tudi o poglobitvi kulturnih odnosov med Poljsko in Italijo Tako bodo pomnožene stolice za poljski jezik na italijanskih univerzah, v Varšavi pa bo izpopolnjen italijanski institut. Razen tegra bodo določene štipendije za izmenjavo dijakov. Dva lista, ki sta blizu zunanjemu ministrstvu in sicer i Gazeta Poiskan in *Ku-rier Porannvsi opozarjata glede na obisk italijanskega zunanjega ministra, da je načrt pakta štirih, glede kateiega je Poljska zavzela popolnoma negativno stališče, svojecasno po nepotrebnem pokvaril odnosa je med Poljsko in Italijo, v političnih krogih s.natrajo. da bo Ciano kljub prisrčnemu sprejemu spoznal rezerviranost poljske vlade v političnem pogledu in zaradi tega zlasti ne bo skušal sondirati terena na Poljskem v zadevi italijansko-franco-skega spora. Poljska namreč ne želi, da bi se opredelila za kak ideološki tabor. To poudarjajo soglasno vsi listi, ki obenem naglašajo. da se sredozemsko vprašanje in afriški problem, ki sta za Italijo tako važna, ne tičeta neposredno poljskih interesov. Vohunska afera med ruskimi emigranti v Bolgariji Sin generala Abramova, uradnik vojaške zveze ruskih emigrantov, agent GPU Sofija, 27 febr e Vest. ki so jo objavile pariške ruske ■ Poslednje novosti, da so med ruskimi emigranti v Bolgariji ;xikrili vohunstvo v korist GPU je zbudila veliko presenečenje v bolgarski prestolnici Nihče v Sofiji namreč ni slutil, da so se agenti GPU vtihotapili med ruske emigrante in da vohunijo Nekateri ruski emigranti sicer zatrjujejo, da so te vesti nekoliko pretirane. List -Poslednje novosti<. ki je last generala Miljnkova. trdi. da je general Abramov. predsednik ruske vojaške zveze v Bolgariji, pred dnevi članom zveze izjavil, da je njegov ^in Nikola, ki je urad- nik zveze v Sofiji, agent GPU in da si je pridobil važne listine o protiboljševiškem delovanje ruske vojaške zveze, zaradi česar je bil izgnan iz Bolgarije. ^Poslednji novosti« pišejo, da sta general Abramov in njegov pomočnik kapetan Fos dopisovala z generalom Skoblinom, ki je kakor znano na skrivnosten način izginil iz Pariza, ko jc bil odveden general Miler, in j prav tako tudi z njegovo ženo Plevicko. I Izkazalo se je. da je Nikola Abramov ose-! ba. ki je bila v zvezi z generalom Skobli-• nom in Plevicko na eni in agenti GPU na drugi strani. zapuščajo Francijo REM, 27. febr. e. Danes se bo vrnilo v Italijo okrog 300 Italijanov, ki so živeli ▼ Franciji. Listi poročajo, da se bo v kratkem vrnilo še 500 Italijanov .ki žive na Korziki, prepeljali jih bodo s posebnim parnikom, ki so ga poslali samo za to na Korziko. Ta nepričakovan povratefic Italijanov iz Francije v domovino smatrajo za znak novega poslabšanja odnošajev med Francijo in Italijo. Smrt tuniSkega prestolonaslednika Tunis, 27. febr. AA. Davi je v Lameno-gu umrl tuniški prestolonaslednik princ Mahmut-bej, rojen t 1866. Prestolonaslednik je bil bratranec sedanjega beja Po tuniškem nasledstvenem pravu bo novi prestolonaslednik nečak sedanjega beja, Taharbaj. Gdansk poljska rana VARŠAVA, 27. febr. Včeraj dopoldne je bilo na univerzi veliko protestno zborovanje Poljakov, na katerem je govoril tuci polkovnik Tomaszewski. Glede na zadnje incidente v Gdansku je izjavil, da je Gdansk čir na telesu Poljske, ki ga je treba izrezati. Dijaki so kričali: >Da, aH Beck je slab kirurg.* Pred univerzo j« bil močan oddelek policije na konjrV Snežne razmere Poročilo tujskoprometnih zveš v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS z dne 27. TL 1939 Kranjska gora 810 m: 3. delno oblačno, 20 cm snega, južen, Pokljuka 1300 m: 0, delno oblačno, 00 cm snega osrenjen, Senjorjev dom 1522 m: —2 delno oblačno, 50 cm snega, južen, Peca 1054 m: —2, delno oblačno, 00 cm Razmišljanje o brezboiništvu I* reviji »Dejanje« jc napisal dr. Andrej Gosar »Zapiske na robu*. Tu čitamo med drugim: »Premnogi dobri kristjani in kato ličani se danes vznemirja jo in to/i jo zaradi modernih bre/božniških gibanj ter kličejo na odpor proti njim. ! 'se to ic brez dvoma lepo. dobro in potrebno.. Vendar bi storili veliko, vprav usodno napako, Ce bi pri tem, ko se borimo proti odkritemu brez-božništvu . . . pozabili na drugo nriknt(}. pn prav zaradi tega posebno nevarno obliko brezboštva, ki \e kuže v tistem čudovito drznem m ciničnem prevračanju bož ie res mce in pravice, kakor ga opažamo danes v vsem javnem življenju in njegovih gfoff-lih domala vseh struj in skupin • ■ . Se smemo namreč pozabiti, da jc Hej pooseblje na resnica in pravica, To se pravi, da pomeni zavestno, kaj šele namenoma dobro premišljeno in preračunano preziranje, zanikanje in zatiranje očite resnice in pravice preziranje, zanikanje in zatiranje Boga samega. Če si stvari tuko predočimo, in samo tako gledanje je pravilno, potem se moramo v resnici zgroziti, koliko je dejanskega brezboštva danes med nami. To brez-boštvo je toliko bolj nevarno, ker se samo neredko odeva celo v plašč borcev za dobro Stvar, za božje resnico in pravico. Tu na tem področju mts čaka silno mnogo dela in napora, predno bomo zares spoznali in se zavedli, da je Bog samo eden. da ni poleg njega nikdar, v nikakršnih razmerah prav nobene drug?, recimo opor tuni stične resnice in pravice, pa naj se zdi še tako praktična in koristna, da vsak, kdor to sprejme, se zanjo vnema in jo brani, 5 tem Boga samega zameta, se njemu upira in ga napada. Ko bi to do dna spoznali, se tega resno zavedli, bi se mnogi med nami. r dno duše zadeti, zgrozili nad sedanjim svojim brezbožnim početjem.* „Atmosfera blagohotnega pričakovanja" I 'ladino glasilo »Samouprava« je objavilo članek o vtisu, ki ga je napravila vladna deklaracija v narodni skupščini na javnost v državi, in ugotovila, da »vlada v vsej državi atmosfera blagohotnega pričakovanja** Na ta članek navezuje zagrebški »Jutarnji list« in izvaja: »Mi smo že pisali o predpogojih dobrega razpoloženja pri Hrvatih. Ti predpogoji se morajo izpolniti, potem tudi razpoloženje ne bo izostalo. Pa res nt težko popraviti krivice, zagrešene v časm volitev, pred njimi in po njih. na vseh državljanih, v prvi vrsti pa na Hrvatih: vrniti uradnike, ki so glasovali po svojem prepričanju, na prejšnja njihova mesta, izbrisati kazni, ustaviti globe, dati amnestijo po-litičnim jetnikom, odpraviti komisarje in komisariate iz narodnih ustanov itd. To so vse uprirvni akti. zakoniti akti, akti pravičnosti, d oči m so bili akti, s katerimi so srn izvršile te kri\>ice. navadne protizakonito sti. Nacionalizem in nacionalist V sarajevski »Jugoslovanski pošti« čitamo: »Nacionalizem Je velika in edino zdrava misel, sposobna, da navduii ljudi za vo-like žr/ve in napore. Nacionalist to je apostol in s\-ečenik te velike misli. On Je tisti, ki naj z žrtvami in z osebnimi napori pa z osebnim zatajevanjem posvedoč% veličino in ustvarjajočo moč te misli. Zgodovina našega nacionalnega itvljenja Je prenapolnjena najsijafnejiih zgledov take nesebične službe ideji nacionalizma in divnih uspehov njene graditeljske sposobnosti. To misel je bila in ostane gibalna duhovna sila državnega in družabnega napredka. No, na* ša doba odkriva »nacionaliste*:, ki s svojim življenjem in delovanjem demantirajo vm one lepe ideale, ki so cilj prave nacionalno tlužbe, Dočim pravi nacionalisti, služeč narodu, smatrajo za svoje največje zadošča* nje, ako vidiJo\ da je narod zadovoljen a njihovim delom in da se mu dobro godi, in radi doprinašajo tudi žrtve za blagor občestva, postavljajo tako zvani »nacionalisti« svoje osebne koristi pred interesi splo-š nosi i in gledajo samo na to, kako bt 90 mogli na stroške občestva okoristiti, četudi pri tem trpi narod škodo___< Slovo vofvodlnje Kentsfc* ▼ Beogradu Beograd, 27. febr. p. Včeraj dopoldne J» vojvodinja Kentska odpotovala iz Beogra* da v London. Na postaji so se poslovili od nje Nj. Via kneginja Olga, angleški poslanik, dvorne dame ter člani civilnega: in vojaškega doma NJ. VeL kralja Smrt MuMolini]eve tete Rim, 27. febr. AA. V Farliju je umrm Albina MuasolinJ, tata min, predsednik* MussoliniJa. Borzna poročila. Čarih 27. februarja. Beograd 10._, Pa- riz 11-66, London 20.64, New Tork 439 875 Bruselj 74.05, Milan 23.15, Ainsterdan* 233.75, Berlin 176.50, Pran 15.05, Var-šava 8840, ****** 8,8* Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek. 27. februarja 1939. Ste v. 4/ Seja ljubljanskega mestnega sveta Na dnevnem redu so bile samo tekoče zadeve Ljubljana, 27. februarja V maglatratni posvetovalnici jC bila o petek javna redna seja ljubljanskega mestnega sveta. Po otvoritvi se je župan dr. Adlesič spomnil smrti papeža Pija XI., dalje skopljanskega škofa tir. Gnidovca, znanstvenika prof. dr. Belarja in kamnoseškega mojstra Vodnika. Mestni svet se je s -slava« klici oddolžil spominu pokojnih. Župan je nadalje omenil poslavo 60 letnice rojstva p.satelja Ivana Cankarja in 90-letnice smrti pesnika dr. Franceta Prešerna, izrazil pa je tudi zadovoljstvo zaradi ustanovitve Akademije znanosti in umetnosti, ki je v prof. dr. Naht galu dobila svojega prvega predsednika. Sledila so poročila načelnikov posameznih odborov. Najprej so obravnavali poročila načelnika finančnega odbora prof. Der-mastje. Odobren je bil računski zaključek MOL za leto 1936/37. Gradnja delavske kolonije za Bežigradom bo stala 3.650.000 din. Mestni svet je odobril najetje posojila 3 milijonov din pri Borzi dela, ki jih bodo vrnili v 25 letih v anuitetah po 2%. Manjkajoči znesek bo treba kriti v prihodnjem proračunu. Glede na kritiko m. s. dr. Bohinjca je župan odgovoril, da je posebna komisija že ugotovila, da je večina sedanjih delavskih stanovanj nehigienskih in da je potrebno zgraditi najmanj 300 delavskih stanovanj. Prvo delo. ki bo vsebo-vaJo 48 stanovanj, bo dogotovljeno s predlaganim posojilom. Proučuje se nadaljnja gradnja s pomočjo Mestne hrandnice. Odobrena je bila pogodba o prevzemi! poslopja trgovske akademije po mestni občini. Mestni svet je dalje odobril več prošenj glede brezplačnega odstopa mestnega zemljišča, med drugim tudi Sokolu v Zg. Šiški in dravskemu orožniškemu polku, ki bo gradil vojašnico. Mestna občina je kupila pri sža-lahs- nekaj šimenčevega zemljišča, v Bo-kavcah pa nad 2 ha sosednega sveta. Mestni hiši na vogalu Krakovske in Vrtne ulice ter poleg stare remize v Malen-gkovi ulici bodo zaradi neuporabnosti podrli. Odobren je bil kredit 23.000 din za delo na dan volitev. Ker mestna občina ni v celoti izplačala prispevka za vzdrževanje policijske uprave v Ljubljane, je zdaj odobrila celotni znesek 179.902 din. Mestna občina je vložila tožbo zaradi pomanjkljive gradnje obrežnih zidov ob Ljubljanici. Za kritje nastalih stroškov je odobrenih terenski sekciji 30.000 din. Odobreni so bili dalje krediti za plačilo nepredvidenih davkov, za potrebe kulturnega odseka, predsedstvu za kulturne In prosvetne namene, za kritje prekoračenega proračuna mestne priprege, za Izplačilo božićnice mestnim delavcem in nekaterih milostnih podpor. Glede plačala računa nabavljenih volilnih tiskovin bo občina založila potrebni znesek, vodi pa se Se preiskava, kdo je odgovoren za naročilo, ki ni bilo predvideno v proračunu. Nekaterim ugovorom proti kanalski pristojbini je bilo ugodeno v toliko, da 1e treba plačati pristojbino le za tekoče proračunsko leto, ker se je ugotovilo, da pristojbina ni bila terjana po krivdi gradbenega odbora za 5 let nazaj. Odobreni so bili nekateri odpisi davka, dolgov, taks. trošarine in najemnine zaradi neizterljivosti. Važen je hil sklep mestnega sveta, da se bo vodarina zaračunala šele 2 meseca po priključku k vodovodu, ker se je ugotovilo, da. je voda pri novih napeljavah nekaj časa slaba. Za gradbeni odbor je poročal dr. Štele. Spr^iet ie bil pravilnik o reklamah in napisih. Po reševanju nekaterih prošenj za parcelacijo, je sledila razprava o 40 strani obsesrniočem elaboratu sporeda za izdelavo regulnrneera načrta Ljubljane. Obsežni spis na seji ni bil prečitan. ker je bil že prej razdeljen mpstnim svetnikom, časopisi pa ga niso dobil na razpolago in zato z vsebino ne moremo seznaniti čitateljev. Daljše kritiko je izrekel arh. Tomažič, češ, da je spored zastarel in da ne ustreza sedanjim zahtevam. Predloženi elaborat je bil končno sprejet z enim glasom proti. Odobren je bil dalje pravilnik tehničnega odbora, enako predlogi kulturnega odbora novih imen ulic v katastrski občini Dravlje. Pri poročilu troSarinskega odbora je bilo zavrnjenih več pritožb proti plačilnemu nalogu, nakar so reševali še nekatera personalno pravna vprašanja. Javni seji je sledila še tajna, na kateri so obravnavali prošnje mestnih uslužbencev za podaljšanje rodbinskih doklad in za vštetje let izven mestne službe, dalje upokojitve mestnih na stavijencev in o raznih osebnih zadevah. čmten p®mz tJ^oslavife v Berlinu V olimpijskem stadionu je Nemčija včeraj premagala Jugoslavijo 53:2 pred 70*060 gledale! Ljubljana, 27. februarja Včeraj je jugoslovenska nogometna reprezentanca odigrala svojo prvo letošnjo mednarodno tekmo in sicer z Nemciio. kar je bilo obenem prvo sirečanje s to državo. Zaradi slabega vremena se je zbralo v olimpijskem stadionu v Berlinu »le* 70.000 gledalcev, med njimi zelo številna jugosloven-ska kolonija z jugo-slovenskimi zastavicami. Čeprav v primeri z Nemci le majhna truma, je glasovno znatno prekašala domačine. Po običajnih oficielnih ceremonijah je dcil poljski sodnik Rutkovski znak za pri-četek igre. Jugoslavija je nastopila v postavi: Glaser. Hitel. Dubac. Lechner. Stc-vović. Kokotović. Sipoš, Vujadinovič. W61fl, Pet-ović, Pcrlić; Nemčija: Kl od t. Janes, Streitle. Kit/inger, Tibulski, Kupfer. Bial-las. Srroh. Gauchel, Hanemann. Urban. Naši so igrali prvi polčas z vetrom v br-bet. Igra je bila prvih 20 minut obojestransko raztrgana. Nemci so imeli nekoliko več od igre, niso pa mogli preko odličnih krilcev in branilcev. V 27. min. je Sipoš lepo prodrl in poslal žogo Perlicu, ki je takoj podaljšal Petroviču. Čeprav je bil ta s hrbtom obrnjen proti nemškemu golu. je usmeril žogo s silnim strelom nad presenečenim vratar i cm v mrežo. Jugoslavija je vodila 1 : 0. Zdaj so se naši razigrali in do konca polovice prevladovali. Nemci so le od časa do časa napadali po svojih krilih. V 34. min. je nastala pred našim golom gneča. Urban je streljal in izenačil. Sledi več nemških napadov. Glasen pa je v odlični formi. V 41. min. strelja Sipoš kot. \Volfl lepo presitre/e z glavo in Jugoslavija ponovno vodi 2:1. Po odmoru so Nemci zaigrali znatno bolje. Stevovič se v »\V« sistemu ni znašel. Pri visoki igri je še kolikor toliko zalcgel. ko so pa domači začeli igrati po zemlji, je popolnoma odpovedal. V 3. min. jc streljal Janes kazenski strel z daljave 20 m. Naši so postavili »zid«, toda nemški branilec je našel odprtino in skozi njo poslal usnje v gornji desni kot. Z izenačenjem je bil dan signal za splošno nemško ofenzivo. Naš napad je le redko prišel do veljave, ker je popolnoma odpovedala leva stran. Nemci so bili neprestano pred našim golom in če ne bi Glaser Čistil najtežjih stvari, bi Nemci morali doseči vodstvo. V 25. min. jc Gauchel z ostrim strelom zabil tretji gol, ki mu je pa sodnik odrekel pravilnost zaradi of-sida. Takoj nato je sledila lepa kombinacija med Hmemannom in Bialla-som ter je slednji dosegel zmagonosni gol in končni rezultat 3 : 2. V Ljubljani je liga:ko moštvo Ljubljane imelo v gosteh zagrebško Ferrario. vodilni klub zagrebškega I. podsaveznega razreda. Igra ni bila na višini. Čeprav je nasprotnik znatno zaostajal, domači niso znali izkoristiti številnih prilik in so se morali zadovoljiti z pičlo zmago 5 : 3. V tekmah za podsavezni pokal je Olimp premagal Celje 3 : 2, Železničar Slavijo 7 : 0 in Maribor Rapida 2 . 1. V Zagrebu je bila medmestna tekma med Zagrebom in Splitom. Po mlačni Igri so zmagali Zagrebčani 5 . 1 (2 • 0) V Beogradu je Jugoslavija premagala Zemun 2:1, Bask pa Jedinstvo 6 : 4. Mariborski znmskosportni podsavez je priredil včeraj na Pohorju podžavezno prvenstvo v alpski kombinaciji. Prvak je po-stal Miran Cizelj (SPD). ki je zmagal v smuku in slalomu, obakrat pred Francem Čopom. Zmaga Jugoslovanov v Nemčiji Harrachsdorf, 27. februarja Jz Zakopanega je del naše smučarske reprezentance odpotoval v Nemčijo in se ude-Mil v Hnrrachsdorfu v Krkonožiih tekmo* MiijA za prvenstvo sudeteke Nemčije. Na- stopil je tudi del nemške reprezentance. V soboto je bil tek na 18 km. Sneg je bil južen in proga zelo težka. Naši »K«-zastop-niki Kerštajn. Knap in Knific so se odlično držali in so na splošno presenečenje med 35 tekmovalci zasedli prvo, drugo in peto mesto. Zmagal je Kerštajn v času 1:20:17 pred Knapom 1:20:37, 3. Goder (Nemčija) 1:20:51. 4. Senftner (Nemčija) 1:21:05. 5. Knific 1:21:15, 6. Lahr (Nemčija) 1:21:36. Slednji je bil obenem najboljši med tekmovalci za kombinacijo. Včeraj se je prvenstvo nadaljevalo s skoki za kombinacijo in samostojno. Dopoldne so končali kombinacijo. Pri skokih so Nemci nadoknadili prednost Jugoclovenov in zasedli v kombinaciji prva tri mesta, četrti pa je bil naš Knific. Najboljši je bil Lahr s skokoma 55.5 in 53 m, za njim pa znani Paul Kraus. Popoldne so bili samostojni skoki. Svetovni prvak Bradi ni mogel nastopiti, ker se ga je lotila mrzlica. V prvi seriji so dosegli Nemci Lahr. Meergans in Kraus enako daljavo 52.5 m, pri drugem poskusu je nato Kraus skočil pol m več in zmagal pred Hasclbergerjem. dočim sta si 3. mesto delila Meergans in Lahr z enakim številom točk. ★ — Izredni kongres KIS-o ? Nemčija si na vse načine prizadeva izpremeniti sklep zadnjega kongresa FIS-e v februarju 1938 v Helsinkih, da zaradi spora v zadevi ama-terstva smuških učiteljev na zimski olimpiadi 1. 1940 v St. Moritzu ne bo smučarskih tekem. Nemci predlagajo, naj bi sklicala FIS-a letos izredni kongres, na katerem bi se ta sklep izpremenil. Nemci so pridobili za svoj predlog Madžarsko. Italijo in Jugoslavijo, najbrž ga bodo pa podprle tudi Poljska, Estonska in Latvija. Švicarji se seveda tudi odločno zavzemajo za to, da bi smučarske tekme na zimski olimpijadi ne odpadle. Iz Celja —c Požari na področju celjske gasilske župe. Na področju celjs"ke gasilske župe, ki obsega celjski in konjiški srez, je bilo lani 51 požarov in sicer 20 malih, 27 srednjih, troje večjih in 1 velik. Vzroki teh požarov so bili v 25 primerih nepazljivost in samovžig, v 7 primerih strela, v 16 primerih maščevalnost in v 3 primerih koristoljubje. V zavarovanih poslopjih je bilo 43, v nezavarovanih pa 8 požarov. Zgorelo je 15 stanovanjskih hiš. 9 kozolcev. 7 gospodarskih poslopij, po 2 sušilnici in svinjaka ter po 1 viničarija. skladišče, shramba za seno in cvetličnjak. Gozdnih požarov je bilo 5. Gasilci SO sodelovali pri 54 požarih (torej rudi izven območja celjske gasilske župe), pri 6 požarih pa niso sodelovali, ker zaradi oddaljenosti niso bili obveščeni. Pri gašenju je sodelovalo 631 gasilcev, ki so porabili 161 ur in 15 minut Požari so povzročili na zavarovanih poslopjih 1,104.900 din, na nezavarovanih poslopjih pa 18.400 din Škode, če bi ne bili nastopili gasilci, bi se bila škoda povečala na približno 3,714.000 din. Pri požarih se je 1 prebivalec goreče hiše smrtno ponesrečil, 2 gasilca pa sita dobila lažje poškodbe. Pri požarih so poginile 4 vrave. 2 vola in 34 kokoši. —c Falska elektrika v Zagradi*. Kata-itralna občina Zagrad, ki spada k mestni ob čini celjski, bo dobila v kratkem falsko leitriko. Od električnega voda, ki vodi h * ostilni g. Kolenca, delajo sedaj odcep in ostavljajo drogove. Električni vod bodo apeljali do vile g. Senjcerja, skoraj do razvalin Starega gradu. Prijavilo se j« več □teresentov, ki bodo dali napeljati tok v ^voje hiše. K tej elektrifikaciji je v glavnem pripomogel g. SenJcer. —c SK Olimp : SK Celje 3 : 2 f2 i lh V nedeljo je bila na Glaziji pred. 30O gle- dalci pokalna prvaoatvena tekma med SK Celjem in SK Olimpom Moštvo Olimp« je zmagajo nepričakovano, * zaaruženo. EnaJ-storica Celja je predvajale primitivno kom-hinacijsko itfro. ZeJo slabi ste bili obe kri-H, krilska vrsta pa je bila preveč defenzivna, kar je bilo deloma tudi posledica nepovezanega napada. Ožja obramba je bila v splošnem dobra, ima pa na vesti dva gola. Moštvo Olimpa je nudilo dobro tehnično igro, imelo je boljii start in je bilo tudi požrtvovadnejše. V prvem polčasu je bila v splofaem izenačena igra. Moštvi sta se dolgo zaman trudili, da bi potresli nasprotnikovo mrežo. V 26. minuti je diktiral sodnik enajstmetrovko proti Olimpu in Krivec je postal žogo v mrežo. Minuto kasneje sta eden izmed Olimpovih igralcev in eden izmed OHmpovih rediteljev navalila na sodnika, vendar pa sodnik na splošno začudenje ni izvajal konsekvenc. V 42. minuti je Olimpov igralec Conžek po krivdi desnega branilca Celja izenačil, v zadnji minuti prvega polčasa pa je Rakšinja po krivdi vratarja Celja povišati na 2 : 1. Po odmoru je ostala igra še nekaj časa izenačena. V 8. minuti je Bajramović s preciznim strelom iz razdalje 20 m izenačil. Olimp je začel polagoma pritiskati in je prese] \ lahno premoč, celjska obramba pa je bih na mestu. V 37. minuti je vratar Celja pre pozno interveniral in Vovk je poslal žogo v mrežo ter postavil končni rezultat. Celje se jo trudilo, da bi izenačilo, napad pa ni znal izkoristiti prilik. V 42. minuti je sod nik izključil Olimpovega igralca Primožiča Sodil je g. Hobacher v splošnem dobro. Na igrišču pri »Skalni kleti« je enajstorica SK Hrastnika v prijateljski tekmi presenetljivo, a zasluzeno premagala kompletno m o štvo Atletikov s 7 : 2 (4 ; 0). —c V celjski bolnici je umrla v petek 44 letna kočarica Julijana Hernaufova iz Do brine pri 2usmu. —c L>va tečaja celjske gasilske župe. Celjska gasilska župa bo priredila 26. marca v gasitakem domu v Celju administrativni strokovni tečaj za tajnike za vse članstvo gasilskih čet, v marcu ah začetku aprila pa sanitetni tečaj. Zaščita otrok in mladine Občni zbor Jugoslo venske unije za zaščito otrok — Za predsednika ponovno izvoljen dr. Oton Fettich Ljubljana, 27. februarja Včerajšnja četrta banovinska skupščina Unije za zaščito otrok, ki je bila v veliki dvorani Delavske zbornice, je pokazala, da je organizacija v Sloveniji dosegla doslej že lepe uspehe, za novo poslovno leto pa je pripravila velik načrt, po katerem ji bo uspelo, ako bo naša javnost imela do volj razumevanja za to važno akcijo, ustvariti enotno mladinsko zaščito s sodelovanjem vseh številnih mladinsko zaščitnih in dobrodelnih društev in ustanov. Kako je vsem našim kulturnim delavcem, pedagogom, na področju socialnega, zdrav, stvenega in prosvetnega udejstvovanja aktivnim posameznikom in društvom pri srcu zaščita naše mladine, je pričala obilna udeležba na skupščini. Velika dvorana je bila skoraj zasedena; prišli so zastopniki številnih društev, ki skrbe za duševni in telesni blagor naše mladine, številni zastopniki socialnih in dobrodelnih ustanov in predstavniki oblasti, predsednik Unije odvetnik g. dr. Oton Fettich je pozdravil predvsem zastopnika Nj. Vel. kraljice Marije podpolkovnika Pavlica, zastopnika banske uprave, mestne občine, divizije, knezoškofijskega ordinariata itd. V svojem govoru je predsednik očrtal postanek Unije za zaščito otrok in razvoj organizacije v Sloveniji. O delovanju unije v ostalih delih države je poročal zastopnik glavnega odbora svetnik v prosvetnem ininistrstvu g. Skala. Sledilo je zanimivo poročilo tajnika Vojka Jagodica, ki je poročal o poslovanju tajništva v pretekli poslovni dobi in o načrtih društva za bodoče. Po poročilu blagajnika in nadzornega odbora so bila vsa poročila z odobravanjem sprejeta in odbor je dobil razreš-nico s pohvalo. Pri volitvah je skupščina zopet izvolila na predlog podpredsednice ge. Vide Novakove za predsednika odvetnika dr. Otona Fetticha, na predlog ge. Minke Krof-tove pa so prišli v odbor še Vojko Jagodic, Miroslav Zor, Olga Grahorjeva, dr. Alojz Zalar in Vera AdleSičeva. V nadzorni odbor so bili izvoljeni dr. Ivo Pire, dr. Andrej Gosar in dr. Jože Bohinjec, Z zanimanjem so si gostje in delegati ogledali razstavljene diagrame, ki ponazoril je j O mladinsko zaščito slovenskih otrok na vseh področjih. Dosedanja raziskovanja na tem področju so odkrila porazna dejstva zlasti o zdravstvenem stanju naše mladine. * Po 20 letih obstoja naše države smo le dobili štirinajstdnevnik, ki bo sistematično obravnaval vse probleme, ki se tičejo zaščite slovenskega otroka in slovenske mladine. Ne moremo trditi, da se v tem pogledu doslej pri nas ni ničesar naredilo, a enotnosti in nujno potrebne urejene smotrnosti in načrtnosti v tem delu pri nas ni bilo Izšla je prva številka glasila Jugoslovenske unije za zaščito otrok, sekcije za dravsko banovino, »Zaščita otrok in mladine« z lepo in poučno ter zanimivo vsebino. List ureja g. Vojko Jagodic. V uvodu je naglašeno, da je zaščita otrok in mladine za nas Slovence življenjsko vprašanje. Kdor pozna proces našega notranjega presnavljanja, vzroke naše nemoči in neurejenosti, kdor zasleduje razvoj našega naroda, ta ve, da je vzrok našega izrodovanja, naše nemoči in brezciljnosti v tem, ker smo našo mladino in naše otroke preveč zanemarili, ker smo ji posvečali premalo pažnje in ker je tudi zaščitili nismo. V Sloveniji je 4800 društev, ki bodo po svojem značaju lahko kot enotna armada v mladinskem zaščitnem delu reševala slovenska mladinska zaščitna vprašanja. »Zaščita« naj druži, vzpodbuja, svetuje in daje smernice za vse, ki so dolžni delati na vseh področjih mladinske zaščite. Zanimiv je članek o življenjski bilanci Slovenije, ki je negativna. V zadnjih 17 letih je padla rodnost v Sloveniji skoraj za eno tretjino. Presenetljivi so podatki o prehrani in zdravju naše mladine, s katerimi je povedano, da je potrebna šolska mladina zaščite v vseh smereh. Dragocene prispevke so za prvo številko poslali znani kulturni delavci, kakor prof. dr. Karel Ozvald, dr. Evgen Spektorski, dr. Jože Bohinjec, prof. dr. Aleksander Maklecov, dr. Fran Novak, prof. dr. Božo Škerlj. prof. dr. Ozvald je napisal: Najbolje bomo čuvali našo bodočnost, če čuvamo svojo mladino. Skrb za mater, ki nosi otroka pod srcem, se trdo peha za ljubi kruhek, skrb za njen -7a doienčka, otroški vrtec, zavetišča, varstvo Šolske in pošolske mladine v prostem času itd.: to so silno pereče nujnosti naše dobe. V članku o zanemarjeni in izprijeni mladini navaja pisec, da je ostalo brez prave zaščite in vzgoje samo v zadnjih treh letih 2118 mladoletnikov, ki so zagrešili kazniva dejanja. Prva številka »Za. ščite« je izšla pred banovinsko skupščino Unije, ki je bila včeraj dopoldne v Delavski zbornici. Prepričani smo, da bo pre-potrebni list, ki stane samo 30 din na leto, imel toliko naročnikov, da bo lahko redno izhajal. Pozno smo dobili to glasilo, a prepozno menda vendarle ni. Lojze Ranzinger v večnih revirjih Zagorje, 28. februarja V soboto popoldne je po daljšem bole-hanju za pljučnico umrl popularni naš občan Ranzinger Lojze, trgovec s steklom. Rodil se je v stari steklarski rodbini v Sv. Lenartu pri Hrastniku in je letos 21. januarja dopolnil 50. leto. Tudi on se je tako kot njegov brat Oto, ki je umrl pred letom, posvetil steklarski obrti. Poklicna pot ga je zanesla celo v daljno Indijo, kjer je pomagal organizirati steklarne. Iz tistih časov je znal živo pripovedovati pisane zgodbe o lovu na tigre, leve in slone, ki jih je potem ko se je pred 14 leti naselil pri nas, zamenjal z divjačino naših revirjev. Bil je navdušen član zelene bratovščine in prav tako izvrsten in neugnan lovec kot družabnik. Njegova nemirna narava, ki je že kar razsipno gospodarila, ga je pred leti uvrstila tudi med nogometaše in vsem je še v spominu tekma »old boyev«, kjer se je odlikoval. Sportašem je poklonil tudi lep pokal. Kot dolgoletnega odbornika ga bo pogrešal tudi pevski zbor »Loški glas«. Pokojni Lojze se je mimo tega pojavil povsod, kjer je bilo treba pri naprednih prireditvah tako ali tako poseči v žep. Ko je pred pol leta zbolel, nihče ni mogel verjeti, da je zahrbtna bolezen sploh mogla do živega zajetnemu in krepkemu ter življenja polnemu možu. Toda legel je. še poslednjič se je pustil z vozom prepeljati v revir, kjer je s puško v drhteči roki čakal na strel. Ta zadnji strel si je prihranila zanj bela žena. ki ga je spremila v večne revirje. Pokojni zapušča neutolažljivo ženo Pepeo, hčerko Hildo in brata Franca v Ameriki, ki jim izrekamo naše toplo sožalje. Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 15.30 iz hiše žalosti Zagorje št. 128 na farno pokopališče. Bodi mu miren počitek! Iz Kranja — Pustni korzo ni bil letos nič kaj zado-voljiv. nasprotno, bil je celo slabši od lanskoletnega. Pametnejše bi bilo, da v prihodnje take pustne prireditve izostanejo, saj niso čisto nič v Čast našemu mestu. — Ne bilo bi pa napačno organizirati dostojen in efekten korzo, ki bi bil atrakcija, lo. M privabila mnogo gledalcev iz bližnje iO daljne Okolice. Od takega korza bi imeli koristi ne samo prireditelji, ampak tudi nadi gostinski obrati in številna društva, lji prirejajo na ta dan svoje maškarade. — Šoferski izpiti poklicnih Šoferjev in aamovozačev motornih vozfl bodo za okraje Kranj, škof ja Loka in Radovljica v pe- tek 3. marca ob 8. uri pri okrajnem načel-stvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri okrajnem načelstvu v Kranju. — Skupno združenje obrtnikov bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo 26. t. m. ob 9. uri dopoldne v dvorani Ljudskega doma. Dnevni red je razviden iz naznanila. — Kranjski šahovski klub je priredil ob 15-članski udeležbi H. brzoturnir. ki je izpadel takole: 1. Šuštar 13, 2. Singer 12, 3. Martelanc 11 in pol, 4. ing. Skopal 10, 5—6 ing. Povoden in žerjav. — V nedeljo 26. t. m. ob 15. uri je bila v veliki dvorani hotela Stare pošte" simultanka, na kateri je nastopil nac. mojster g. Furlani iz Ljubljane. Zopet nož Gabrška gora, 25. februarja Na levem bregu Poljanske Sore, na obronkih škofjeloškega gorovja, so posejana samotna naselja Gabrške gore. Oddaljenost od večjih krajev ima tudi najbrž svoj delež na tem. da sklepajo gorci svoje račune tako radi kar dejansko. V Logu so imeli na pepelnico na obisku tri mladeniče. Dva z Gabrške gore in tretji Kos s Kovske-ga vrha. Znašla sta se pri posestniku Čadežu Pavlu najpreje kmeta Kos Janez in Fojkar Janez, potem pa je prišel tja še Stanovnik Janez. Niso bili dolgo v hisi in že je nastal prepir. Kos in Stanovnik se že delj časa ne razumeta. Nasprotstva so bila stara in nesreča je menda hotela, da so se srečali nasprotniki pod isto streho. Okrog poldne je Kos zapustil Cadeževo domačijo. Odšel je proti vasi Smol dno, kmalu za njim pa sta odšla tudi Stanovnik in Fojkar. Dober streljaj od hiše 90 že bili zopet skupaj. Kako je prav za prav prišlo do spopada in kJo nosi krivdo, bo ugotovila preiskava. Kos trdi, da je bil napaden od zadaj. Stanovnik in Fojkar pa pravita, da to ni res. Med tem. ko so se iznova začeli prepirati, se je Kos baje naenkrat obrnil in sunil z nožem Stanovnika Janeza v prsi. Nož se je zarezal v Stanovnika pod desno prano bradavico dokaj globoko in je moral iskati ranjenec pomoči pri zdravniku dr. Gregorčiču v Gorenji vasi. Baje je Kos napadel tudi Fojkarja, a je bil ta hitrejši. S palico ga je udaril po hrbtu, nato pa je pred razkačenim Kosom zbežal. Napad izvira iz starih nasprotstev. Kos namreč domneva, da je bil Stanov, ti*ti, ki ga je pred leti v neki gostilni na Poljan-sitem napadel. Tudi naj bi bil Kos že preje izjavil, da bo 6 Stanovnikom obračunal. Gre torej za maščevanje. Stanovnik je izven nevarnosti. (foeiegnicct KOLE I) A U Dane*: Ponedeljek, 27. februarja kato-ičani: Leander DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Trije tovariši Kino Union: Koncert v Tirolah Kino Sloga: Flash Gord on Kine Moste: Melodije sveta in Ciganka kri Kino Siska: Ljubavni polk D E 2 l R N E LEKARNE Danes; Mr. Leu.-tck, R^ljeva cesta 1» i^ahovoc. Kongresni trg 12, Komotar, Vic — Tržaška cesta <9fpcd sita Bnt'a jc veliko podjetje in lastnik se tega tudi zmve/a. Da se bo to videlo tudi na zunaj, poganja pred pošti* iz tal velika palača. Ni lepo, pa tudi ne priporočljivo, če se tišči prodajalna tako VOiikegM podjetji v tuji hiši. Pri tem trpi ugfed, pu tudi sicer je nekam čudno, če velika, po mnogih državah razširiena podjetju nimajo v večjih mestih svojih poslopij. Rnt'a je to uvidel in zato dobi Ljubljana novo palačo, ki bo tudi mestu v okras in ponos. Isto vetja za banko Slavijo. Zakaj bi naši obrtniki in delavci ne zasluzili nekaj pri podjetjih, ki končno tudi služijo pri nas? V Ljubljani imamo še eno veliko, svetovno podjetje, ki pa vsega tega ne upošteva. Mislimo podjetje Julio MeinJ, Tudi to podjetje je takti veliko* široko razpredeno in ugledno, da bi pač lahko mislila vsaj na večje lastno poslopje, če /c ne na palačo v Ljubljani. Primerna parcela bi sc ic še našla, denar menda t ud t Samo malo dobre volje in uvidevnosti fe treba, pa bi dr>-bita Ljubljana še eno palaču ali vsaj večje poslopje. Naše gledališče D R A M A Začetek ob 20 uri Ponedeljek. 27,- februarja: Upniki — na plan! Red A Torek. 28. februarja: zaprto Sreda, 1. marca: Hlapci. Izven. Znižano cene OPERA Začetek ob 20 uri Ponedeljek, 27. februarja: zaprto Torek, 28. februarja: ob 15, uri: Cavalkua rusticana. Glumači. Dijaška predstava. Cene od 16 din navzdol Sreda. 1. marca: Fraggilita. Red Sreda Zapostavljeni star o vp okajene! Ljubljana, 27. febni. Med tisoči prizadetih naj omenim le tri primere in sicer: Prvi uslužbenec je bil upokojen po novem uradniškem zakonu z 3'Z leti aktivne službe in mu je bila priznana mesečna pokojnina v zneaku 1400 din. Drugi uslužbenec je bil upokojen Se po starem uradniškem zakonu z mesečno pokojnino 600 din in 28 službenimi leti. a pozneje je bil preveden v nov uradniški zakon (edinstven primer) z mesečno pokojnino 1300 din. Tretji usl. je bil upokojen po starem uradniškem zakonu s 33 službenimi leti. Imel je pred upokojitvijo 80r, v IJo plačo kakor prva dva. Dobiva pa danes zase in za družino mesečno 800 din pokoj- nine. Vsi trije so služili no razpadu bivće Avstrije potem tudi v Jugoslaviji, vendar ja ie samo med temi trenru taka razlika v pokojninah. ALi bi ne mogli zapostavljenih staroupokojencev prevesti v nov uradniški zakon postopoma, recimo prva etapa od 30 do 35 l-t aktivne službe? Saj bi vendar tudi ti potem od svojih prejemkov plačevali predpisane prispevke v pokojninski sklad, kar bi tudi znašalo letno visoko postavko. Naj bi se vendar enkrat že usmilili tudi teh trpinov, ki so pustili v želejzniski službi vse svoje moči in so danes izčrpani in obubožani. Prevedite jih v nov uradniški zakon in popravite jim storjeno krivico. Oni nikakor ne zavidajo novoupokojencem višjih prejemkov, saj morajo oni sami priznati, kako hudo ao staroupokojenci zapostavljeni. Prizadeti Obupne ceste na Jesenicah Jesenice, 26. februarja O jeseniških cestah se je že mnogo govorilo in pisalo. Kljub vsem pritožbam pa je ostalo vse pri starem, ker imajo oni. ki o tem odločajo, za take stvari gluha ušesa. Najbolj prometne ceste so od težko naloženih tovornih avtomobilov in polno zasedenih avtobusov tako razo rane. da so bolj podobne poljskim kolovozom kot pa glavnini cestam, ki vodijo v Italijo in Nemčijo. Cestišča so vsa zmleta v prah, da se v poletnih mesecih kar dušimo v njem, v deževnih dneh nam pa galese ostajajo v cestnem blatu. Kadar jih na novo nasuje-jo, so za vsak promet neporabne, da se pešci, kolesarji otroški in ročni vozički prerivajo po ozkem obcestnem hodniku. Osobito Kralja Petra cesta, ki je najbolj prometna žila. v vsem revirju, je v tako obupnem stanju kot še nikoli. Cestišče je v vsej širini in dolžini nasuto za ped visoko z ostrim kamenjem iz kamnoloma. Uboga vprežna živina! Vsi, ki imajo sočutja do uboge živali, ki se muči in valja po tleh, »e zgražajo nad razmerami na naših cestah. Ljudje se vprašujejo, kje je banovinski cestni valjar, ki bi sproti tlačil ostro kamenje in zgladil ceste, Jeseničani plačujemo vendar dosti visoke davke za vzdrževanje in obnovo cest in ogromne vsote na teto za banovinski bednostni sklad, iz katerega ce pride nazaj menda niti prebita para za nujno potrebna javna dela v revirju. Skrajni 6as je. da se ceste temeljito popravijo, da se glavne prometne ceste"asfal-tirajo in razširijo, da bodo odgovarjale sodobnemu prometu, da nas ne bo sram pred tujci, ki se vozijo v naAo državo skozi ta pekel in vračajo nazaj v sosedne države, ki imajo najboljše cestno omre*je v vsej Evropi.__ MED PRIJATELJICAMI — Kaj porećeš k tamu? Včeraj mi je dejal akiadateij, da imam krasro postavo. — Km... a jutri ti rorot !'*r. «3* imaj krasen glaa, kaj n-, Štev, 47 DNEVNE VESTI »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek. S7. februarja lftSd. Stran 3 — Učiteljska zborovanja. V soboto 11. marca bo v Ljubljani veliko učiteljsko zborovanje JUTJ. katerega se bo udeležilo po dosedanjih prijavah devet sreskih društev in sicer i. Ljubljana-mesto, 2. Ljubijana-v^hodni del, 3 Ljubljana-zahodni del, 4. Škofja Loka. 5. Kamnik, 6. Logatec, 7. Kranj. 8. Litija. 9. Laško. — Sresko učiteljsko društvo JUU Črnomelj bo zborovalo v soboto dne 4. marca t. 1. ob 12.30 najverjetnejše v Črnomlju. Dnevni red in kraj bosta pravočasno javljena. Sresko učiteljsko društvo Maribor desni breg bo zborovalo v soboto 4. marca ob desetih na ljudski Šoli v Studencih z na-slednim dnev-rlim redom: 1 gozdarstvo (predava sreski šumarski referent & filmom), 2. sodobna šola v bistvu in načinu. Predavata tovariša Ciril Drekonja in Ernest Vrane. 3. situacijsko poročilo. Ob tej priliki naj šolski upravitelji javijo sreskemu gumarskemu referentu, če bi bili pripravljeni gojiti Tin. šolskem vrtu g-ozelna drevesa. Sresko učiteljsko društvo JT_TU StnaTje pri Jelkah bo zborovalo v soboto 11. marca v Št. Vidu pri Grobelnem. poleg običajnih točk je na sporedu nadaljevanje predavanja gosp. sreskega kmetijskega referenta Bračka o gospodarskih problemih sreza in poročilo g. Pogačnika* o učiteljskih gospodarskih ustanovah. — Zborovanje Stan in domom«, kjer parcele še niso zazidane, bo cesta z novim hodnikom vred razširjena nad 4 m. še bolj kakor samo delno razširjenje Tržaške ceste bi bilo potrebno tlakovanje cestišča in sploh temeljita rekonstrukcija, saj ta cesta, ki drži čez zelo mehek teren, nima niti pravega temelja, da se vozišče ziblje in premika na mehki glini. Tržaška cesta je razen Tvršsve v Ljubljani najbolj blatna, a tudi najpro-metnejša državna cesta. —lj Pred pust je minil, bil je prekratek, zaradi česar je bilo tudi valčkov premalo. Zamujeno boste nadomestila v soboto 4. marca na valčkovem večeru Sokola I na Taboru. 121-n —lj Ustreljenega Franceta 6 kapi na so pokopali v Ljubljani. Včeraj dopoldne je bil iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče sv. Križa pogreb žrtve divjih lovcev iz Sodražice Franca škapina, ki je v petek ponoči podlegel rx>škodbam. V bolnici ga je primarij dr. Lavrič takoj po prevozu operiral, a je smrt nastopila, ne da bi se ška-pin zavedel. Pokojnik je bil iz Velikega polja na Vipavskem in se je že 1.1923 preselil v Ortnek. kjer je dobil službo v graščini. V graščinski službi je ostal devet let, po- Flash Gordon * raket > a j f a n t a s t Magija In čudovite prikazni na tujem phint nalnem filmu! KINO SLOGA. tel. 'i?-S0 ob tem pa je stopil v službo industrijalca Ado! ta Ivanca v Sodražici. Kot lovski čuvaj jo bil zelo vesten in je skrbno varoval revir pred divjimi lovci, ki so pa postajal: Čedalje predrzne jat Orožniki so ž? v petek prijeli dva kmečka fanta, ki pa trdita, da je streljal na škapina tretji tovariš, ki ga orožniki Se niso izsledili, —lj Preda vanje Prirodoslovnega društva. O aktualnem problemu cene električne energije bo predaval jutri v torek 2S. t. m. v predavalnici mineraloškega instituta g. univ, asist. inž. Drago MatanoviĆ. Začetek ob 18.15. —lj Ljubljanski Sokol naznar.la, da bo v soboto 4. marca bo 20. uri v društvenih telovadnici v Narodnem domu »Mladinska telovadna akademijam, na katero vabi vse prijatelje sokolske mlajine. Vstopnice bodo v piedprodaji v društveni pisarni od četrtka dalje. —lj Vlomi v gostilne. V soboto ponoči je vlomil nekdo v gostilno Fani Meze na Krakovskem nasipu in ukradel nekaj vina. 5 klobas, piecej cigaret ter nekaj drobiža. Iste noči so tatovi obiskali gostilno Vinka Bavsa na Dolenjski cesti. Pobrali so iz bilja rdne blagajne okrog 400 din, nato pa so se založili tudi s cigaretami in vinom. Iz no ladjo na Mars!i! ičncjsa pustolovščina m-daujv dobe! ■tu. Vsa Ljubljana govori o tem aenzacio-16., 19. in '21. uril Iti-x»-r\ir-.iJte \Mtt"»niet»! _ Bavsove gostilno so oaili La. vi na nasprot no stran ceste v Putrihovo gostilno, kjer so ukradli šest r.aniaiiii prti Ji Klobas, precej sira, sladkorja in drug h stvari V skupni vrednosti nekaj nad 600 din Ualje so tatovi vlomili tudi v Meščrvo gcjit'no na Glincah. kjer so odnesli nekaj nui 23 Utr< v dobrega vina. —lj Izkopu m eerkvf*n' |»retlm<*ll. Pri iskanju polžev na Rcžvicu bi :u strelišča je našla Antonija Pe sinek vn z Gline v grmovju star propere] rocec .z katerega je padel zakk.d. Pred n'o jo zasvetil na tleh .dat kelih brez po Latavka, ko3i zlate paten-1 in mon.št i anee. v i;-tri: je bil vdelan vel k rubin in kas d uge zlate posod?. Peternelova je takoj odhitela na policijo ter izročila naj len** : ivi i ni kri ni-nainem oddelku. Polic „a j« uvedla ob."ime poizvedbe, da deftene ookod izvira plen tatov, k: so zlato zakor'li nnjbrž že pred meseci. Vrednost rarbitih '/.Int.a posod znaša okrog 40.000 din. —lj Najdba vojaške kn*lž*ce. Na Gospo* svetski cesti j? b !n .r i. ' r.:ij/ena vojsiks knjižica, v kateri so bili razni dokumenti in nekaj gotovtn© ter povratni vozni listek za progo Z-^Treb—Ljubljana. Knjižica »e dobi pri KrŽISniku v Sta niče vi ulici 22 1. m L1PSKI POMLADNI Sf JEM (LEIPZIGER FRUHJAHRSMESSE) združen z VELIKIM TEHNIČNIM SEJMOM IN GRADBENIM SEJMOM je največji mednarodni sejem sveta in že stoletja idealni vedro vsem zahtevam Časa prilagojeni sejem za nakup in prodajo Začetek dne s« marca 1939« 1« Vsa pojasnila daje: Geschaftsstelle des Leipziger Messeatnts Mir den Balkan, Beograd, Knez Mihajlova ul. 33, telefon 24-311 ali v UUBUANI; Ing« G. Tdnnies, Tyrševa 33 in MARIBOR: Banka Bezjak — Gosposka ulica 25. Javite se do 26. t. m. radi posebnega vlaka, ki odhaja 3* marca, vožnja nazaj poljubna. Cena tja in nazaj din 605. MALI OGLASI seseda 50 par. davek p-.^ t.ej PreKiict. izjave beseda Din L— davek posebej. lb pismene odgovore glede malin oglasov Je treba priloži t) znamka — Popustov za male oglase ne priznamo. POLK " ?eda 50 par, davek posebej Najmanja znesek 8 Din Strojepisni pouk večerni tečaji, oddelki od ^7. do 8. in od i28- do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. — Novi tečaji se bodo pričeli 3. marca 1939 Najnižja šolnina. Moderna ln največja strojepisnica s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vsa tozadevna pojasnila dobite dnevno do 8. ure zvečer pri ravnateljstvu Christofovega učnega zavoda, Ljubljana, Domobranska 15, tel. St. 48-43. 675 SLUŽBE Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din URADNICA jamo prvovrstna,, zanesljiva i^njigovodkinja, brezpogojno samostojna v hrvatsko-nemski korespondenci, z znanjem nemške stenografije in veliko pisarniško izkušenostjo, dobi takoj mesto v Hrv. Primorju. Lastnoročno pisane proSnje s fotografijo in navedbo starosti, honorarja in dosedanjega udejstvovanja pošljite na upr. >Slov. Naroda« pod >Tuchtige Kraft«. SLUG* vesten, zanesljiv, s primerno šolsko izobrazbo, 5eli zaposlitve proti rtiajnni plači. Najraje za centralao kurjavo in za obdelovanje vrta. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod iVestene. 657 KUPIM Beseda 50 par, davek posebej Najmani^i Tn^sek 8 Din NOREC (Federhammer) mali, kupim. Ponudbe pod »52308« na Publi-citas, Zagreb. 671 DOPISI Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din POT DO SREČE knjigo in ostale informacije dobite zastonj, ako se obrnete na poznanega psonografologa Kajmana. 2alec. 13.T »NESUDJENI« Vas predlog v duhu mojih načel pod šifro >Simpatija«. 689 RAzno Beseda 50 par, davek posebej NaimaniSi znesek 8 Din CEPLJENO TRSJE sorte za dolenjski cviček, sadno drevje, divjake nudi — žlHER Franjo, Zamudani, Sv. Marjeta, MoSkanjci. 645 M E D A R N A Prva specijalna trgovina za med, Ljubljana, židovska ul. 6, nudi prvovrsten sortirani cvetlični med lastnega pridelka in od najizkusenejaih če-oelarjev po najnižji ceni. Na debelo in na drobno. 12.T POCENILI smo znatno vsa zimska oblačila oovrSnlke, Hubertuse, perilo itd. P B E S R B R, Ljubljana. Sv Petra cesta 14 Sveže najfinejše norveško ribje olje lz lekarne dr. G. P1CCOL1JA v Ljubljani se priporoča bledim ln slabotnim osebam seee+seeeeeeeeeees+e+oeee ♦♦ ♦ LETOS Imam veliko izbiro najboljših koles ter šivalnih strojev. Sigurnim na obroke. Sket, Vransko. 672 POZOR! Ceneje oddajam (obrezujem strokovno) žlahtna drevesa, najnovejše lepe vrtnice, lepo-tično grmičevje itd. Zg. ŠlSka 40, pod hribom in Sv. Jakoba trg. 687 PRODAM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din NAJBOLJ*! TRBOVELJSKI *% P t e m o f yw D rez prahu KOKS. SUHA DKVA I. POGAČNIK Bohoričeva 5 — lelefoD 20-d«f 24. L. KOMPRESOR aa ogl. kislino, 40 tisoč kalorij, ležeči, rabljen, z refregatorjem in kondenzatorjem, prodam za 30.000 din. — Horvatič, Zagreb, Ilica 69. 684 ENODRUŽINSKO HISO 2 sobi, kuhinja, shramba, veranda, 593 kv. m vrta, 2 minuti od glavne ceste in avtobusne postaje, prodam. — Stražunska ul. 9, Pobrežje, Maribor. 683 AVTOTAKSI 6 sedežni, 6 cilindrski, zaprt, dobro ohranjen Citroen, poceni I proda Tone Verblč, Vrhnika- MODERNO IS KVALITETNO POHIfeTVO kuhinje, spalnice, jedilnice in drugo zajamčeno po konkurenčnih cenah. Rabljene spalnice in jedilnice, orehov les, Že od Din 1.500.—. Sprejemajo se naročila po lastnih in danih načrtih. ^Oprava«, Celovška c. 50. 6. T. 35 Sap. 682 SEMENSKI OVES vrste »Svalbf« in beli »Kiršes«, priznan od osrednje komisije za semenogojstvo, — semenski krompir različnih vrst, kakor tudi prvovrstni jabolcnlk ima na prodaj uprava Julio Meinl, Apače. 681 Stran 4 »SLOVANSKI NAROD«, po*****k, iT. ftorua** 1*99 Ste v. 47 Ostuden zločin nezakonskega očeta S strihninom je zastrupil 4 mesece starega nezakonskega sinčka - Umor fc Alojz Telban priznal, dolži pa tudi nezakonsko mater Ljubljana, 27. januarja Danes ob pol 9. uri je je pričela pred velikim kazenskim senatom, ki mu predseduje s. o. s. g. Ivan Kralj, razprava proti Alojzu Telb-vnu. ki je obtožen ostudnega zločina, da je zastri^pil svojega nezakonskega 4 mesece etarvga otroka. Glede na okolnosti, ka& > ie ^-"toženec skušal umor zatajiti tn krivdo zvaliti na ubogo nezakonsko mate i gre v tem primem za zločin, fcakrSnega naša kronika ne pomni. Telban je star 32 let. doma iz Podjelo-vega brda pri Oselici. Obtožba pravi, da je dne 2rt. julija lani v Podjelnvem brdu umoril svojega iztiri mesece starega nezakonskega s:n5ka Janeza Slabeta. Dal je otroku, da je použil strihnin. Po nekaj urah je bil otrok mrtev Zakrivil je zločinstvo zoper življenje in telo po § 16711, točka 2 k. z- Po tem paragrafu se obsodi s smrtjo ali dosmrtno robijo, kdor dru gegr» usmr ti s strupom ali rta okruten način. POSLEDICA RAZMERJA S SLUŽKINJO Ostudnega zločina obtoženi Te?b3n Al. je sin bogatega posestnika v Podjelovem brdu. Pri Telbanovih je pred več leti služila kot pestunja Angela Slabe iz iste vasi. Zadnja tri leta j*» bila v hiši služkinja, lani v maju pa je zapustila službo in se vrnila k 76 let stari materi ter se preživ-ljaja s kleklanjem. Obtoženec in Angela sta se poTm'a fe od m1"dih let, ">ba sta približno enake starosti. Pred leti že sta se vzljubila in imela razmerje, ki =-e je nadaljevalo, ko je Angela zapustila Tel-banovo hišo. Alojz je zahajal k njej na dom. Angela je odšla od Telbanovih, ker je bila noseča. Dne 16. marca lani je rodila otroka, vendar obtoženec ni hotel takoj priznati očetovstva in je celo trdil v očetovski pravdi na okrajnem sodišču v Skofji Loki, da z Angelo predlanskim ni več občeval. Končno pa je Telban le priznal očetovstvo in se zavezal Angeli nla-čevati mesečno preživnino. Angela je imela obtoženca zelo rada. Med nosečnostjo jo je nagovarjal, naj si pu sti odpraviti plod. a Angela fanta ni ubogala. Ves čas Telban ni omenil, da ne bi bil oče otroka, ki ga je imela Angela pod srcem, vendar jo je vedno prosil, da ga pred sodiščem ne sme navesti kot očeta. Nekaj dni prod porodom je Angela odala v Staro Oselico k svoji sestri Kleni en-člč Julkl. Na večer pred tem dnem sta se s Telbanom še ■ncslovila na njenem domu. Ko se je Angela teden dni po porodu vrnila domov, Telbana ni bilo več k njej. Prvič po porodu sta se videla šele 30. aprila na okrajnem sodišču v škof ji Loki, kamor sta bila zaradi nezakonskega ~>troka uradno pozvana Tedaj sta se poravnala, po tem času pa je obtoženec zopet zahajal k Aneeli. Za otroka se ni zmenil in za vzdrževanje ni ničesar prispeval, dasi mu je bdlo slabo gmotno stanje Angele znano, On pa je sin bogatega posestnika in bi lahko pomagal. OTROK ZASTRUPLJEN S STRIHNINOM Dne 27. julija lani je prišel Telban zve*. ost okrog 10. ure k Angeli na dom, prebu-633 jo je iz spanja tako, da je segel z roko skozi okno tn prevrnil petrolejko, ki je stala na. oknu. Zaradi tega se je zbudil tudi 4 mesece stari nezakonski Janezek in začel jokati. Angela je otroka pomirila in sla odpret vrata. Ko sta bila oba v kuhinji, Je Telban rekel Angeli, naj mu prinese vode. Medtem ko je Angela točila *©do, je bil Telban že v sobi. kjer je spal j otrok Ko je tudi Angela prišla v sobo z I Todo. je opazila, da silijo otroku iz ust be- j Id sline. Prestrašila se Je in vprašala Telbana: Lojze, pa ne da bi mi otroka za- i strupil? Spomnila se je v tem trenutku na Teibanove grožnje, da Ji bo otroka ubil. Telban Je odgovoril: O, to pa ne! Ko je Angela nato okusila ustnice otroka, je začutila neko grenko snov, na otrokovem vratu pa Je opazila svetlobela zrnca. Začela je jokati. Telban pa je odšel iz hiše, ne da bi kaj rekel. Angela je zbudila mater in vse druge domače in Sla poklicat tudi sosede. Otrok Je med tem postal po hrbtu moder In Je kmalu nato izdihnil. Obdukcija *e ugotovila, da je otrokovo ■mrt povzročil neki strup, iz mnenja fiziološkega Instituta ljubljanske univerze pa Je razvidno, da je bil to strihnin. Tudi po opisu pojavov na otroku pred smrtjo ao izvedenci ugotovili, da je bil otrok zastrupljen s strihninom. NAJETE IN PODKUPLJENE PUIOB Obtoženec je sprva krivdo popolnoma ■anflcal, vendar je Angela o vseh okolno-atfb tako logično in prepričevalno izpovedovala, da ji je preiskovalni sodnik verjel. Orožniki so ob priliki hišne preiskave v Telbanovi sobi nagli v omari telovnik, ki ga je imel na sebi Kritični večer in v levem gornjem žepu so našli delce strihnina. Med preiskavo proti Telbanu in tedaj, ko je bil Telban v preiskovalnem zaporu, pa so prišli na dan dokazi, da je Telban otroka po zrelem preudarku zastrupil Poleg Telbana Alojza sede na zatožni klopi namreč Še lidarski delavec Grgo Vulić, delavec Laza Vukojevič, obtožencev oče posestnik in trgovec Lovro Telban in obtožencev brat šofer Ferdinand Telban. Vulić in Vu-kovevič sta obtožena, da sta lažno pričala ko so ju zaslišali zaradi zločinstva, katerega je bil Alojz Telban osumljen. Vulić Grgo je nadalje obtožen, da je pregovoril Vukojevića. naj p-> krivem priča, AL Telban je obljubil denarno nagrado Vuliću, ako mu poišče razbremenilne priče. Lovro Telban in Ferdinand Telban pa sta imela z Vu licem razgovore glede tega, kako bi se dobile lažne priče, ki bi Alojza Telbana razbremenile in sta Vuliću tudi obljubila veliko denarno nagrado. Ime 9. decembra lani je bila vložena proti Alojzu Telbanu obtožnica. Telban je bil v preiskovalnem zaporu v ljubljanski jetnišnici, kjer se ie seznanil z Vullćem. Tega je pregovoril da mu je začel iskati razbremenilne priče. Naročil mu je naj gre po prestani kazni v Pod jelovo brdo, kjer naj pripravi neko Alojzijo Bogataj do krivega pričevanja. Nadalje je naročil, naj pripravi hlapca pri T^lbanovih. Jakoba Petemela. da bo lažno pričal, da je Jme3 razmerje z Angelo. Ko je Vulić zapustil jetnišnico. je vs Terbanova naročila izpolnil. Sestal se je s Telbanovim očetem in bratom ter se * njima pogovoril kako bo potrebno dobiti razbremenilne priče. Pridobil je tudi obtoženega Vukojevića, ki naj bi pričal, da ie Angeli preskrbel strupa za lisice proti nagradi 500 din. PRIZNANJE. KER SE JE PRIČA SKESALA Vulić in Vukojevič sta bila res zaslišana. Vulić pa je izpovedoval zelo protislovno in ni hotel podpisati zapisnika. Začel se ie jokati in kmalu nato priznal, da je lažno pričal ter pojasnil, da ga je k lažnemu pričevanju nasnoval obtoženi Alojz Telban. Povedal je tudi, da je imel sestanke s Telbanovim očetom in bratom. Oba sta mu obljubila precejšnjo nagrado, ako bi načrt uspel. Alojz Telban. ki je skusai torej s pomočjo podkupljenih prič zvrniti vso krivdo na Angelo, je pod pritiskom končno priznal, da je s strihninom zastrupil svojega nezakonskega otroka. Zagovarja pa se. da je Angela za vse dobro vedela. V velikem senatu, ki sodi Alojza Telbana. so poleg predsednika s. o. še sodniki okrožnega >odišča ««!!. Ivan Brelih. Rajko Lederhas. Julij Ftllahcr in Jože Kokalj. Obtožnico zastopa državni tožilec dr. Leo Pompe. Glavnega obtoženca Alojza Telba- na, brani advokat dr. France Koder, očeta Lovra Telbana in brata Ferdinanda Telbana pa dr. Lulik. Bosanca Vulica in Vukojevića brani po uradni dolžnosti dr. Sukljc. TELBAN SE ČUTI KRIVEGA Glavni obtoženec A loj? Telban svojega zagovora na glavni razpravi v bistvu ni iz-premenU. Na vprašanje, aK se čuti krivega, je začel jokati in je odgovoril, da se čuti krivega, toda ie deloma, ker je Angela vedela, da hoče otroka zastrupiti in sta umor pripravila sporazumno. Predsednik senata mu je predoči! vse okolnosti, ki kažejo na to, da je Angela Slabe nedolžna. Kljub temu je Telban vztrajal pri izpovedi, da je Angela tudi kriva. Alojz Telban je zakrknjen, potuhnjen te zahrbten človek, Id misli najbrž, da mu bodo prisodili manjšo kazen, ako obremenjuje se vodno Angelo SUbetovo. Po dokaznem gradivu pa je na dlani, <4a je Angela popolnoma nedolžna Alojz Telban je prav podrobno opisoval, kako je obiskal kritičnega večera Angelo. Ko se je Angela vrnila z vodo v sobo. kjer je otrok spal, in opazila, da otroku silijo krvave pene iz ust, je vzkliknila: JezeS Marija, zastrupil si mi otroka. Telban je na te besede odgovoril: Če mi pa to rečeš, raje grem. Tedaj j© res odšel in se ni več vrnil. Se prej je pa otroka, ki je začel tedaj že umirati, poljubil, kakor ga je poljubila tudi nezakonska mati Angela. Ze po tem lahko sodimo, kakšen do dna duše pokvarjen in zločinski človek je obtoženec. Z Judeževim poljubom je likvidiral svoje zločinsko dejanje nad nedolžnim, komaj štiri mesece starim otrokom. Glede strihnina je Telban izjavil, da ga je mesec dni pred zločinom kupil od nekega človeka, ker je bila priložnost. Predsednik senata je na to odgovoril, da je bil umor dobro premišljen in je Telban že tedaj, ko je kupil strup, vedel, čemu mu bo služil. Kot glavni razlog za zločin>ko dejanje navaja obtoženec strah pred očetom, ker mu je Angela grozila, da ga bo tožila za aH-men-te. DRUGA DVA OBTOŽENCA Obtoženi Vuiić je priznal, da je kriv in je povedal, kako ga je Telban pregovoril, da je začel iskati krive razbremenilne priče. Vukojevič je rudi priznal, da je kriv. Za 500 din je krivo pričal, da je Angeli prodal strup za lisice. Obtoženi oče Lovro Telban in mlajši sin Ferdinand Telban pa zanikata krivdo. Zagovarjata sc, da sta hotela Lojzetu pomafati. ker s>ta bila prepričana, da je nedolžen. Ob zaključku redakcije je senat začel zasliševati priče. Sodba bo izrečena zvečer okrog 19. Izgubili smo Žarka Prelovca popularnega skladatelja, spretnega organizatorja Ljubljana, 27. februarja Izgubili smo najbolj popularnega skladatelja, ki je skladal sicer modeme skladbe v pravem pomenu besede, a postal je ljudski skladatelj, ki je pel iz ljudstva za ljudstvo. Bil je moderen skladatelj, toda njegove pesmi so melodične in prepojene z učinkevito čustveno barvitostjo. , Vest v njegovi smrti nas je presenetila v soboto, tem bolj, saj smo šole pied dve- ma letoma praznovali njegovo 501etnico ko je bil še ves fantovski, poln življenja in Desrni. Tako smo izgubili v zadnjih letih štiri skladatelje in Zoiko Prelovec je najmlajši med njimi: Hubad, Sch\vab, Ada-j rnič. Prelovec se je zdravil v ljubljanski splošni bolnici že delj časa. Br»lehal je za vodenico. Prelovca nam je dala Idrija, kakor mnoge naše prosvetne in javne delavce. Rodil se je 1. 1SS7. v domačem ki a ju je obiskoval realke, nakar je odšel v Ljubljano, kjer se je začela doba njegovega bogatega, glasbeni kn-turi posvečenega življenja. Z vsem srcem je ljubil lepo pesem. Bil je uradnik Mestne h»?milnice, a vsi smo ga poznali predvsem kot dirigenta in skladatelja: ves prosti čas je posvečal pesmi. že 1. 1910 je postal aitistični vodja ter pevovodja »Ljubljanskega Zvona«, ki se je razvil po njegovi zaslugi med naše najbolj ugledne pevske zbore. Tega sc je zavedala tudi naša javnost, kar se je pokazalo 1. 1936. ko je Ljubljanski zvonec praznoval 25 letnico delovanja svojega zaslužnega pevovodje. To je bil jubilej večjega pomena za naše kulturno življenje. Prelovec je v četrtstoletnem dedovanju pri »Ljubljanskem avenuv pripravil 65 velikih, samostojnih koncertov, ki so bili pravi kulturni dogodki. In njegov zbor ni pel le starih skladb, temveč tudi najnovejše, še iz rokopisov, kar je izpodbujalo naše skladatelje k tem intenzivnejšemu ustvarjanju. Prelovec se je pa iz!cazal tudi kot zelo dober crgaiHzator, Piiš-tcvati ga moramo med a Javne organizatorje Zveze slovenskih. pevskih drudtev. Pozneje je sodeloval tudi pri organizaciji Hubadcve pevsdce župe Jugoslovenake pevske zveze, in postal je vodja njenih združenih pevskih zborov ter predsednik. Pri vsem tem delu. ki je že samo zahtevalo celega moža, je našel Se vedno čas za komponiranje, o Prelovcu kot skladatelju bodo morali spregovoriti strokovnjaki. Tudi kot skladatelj je opravil veliko delo, a tudi kvalitetno. Toda njegove skladbe niso bile cenjene le med esteti. temveč so prodrle kmalu med narod in nekatere so celo ponarodele. kar lahk^ trdimo tudi o Doberdobu*, ki je razšli] n med vsemi našimi skladbami v največji nakladi. To pač dokazuje, da je Prelovec v svojih skladbah zadel narodnega duba ter da se kot moderen skladatelj ni odtujil narodu. Njegove skladbe cenijo tudi v airšem glasbenem svetu in zlasti naši izseljenci so imeii vselej praznik, ko je radijska postaja oddajala njegove pesmi. Prezreti tudi ne smemo Prelovčevesra recenzentskega dela. Pisal je stvarna in tudi povnprečnim koncertnim obiskovalcem razumljiva poročila za ljubljanske liste in revije. Posebne zasluge si je pa pridobil tudi kot urednik glasbene revije > Zborov*, ki so pod njegovim urejevanjem objavili izredno mr.ogo slovenskih skladb. Njegovo življenje je bilo v resnici deloven dan. žnl le. da ni bil daljši. Zorko Prelovec bo živel vedno med nami v svoj'.n delih, ki s«> postala last naroda. ★ Ljubljanske pOVCC prosi zborovodja Hu-liadove /.tip«', da pridejo danes ob 14. uri v Hubadovo dvorano Glasbene Matice. Huhadova /.upa JFS \ Ljubljani ponovno poziva vse pevce da se udeleže z društvenimi prapor^ pogreba skladatelja Zor-ka Prelovca. k; bo danes izpxed splošne bolnišnice ob IG uri. Za vajo v Glasbeno Matico naj arhivarji prinese s seboj note: »Poljana teži . Oj. Doberdob«, »Uslisi« ter »Usmili se. o Bog*. Pevski zbor ljubljanske Glasbene .Matice se udelež' pogreba skladatelja Zorka Prelovca potnoiltevilno z vsem mešanim Zborom Moški zbor se zbere v ilubadovi dvoraru t.-One 00 pol 15. uri. ženski zbor pa p» ed splošno bolnico ob 16 — Odbor. IdrijČane vabimo, da se udeleže pogreba nepozabne s a idrijskega rojaka Zorkn Prelovca. Ledolomilec „Sedov" na severnem tečaju Nov presenetljiv uspeh ruskega prodiranja v polarne kraje Ledolomilec Se io\v je zanašalo že dolgo proti severnemu tečaju med ledenimi gorami, ki so ga bile obkolile, v januarju Se je pemikal proti severu počasneje in šele v začetku februarja se je jel zopet hitreje premikati Zadnje dni se je premaknil v 24 urah za 3 kilometre in pol. Proti severozapadu ga je zanašalo že od lanskega leta. v letošnjem letu se je na smer izpiememla in ledolomilec se je pomikal bolj proti severu, že sredi februarja je bil tako daleč proti severu, da je bil že dosežen rekord, še n:bena ladja ni plula tako blizu severnega tečaja, že okrog 20. feruarja so z lcdolomilca poročali po radiu, da so se približali So. meridianu in dosegu 120° 33" vzhodne dcJžme. V ledenih gorah okrog led<»lomilca niso nastajale več razpoke in nevarnost, da bi led stri ladjo, je zaenkrat minila. 15 mož. ki so estali nn krovu >Sedova pod poveljstvom kapitana Ba.ligina. pa opravlja momaisko in znanstveno delo. Posadka meri toploto zraka in vode, silo in smer vetra ter premikanje ledu. Merjenje globin Severnega ledenega morja je pokazalo, da se premika Sedovc nad ogromnimi globinami. Svinčena kr>gla sploh ni dosegla dna. Posadka proučuje tudi morsko vodo. Za .inje dni se je Ivig-nil toplomer z —32 na —23 stopinj. Povečala se je tudi oblačnost. S krova ledolomilca je prišla po radiu vest, da se je ladja približala severnemu tečaju tako, da ga bo vsak čas dosegla. Prekosila je rekord norveške ekspedicije na severni tečaj pod vodstvom Nansena na ladji -Frani«. Ta ladja je dosegla leta 1895 85° 56' severne širine. sSedov* je bil pa po zadnjih vesteh od severnega tečaja oddaljen komaj še dober kilometer. To pomeni praktično, da je severni tečaj že dosegel, kar je edinstven primer v zgodovini pomorstva, še nobena ladja se ni približala severnemu tečaju kaj šele, da bi ga dosegla. Rekord Fiama* je prekosil ruski iedo_ lcmilec že 17. februarja. V podrobnem poročilu pravi posadka: Določanje lege 10. februarja zvečer je pokazalo, da bomo naslednjega dne že na 85° 55' severne širine. Tedaj sc- je pa nebo pokiilo z oblaki, jelo je snežiti in to nam je onemogočilo astronomska opazovanja. Pozneje je veter pone hal. zjasnilo se je in prikazale so se ?jve-zde. Točno merjenje lege je pokazalo, da smo na S5(1 5h' 42" severne širine in na 120° 13' 20" vzhodne dolžine. Ladjo smo takoj okrasili z zastavami in zadonela je salva v znak, da je >Sedov« prekosil rekord Frama:. ter priplul v severne vode, kamor ni prispela nobena ladja. Ledolomilec Sedov- in njegova posadka izpopolnjujeta 1 edena polja mirno. Proučevanje ledu je pokazalo, da se spodnji del. ki je zelo neenakomeren, tu niveliziia. Ta pojav potrjuje domnevo, da je led, piihajajoč iz Severnega ledenega morja, enakomerno debel. Temperatura v okolici Sedova« se zdaj ob koncu polarne noći naglo izpreminja. Sredi februarja se je gibala okrog 20 stopinj pod ničlo, zadnje dni je pa zopet pa lla na 85 stopinj ped ničlo. v La Vasini Tudi Korsika ima svoj Lurd, Čeprav nI njegov okvir tako blesteč kakor oni Čudodelne lurdske matere božje. Verno ljudstvo pa nič manj globoko ne veruje v čudeže na Korsiki. V kapelici, kjer baje ozdrav-ljajo bolniki je od leta do leta več zahval. Korziški Lurd je v La Vasini v kapelici milostne Matere božje. Tu ni monumentalne kalvarije s križevim potom ali krasne bazilike kakor v Lurdu. Samo skromna kapelica sprejema pobožne romarje. Frančiškani skrbe za sveto podobo, h kateri se zatekajo verniki z vse Korsike. Pred davnimi leti je bila baje v La Vasini majhna kapelica, kamor so se zatekali med viharjem ribiči iz Poretta. Kapitan Danesi je baje posodil leta 1677 neki rimski rodbini nekaj denarja, ki mu ga pa nI mogla vrniti, ker je bila siromašna. Ponudila mu je sveto podobo z Devico Marijo in Jezuščkom. Kapitan jo je sprejel in odnesel v La Vasino. Slika je iz leta 1500 do 1550. Lahko si pa mislimo njegovo presenečenje, ko je sliko odvil in našel pri nji šest cekinov. Bilo je točno toliko denarja, kolikor mu je bila dolžna rimska rodbina. Od takrat pripisujejo sliki čudodelno moč. Kroži pa še druga verzija legende. Ljudje pripovedujejo, da je trgovec Brando trgoval z vinom v Livornu. Nekoč je odposlal sod zelo slabega vina in mornar, ki ga je dostavil, naj bi ga vzel nazaj, ker ga kupec ni hotel sprejeti. Slučajno je pa zvedel za to neki krčmar in ponudil je mornarju za njegovo vino sveto podobo. Mornar je ponudbo sprejel in na povratka je padlo iz podobe več cekinov. Po dolgih posvetovanjih je bilo sklenjeno, da cekine obdrži mornar, čudodelna slika pa pripade vinskemu trgovcu Brandu. Ženska mora k vojaškemu naboru 20 letna Francozinja FTancina Suzana Brogniart, ki živi pri svojih starših v Lon-guenessu pri Saint Omeni, bo morala T kratkem odriniti na vojaški nabor. Matična knjiga namreč navaja, da se je Suzana rodila kot moški. Doslej nI bilo mogoče dognati, kako je prišlo do te napake. Ker je ni mogoče popraviti, zahtevajo vojaške oblasti, da se deklo predstavi vojaški naborni komisiji. 12 C« Ktrchberger „Pot čez mrliče44 johunsfe oma M 1M111 n 1111111111111M1 i f 11 in ih 11 u 1 u lihih in ni 1 — Kdo je ta mož za nama? — je vprašal naenkrat visoki mož v gumijastem plašču. Mlajši mož se je ustavil in se sklonil kakor da M si zavezoval čevelj. Drugi ga je počakal, ne da bi se obrnil. Železničar je prišel do njiju in ju pozdravil: Dober večer! Nista mu odzdravila in pustila sta ga mimo. Čakala sta, da je izginil med prvimi hišicami v mestu. — To ni nič, iz službe se vrača. — je zamrmral mlajši. Železničar ni nadaljeval svoje poti. Ustavil se je pred tiho hišico in udaril močno po vratih. Spretno je smuknil skozi nje in jih zaprl za seboj. — Ali prihajata? — je vprašala žena, ki mu je prišla odpret. — Prihajata. — je odgovoril hitro in se približal oknu. Stopil je za zastor in uprl pogled na ulico. Zena je stopila na drugo stran in tudi ona je napeto gledala skozi okno. Bila je zanimiv tip. Bila je lepa. Lasje temno kostanjevi, ozke in visoko izbočene obrvi ter velike, žametaste oči. _ Nekam bojim se zate, — je dejala naenkrat in zadrhtela. Ne da bi odvrnil pogled od ulice, je odgovoril tiho: — Neumnost! Tu se ne more nič zgoditi. Potem se je pa nekoliko obrnil ocl okna in io vprašujoče pogledal. Čuj. Helena, nisem zadovoljen s teboj. Misliti bi morala na najinu nalogo in ne na strah. — Te besede ie že zopet govoril v zastor. Potem se je pa skrčil kakor mačka na iovu. V temni ulici sta se pojavila dva moža, za katerima je šel s kolodvora. — Zapomni si obraz tega manjšega. — ie zaše-petal. — Si ga videla? —Da. Skočil je od okna. odprl previdno vrata in hotel oditi na ulico. — Ali se še vrneš? — je vprašala žena. — Ne vem, — je zamrmral in planil v temo. Moža se nista več ozirala. Bila sta prepričana. da jima nihče ne sledi. Tiho sta se o nečem pogovarjala in šla sta v tihe ulice proti nabrežju. Kar se je za njima gredoči mož stisnil k temni steni in globoko vdihnil zrak. Moža sta že stala pred enonadstropno hišico in manjši je odklepal vrata. Visoki mož se ie malomarno ozrl po ulici potem je pa smuknil v hišo. Ključ je zarožljal v ključavnici znotraj in ulica se je pogreznila v večerno tišino. Mož se je odlepil od stene in krenil hitro na drugo stran ulice. Radovedno se je ozrl na hišo, kamor sta bila izginila moža. V prvem nadstropju sta se razsvetlili dve okni. To je trajalo samo nekaj trenutkov. Potem se ie pa začulo škripanje in luč v oknih je izginila. — Previdna sta, — je dejal mož in krenil okrog hiše. /dai ie bil na nabrežju. Tu se je zvijala reka v ozek hobot. v katerem so plavale deske in snla-r. Doiga jabolčna ladja je bila zasidrana malo vise m i-1 >ž je lahko videl ogorek cigarete, ki se je zd : *a da i zasvetil s te ladje liki zvezdica. Hiša je bila zadaj ograjena z visokim plotom in pogreznjena je bila v črno temo. — No. recimo, da se bo to dobro končalo, — je dejal mož z ledenim nasmehom in se pognal v zrak. Njegovi prsti so se oprijeli roba desk, mišice so se skrčile in mož se je zavihtel gori. Potem je naglo skrčil vse telo in se zavihtel čez zid. Padel je liki mačka na vse štiri in obležal nepremično, prisluškujoč, ali bo kaj slišal. Bilo je vse tiho. Previdno je odhitel čez ozko dvorišče in našel zadnja vrata hiše. Bila so zaklenjena. Odpel je suknjič. Okrog njegovega telesa je bil ovit širok lesen pas, poln različnega orodja. Izza pasa je potegnil svetlo stvarico in jo tiho potisnil v ključavnico. Potem jo je počasi zasukal. V ključavnici je lahno zaškripalo. Potem pa še enkrat, toda tedaj je že njegova roka po milimetru pritiskala masivno kljuko, z drugo roko se je pa naslanjal na vrata, da bi ne zaškripala. Obstal je v črni temi, toda luči ni hotel prižgati. Šele zdaj je slišal zamolkel govor od zgoraj. Našel je stopnice in se previdno splazil po njih v prvo nadstropje. Tam se je ustavil in legel na tla. Naprej se mu ni bilo treba plaziti. Ozek pramen svetlobe, odsevajoče izpod vrat. mu je povedal, da je malone že na cilju. In zdaj je jasno slišal besede dveh mož. Pogovarjala sta se v nemščini. — Gospod ravnatelj, tole mi je dal nekdo na ulici in prosil me je, naj vam izročim, — je dejal drugo jutro glavni mojster tretjega oddelka ravnatelju inženirju Hajeku ter mu izročil zapečateno kuverto. Inženir Hajek je brezbrižno odpečatil pismo ln ga prebral. Potem se je ozrl na mojstra in vprašal naglo: — Kdo vam Je dal to pismo? — Ne poznam dotiČnega moža — tu v mesta ga nisem še nikoli videl. — Kakšen je bil? — Visoke postave. V obraz mu nisem videl, kar je zjutraj še mračno. Sicer je pa takoj izginil. — Dobro, lahko greste. Komaj so se zaprla vrata za mojstrom, Je stopil iz sosedne sobe detektiv Kfiž. — Kaj je? Kaj je vas tako presenetilo? — je vprašal. Ravnatelj mu je molče izročil pismo in Križ je čital: — Primite moža, ki se bo izdajal za inženirja Sameka. Križ ga ne sme pustiti iz vida. Gre za tatvino vzorca »Rosit 12«. Datum je določen na, 23. t. m. Mož, ki vam prinese obvestilo je član protivohunske službe. Križ je sedel v naslanjač in si obrisal čelo. Potem pa je dejal razburjeno: — To je naravnost neverjetno. Tu je nekdo tretji, ki ve za mojo navzočnost tu ... Pismo ni bUo podpisano. Orejuje Josip fcg—Ml — Za »Maroono tiskarno« Fran _ Za upravo la orni Usta Oton Christot — Vat v IJnhtfril