24. Štev. Novo mesto, 25. (leceinbr.a 1912. Letnik XXVIIÍ. KNJSP NOVIC E Izhajajo 10. in 25. vaacega meBCca. Cena jim je b poštnino Tred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo. Bosno in droge evropske države znaâ» 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopiae sprejema nrednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, t Novem mestu. Današnji številki prilagamo položnice poatoe hranilnice za vse oae naročnike, ki pošiljajo navadno naročnino po poati. Vljudno prosimo, da bi blagovolili takoj vposlati 2 kroni za Dol. Novice za celo leto 1913. — Tiate naročnike pa, ki 80j.'z naročnino zaostali, prav lepo in resDO opomnimo na njihovo dolžnost, na} nam takoj vpoSljejo zaostalo naročnino in naj tudi ob enem ponovijo naročbo za drugo leto. Oni naročniki, ki so se že naroČili naprej, naj blagovolé ponuditi položnico svojemu sosedu ali prijatelju, da ae tudi on naroči lahko brez drugili postnih »troskov. — Sploh pa velja tudi za naročnike Dol. Novic pravilo; da se plačuje list naprej in ne nazaj. _ Poziv in prošnja. z današnjo številko so „IJoIcnjsko Novico" dovršile svoj XXVJII. Jetnik. Gotovo iejia doba, ki tudi spričujc, da je nas list vrlo zastopal težt^je naseg-a, do zadiyib časov zelo zapostavljenes^a ljudstva v naSi dolenjski pokrajini. Priznati se mora, da so naši střokovnjaki na kmetijskem polju, osobito pa v vinogradništvo, po naSem listu sproti poučevali o najpotrcbDCjsih panoi^'oh ter opozarjali na novo iznajdbe, katerih v sedanjem času tudi kinctovalec prezreti nc sme. Tajiti se ne more, da je takM tudi naš list pripomogel k večjemu prospchu naSe^a narodnega gospodarstva, ki je pač poglavitni temolj za biafrostanje sJovcnskeK'a ljudstva. Istotako jo naš list vzbujal in krepil narodno zavest dolenjskih rojakov, katero je skoraj najdle tlačila nemškntarska mora. _ Od mnogih strani so nam razodevajo /-Ctje, naj bi list izdajali kot tednik. Mi smo prepričani, da bi bilo to umestno, osobito zrlaj ko gremo z otvoritvijo belokraigske žeJeznice novim časom nasproti. Jugoslovanski svet se nam odpira, naše občevai^jo s krvnimi brati bo živahnejše. Ti draga Bolokrajina, imaš po svoji legi posredovati med slovenskimi in hrvatskimi brati; tvoji izobraženci naj se ganejo in pomagajo priprostcmu ljudstvu k večji omiki in zavednosti. V to svrho vam je naš list vedno na razpolago. Ko čitamo, kako pokrajinski listi lopo napredujejo na Štajerskom, Koroškem, in Goriškem, se nam zdi, da Dolenjci premalo Storé za avoj Hat. „Slovenski Gospodar" je poročal, da jo število njegovih naročnikov poskočilo že nad 12,000, in „Novi Cas" v Gorici je dosegel žc 5000 poleg drugih ])okrajinBkih listov, v oèigîed temu moramo priznati, da smo priprav^eni list izdajati kot tednik, iiato poživljamo vsa na.sa izobraževalna društvain druge organizacije, da marljivo agitirajo tudi za naš list, posebno pri tistih, ki šo niso naročoni na noben časopis. Prizadevati si moramo, da vsaka slovenska hiša dobi vsaj en katoliški list pod svojo streho. V^udno vabimo dolenjsko rojake, da kot sotrudniki in na-roiniki stopijo v naš krog, ki iakreno želi pospeševati duševni in gmotni napredek naše mile Dolenjske. Uredništvo in npravništvo „J>ol. Novic." Božično blagovestje. čudna so pota previdnosti božje. Pogled v zgodovino nam to sprićuje. V temni starodavnosti je (loganska sibila v Kumejah napovedala tjudem, da pride čudovit deček z nebes, ki pnnese mir in srečo na svet. Slavni rimski pesnik Vergil se sklicuje na iqeno prerokbo in leta 70 pred Kristusom v eni svojih 6tl opeva tisti sročni čas. In res nedolgo potem zadoné na betlehemski planoti divni glasovi krilatih nebesčanov: Oast Bogu na višavi in na zemlji mir ^udem! . , . Kar 80 pagani slutili, kar so preroki st. z, napovedovali izraelskemu ljudstvu, postalo je dejstvo v sv. božični noči. Za-želeui deček nebeški je stopil na svet ter si borna jaslica izbral za svoj prestol. Od Betlehema zašije svetloba, od tam napoči zlata doba. Kaj globokoumno primerja sv. Gregor Nisen.iki to razširjanje svetlobe po včlovečenju Kristovém z naravno rastjo solnčne svetlobe o božiču rekoč: „Ob tem dnevu, ki si ga je izvolil Gospod, začenja se manjšati tema, svetloba raste in odkazuje noči qeno mejo. Bratje moji, gotovo to ni zgolj slučaj, tudi ne izraz ptujoga samovotjstva, da se uprav na ta dan zasveti tisti, ki je božje življenje za človeštvo: narava sama je, katera pod tem znamenjem zdravilo razodene tistim, čijih očesa so bistra in ki so zmožni prav ceniti to okoliščino prihoda Gospodovega. Zdi se mi, da mi narava govori; Vedi, o človek, da sc ti v vseh rečeh, ki jih vidiš, razodevajo globoke skrivnosti. Videl si, da se je noč podaljševala. Hipoma pa, se zdi, jo višja roka ustavi. Misli na osodno noč pregrehe, ki je vsled vsakojakih hudobij dospela na vrhunec. Opazuj potem zmirom bofl svetle žarke solnca, ki se vedno višje povzdiguje na nebu, in ob jedneni glej pravo luč sv, evangelija, kako svoje žarke zmirom dajje poši|ja čez ves zemeljski krog." Blagovestje prve sv. noči ae od tedaj nepretrgoma glasi v svet — a kak odmev dobiva pri svetu? Kakor v prvi noči pri priprostih jtastircih in koj nato pri oholih Herodovih pismarjih. Pastirji 80 deležni nebeškega miru in sreče, ker so imeli sprejemljivo dobro voljo. Herodijani niso hoteli umeti prvega odstavka angeljskega speva, ki veleva: Slava Bogu na vi.šavab. Ta pogoj mora spolniti, kdor se hoče božjega miru veseliti. A nekdanji in sedanji pismarji tega nočejo priznati. Zato se na svetu tolikrát kali nebeški mir. Kristus donaša zemlji mir, a svet pa s svojo hudobno voljo dela nemir. Poglej v zgodovino 1 Mlado krščanstvo razodeva sijajne čednosti samozatajevanja in ljubezni do bližnjega, a staro poganstvo vse okorelo v vživargu ga smrtno sovraži. Nastane .lOOletni boj med blagovestjem resnice in ljubezni In med pogansko zmoto in nravno propalostjo. Od cesarja Nerona do Dijoklecijana divja vihar zoper kristjane, i^ih kri teče v potokih, na milijone jih mora dati življei^je radi zvestobe do betlehemskega Deteta. Preganjalci niso inioli miru, a zmagani so se radovali tistega miru, ki ga svet ne more dati. In čuda, mogočni so morali odjenjati, slabotni pa so zmagali. Uprav zdaj je tisočšeststoletnica, odkar je nad imganstvom zmagalo krščanstvo. Ta mejnik med obema je postavilo I. 312 po Kristusu za cesarja ^Konstantina Velikega. Tedaj je posulo krščanstvo svobodno. Že njegov prednik cesar Galerij je 8])0znal, da je vse klanje kristjanov zaman. Zato je na smrtni postelji 30. aprila I. 311 razveflavil odlok o preganjanju kristjanov v mestu Alpii Sardiki, to je sedaiga Sofija na BuJgarskem. Ob jednem je izjavil, naj imajo kristjani tiste pravice, ki jih vživa vsako od rimske države priznano verstvo. To r^egovo že|jo pa je udojstvil Konštautin Veliki, ko se je koncem I. 312 podal v Milan, in onrii y januvariju 1. 313 izdal odlok, po katerem je doiiilo krščanstvo isto svobodo, kakor so jo vživaio druge poganske vere. Ta odlok je dobil takoj veljavo v provincah, kjer sta vladala Konstantin in Licitij. Ni pa še veljal za jiokrajino na vzhodu, kjer je vladal stari sovražnik krščanstva cesar Maksimin. A ta je bil 30. aprila 1. 313 premagan v bitki pri Herakleji v južnovzhodni Traciji in Licinij je dobil ^oblast po celetu vzhodu, kjer je stopil v veljavo milanski odlok. Žal, da se je Licinij čez nekaj let izneveril svojemu tovarišu Konstantinu in je postal nasprotnik kristjanov, katere je zatiral 7. raíínimi nareclbami tako, da se jc zoper njega vzdignil Konstantin in ga 1. 323 popolnoma premagal ter odstavil. Po varstvu Konštantinovcni so kristjani zadobili svobodo in mir. In čez šeatnajstato let — ali se na istem ozemljti balkanskega polotoka ne odigrava nekaj sličnega? Poltisočletjaje krščanska raja zdihovala pod turškim ižosom in se pokorila za oholost in zaslepljenost, s katero so njeni veljaki in sebičrgaki povzročili nesrečni razkol v Kristovi cerkvi, in vsled tega zapadli robstvu krvoločnega islama. Da je turški meč poklal nebrojno četo krščanskega ljudstva, zakrivili so tisti, ki niso iskali božje časti, ampak svojo, in vsled tega izgabili nebeški mir ne samo zase, ampak tudi za svoje zapeljite narode. Zái se, da je previdnost božja poklicala sedanjo kralje krščanskih držav, da potisnejo nazaj sovražnika krščanskega imena, ki je bil toliko stoletij prava šiba božja skoro za pol Evrope, osobito pa za prvotne balkansko narode. Iz njihovih vojnih oklicev smemo sklepati, da jih vodi velika ideja krščanske prosvete v boj proti kulturo razdirajočeniu mohamedanatvu. Ćitali amo, da so se izrazili bulgarski delegati, naj bi so mir sklenil že do igi-hovib božičnih praznikov, katere pravoslavni kristjani obhajajo z veliko pobožnostjo in s pomenljivimi narodnimi običaji, ne dosti manj kakor v katoliški cerkvi. Kjer pa še taka živa vera v narodovem srcu tli, nadejati se je, da tudi vrnitev v materino naročje katoliške cerkvc ne izostane. Kakor je pred 16. stoletji Konštantin Veliki poganstvu zaudal smrtni udarec jirav na tistem ozemlju, kjer zdaj čaka odločitve hrabra bulgarska vojska, tako naj bi Ferdinand car bulgarski s svojimi zavezniki srečno dovršil izgon sovražnega islama in morda že zdaj Konštantinovo mesto očedil osmanske nesnage. — Vse si želi miru, in vendar ga ni; narod ga narodu ne privošči, in mir varuje akoro s samim orožjem, da ljudstva z oboroženim mirom skoraj izkrvavč. Vse je v strahu kaj prinese ju-traši\ji dan. Kaj je temu vzrok? To dela zlobna volja človeška, ki je tudi pri večjih narodih krščanskih polna sovraštva, nevoš|jivosti, krivičnosti in maščevalnosti napram manjšim narodom, katerim noče priznati ni dati, kar jim gre po naravnem in državnem pravu. Ali ae ne ojiazuje ta prikazen prav v zadrýem času« pri obravnavah za balkansko preoauovo? Kaj ae vae ne poroča o evropski diplomaciji? Iz sovraštva do razcvitajočega se jugoslovanstva hoče biti rajši zaščitnica propadajočega osmanatva, da bi dosegla svoje sebične namene in rešila zlato tele, okrog katerega so najrajši suče sedaiqi v mamon zaverovani svet. — Kolikor bo|j ae oddaljujejo krščanski narodi od vodilne zvezde, ki je pripeljala tri Modre k jaslicam, toliko prej se bodo vtopili v babilonski zmešnjavi. Ni je druge poti k mirn, sreči in zadovo|jnosti nego odkritosrčen povratek h kra|ju miru, ki že v jaslicah uči: „Jaz sem pot, resnica in življenje." Vsa človeška modrost, oprta zgo|j na teme|j zmotnega uma ne prinese ni posamezniku ni narodom tistega miru, po katerem koprni človeško srce. Tisočletna skn.šnja to potrjuje in vendar ae človeštvo tako rado lovi za novimi vešami, da bi ne bilo treba priznati rešilnega vodstva katoliške cerkve. Ali svetovna poveatnica priča, da se edino le v rgej bodisi v žalostnih bodisi v veselih časih nepokvarjeno razlega božično blagovestjc; Čaat Bogu . . . mir (judem. Tebe prezirani rod slovenski, je to božično blagovcstje v preteklosti tolažilo, krepčalo in vzdržalo, o naj ti bo bodrilo za srečno bodočnost! Gospodarstvo. Dolenjske živinorejske zadruge pri skupnem delu. v četrtek 21. novembra se je zbralo na Grosupljem v gostilni dež. poslanca g. Ko.šaka blizo 30 živinorejcev, ki ao kot člani živinorejskih zadrug prišli od raznih strani, da se udeleže Zvezinega zborovanja, ki ga je sklical njen načelnik deželni poslanec goap. Bartolj iz Sodražice. Četudi še ni prodrla smisel za skupno pospeševanje naše živinoreje med našim preprostim ljudatvom, vendar vidimo, tla se že tu in tam pridno deluje na tem po|ju in da se že tu in tam kažejo prvi vspehi. Imamo že živinorejske zadruge, ki so danes lahko ponašajo s svojim delovanjem. Da se vse to delo postavi na trdncj.^a tla in da se vzajemno podpira, zato se je ustanovila Zveza živinorejskih zadrug, ki prireja vsako leto zborovarija. — Pri zadnjem zborovanju na Grosupljem Je načelnik v svojem nagovoru poudarjal, kako smotre ima živinoreja po Dolenjakem in da je poklicana zalagati sčasoma južne dežele z dobro plemeno živino. Na dnevnem redu aporeda so bila sledeča vprašanja: Živinske zavarovalnice, letošíma premovanja, vzgoja plemene živine in vnovčevarge^živine. Še prej pa se je pa pri točki o zadnjem zborovanju v Ht. Rupertu vnela živahna razprava o vrednosti vnanjih plemen za povzdigo^ dolenjske živinoreje; Ttikaj se je sklep zadnjega zborovanja v St. Kupertu, po katerem se ima vpeljati na Doleigsko le enobarvna planinska živina, soglasno potrdil Tako smo prišli sedaj tudi pri nas do tistega naziranja glede porabnosti tujih plemen, ki je edino pravo za našo živinorejske razmere. Zanimiva in času primerna je bila razprava o '• nstanav^aiýu živinskih zavarovalnic. Splošno se je priznalo težko stališče, ki ga imajo krajevne zavarovalnice. Padla jo ' misel na ustanovitev podpornega društva, ki naj bi kolikor mogoče enostavno in priprosto izvrševalo vae potrebno poslovarge. Nazadnje se je sklenilo, da naj ae prične z osnovaiqem zavarovalnic ' povsod, kjer so razmero za to količkaj ugodne in sicer na podlagi vzajemnosti. Pri točki o letošnjih premovaiqih govoje živine (ne telet) se je poudarjalo, da se je prignalo tudi dosti take živine, ki ni v nobenem ozira sodila na tak prostor, ne po svoji vnanjosti,-. ne po svoji vrednosti za užitek. Poudarjalo se je dalje, da bo zana-prej izpremeniti dosedai^ji način presojarrja živine in da bo presojati tudi z ozirom na užitek, ki ga dajo. Pohvalno se jo omenilo le pre-movaqje v Sodražici, ki je bilo vspelo v vsakem oziru vsled skrbnih priprav ondotne zadruge. Točka o vzgoji plemene živino je odpadla, govorilo so je pa o potrebi reje na prostem, na pašnikih namesto v hlevu. Na Dolenjskem imamo sedaj dva zadružna pašjiika, na Travni gori pri Sodražici in v Ivju pri yt. Janžu. Želeti je, da 80 pridobe za našo živino .^e novi prostori. Tudi vnovčevanje živine je priSIo na vr.sto. Ta stvar je nekaj novega za naše gospodarje, upati pa je, da se bo tem potom dalo marsikaj dobrega doseči za povzdigo živinske kupčije. ^ Za aedaj posreduje Zadružna Zveza samo kupčijo s plemeno živino, ker smo takega posredovalca pred vsem potrebni. Zadružno pospeševanje živinske kupčijo vetja le za člane živinorejskih zadrug, tako da imajo člani-živinorojci tudi v tem pogledu svojo prednosti in je le želeti, da se naši goapodarji povsod na to opo- , zarjajo. Zadružna Zveza jo že razposlala vse potrebne tiskovine in objavlja prodajo in nakup v avojem glasilu „Narodni gospodar". — Za načelnika so soglasno izvoli doeedairji načelnik g. F, Bartolj. Sklene se nazadiqe, da se Zvezina zborovaiya za dolenjske zadrugo ■ sklicujejo v Grosuplje, ki ima najbolj ugodno žoloznične zvezo; s'klenilo ae je tudi, da se priredi prihodnjo leto premovanje na Strugi. S tem jo bil dnevni red končan. Zborovaiqo se je pričelo ob polu 10. dopoludne in trajalo do 1. popoludne. Marsikatera dobra beseda se je izpregovorila potem šo v prijazni gostilni g. deželnega poslanca Ko.šaka, v prilog domači živinoreji dokler niso prvi popoludanski vlaki odpeljali gostov zopet na vse strani prijazne Dolenjske. — Kaj je vzrok letošnji jalovosti pri govedi ? ^ Letos 80 po na.ših krajih močno toži, da se kravo nočejo ubrojiti. Som in tja se čujejo tudi tožbe, da so krave izvrgle. ■ Ôkoda, ki jo imajo naši živinorejci zaraditoga, jo zelo velika, j Že posamezni živinorejec trpi veliko škodo, ako se mu krava ne ubreji, kaj še le če trpijo zaraditega celi kraji. Vzrok, da se krava no ubreji, je lahko različen. V večini slučajev pa imamo opraviti letos z nalezljivim katarom spolovil ali s tako imenovanim kiižnim vnetjem sluznice na spolovilih. To je danes po večini tisti vzrok, da ostajajo teiice in kravo jalovo in da so nam kravo sem in tja tudi že izvrgle. Ta nalezljiva in prikrita bolezen so jo močno raznesla tudi že po ^ naših krajih, kjer nam dola vse večjo škodo, kakor si navadno i mislimo. Ako ae naši živinorejci niso dosodaj dosti zmenili za • ngo, prihaja od tod, ker se ta bolezen pri živini sami dosti no pozna, ne po svojem sedežu no po drugih znamoiijih. Ta bolezen tiči v sluznici spolovil in se pozna na sluzavi izceji iz spolovil in na tistih kakor proso drobnih mehurčkih, ki se pokažejo na alnznici. Povzročajo in prenašajo jo pa nevidno . majhne „bakterije", kakor 8[>loh vse take kužne bolezni. Te bakterijo ao nahajajo v tisti sluzavi izceji in se kaj hitro in rade prenašajo od živali do žívali. Posebno rada napada bolezen telíce in krave. Bolezen sc prenaSa pa tiKii na plemenjake in po |i]e-menjakih. Ako bi bolezen hitro potekla, bi ne bilo take ikode, ali bolezen traja po 4 (io 6 inesccev, pa tudi 9 mesecev. In ker se vso živali h krati ne okužijo, so v kakem kraju lahko paae leta in leta in lahko tudi povrne, tako da postane kronična ali dolg-otrajna. Škoda, ki jo na ta način trpimo, jo lahko ogromna. Toliko nam je znano doaedaj iz skušenj, da se z brejoatjo bolezen Ěasih tndi izj^ubi, po porodu ao pa zopet rada pokaže. Kar se tiče škode, ki jo napravtia ta bolezen, se nam kaže škoda kakor rečeno v prvi vrsti v tem, da se krave težko ubreje in da nam časih, če se je bolezen globoko zajela, tudi izvržejo, potem pa tudi, Oa so take živali po porodu težko otrebijo. Velika škoda pa tiči v tem, da trpi vsîed tega vsa Mlečnost in da je užitek pri kravah vsled tega veliko manjši. Najhuje to občutijo po krajih, kjer je reja molznih krav močno razširjena. To nalezljivo bolezen smo dobili iz Nemčije. Danes je razširjena j)0VB0d, po celi Evropi in tudi že v Ameriki, kakor se glase poročila. Le škoda, da se jo firoti ^i tako težko bojevati I Uo danea nimamo nobenih takih pripomočkov, da hi se jih mogli zlahka posluževati naši živinorejci. Za zdrav^jeige te bolezni je treba na vsak način živinozdravnika in skupnega dela, sktipnega zdravljenja vseh prizadetih živinorejcev v vasi. Kot zdravilno sredstvo so jtriporoča „bisulin", ki se pa ame rabiti le po odredbi živinozdravnika in le v zvezi s teme^itim razkuževairjem hleva iti posebnim snažcrijom napadenih živali. —r— Politični pregled. liržaviii zbor ]c zadqji teden obravnaval nove vojaške postave za slučaj mobilizacije in vojake. Češki radikalci so poskušali zakon o vojnih dajatvah preprečiti vsaj z dolgimi govori in res ie njih poslanec govoril celih 16 ur proti načrtu tega zakona. A radikalci niao doaegli svojega namena. Poslanec dr. Vrstovšek Je pojasnil stališče hrvatsko-slovenskega kluba, ki bo glasoval Za vojaške služnosti, katere aniatra kot državno potrebo. Krepko je zavrnil one poslance, ki sumničijo patrijotizem Slovencev, kateri ])a je vzvišen nad vsak dvom, kakor spričnje vsa njih zgodovina. Seja jo trajaia tri dni in sledigič je bil zakon sprejet. — t>ïie 20, decembra jo bila razjirava o provizoričnem iioslovniku, lii je bil poda^šan za pol leta. Nato je bila obravnava o službeni pragmatiki za uradnistvo, ki je bila tudi sprejeta. Hudo borbo vodi opozicija v [»roračunskcm odseku. Slovenci 80 uravnali svojo taktiko v opozicijskem zmislu, da ae prepreči začasni proračun. Jugoslovani naštevajo vladi, kako zanemarja naše kraje in prezira vse naše narodne zahteve. Poslanec Qoatinčar je govoril celih 13Va ur. Dr. Korošec nad 3 ure in je nadaljeval svoj govor dne 20. decembra, ko hoče s številkami dokazati, kako vlada zanemarja alovensko dežele. Večinske stranke 80 pogajajo, da bi Slovenci opustili obstrukcijo. Tudi vlada se bajo z irjinii pogaja, A ob^ub ao Slovenci in Hrvati dobili že dovolj, radi bi videli dejanja. (iosposka zhoi-iiicii je v i)ar acjah sprejela zakone, ki jih jo odobrila poslanaka zbornica. Član dr. Grabmayr jo povzročil kultnrnobojno debato žcleč, da se upeÇe civilna poroka in dovoli zakon nied judi in kristjani. A baron Call, kardinal Nagi in izborni jurist dr. Lammaach so zavrnili Grabmayrja, da naj se nikar ne apocJnaša temelj krščanskemu zakonu, ker bi se s tem rušilo tudi vzajemno državljansko živ^jeiye. Kiisija so zavzema za zvezne balkanske države, To ae sklepa iz govora ministrskega predsednika v dumi, katera je z navdu-ňoiljeni sprejela gegova pojasnila. Za balkansko debato ae je oglaailo že 67 govornikov. Rusija baje tudi demobilizira, kar kaže i^a zbotjSan evropski položaj. Italija je aicer zaveznica avstrijska, vendar ljudstvo bolj siuipatizlije z balkanskimi zavezniki nego z Avstrijo, kar se vidi iz govora poslanca Barzilaia, čegar ost je naperjena proti naši monarhiji, in vsa zbornica jo Barzilaiu i>Ioaka]a. Itiilgarski car Ferdinand se je pripeljal v Solun ter obiskal grškega kralja Jurija. Oba sta se dala skupaj fotografirati. Baje prideta v Solun tudi srbski in črnogorski kra(j, kjer bi so zavezniki domenili o razdelitvi osvojenih pokrajin. Ti'ozveza mod Avstro-Ogrsko, Nemčijo in Italijo se je zopet podaljšala. Baje to dobro upliva na odstranitev vojne nevarnosti. Med OiŤijo, ki ni podpisala premirja, in Turčijo traja vojska da^je. Grki so v Epiru obkolili Janino, čije jiailec se v kratkem pričakuje. Avstri.jsko-Hrb8ki spor radi pristanišča ob Adriji se bo baje mirno rešil. — K temu bo pripomogla tudi okoliščina, da ae je afera konzula Prohazka razblinila le vsled hujskanja nemških listov. Uradno razglaša nasa vlada, da se konzulu ni zgodilo nič zalega. Kolikor je srbsko vojaštvo nepravilno postojtalo, bo srbska vlada dala zadoščenje avstrijski vladi. Konzul EdI, ki je preiskal zadevo na licu mesta, je izjavil; Nič ni resničnega na tem, kar se jo v Avstro-Ogrski zatrjevalo v vprašanju Prohazke. Mirovna iiopijanja v Londonu jako počasi napredujejo. Turki bi radi vse zavlekli. Ker Grška ni podpisala premirja, so turški delegati izjavili, da nimajo pooblastila z njimi sklepati miru. Vsi delegati so sklenili, naj dobe od svoje vlade pooblastilo tudi za Grško ter so par dni odložili skupno posvetovalne. — Vse govorice, da so delegati zaveznih držav neodini, so [»retirane. Zavezniki bi si z needinostjo podrli labko večino svojih vojskinih pridobitev. Ob jodnom i)a zborujejo v Ijondonu tudi poslaniki velesil, ki bodo uplivali na mirovne pogoje. Listi pišejo, da se avstrijska diplomacija zavzema za Turčijo in podpira turške diplomate. S tem bi si gotovo ne pridobila simpatij večine avstrijskih narodov. i^Ne pozabite^ prečastita duhovščina, slavna županstva in šolska vodstva ter krajni šolski sveti in vsi naročniki ki^ig družbe sv. Mohorja na linjígouBzníco ]. KRtl]E[ nasi, v Novem mestu, katera bode imela prav zdaj po novem letu mnogo časa, Vam vezati vse knjige trpežno, lepo in cenň. Mirovni pogoji od strani zavednih držav so po časniških poročilih sledeči: 1. Turčija odstopi zaveznikom Makedonijo in Epir. 2. Turčija izroči zaveznikom Odrin. Skader in Janino z vso k tem trdnjavam apadajočo okolico. S. Turčija odwtopi Trakijo do črte Midia-Eoos (njed Črnim in Egejskim morjem), 4, Turčija izroči zaveznikom Kreto in Egejske otoke. 5. Turčija dovoli za Srednjo Albanijo samoupravo pod niohamedanskim oblastnikom. 6. Turčija pripusti, da se priklopi severni del Albanije Srbiji, južni pa Grški. Poleg tega bodo zahtevale od Turčije veliko vojno odškodnino. — Na tej podlagi se bo mir sklepa), A pogoje bodo najbrž kaj spremiiijale tndi velevlasti. Na morju je bila bitka grškega in turškega brodovja blizo Dardanel. Turška vojna ladija „Barbarosa" je uničena, poveljnik admiral Halil-paša je ubit. Na otoku Mitilini so Grki obkolili turško pofiadko. Ker turški poveljnik t Skadru noče priznati premirja, napada večkrat oblegajoče Črnogorce, ki se le za silo branijo držeč premirje. Čuvajev režim stoji pred padcem. Že danea se lahko trdi, da je Čuvaj odpravljen. Čuvaj ae poda na dopust, od katerega se ne vrne. — Merodajni krogi so uvideli, da je spričo trajnega in doslednega odpora Hrvatsko-slovenskega kluba v sedanjem položaju nemogoče vzdržati Čuvajev režim na Hrvaškem in sklenili Čuvaja odsloviti. BivSi vojni minister Anffenberg je imenovan za armadnega inšpektorja, bivši šef generalnega štaba Schemua i)a za poveljnika 16, armadnega zbora v Dubrovniku. Srbsko pristanišče. Francoska izdaja „New York Heralda" poroča, da se bo londonska poslaniška konferenca bavila s predlogom Italije, glasom katerega naj se Srbiji odstopi Sv. Ivan Medim pod pogojeni, da ga ne utrdi. Sv. Ivan Medua pa ne bi dobil direktne železniške zveze s Srbijo. Avatrija in Nemčija sta baje že v to privolili. Zabavi in pouku. v Pirin-planini. Na sveti rccer. Po fiol^aričini. Lepa je naia Piri n-planina. Kako ao visoki skozi celo leto 8 snegom pokriti vrhovi, kako zelene doline, kako romantični borovi gaji, kako divne raznolike krasote! Poleti 80 prostrane planine kar posute s čredami ovac, dobro rejene krave oživljajo planinski sveži zrak s svojim mnkaiyem ... pasoči konji s svetlimi grivami rezgecejo, in v daljavi se oglaša piščal ovčarja, oživla s svojim jekom prepade, vzradoĚča gore ... Bistri, hladni potoki hító izpod strmih viáin med bolgarski svet, se vijejo po duhtečih poljanah ia šumljajo tako sladko, tako micno, kot bi peli... Če se ondi podaš na zasneženi vrh, ki kipi visoko v nebesni svod, boš na daleko in široko zri gore in dole, veletoka Stromo in Vardar, krasno macedonsko ozemlje in proti jugn za vrhovi gora egejsko morje, in ako povzdigneš v viSavo svoje oči — boš videl Boga 1... Divne 30 te Pirine a svojimi pušćami! Posečamo jih po zimi, ko vladajo v iqih snežene nevihte in strahoviti orkani, ki kakor grobovi tulijo in zagaiyajo na steze in v špilje globoke snežne zamete. Jcdnačijo se takrat kraljestvu grobov. In izstradani, ropa-željni volkovi se klatijo po belem snegu naokoli, le igihove oči žare v temini. Gorje popotniku, če zaide ponoči za časa takega snežnega poloma ! . . . Bilo je v eni takih noči — na predvečer Kristusovega rojstva, v zagorski R ... V koči diade Laske je družina v veliki nestrpnosti pričakovala vrnitve Klimove. Klim, sin starega Laske, je odšel zarana proti Mjelniku, da nakupi božičnih daril za mater, svojo mlado ženo in dvoletno dete. Priti bi bil moral najkasneje z mrakom, a medtem je postalo že temno, noč jo razprostria svoja črna krila nad trudno zem^o, pa iqega še ni bilo . . . Kako preteče in strašno razsaja orkan !. . . Tolče po oknih, razbija po vratih, in trga slamnato streho vsaksebi .. . Človek bi mislil, roparji so napadli kočo in hočejo a silo vanjo udreti. In prebivalcem koče umira srce v strahu in nemiru. Pri vsakem udarcu po oknu posluša miada žena, če ni morda Klim, ki se vrača domov . . . Toda no. . . težko pričakovanega Klima ni — le vihar besni . . . In, o Bog! kaka tema vlada zunaj . . . Otrok, ki ga je zazibala pri ognjišču, kjer se kuha praznična jod,vblaženesanje, ae zbudi in zajoče, strašeč se divjajočega viharja. „Tiho, dete ... tiho ... atek bo prišel in ti prinesel igračke..." Otrok se pomiri pri teh besedah in obrne svoje osrečeae, Četndi v solzah se topeče očke v mater in jo pobara: „Atek? ,.. Igračke? " ,,Igračke ... igral... Da, igral se bos, Gačko ... Atek prihaja . . Pokaže mu na duri, ki se pod pritiskom viharja tresejo in ječé. Vzdihuje tudi v kotu od starosti in morečetežkih misli upogqeni diado Laska. Misli na Klima in zamolklo stoka, kajti ta zamuda ne prerokuje ničesar dobrega. Gore so polne roparske zverjadi, noč strašna, snežni metež ne poneha . .. Niso-li lansko zimo volkovi požrli Govanovega hlapca popolnoma tik vasi, in nista neka popotnika obiežala zakopana pod zametom?... Ne maqka se tu krvoločnih zverij... v tej bedni Turčijil ... Laska skriva nepokoj globoko v notranjščini in se ne upa ni enkrat več zavzdihniti, da bi ne prestrašil ihteče snahe in mladega vnuka, „Kaj tarnata vendar in jočeta?" vpraša mračno, toda v tem hipu mu je težko kakor gora na prsih, in tudi sam se spusti enako v dušeč jok ... Nekdo odrine duri. Stara Laskovica vstopi. Vrača se iz cerkve, kjer je pred sv. Minom prižgala voščeno svečo, da ji on obvaruje sina pred nesrečo. „Ga še vedno ni?" vpraša plašno. Mesto odgovora zaplače mlada žena. „Dobri Bog, kaj se je zgodilo fantu?" stoče starka in stopi pred podobo, pod katero jo brlela lučica. In ondi bijo pot za potom s čelom ob trda tla in se ne jenja prekriževati. In kotel z jedjo veselo vre in žubor^a ... pa vsi ao ga pozabili. Polnoč se približuje .,. Nihče se ne gane ... Ogenj prične ugaševati... Kotel molči. Preddvorna vrata, ki peljejo v poÇe, ao na stežaj odprta ... koča stoji na koncu vasi ... Vihar tuli neprestano, kot bi tulili volkovi... Mrzlo je izpreletalo vse ... Bog .. . Bog . , , kako strašna noč !... Klim je potoma zašel. Sneženec je vse zamedel: kotlino, griče, pota in polja. Ob lepem vremenu je odrinil z doma, in .sedaj?,.. Cele ure tava že v Pirinah in no ve, kje se nahaja, kam gre, in kaj so mu še naključi . . . Eno le je vedel, da je daleč, daleč od svojo vasi, v nepoznani gorski pustirgi, v kraljestvu zgrabljivih zverij in pogube. Noč je svetla od snega, toda tjegovo oko ne opazi ničesar, b čimur ga naudaja pogum, nič človeškega, nič, kar bi govorilo o življemu, ne hiše ne vasi ne zavetišča. Njegova rodna vasica leži v kotlini, in celo če bi ji bil že blizu, ne bi je mogel zapaziti. Gore naokoli puste, bele, strašne, kot mrlič, ki ga pokrijemo z mrtvaškim prtom . .. Kam gre ?.. , Tja v negotovost hiti, samo da ne bi zmrznil.., Orkan ga biča po hrbta, rjove za igim, toži, stoka in dere kakor hudobni duh, kje bi koga požrl... Klim hiti naprej, vedno le naprej, in pustiiça postaja vedno brezmejnejša, grobu sličnejša ... Ve, da ga svojci pričakujejo in ae mučijo!... Bog, bo še doživel, da jih vidi?! ... Pa kdo uide živ iz tega prepada?!... Čuti, da otrpnujc, da mora kmalu zmrzniti, biti pokopan v snežnem zametu . . . Nihče ne bo vedel, kje je njegov grob . . . In njegova žena? ... In Gačko! . . . Orkan je strahovito zarjovel in zopet prekinil avojo pesem. Naenkrat zapazi v temini črne sence, ki so plazijo tiho po snegu. Kaj je to?... Volkovi?... Cela tolpa jih je, od desne prihajajo nadenj, tul« • • ■ Plane na stran .., Lačne zveri mu slede z divjim tuljenjem. Kako dolgo je tekel, ae ne spomiqja ... Pred njim je bilo prazno, golo, ena sama snežena ravan. V trenutku opazi Klim, da se pred njim nekaj svetlika . . . svetle točke zažaré pred njim. Čreda jo odposlala pododdelek, da mu zapre pot... Prod seboj zre strašno, neizogibno smrt.. . Tn plane kot nor v novo smer proti levi ... po strmem pobočju nizdol, volkovi za igim . , . Dvakrat se zaplete v svoj dolgi pas, ki se dobro pritrjen vleče za ngim, in pade ... Ko se spodaj Klim zave, opazi z veseljem, lia so nahaja v neki vasi .. . Kakšna je neki, mohamedanska ali kristjanska, na to še ne misli, kajti roparski volkovi udirajo za njim, so mu za petami... Zažene so skozi prva preddvorna vrata, ki jih je ocividno odprl vihar, in hiti k oknu, za katerim brii še luč. In volkovi vedno za njim ... Klim odpahne s silo vrata in plane v nepoznano kočo ■ . . Oddahne se... Bulgarsko, krščansko hišo vidi .,, Svete podobe, pred njimi gorečo svetilko ... plamteči svit še žari . . . Iz sence mn skačejo ljudje nasproti... Začuden se ozre naokoli, kje se nahaja In sedaj spozna, da je v svojem lastnem domu. Previdnost je vodila njegovo korake k lastnemu ognjišču, dočim je mislil, da so nahaja ravno v nasprotni smeri, „Očka!.., Žena!... Majka!... Vstanite!" vsklikno od-vzemši si z ramen torbo z božičnimi darili. Kako blazno zaupijejo in se gneto k njemu, da ga pozdravijo, „Sinko, kam si zašel v tem strašnem viharju?" Scpeče skoraj nesvesten starček, in kakor otrok zaplaka v objemu srečnega sina. „Vihar jo velik, oča, pa Bog je še večji!... Pojdite so oblačit, gremo v cerkev. No slišite zvonov?" V tem trenutku so zapeli zvonovi pri /ari lepo in umerjeno v sveto noč in zanesli v srca teh presrečnih Bulgarov zojiet blažena čustva. Kristus je rojen! . .. Urno BO ae napravili k poinoC-nid. Ded Laska in vnuk Gačko sta ostala doma. Klim jc [irižg-al bak^o, in sli so drug »a ilrugim po ozki ^azi svitlcpa in kristalnega sneg:», kojega bela g-lariina se je blestela v soju baklje, proti Gospodovi hiši. In kotel z jedjo je jel ob oj^iyu, ki ga je sinova zanetil (iiado Laska, veselo vrctil ... Tihotapci. Forest. — Spioal OgnjoBlav. (Konec.) Žena!" veli na to sodnik. „Vi ostanete tukaj nekaj ur, pa ite v zaporu, ampak potreboval Vas bom v kratkem kot priùo" — pristavi sodnik poriiirjivo, ko so Katarina prestraSi, „naročil boni, da bote pri stražnikov! ženi tačas postreženi, no bodo nič hudega." Nato pa z vso nagloatjo da naročila slugom, in v ćetrt ure že dnlra dvonprcžni voz s tremi žandarmi proti „Podgori". * * * Začudeni so zijali Podgorci zaprto kočijo, iz katere so izstopili trije žandarmi pred Pikolinijevo hišo. A še boíj so bili žandarmi presenečeni, ko so stali pred zakJerijcnimi vrati. Pokličejo zijoče možo, obstopijo hišo in na to šiloma vderejo v stanovanje Italijanovo. Pa o groza! V veži je ležala Meta, stara kuharica v krvi s prerezanim vratom, in poleg nje pohabljeni deček s črno zatečenim obličjem in izbuljenirai očmi. Možje so kar osupnili, radovedno ženstvo v ozadju jo jelo plakati, le žandarmi so hiteli preiskovati celo hišo, v tem pa poči strel, in takoj se eden. Urno skočijo žandarmi po stopnicah v podstrešje, od koder 80 se začuli streli, vlomijo vrata v fiodatrešno sobo, in — na tleh se v poslediqih zdihih bori Pikolini s smrtjo. Ta divje pogleda žandarme, ter izdahne svojo črno, hudobno dušo. Odtegnil se je |>03vetni pravici. Dve krogli si jo pognal v glavo, ter s tem dovršil še na sebi grozodejstvo, in stopil pred neizprosnega „Večnega Sodnika". O teh dogodkih obveščeni sodnik pokliče Katarino v sodno sobo, kjtir jo bil tudi Miranovič navzoč. „Žena — jej resno reče — idite domov, Bog je sodil, bodite mirni, vaš mož bode v kratkem pri vas doma!" Miranovič najame voz, in sc odpelje s hudo skušano ženo proti domu, ji potoma pripovedujoč strašni konec PikoHnijev, ter ob enem zagotavljajoč, da je on vse storil, da Anton glede na to, ker jo bil zapeljan, in sam v smrtni nevarnosti rešil stražnika iz prepada, ne bode dobil Iiude kazni. Da jej tudi nekaj denarja, čeprav se jo Katarina tega branila, češ saj ga samo posodim, ter se ginjen poslovi, ostavivši jo na nje domu. — Zadnji nepričakovani dogodki bo razburili vso okolico. — Marsikaterega gospodarja iz Podgore in sosednih vasi so vtaknili pod ključ, ker je bil zapleten v tihotapstvo. Anton po prestani kazni treh tednov ni bbtel več ostati v kraju svoje nesreče. — Blagi Podlipnik mu je sam ponudil denarja za v Ameriko in dal naslove in priporočilna pisma na znancc v tujini. Bridko skušana družinica Antonova je Božično praznike že praznovala v daljni Ameriki. Takoj po prihodu v novi svet je dobil Anton glede na Podlipnikovo priporočilo jm veliki tovarni dolo z dobrim zaslužkom. Bil je marljiv delavec, živel je varčno, žena jc skrbno gospodii^ila in že čez nekaj let je Anton kupil posestvo ter postal premožen go.spodar. Ko sedi poletnega večera Antonova drnžina pred hišo ter se pogovarjata Anton in Katarina, koliko bode dala to leto žetev in kako jima je dal Bog blagoslov pri gospodarst™ in živini, pritečejo preplašeni otroci k njima ter pripovedujejo, da tam v cestnem jarku leži nek mož in se ne gane. Anton pokliče hlapcc, gredo gJedat, vzdignejo ležečega ter ga neso v sobo. Šo je dihal, a poznalo se je, da resjtvo m vec zary. Anton ga pogleda, obledi in vsklikne: „Ka božjo voljo, Peharček ti tukaj!" ,, . Peharček upre z največjim zacudeqem medlo )n motne oci v Antona, sjiozna ga in globoko zavzdihne. Cez nekoliko časa, ko mu dajo okrepčilne pijače, z velikim naporom dvigne roke proti Antonu iu reče: Anton odpusti, veliko si pretrpel zaradi niene, pa zdi se mi, da se ti sedaj dobro godi, jaz pa sem za svoje brezbožno in nepošteno življenje dobil itak zasluzeno kazen. večkratnem odmoru je povedal Antonu, kako so mu je godilo po oni osodepolni noči, ko je Antona prevaral v ta namen, da bi I'll Mirnnoviča zvabil v prepad ... - , . i - Da bi no prišla pravici v roke, sta Peharcok m Luzar zbežala čez mejo, od tod pa v Ameriko. Denarja sta imela v bližini Peharčkove koče veliko svoto skritega, in jirišediíi v Ameriko sta pisala zaupnemu přijatého, kje naj dvigne qjijun prihranek, ki pa ni nikdar dospel. Delala sta nekaj časa skupaj, in ko so pri nekem prepiru Lužarja ubili, je ostareli Peharček taval sem in tja, od farme do farme prosjačil in smrtno bolan po naključju prišel do Antonovih, kjer je do smrti zmučen obležal. Postregli so Antonovi ubogemu Peharčkn, in ko se je hlapec čez več ur vrnil z gospodom misijonarjem, je Pebarček že izdihnil svojo ubogo dušo ves skesan in obžalujoč svoje bnmo življenje. Zamišljena sta se Anton in Katarina vrnila od Peharčkovega pogreba. Sledigič spregovori žena: „Anton, zahvali vsaki dan Boga, da te je re.šil še o pravem času iz razuzdanega in nepoštenega življeiqa ter to i»ripe|jal na pravo pot. Glej kako smo sedaj srečni in zadovoljni, kako so najini otroci čvrsti, pridni in dobri, ali naji ni s tem ljubi Bog stotero odškodoval za prestane težke izkîiSqo? Večkrat sem si že želela nazaj v svojo domovino, a otroci 80 tukaj vzrastli, tu imajo lepo domačijo, naju bi jja naposled domači kraj in domače gore spominjali vedno težkih ur in dni. Zato pa ostaneva tudi midva v novi domovini. Anton in Katarina sta skrbno pazila na svoje otroke, da bi jih obvarovala takih nesreč, katere so nekdaj igija jiregaigale. Doživela sta visoko starost in hvalila Boga, ker se jima je skazal tako dobrotljivega in usmiljenega Očeta. DomaČe in iuje novice. Koiíťereuca sodalitatis za novomeško dekanijo bo 27. dec. v Vavti vasi ob navadni uri. Predavanje s skioptičnimi slikami je imel v nedeljo v Rokodelskem Domu prof. dr. ěaraboD. Žal, da je luč preveč nagajala. Promocija. Slov. kat. akad. društvo „Zarja" naznaroa, da je bil iqen starešina Niko Oberman dne 19. dec. 1912 na graški univerzi promoviran za doktorja prava. Duhovska vest. V Šmihel pri Novem mestu je poslan za dobo vakature v pomoč Č. o. Frančišek Ambrož iz samostana na Sv. Gori pri Gorici. Ljudsko šolstvo. Imenovani so: Karol Hude (nadučitel)), Stari trg pri Poljanab; Frančiška Oerov, Sv. Križ pri Kostanjevici; Anton Lovše, Podgrad; Martin Sterk, Itadeče pri Zidanem mostu; Julija Kramar, Stopiče; Josipina Jager, Čatež; Alfonz Završnik, Cerkve; Alojzija Mavrin je prestavljena v Dobrniče; M, Jaklič jrido kot nadučitelj v Reichenau. Razširi se ljudska šola v Ve-ikih Laščah na pet razredov, ustanovi se poseben oddelek na ljudski šoli v Trebelnem. Iz sodne službe. Sodnik Franc Pichler je jirestavljen iz Metlike v Maribor, na iqegovo mesto prido sodnik Ivan Kralj, Okrajni sodnik in predstojnik sodišča v Črnom^n Jurij Fajfar je imenovan za deželnosodnega svetnika in sodnik Milan Geršak je imenovan za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika v Velikih Laščah. Poroka, Dne 8. decembra sta bila v Šmartinu pri Litiji poročena g, Ludovik Jutraž, c. kr. davčni oíicijal v Metliki, in gospica Leopoldina Hočevar, sorodnica ugledno šmartinske rodbine Wakonigg. Bilo srečno! V Metliki je umrl v visoki starosti vpokojeni učitelj in posestnik Vencelj Sturm, V dolgih letih svojega učiteljevanja je imel nebrojno učencev, ki ga ohranijo v blagem spominu. N.p, v.m! (inijšélno Zal«g (Breitenau) brez opekarne je kupila „Ljudska posojilnica" v Ljubljani pri c. kr, okrajnem sodišču v Novem mestu na javni dražbi za kuimo ceno 225.000 kron. Volitve v r. kr. okriijne šolske Kvele se v zmislu novega šolskega zakona vrše v teh tednih. Vse občine sodnega okraja volijo 1)0 enega člana in enega iiamestnika. V Mokronogu je izvoljen z veliko večino nadučitelj Pirnat in župnik Bukovec. V Litiji pa župan Oroslav Bric in župan Fran Miklavčič iz Sv. Križa, oba 8 47 glasovi. Liberalci so dobili le 16—17 glasov. Puvoduiii desetletnice iirotialkoholiiesa gibanja na Slovenskem bo v Ljubljani dne 29. in 30. decembra Jll, občni zbor društva abstinentov in treznikov. Predavanja bodo jako zanimiva, tembolj ker se vse prireditve vdeleži tudi društvo zdravnikov za Kranjsko. Pristop v veliko dvorano „Uniona" je vsakemu dovoljen. Protialkoholno gibanje beleži že dokaj uspehov. Glasilo „Zlata Doba" že šesto leto daje koristna navod la za trezno življenje. J>Te nesreči sta se pripetili tekom tega meseca v Loki pri Črnomlju, Ko je šel dne I. decembra zjutraj fant Jožef Rožič po krmo na Štalo, da bi jo položil živini, je tako nesrečno padel, da je vsled poškodeb umrl. — Dne 13. decembra pa je posestnik Janez Lakncr iz Male Lahinje peljal voz peska v Loko. Blizo Loke pa krone radi slabe poti na ryivo. A ko hoče z njive zopet nazaj na pot, ae voz naçne. Mož boječ se, da Be zvrne, priskoči, da bi ga pridržal. A bil je preslab, vsa teža se prevrne nanj in mu stare oprsje, da jo bil na lien mesta mrtev. Lakner zapušča družino in slepega očeta. Iz Ňt. Jerneja se poroča: Občutljiv mraz smo imeli ob treh dvanajsticah (12. 12. 12.), morda jo bodo pog-odili vremenski preroki. — Vk|jub mrzloti pa je naša mladina vneta za čast Marijino; na iqen praznik je bilo sprejetih veliko dečkov in deklic v Marijino družbo, bil je zaiqe in za faro ros vesel dan. — V Novi Lnrd zmirom prihajajo romarji; neka gospa jo je dne 10. dec. primahala celo iz Ljubljane ter zapustila lep dar. V romarskih knjigah se najde mnogo imen celo z Dunaja, Gradca, Celovca, Trsta, Zag-reba. Kmalo bodo omisliH tudi priprave za maševaigo. Nezgoda v Ameriki. Anton CampI z Nove Gore pri Gorei^i Straži je bil v Aurori v radniku zasut 23. novembra ter bil v Biwabiku Minn, po slovenskem žujmiku Rev. ýaloven ccrkveno pokopan. hi-e nezgodi. Pri apnenici Jan. Prijatna blizo Luknje se je ponesrečil Janez Bambič iz Goriške vasi. Umrl je v kandijski bolnici. — Učenec Košir iz Dolenge Straže je prišel tako nesrečno pod voz, da mu je kolo nogo pritisnilo. Deček ae že bo^e počuti. Gospodarske drobiine. — Kmetijski tečaji po Dolenjskem. Kakor lansko leto priredi deželni odbor tudi letos več kmetijskih tečajev po Dolenjskem, po katerih se imajo gospodarji in g-ospodiige opozoriti na vsa važna in času primerna vprašanja, ki se tičejo zboljšanja na.sega kmetijstva. Zadiço nedeljo in v pondělek 22. in 23. t. m. ee je vršil tak tečaj v Kostanjevici in v Sv, Križu. Na sporedu so bila predavarqa iz vinogradništva, sadjarstva, gnojena in pridelovanja krme, praaičjereje in kmetijskega zadružništva. Poučevali so ravnateij Eohrman, nadzornik Skalický, strokovna očite^a inž. Veder^jak in Zdoišek in iz Ljubljane deželni zadružni azistent Dr. Podobnik. — 1'letarski tečaj se vrši na kmetijski Soli na Grmu od 13. do 18. januarja 1913. Tečaj je namenjen samo za učence kmetijske šola Vodi ga pletarski učitelj Franc Janež iz Dolskega. Tečaj je praktičen in ga prireja Sola sedaj vsako loto s tem namenom, da se učenci pouče tudi v pletenju košev za domačo rabo. — Živino zdrav Nt ve II i tečf^ nii Grmu. V tem tečaja je bilo že več slučajev poroda pri goveji živini, pri katerih so pomagali udeležniki. Imeli so pa tudi že druge slučaje, ki so bili v zvezi s porodom. V par slučajih jo trebilo izostalo in v ënem slučaju je krava po porodu obležala. Vsak teden sc napravi z udeležniki izlet v bližtgo okolico, v sosedne vasi, kjer se pregledujejo posamezni hlevi in opozarjajo gospodarji na ta tečaj. Vodstvo tečaja je pripravijeno v onih slučajih, kjer se gro v bližnji okolici za pomoč pri porodu ali za jtrvo pomoč pri nezgodah, pomagati in opozarja na to vse okoličane. — 0o katerem se določijo odškodnine rodbinam vojakov, ki so jio-klicani pod orožje. Odškodnina bi znašala 50% plače, ki je v dotičnom okraju v navadi, — Tretja jjrcdloga pa določa natančneje dolžnosti občin in zasebnikov-posestnikov glede nastanjenja vojaštvi in pripreg za vojaštvo. Ta predloga določa, da morajo vse osebo, ki še niso prekoračile 50. leto, četudi niso služile kedaj pri vojakih, osebno pomagati armadi v slučaju mobilizacije. Na sovražnika jim sicer ne bo treba stresati, a pomagati bodo morali ti ijudjo pri vojaških skladiščih, nalagati in voziti blago in pisati v pisarnah, ako so izvrši mobilizacija. Nadale bodo morali odstopiti fabrikanti tovarne vojni upravi, čo bo treba, vsak hišni lastnik bo moral izročiti vojni upravi svojo hi.šo, kmetic pa izročiti zadrega konja, vozove in krmo, če bo treba. Odškodnino za vse to boilo določile posebno komisije. Ta postava se uve^avi ne le ob vojski, ampak že tudi v slučaju mobilizacije. Te predlogo so se izročile odsekonj, da jih pregledajo. Na Ogrskem so sprejete šo strožje tozadevne postave. * (iorenjska knjiî^.nir;n je dospela že do 10. zvezka. V 7—9. snopiču je objavtjena povest: „Za poklicem," ki jo je spisal izborni pripovednik Peter Bohinjec. Dogodki so vrše na dolenjskih tleh okrog Mokronoga, Škocijana, Rake ... in so podprti z zgodovinskim ozadjem po Valvazorju, Dimicu, škodjanskem arhivu. Zanimiva .snov in lep jezik jo priporočata, Dolenjci jo bodo radi prebirali, — V 10. zvezku so ponatisnjene „Smc.šnice", ki bodo marsikoga prijetno zabavale. Ta izdaja se dobi tudi v bukvami Krajoc nasi, * Domača knjižnica liH.'f — s tom naslovom je izdala tiskarna Kleinmayr in Bamberg v Ljubljani seznam slovenskih novosti 1. 1912 in drugih poprejšnjih knjig slovenske literature, iz česar je razvidno, da Slovencu ni treba več segati po ptujih kiýigah, ker dobi lahko slovenskih v vseh panogah človeške znanosti. , „Balkanski raf — s tem naslovom jo podjetna tiskarna Janka Dujaka v Sisku dala na svetlo popis sedanje vojsko na Balkanu. Kot uvod je kratek a točen opis vsoh balkanskih držav za bope umevanjo sedanjega spopada. Zgodovinsko važni so vojni oklici vseh slovanskih krajev. Potem se opisujejo vsi vojni dogodki do sklenjenega premirja. Vsak Slovenec bo spis lahko razumel ter se privadil hrvaščini. * Francoska mladina nekdaj in sednj. Svobodomiselci vedno kričé, proč z Bogom, proč s cerkvijo, potom bo svet srečen. Kako pa ta „svoboda" osrečuje svet, vidimo zlasti na Francoskem, kjor so res zavrgli Boga in cerkev. Pred 40. leti bilo je na Francoskem izmed 100 ^udi 14 ^udi, ki niso znali brati in pisati, a danes jih je 30 in vendar je preje izdajala država letno za učne namene 96 milijonov frankov, sedaj ])a izdaja 360 milijonov frankov, torej skoro štirikrat toliko. O blažena svoboda, ki tako ' razsvetljuješ um. Pa tudi na srce blagodejno vpliva ta svoboda. V 40. letih jo naraslo število nedolotnih obsojencev letno od 13.000 na 30.000, število samoutnorov od 5000 na 9000. In število umobolnih od 11.500 na 86.000. — Taka sreča čaka tudi nas Slovence, ako so udamo svobodomiselstvu. Priporočilo. 234-5-2 RAZGLAS. Mestna hranilnica v Novem mestu je v seji upravnega odbora dne 27. novembra 1912 sklenila, da se s 1. janu-varjem 1913 obrestna mera zviša pri vlogah na +'/2 za posojila na zemljišča na 5'/2 odstotkov, vštevši zaostanke. Rentni davek tudi v prihodnje plačuje hranilnica sama. Poluletne obresti za vloge pa se vsacega pol leta kapitalu pripisujejo in obrestiyejo. 249-3-1 Novomesto, dne 14. decembra 1912, Rabil sem vaš pristni „.Aiiicrikaiiski Haurpetrol'' proti izpadaiflu las. Bil sem popolnoma brez upa, da zadobim zopet lase. V par tednih mi je prenehalo izpadaige las in sem zadobil popolno rast istih, za kar vam izrekam mojo zahvalo. Ant. Kušljan ml. Kandija. Dobi se edino le pri Iv. Svetle, brivcu, Iliidolfovo, Glavni trg. Cena 1 Bteklenici 2 kroni. Slavnemu občinstva se daje na zcanje, da se bode vršilo žrebanje loterijskih številk v letu 1913 vsako sredo in ne već ob sobotah kakor do sedaj. Kaliirin» (Milak, ss® C. kr. Jot, kolek tan ti iija. RilunotBijstvo mcstUB hranilnice v NouBin mestu. „SlOVCnSlifl SÎPQZQ" V LjllbljOdi Loterijske številke. TRST, 14. docembra 34 88 62 40 GRADEC, 21. decembra 43 46 24 33 želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka pri „LjiidsliPin ziivaroTimJu". Zasotovljeii zasliižťk. — l'dinKlb« jkhI „ljudsko Dražbcni oklic. B 820/12 E 811/12 8 6 Pri spoiJftj on nam on i en i «odniji v i/bi St. 8 ho ob polu 10. uri dopoldne dražba zeniljififi in Hioor: I, dne 9. januarja 1913 vlož. «t. 175 k. o. Oormošnjico obstojfiAeifa iz hiàe 1 v Vrclunu z Koajiodarftkim posloiijom, vrta, 7 ojiv, 2 travnikov, 5 gozdnih iiarťcl in '/jj «oltiitninc do vlo/. »t. Hí2 isto k, o. IJ, dne 16. januarja 1913 vloi. St. SH7, 3Ití in 512 k. o. Jiirkavas in vJož. flt. ^Hl, »01 in itaH k. o, Dobitidol ohřitojeCcfra ia 2 vei ih gozdov, hiše e biovom in voilnjakoin v DorRanjih nolih, vrta, travnika 3 a iv in 4 painikov. (iRtiilna vrodnoft znaSa: Ad I. 3213 K 3Hh; ad 11. 3323 K 56 h ; Daj-manjši ponudok, pod katerim »e no proda, pa ad I. 2143 K, aii II. 2I4