-L M*
t \ n tnie
31935
Poštnina plačana v gotovini«
Leto XVI., št« 290
Ljubljana, sobota 14« decembra I935
:ft
Cena t Din
^pravuiatvoi Ljubljana, Knafljeva ulica a. — relelon sl 8122, 3123, Lnaeratm oddeiea: Ljubljana, Selen-ourgova ul 4. — lei 3492, 2492, r*oaru2xnca Maribor: Gosposka ulica
žit. li. — Xeielon SL 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St.
2. — Telefon SL Ida Računi pn pošL ček. zavodih: Ljub« 3124. i 125, 3X266. Ijana SL 11.842, Praga čislo 7&I80, Wien St 105.241.
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—• Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L. Telefon SL 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Skandinavska in baltiška politika
Ves svet je zaverovan v dogodke, ki se z neprestano menjavo vežejo okrog abesinsko italijanskega konflikta. Poleg njih stopa vse drugo v ozadje, ima vse ostalo samo še stranski pomen in komaj kake aove senzacije iz japonsko kitajskega podiročja morejo mimogrede obrniti nase politično pozornost.
Razumljivo je zato, da politična jav. n-cst ni posvetila skoro nikake pažnje konferencama, ki sta se vršili te dni v baltiško skandinavskem območju, in svetovno časopisje ju je pustilo skoro povsem neopaženo. V Helsinkih je bila konferenca skandinavskih držav, v Rigi pa so se sestali na posvet diplomatski zastopniki baltiških republik. Da ne ena ne druga skoro istočasno se visečih konferenc ni mogla koncentrirati nase vnanje pozornosti, je tem bolj umljivo, ako pomislimo- v kako mirnem zatišju poteka življenje tem državam, ki jih ne motijo niti kolonialni prepiri, -niti as* piraeje grabežljivih in šovinističnih so. sedov. Zato se morejo te konference posvečati normalnim vsakdanjim vprašanjem, zlasti ureditvi gospodarskih in drugih povsem nerazburljivih problemov.
Napak pa bi bilo sklepati, da Se v tem kotu Evrope vse razvija tako idilično. kakor se zdi na prvi pogled- Res da nista niti Skandinavija niti Baltik v obredju mednarodnih afer. Toda tudi odtod ni daleč do onih velikih držav, ki predstavljajo aktivne sile, opremljene z veliko dinamiko in odkoder more vsak čas izvirati nepričakovano vznemirjenje. Dovolj je, ako opozorimo na dejstvo, da ni bilo in pač tudi ne bo mogoče spraviti v eno skupnost mednarodnega značaja vseh držav skandinavskega in baltiškega področja. Zakaj Skan-dinavci želijo ostati v neki razdalji od malih baltiških republik, ne radi majhnosti- saj ta od skandinavske ni mnogo različna, marveč radi tega. ker je baltiški svet v svojih osnovnih življenjskih problemih navezan na drugačno področje. Za Baltik je življenjskega pomena, v kakih odnosa jih je do Sovjetske Rusije, v katere političnem kompleksu je tako dolgo bila tudi njegova usoda. Zato pa so baltiške republike navezane na to, da imajo na drugi strani nekje neki forum, na katerega bi se mogle nasloniti v času stiske, na faktor, ki bi jim mogel nuditi garancijo za mirno in varno svobodno eksistenco.
V Varšavi so menili, da bi mogla biti Poljska ona opora, ona sila, ki bi zbrala pod svojim okriljem baltiški svet, pa ga vodila in ščitila, zlasti glede Sovjetske Rusije. Pojavil se je celo poskus, cla bi se na Poljsiko navezala tudi Skandinavija. Ta stremljenja pa so ostala brez uspeha. Zakaj tako Baltičani kakor Skandinavci sd želijo vse bolj močnega zaščitnika. Zato ni čuda, da ima tamkaj Velika Britanija ogromne simpatije in da je njena politika v Ženevi imela najzanesljivejše pristaše, tako v načelnem pogledu, kakor n. pr- sedaj v abesinski aferi. Velesila, ki ščiti male države zoper pohlepnost velikih, je kakor nalašč po okusu skandinavskih in baltiških držav, saj bi se mogla naklju. čiti prilika, da bi bile tudi one potrebne take pomoči. Zato se v skandinavsko-baltiškem področju ne bo zmanjšalo zanimanje za nadaljnji razvoo abesinske afere.
Vaižno je, da postaja tudi Nemčija pomembnejši faktor v tem predelu, odkar je na novo oborožena, zlasti pa, odkar je pričela graditi novo vojno mornarico. Saj bo postala s tem daleč prevladujoča sila na Baltiškem morju ter na njegovem izhodu, a to se ne tiče samo baltiških držav v ožjem smislu marveč tudi malodane vseh skandinavskih držav. Danska ima itak že na kopnem težave z mejo napram Nemčiji, Švedska je popolnoma zaprla v Baltik, Finska pa nič manj. Edino Norveška je odmaknjena. Ker se more za trdno računati, da se bo nemška moč v tem delu Evrope še nadalje okrepila, je gotovo, da bo pomoč katerekoli velesile potrebna zaradi ravnovesja in zaščite. In da more biti v taki vlogi pred vsem Velika Britanija, leži na dlani.
Sicer se pa tudi na severu še opaža strah pred Rusijo- O Finski niti ni treba dosti govoriti. Tam je še v svežem spomnu doba ruskega gospostva, desničarski finski režim pa je tudi v najnovejši dobi še v pogostih konfliktih s Sovjetsko Rusijo- Finska si v?« čas prizadeva, da bi veljala za skandinavsko državo, seveda pa pri tem ne more spraviti s sveta dejstev, ki jo vežejo na roko stran, če ne pozitivno pa negativno. Saj tudi s prijateljstvom na skandinavsko stran ni vse v najboljšem redu. zakaj emancipacija od kulturnega in političnega vodstva Švedov, ki tvorijo v deželi še vedno blizu pol milijona ljudi brojeco manjšino, zastopano pred vsem v mestih, med intelektualci ter gospodarsko močnejšimi, ne sladi razmerja napram Stokholmu. Vrh tega se v zadnji dobi čedalje pogosteje omenja
Prezident Masaryk odstopil
Včeraj je izročil pismeno ostavko predsednikom vlade, senata in parlamenta — Demisija bo danes službeno objavljena — Volitev novega predsednika bo v sredo
Praga, 13. decembra h. Danes dopoldne je prispel iz svojega gradu v Lanih prezident republi ke dr. Tomaž Masaryk na Hradčane ter je opoldne v avdijenčni dvorani sprejel predsednika vlade dr. Hodžo in oba predsednika češkoslovaškega narodnega predstavništva. Obkrožen od kancelarja republike dr. Šamala in od najvišjih funkcionarjev predsedniškega urada je prezident Masaryk izročil predsedniku vlade pismeno resignacijo na dostojanstvo prezidenta republike.
Resignacija prezidenta Masaryka bo jutri ob 2. popoldne službeno objavljena. Ob 4. popoldne jo bo v radiju prečital predsednik čsl. vlade dr. Hodža.
V sporazumu s predsednikom vlade sta predsednik senata in poslanske zbornice sklicala skupno sejo obeh zbornic čsL narodnega predstavništva za sredo 18. t. m. z dnevnim redom: volitev prezidenta republike.
Z današnjo resignacijo prezidenta Ma-saryka je postavljeno pred neposredno rešitev vprašanje, kdo bo prihodnjih sedem let vodil usodo Češkoslovaške republike. V zadnjih tedinih so se sicer okoli vprašanja predsedniške kandidature vršile mnoge intrige, ki so povzročile, da je v enem delu agrarne stranke kompaiktnost vladine koalicije omajana. Navzlic vsemu je izvolitev zunanjega
ministra dr. Beneša zagotovljena. Kadar se je v češkoslovaški javnooU razpravljalo o nasledniku profesorja Masaryka, sta se pojavljali prav za prav le dve imeni: Antonina Švehle in Edvarda Beneša. Da je veliki državnik Švehla živ, bi bil on gotovo tudi kandidat dr. Beneša, kakor je na drugi strani takemu na Češkem bilo znano, da je smatral Švehla dr. Beneša za. dostojnega naslednika velikega prezidenta.
Kaj želi Masaryk, je notorično v vsem češkoslovaškem narodu in sivolasi prezident je včeraj na simboličen način dokumentiral svojo notranjo povezmost z mišljenjem pokojnega Antonina Švehle, ko je tako rekoč na zadnji dan svojega vladanja obiskal njegov grob in položil nanj velik šopek rdečih rož. Odpor proti kandidaturi dir. Beneša nosi na sebi mnogo bolj pečat osebne akcije, kakor pa državno političnega gledanja. Kampanjo so vodile neke manjše skupine, predvsem skupina bivšega poslanca Stri-brnega, skupina poslanca Stoupala v agrarni stranki in del narod demokratske stranke. Značilno je, da so te grupe skušale pridobiti na svojo stran pred vsem češkoslovaško klerikalno stranko. Toda kakor že opetovano, sc je voditelj te stranke in minister msgr. Šramek pokazal pravega državnika, ki mu je interes države in naroda nad vsakim drugim in je ponudbo za sodelovanje pri postavljanju protikandidature proti dr. Benešu najodločneje od ki-
Opoziciji proti dr. Benešu se je posrečilo pridobiti za kandidata profesorja dr. Bohumila Njemca, predsednika Češkoslovaškega narodnega sveta, v katerem so poleg kulturnih in gospodarskih organizacij zastopane po gotovem proporcu tudi vse pozitivno usmerjene čsl.
stranke. Zaradi pristanka g. dr. Njemca, ki je sicer mož vetikega ugleda, ie v Narodnem svetu nastala kriza in so zastopniki narodnih socialistov", socia^ih demokratov in čsl. legionars^e zveze iz Narodnega sveta izstopili.
Volitev predsednika republike se vrši v skupni seji senata in poslanske zbornice. Senat šteje 150, parlament pa 300 članov. Navzočih mora biti tri petine, to je najmanj 270 članov narodnega predstavništva. Izvciljen je tisti, ki dobi tri četrtine oddanih glasov. Ako noben, izmed kandidatov te kvalificirane večine ne dobi, se vrši ožja volitev med onima dvema kandidatoma, ki sta dobila po največ glasov.
Za dr. Beneša bodo glasovali kompaktno narodni socialisti, češki socialdemokrati, češka ljudska stranka (klerikalna), nemški socialdemokrati, večina agrarcev, večina obrtne stranke, nemški krščanski sociailci in precejšen del hlimkovcev.
Takoj po izvolitvi predsednika bo poda/! a vlada demisijo. Skoraj gotovo bo zopet dr. Hodža sestavil novo koalicijsko vlado z razširjenjem sedanje koalicije, tako da stopijo v vlado tudi hlin-kovci in nemški krščanski socialci.
VNE KARTE ODKRITE
Včeraj so bili objavljeni pariški mirovni predlogi, ki dejanski predstavljalo bogato nagrado Italiji za napad na Abesinijo
Ženeva, 13. decembra. AA. Francosko-angleški predlog za ureditev italijansko-abesinskega spora so izročili glavnemu tajniku Društva narodov z naslednjim spremnim pismom:
Po neuspehu Društva narodov za mirno ureditev italijansko-abes'nskega spora, so ponovno izrazili željo tako v Svetu kakor v skupščini Društva narodov, naj bi se ta spor čim prej uredil s prijateljskim sporazumom. Angleška in francoska vlada sta sporazumno iskalj osnovo take rešitve in sta na podlagi dela petčlanskega odbora naročili 10. decembra svojim zastopnikom v Rimu in Addis Abebi. naj predložita vladama Itali;e in Abesinije v tem pogledu neke predloge. V prilogi vam dostavljamo besedilo teh predlogov. Hvaležni vam bj bili, če jih izročite članom sveta DN. Na enak način v&m bomo izročili tudi odgovor prizadetih vlad, kakor hitro jih bomo dobili.
Izvolite sprejeti izraze našega posebnega spoštovanja. — Laval 1. r., Eden 1. r.
V sfmem predlogu pravita angleška in francoska vlada, da sta sk'enili priobčiti abesinski vladi, naj pristane na naslednjo zamenjavo ozemlja z Italijo:
1)	Abesinija odstopi Ttaliii vzhodni del Tigre, tako da bi tvorila reka Geva pri. bli/no južno mejo odstopljenega ozemlja, zapadno mejo pa črta. ki teče od severa proti jugu med Aksumom, ki ostane Abe. sini ji, in Aduo, ki jo dobi Italija.
2)	Preureditev meje med danakilsko pokrajino in Eritrejo tako, da dobi Abe-sinija južno od Ause del eritre jskega ozem. 1 ja, po katerem pripade Abesiniji izhod na morje na način ki bo kasneje urejen.
3)	Preureditev meje med Ogadenom in Somalijo, tako. da bo tekla nova meja od tromeje med Abesinijo. angleško kolonijo Kenijo in Italijansko Somalijo in nato čez reko Šebeli pri Dolu. Goraheja bi ostala vzhodno od te meje, ki bi nato presekala mejo Angleške Somaliie v 45. meridianu. Pravice posameznih plemen Angleške Somalije glede pašnje in izkoriščani izvirkov na ozemlju, ki pripade Italiji po tem predlogu, ostanejo nadalje v veljavi
4)	Abesinija dobi suvereno pravico nad izhodom na morje in sicer z odstopom italijanskega pristanišča Asab in ozeml ja, ki se razteza severno od Francoske Somalije.
5)	Francoska in angleška vlada bosta skrbeli za to, da dobita od abesinske vla. de vsa potrebna jamstva glede izvedbe obveznosti, ki jih je prevzela Abesinija glede suženjstva in trgovine z orožjem.
Drugi del predloga govori o posebnem ozemlju za italijansko gospodarsko delovanje in kolonizacijo. Ta del predloga pravi:
Francoska in angleška vlada besta zastavili ves svoj vpliv tako v Addis Abebi kakor v Ženevi, da dobita pr:stanek
abesinskega cesarja in DN glede ustanovitve posebnega pasu v južni Abesiniji za gospodarski napredek in naselitev, ki bi bil prepuščen Italiji. Meje tega ozemlja bi bile naslednje:
Na vzhodu popravljena meja med Abesinijo in Italijansko Somalijo; na severu 8. sporednik, na zapadu 35. meridijan.. na jugu meja med Abesinijo in Kenijo. Na tem pasu, ki bi bil še nadalje sestavni del Abesinije, bi uživala Italija izjemen go. spodarskj položaj, ki bi ga lahko izvajala s posebno družbo ali drugo primerno usta. novo. V tem pasu bodo priznane tudi že pridobljene pravice domačinov in tujcev, nadalje lastništvo skupne zemlje, pravica do izkoriščanja rudnikov, gozdov itd. Družba bi se morala obvezati, da bo pospeševala gospodarski napredek tega ozem. lja ter da bo določila del svojih dohodkov za splošne socialne potrebe domačega prebivalstva. Na tem ozemlju bo abesinska državna uprava še nadalje poslovala v imenu abesinskega cesarja. Upravni aparat
bi bil urejen po posebnem načrtu DN. Italija bi imela v tej upravi premoč, vendar ne bi bilo izključeno sodelovanje drugih. Za pristojno oblast v teh krajih bi bil pristojen poseben dostojanstvenik, ki bi ga imenovala abesinska vlada. Ta dostojanstvenik, prideljen abesinski vladi, bi lahko postal tudi italijanski državljan in bi bil na razpolago abesinskemu cesarju kot strokovni svetovalec in posebni pooblaščenec DN. Ta svetovalec ne bi mogel postati državljan druge države, ki meji na Abesinijo. Pri podpori, ki bi jo DN izkazovalo Abesiniji glede preureditve državne uprave, tako v prestolnici, kakor v tem posebnem pasu, bi bil glavni cilj ta, da ta preureditev zaščiti italijanske državljane in da varuje razvoj njihovih podjetij. Angleška in francoska vlada se bosta dra. ge volje zavzeli za to, da se pri tej orga. nizaciji popolnoma zaščitijo interesi Italije. Podrobnosti te preureditve bi Se določile pozneje.
Abesinija odgovarja: Ne!
Ženeva, 13. decembra, o. Nota, ki jo je poslal v imenu abesinske vlade abesinski poslanik v Parizu Wolde Myryam generalnemu tajništvu Društva narodov, je bila danes objavljena in pravi:
Po nalogu moje vlade mi je čast izjaviti predsedniku in vsem ostalim članom Društva narodov naslednje:
1.	Abesinska vlada je prejela francosko— angleški predlog za mirn0 ureditev italijansko—abesinskega spora;
2.	Svet Društva narodov in Društvo narodov sta storila vse mogoče, da se ta spor uredi na miren način;
3.	Problem, kakor znano, se ne tiče le Abesinije, nego pomeni ta spor tudi kršitev pravil Društva narodov in kolektivne varnosti.
Abesinska vlada odgovarja naslednje:
1.	Abesinija je bila žrtev italijanskega napada. Sedaj se napadalcu ponujajo pravice do teritorialnih izprememb, to je do polovice abesinskega ozemlja, da bi se omogočila mirna ureditev spora.
2.	Društvo narodov naj hi nadalje dobilo pravico do nadzorstva nad drugo polovico abesinskega ozemlja v svrho bodočih anc-ksij.
3.	Abesinska vlada povsem nasprotuje takemu predlogu za likvidacijo spora.
Sledi podpis pariškega poslanika.
Sestanek sveta DN 13. decembra
Ženeva, 13. decembra, d. Generalni tajnik Društva narodov Avenol je snoči po
nalogu predsednika sveta Društva narodov, Ruiza Guinaza, obvestil vse države, zastopane v svetu Društva narodov, da
jen, da se bavi s francosko-angleškim načrtom, da naj odbor osemnajstih opusti sklepanje prepovedi uvoza petroleja v Italijo do odločitve sveta Društva narodov o francosko - angleškem predlogu, in da naj dosedanje sankcije ostanejo v veljavi.
Besedilo pariškega mirovnega načrta bo še pred sestankom sveta Društva narodov predloženo vsem njegovim članom.
Razprave sankcijskega odbora
Ženeva, 13. decembra, o. Sankcijski odbor je delal danes s polno paro. Čeprav je sklepanje o poostritvi sankcij za sedaj odgode-no, je odbor marljivo proučeval vsa vprašanja. ki so v zvezi s politiko sankcij proti Italiji. Dasi se je zastopnikom malih držav včeraj posrečilo izsiliti reševanje italijansko—abesinskega spora v okviru Društva narodov, se nezadovoljstvo nad politiko Francije, ki je skušala ignorirati Društvo narodov in ga postaviti pred gotova dejstva, ni poleglo. Slej ko prej poudarjajo v Ženevi, da. se ta spor ne sme in ne more reševati za hrbtom Društva narodov, marveč izključno v okviru pakta Društva narodov, da bi se na ta način enkrat za vsele-j določil način reševanja sličnih sporov. Zastopniki malih držav so se tudi pri tej priliki energično izjavili za ohranitev kolektivnega sistema varnosti.
Sankcijski odbor je v pričakovanju, da bo svet Društva narodov pariške predloge odklonil, začel danes proučevati vsa vprašanja, ki so v zvezi s poostritvijo sankcij, slasti pa s prepovedjo izvoza petroleja v Italijo. Čim sc bo pokazalo, da ne bo pri-
šlo do premirja in da bodo pariški prc-Ilo-..	, .	i gi odklonjeni, bo sankcijski odbor mogel ta-
je seja sveta Društva narodov, sklicana za j koj sklepati 0 nadaijnjih Sankcijskih u,kre-
pnhodnji torek zaradi razprave o nase- pih_ y ženevskih krogih pričakujejo, da bo
litvi asirskih kristjanov v Siriji, preložena na sredo, ko bodo njegovi člani obveščeni tudi o sedanjem stanju italijansko - abesinskega spora.
Kakor znano, vprašanje prepovedi uvoza petroleja v Italijo na včerajšnja seji odbora osemnajstih ni bilo urejeno, temveč je bilo od god eno za nedoločen čas. Včerajšnji razgovori so se končali s sklepom, da se francosko - angleški mirovni načrt predloži svetu Društva narodov, ki se bo sestal 18. t. m. V odboru osemnajstih o prepovedi uvoza petroleja v Italijo in pariškem mirovnem načrtu niso glasovali, pokazalo pa se je, da se večina strinja s poljskim delegatom Komarnickim v mnenju, da je svet Društva narodov edino pristo-
položaj do sestanka sveta Društva narodov že kolikor toliko razčiščen, vendar pa se še ne more reči, v kaki smeri se bodo razvijali nadaljnji dogodki.
V debati na današnji seji odbora osemnajstih za sankcije o poročilu o stanju sankcij, ki ga je predložil tehnični odbor, so govorili Eden. predsednik odbora ter švedski in mehiški delegat
Angleški minister Eden je ponovil včerajšnje izjave, da zasleduje njegova vlada dva cilja, namreč vzpostavitev miru in oou-vanje avtoritete Društva narodov. Za dosego teh ciljev se angleška vlada ne bo obotavljala storiti vse, kar je mogoče. Kar se tiče dosege drugega cilja, so bile članice DN prisiljene izvesti gotove ukrepe. Anglija ^o seveda tudi nadalje pripravljena oodpirati delo odbora z vsemi silami.
problem Lapov ali Laponcev. Množijo se vesti, da se med temi prebivalci daljnega severa, ki so od Švedov povsem različni, jako uspešno uveljavlja bolj. ševiška propaganda. Umestno je opozoriti, da tod čez ni prav nič daleč do Atlantskega oceana od ruskega ozemlja, čez katerega pelje sedaj važna železnica na Murmansk. To dejstvo lahko olajša razumevanje za razne simpatije in antipatije med Skandinavci.
Vidimo, da skandinavsko baltiško zatišje pri podrobnem ogledu vendarle ni povsem pravo zatišje, marveč da morejo nastati tudi precej opasni viharii. Za sedaj se skandinavskim in baltiškim
državnikom ni bilo treba pečati z njimi, zakaj področje, kjer se sedaj križajo veliki nasprotujoči si interesi, leži daleč proč. Zato so se mogli razgovori in dogovori na konfrencah posvetiti drugim vprašanjem, bolj vsakdanjim in pozitivnim brigam gospodarsko-socialne. ga področja. Da pa so se pri tem vendarle obravnavale tudii zadeve mednarodne prirode. je spričo tesne medsebojne povezanosti malega in velikega sveta samo tk> sebi umliivo- T z redkobesednih poročil je razvidno samo, da je prizadevanje povsem pozitivno in da se giblje v smeri, ki ic narekiiieio osnovne smernice, orientirane na zapad.
Razdelitev Abesinije
izdajstvo nad
nastop angleških parlamentarnih proti pariškim mirovnim predlogom
DN
strank
London, 13. decembra, o. Odpor proti pariškim predlogom za likvidacijo vojne v Afriki je vsak dan večji. V spodnji zbornici so imeli danes vsi klubi posvetovanja in je prišlo do sporazuma, da bodo vložile vse stranke skupen predlog, naj spodnja zbornica pozove vlado da odkloni pariške predloge kot osnovo z.i ureditev italijansko-abesinskega spora. Pred'ogu bo priključena skupna izjava naslednje vsebine:
»Angleška spodnja ibornica obsoja vsako ureditev italijansko—abesinskega spora, ki bi kršila teritorialno nedotakljivost in politično ter gospodarsko neodvisnost Abesinije v korist Italije kot napadalca. Spodnja zbornica bi smatrala vsako tako ur.editev za izdajstvo Društva narodov in za nečastuo dejanje.«
Obenem je bilo skenjeno. da se prične razprava o pariških predlogih v spodnji
zbornici prihodnji četrtek. Spodnja zbornica je v toliko ugodila želji vlade, da počaka na odgovor Italije in Abesinije.
Izjave, ki prihajajo iz vladne strani, vedno bolj jasno kažejo, da je tudi vlada že sama opustila pariške predloge in sedaj samo še čaka. da jih odkloni tudi Društvo narodov.
Mnogo komentarjev je izzval snočnji govor vojnega ministra lorda Duff Coopera, ki je zavračal trditve, češ, da sta Francija in Anglija s sestav0 pariških predlogov izdali Društvo narodov. Franeoska in angleška vlada sta po njegovem mnenju sestavili samo mirovne predloge in predlagale formulo, ki bi jo mogli sprejeti Italija in Abesinija. Abesinija je to formulo ie odklonila, dočim jo bo morda Italija sprejela, toda g!avn0 besedo ima sedaj Društvo narodov. Vse pa kaže, je izjavil vojni mini-
Dalje na 2. strani.
Bter Cooper, d« h« DmStvo narodov te predloge odklonilo Ce M se kljub temu nada 1 je vala pogajanja, bo postopala angleška vlada edinole * duhu pakta Društva narodov in se ravnala točno po sklepih večine članov Društva narodo*.
V enakem smislu piše tudi današnji »Times« ki v ostrih besedah kritikuje pre-okret angleške zunanje politike, ki je prišel do izraza v pariških predlogih in zahte va od vlade, naj energično zavrne vsak pred-
log, H bi nudil Italiji reč. kakor pa M
mogla doseči s pogajanji brez uporabe vojnih sredstev	.. , .
Baldwin je danes sprejel delegacijo britanskega združenja za DN. V delegaciji so bili vikont Cecit AUsten Chamterlain in lord Allan. .Delegacija je prosila britansko vlado, naj nadaljuje svojo sankcijskq poli tiko ter je poudarila, da ne sme biti nobenega predloga za mir, ki ne bi jasno označil napadalca.
Herriot grozi z demisijo
Francoski radikali proti podpiranju pretiranih zahtev Italije — Lavala čakajo zopet burni dnevi
Pariz. 13. decembra, o. V Franciji se pojavlja zadnje dni vedno večji odpor proti zunanji politiki Lavala v zvezi s pariškimi predlogi. Levičarji pripravljajo novo ofenzivo proti Lavalu, ki je tem bolj res-na, ker sodeluje tudi Herriot. »Echo de Pariš« poroča, da je Herriot na snočnji seji predsedništva radikalne stranke izredno ostro kritikoval Lavalovo politiko v italijansko — abesinskem sporu ter izjavil. da bo radikalna stranka izstopila iz vlade, če bo Laval še nadaUe docela neopravičljivo podpiral pretirane zahteve Italije. Vendar je naprosil člane stranke, naj za sedaj ne vlagajo interpelacij, dokler ne bo prišal odgovor abesinske vlade. čim bo Abesinija odklonila pariške predloge, bo Herriot izvajal posledice in z vsemi ministri radikalne stranke izstopil iz vlade. Tndi socialisti in komunisti zastopajo stališče, da je docela neopravičljivo, če skuša Laval nagraditi Mussolinija za njegovo agresivno politiko v Afriki. S tem je Laval zagrešil nepopravljiv greh napram kolektivnemu sistemu varnosti.
Ce bi pariški predlogi prodrli, bi pomenilo to po mnenju evičarskih krogov propast Društva narodov in bi porušilo vso v> ro manjših držav z veliko idejo mednarodnega miru V levičarskih krogih so prepričani, da je padec Lavala neizbežen, če se izkaže, da je njegova abesinska politika propadla.
V Parizu je izzivala veliko pozornost vest, da načrti Hoareja in Lavala ne bodo predloženi odboru petih kakor je želel Laval. nego svetu Društva narodov, ki se bo sestal 18 t. m. Listi poročajo, da sta to povzročila zastopnika Poljske in Tur-čije, ki sta se postavila na stališče, da lahko le svet Društva narodov prevzame odgovornost za odločitev o tako resnih vprašanjih.
Vsi ženevski dopisniki pariških listov naglašajo, da nazvlic pariškim predlogom italijansko — abesinski spor še dolgo ne bo urejen. Mirovna pogajanja bodo, če bo do njih sploh prišlo, zelo dolgotrajna.
Celo v Italiji skeptični
Bojazen, da se za pariškimi predlogi skriva nov manever angleške vlade
Rim, 13. decembra, o. Tudi v Italiji postajajo glede panjih pireuugov xl vtue ao dne tx>ij skeptični, fredvseui iiaaie-rjajo, ker pariški predlogi izključujejo p^a.anja na osnovi pogoaoe iz L	m pusiavijajo
urejevanje aanjans.Ro-abegunskega spora z-ktjuonu v oKvir urusiva natfout*«- * e«m« bolj se zaiu pojavija suni, da so pariški predlogi morda ie uu\ manever aepoiniriji-viii angleških politikov, ki bi radi vsa*« ceno pritisnili Italijo k tlom. tzja>3. k> sla jiih podala Lavu, »n Eden na seji odbora osemnajstih, ta dvom v italijanskih ar-gib še tx>lj utrj u'jejo. Laval je v svojem a o viru med drugim dejal da juti »t nit. Hoare nista uiicduia na Lo, da bi &e abesmciKO -p risanje uaediilo brez soodaočevanja Diruštva
uaiodov-	.
Odgovor italijanske vlade na pariško predloge bo izročen, kakor vse kaže, šele prve dui prihodnjega tedna
»liiornale d' Lta-iiia« piše v zvezi s tem med dirmrnut:
Na- awc aajstrožja rezerviiramosti odgovornih krogov se doznava, da se bo odgovor italijanske vlade zavlekel, ker so prišli pariški predlogi -.eesiavijeui taiko, da zahtevajo vse stransko proučitev, kai bo trajalo več dni. .Kjtnčna xlločitev je odvisna od Mu&$olinija. k, hoče podrobno proučiti vsako posamev.no toako pariških predlogov Šele tedaj, ko ho prišel Mussolini do prepričanja, da n«di ta načrt Italiji itiinimum. kar Je potrebno, da pridejo do polnega izraza potrebe in interesi Italije. l>o mogel izjaviti, ali predstavljajo pariški predlogi spi ejemljivo osnovo Ta na daljnja pogajanja. Ne sme se pozabiti, da je določitev isnove za pogajanja /.e'o očljiva zadeva, ker ne gre samo za interese im potrebe Italije, marveč te treba mpošlevaAi tud to kakšne b- bile mednarodne posledice če b Italija pristala na 'ako osnovo Zaradi tega bodo pr' proučevanju teh predilogov sodelovali tudi strokovniaiki vseh resornih mi. niftrstev Za seda, ie noloža,j tak. da se ne sme nihče vdajati opitim'Emu. ker bi ga
mogla dejstva razočarati. Treba je še nadalje krepiti enotno fronto italijanskega odpora proti sankcijam, ker ni izključeno, da bodo ankcije vendarle še poostrene.
Milanska »Gazzetta del Popodo« pravi: ^ >
Od Mfuissolinija pričakujejo, da bo dal jasen in glasen odgovor in da ne bo nasprotoval takojšnjim pogajanjem, toda v dobro poučenih krogih ne verjamejo, da bi kmadu prišlo do odločitve. Italijanski vladri posta-predlo<ri so zelo obsežni Jasno je. da ee sankcije ne morejo poostriti, doklej Mjueeo-lini proučuje te predloge in dokler italiran-ska vlada pripravlja odgovore nanje. Prevladuje mnenie. da predtlogn in morebitna wotipre.dil.-w ne bodo iimeli nikakega vpliva na operacije v AbesinfiL ki se bodo nadaljevale in siop>- tem bolj. če bo ab^nski cesar se dalje vzfcraial pri svoiem sklepu, da ne prstane na nobene teritorialne koncesije-
Diplomatski trik Anglije
Ženeva, 13 decembra, o. ItaIofi'ski krogi v Ženevi ne izključujejo možnosti, da bi Anffliia v Ženevi skuša'a negirati Italiji. kar ji je v Parizu ponudila. Tako bi Anglija z lev0 roko odvzela, kar 'e z desno hotela dati AnsleSka vlada hi s tem izvršila manever, po katerem bi se 'abko pohvalila, da je pokazala naoram Ttalifl naibolišo voHo za sporazum, da pa jo je Ženeva orsilila, da ponovno spremeni svoie »tališče S tem bi hkratu ubla dve muhi Predvsem bi lahko še bolj intran-singentno nastopila proti Italiji na dngi strani pa b' la^ko pokaz*'a da ni pririlila nosameznih držav k izvaianju sankcij nego da so se same odločale zanje »Gi_ orna1<* d'Ita'ia« u2otav'ia. da se v Ženevi noiavlja mnenje, da je ne glede na ita-ii lanski odgovor položai zelo kočlnv zaradi nevarne dmVmatske igre Angležev katere namenom še ni mogoče priti do dna.
Z abesinskega bojišča
Abesinski uspeh pri Makali — Italijani požigajo pri
umikanju abesinske vasi
Addis Abeba, 13. decembra. AA. Severno od Makale je pri Dabui neki abesinski poizvedovalni oddelek napadel italijanske čete in jim prizadel znatne izgube. Italijani so imeli več mrtvih in ranjenih ter so se morati umakniti. Pri umiku so zažgali več vasi
Italijanski komunike
Rim. 13 decemibra. A.A. Ministrstvo za tisk in propagando je objavilo komunike št 70:
Maršal Badoglio poroča, da ni na nobeni fronti nikake iapremembp položaja.
Pred novo abesinsko ofenzivo na jugu
Asmara, 13. decembra o. Po vesten iz italijanskega glavnega stana so italijanski letalci ugotovili, da so zbrali Abesinci na južni fronti 150.000 dobro oboroženih mož ter da pripravljajo novo ofenziv}, četp rasa Deste so se začele premikati in odhajajo na določena mesta, ki naj tvorijo izhodišče abesinske ofenzive.
Bombna letala za Abesinijo
Suez, 13. decembra AA Skozi Sues. prekop slej ko prej plovejo ladje z or0? jem in vojnim materijalom. namenjenim Aibesiniji Vse ladje prihajajo iz Evrop Zadnje dol ■> >ce«bno oPaziill transpor« treh ladij, na katerih so med drugim opa žili 17 bombnih letal s tovarniško oanačb« »VSD* in 303 protiletalsko topove nain. vefšeea nwiela
Amerika zahteva
odškodnino
Desie, 13 decembra d Ko* odgovor na italijansk* komunike ki zanikuje bo^bar diranje tukajšnje bolnišnice >b;aviia Rrip či križ. da je bila pri ameriškem državnem
Slava kraljevskega doma
Beograd, 13. decembra. AA. Danes, na dan slave kraljevskega doma, se je vršila služba božja v dvornem hramu na •Dedinju ob 10.30. Rezanju slavskega kolača ob 11.45 so prisostvovali Nj. Vel. kralj, Nj. Vel. kraljica Marija in kraljeviča Tomislav in Andrej, Nj. Vis. knez namestnik in kneginja Olga, knez Nikolaj ter člani civilnega in vojaškega
doma.	'
Svečani obred rezanja slavskega kolača je izvršil dvorni prota z Nj. Vel. kraljem, kraljico Marijo in knezom namestnikom ter redovom kraljeve garde Srečkom Djosovičem.
Beograd, 13. decembra. AA Ob pri« liki krstne slave kraljevskega doma so prispela na najvišji naslov mnogošte* vilne čestitke oseb in ustanov iz dr« zave in tujine, v katerih izražaio uda« nost in zvestobo in pošiljajo tople že* 1 je za dol?o življenje, srečo, slavo in naprprlf,lf Vi ^el Vr*tia Nj Vel kra* ljjce Marije, Nj. Vis. kneza namestnic Vj> in vse<?a krf"evsVeffa doma
Pisarna Ni- Vel kralja izreka po
na?višiem nalogu t^o nosamerTvl-hm kakor ustanovam zshva'o za te čestita ke. kakor tudi vsem t;stim. ki so se pri tej priliki vnisali v-dvorske knjige.
departamentu vložena zahteva po odškod nini zaradi delne porušitve ameriške bolnišnice ob priliki italijanskega letalskega napade 7 t. m na Desie. Keverend Ma_ nuel Sorensen iz Lincolna v Nebraski ki na_ čeluje bolnišnici, je izjavil da sta dve bom. bi skoro popolnoma uničili operaciisko dvorano in predsobo Škodo cenijo na 5.000 dolarjev. Napravljen je bil točen inventar bolnišnice ki je pod zaščito Rdeče ga križa.
Taks proste listine za invalide
Beograd, 13. decembra A_A. Oddelek za Kataster in državna posestva v finančnem ministrstvu je uzdaJ pojasnilo, ki pravi, da za potrdila, prepise in izvlečke iz po-sestniih listin, ki jih izdajajo za-radi zaščite in pomoči po invalidnem zakonu, niso potrebne takse ne za potrdila po tar št 43 taks. zakona, ne po tar. 4 zakona o zemljiškem katastru
Match Aljehin - Euwe
Amsteraam, 13. decembra, g. Včeraj j oila igrana 29. partija, predzadnja v bor bi za svetovno šahovsko prvenstvo D Aljehin, ki j® imel bele figure, je otvori s kraljevim kmetom. Proti vsemu priča iovanju je Euvve odgoyoriil s takoimeno vano Aljehinovo obrambo. V sredini igre ,e Euwe odprl kmeta, da bi dobi) šans. za remis Dr. Aljehin je držal tega kme ta do končnice, je pa nato napravi; napa ko. ki je omogočila Euweju doseči remii — pozicijo Po 41 potezi je bila partij« prekinjena Popoldne se je partija po na taljrjih Vvotib potezah končala remit stanje Po 29 partiji; 9 ; 8 za Euweja u
9	v^of-n^ partij J^adnia isra se b,
»i grala v nedeljo Ali^bir mora zmagati ak0 hoče ostati svetovni prvak.
Nova uredba o kartelih
Predrugačen način državne kontrole — Posebno kar-telno sodišče v Beogradu — Delokrog kartelov
Beležke
Katoliška duhovščina in politika dr. Mačka
Na shodu bivše radičevke stranke v Veliki Gorci je dr. Ivan P«rnar. eden naiožjih sat rudnikov dr. Mačka med drugim govoril tudi o sodelovanju hrvatske katoliške duhovščine pri politika dr. Mačka. Rekel je o tem:
»Hvala bogu, duhovščina gre danes v glavnem, do 95 odstotkov, s svojim narodom. ker je tudi ona občutila na svoji koži isto. kar ves narod Hrvatski narod je v.Ian veri svojih očetov m sveti cerkvi- Toeluša cerkev v verskih in nravnib zadevah kakor dobra deca. V politiki pa je hrvatski narod suveren in gre svojo pot. da ustvari pravične hrvatske ideale. Nai se ne da hrvatska duhovščina zmestd. če paleti na kak nekvalificiran napad 'z framazonskega vira Pazi pa naj. da se verske organizacije ne zrahljajo v svrhe. ki z vero nimajo ničesar nkup nega. ker bi to ne škodovalo saim j narodu, mairveč zelo hudo tudi ve,-i sami.«
Izobčeno božično drevo
Generalni tajnik fašistične stranke je izdal pred nekaj dnevi razglas, v katerem pravi med drugim: »Treba je prekiniti s starim, iz inozemstva v Italijo prenesenim običajem postavljanja božičnega dreveščka. Ta navada povzroči velike škode v italijanskih gozdovih. Krajevna poveljstva fašistične milice morajH odrediti sedaj posebne straže, ki naj pazijo, da ljudje ne bodo sekali božičnih drevesc«.
Izgleda pa. da ni bilo dovolj samo to ostro povelje, da se Italijani odpovedo za
Beograd. 13 decembra. A A. Na osnovi fiuančnega zakona, podaljšanega s proračunskimi dvanajstinami in na predlog ministra za trgovino in industrijo je ministrski svet izdal spremembe in dopolnitve uredbe o kartelih z dne 3. avgusta 1934.
Čl. 1. se izpremeni in se glasi: 1) karteli pridejo pod državno kontrolo, 2) pod državno kontrolo pridejo tudi karteli. sklenjeni v inozemstvu, če se njihove določbe izvajajo na področju kraljevine Jugoslavije. (Doslej so bili karteli v n.ičelu prepovedani, ministrski svet pa je navzlic temu lahko odobril ustanovitev kartela v primerih gospodarske potrebe ali zaradi javnih koristi Op. ur.).
Čl. 2. se izpremenjen glasi: 1) za kartele se smatrajo pogodbe, dogovori in določbe, ki omejujejo ali izključujejo ali morejo omejiti ali izključiti svobodno tekmovanje proizvodnje, prodaje ali nabave blaga v prometu, kreditu ali zavarovanju, pri določevanju kupČijskih pogojev ali cen in tarif; 2) pogodbe dogovori in določbe v smislu prvega odstavka ali njihove izpremembe ali dopolnitve je treba pismeno sestaviti in predložiti ministrstvu za trgovino in industrijo v registriranje: 3) pravno veljavo imajo samo pismeno sestavljene in v registriranje predložene kartelne pogodbe, dogovori in določbe; 4) prepovedano je izvajanje in izvrševanje pogodb, dogovorov ali določb, ki niso predložene v registriranje po določbah te uredbe.
Manjše izpremembe so izvršene v členih 3, 4. 5 in 7.
Drugi odstavek 7. člena se izpremenjen glasi: Ministrstvo za trgovino in industrijo bo proučilo upravičenost sprejetih ukrepov | in sklepov. Če ugotovi da so neupravičeni ' glede na produkcijske troške in na običaj-S ni državljanski ali trgovski dobiček ali v nasprotju s koristmi narodnega gospodarstva ali drugimi javnimi koristmi, lahko prepove izvrševanje in izvajanje teh ukrepov in sklepov. Posebno se bo smatralo, da kartel ograža koristi narodnega gospodar-i stva in narodnega blagostanja ali javne ko-! risti. če določa cene ali tarife na nesorazmerno višino v primeri s produkcijskimi aH nabavnimi troški ali glede na celotni uspeh
gospodarskega delovanja podjetja in glede na koristi narodnega gospodarstva.
Nadaljnje manjše izpremembe so izvršne v nekaterih odstavkih čl 8 in U. Izpuščen je ves člen 12. (glede kontrole kartelov po posebnih komisarjih), člen 13. pa postane
člen 12.	^ <o
Za novim členom 12. se doda člen 13. o pravici tožbe: Proti sklepom, sprejetim na osnovi ČL 5. odstavek 3., čl. 7. in 11. odstavek 1. novega ČL 12. in čl. 28. odstavek 2., ima nezadovoljna stranka v roku 15 dni pravico do tožbe ha karteln0 sodišče. Tožba zadrži izvršilni sklep, toda če se ministru za trgovino in industrijo zdi neobhodno potrebno iz javnih interesov, da se sklep_ izvrši. se lahko izvrši tudi ne glede na tožbo.
Člen lo.a določa: Kartelno sodišče sestoji iz treh državnih svetnikov in treh njihovih namestnikov ter potrebnega števila gospodarskih strokovnjakov, ki pa jih ne sme oiti več ko 20. Predsednik, podpredsednik in sodniki kartelnega sodišča se imenujejo iz vrst državnih svetnikov. Člani strokovnjaki se imenujejo iz vrst znanih strokovnjakov. Predsednika, podpredsednika, člane sodišča in namestnike imenuje na tri leta kralj z ukazom na predlog predsednika vlade in po poprejšnjem zaslišanju trgovinskega ministra.
Karteln0 sodišče se ustanovi pri trgovinskem ministrstvu, ki da sodišču na razpolago tajnika in potrebno pomožno osebje.
Za členom 16 pride člen 16a o državni kontroli. Glasi se: 1) Delovanje kartelov in njihovih organov kontrolira ministrstvo za trgovino in industrijo neposredno ali preko banskih uprav. Troški te kontrole gredo v breme kartelnega fonda. 2) Kontrolne oblasti nadzirajo eelotno poslovanje kartelov in njihovih organov. Organi kontrolnih oblasti se lahko udeleže vseh zborovanj in sej kar-telnih zastopstev in njihovih organov. Karteli in njihovi organi so dolžni pošiljati kontrolnim oblastvom vsa poročila in podatke, ki jih od njih zahtevajo. Ministrstvo za trgovino in industrijo lahko vsak čas določi pregled delovanja kartelov, njihovih organov in v kartelu včlanjenih podjetij.
Manjše izpremembe so dalje izvršene v odstavkih čl. 17, 22 in 23. Tretji odstavek čl. 28 se glasi: V karielnih organizacijah ne smejo biti v službi tuji državljani.
Delita sprememba deviznega pravilnika
Nikakega razburienja ne poznamo reč, odkar pijemo žitno kavo ADK1A.
letošnji Božič božičnemu drevescu. Priskočiti je moralo na pomoč tudi vatikansko glasilo »Osservatore Romano« ki je proglasilo fašistično akcijo proti božičnemu dreveščku za križarsko vojno »proti eksotični m poganski modi božičnega dreveščka. ki je samo preostanek poganskih običajev Nečednost z božičnimi dreveščki je treba izkoreniniti da se očuvajo s smreko pokriti alpski predeli.«
Ne vemo kako bodo Italijani reagirali na to izobčenje božičnega drevesca Gotovo pa ie. da ga bodo sprejeli s kaj mešanimi občutki vsi neitalijanski katoliki, zlasti pa oni v Nem"iji. od kode se ie ta običaj razširil tudi med mnoge druge narode.
Beograd, 13. decembra AA. Na predllog Narodne banke in na podHagi čl. 9 Pogodbe med državo in Narodno banko z dne 11. maja 1931 je Jinančni minister odredil, da se ukineta čL 8. in čl 17 pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami z dne 7. oktobra 1931 iu da se nadomestita z novima členoma
Čl. 8 se zdaj glasi: 'Inozemci imajo lahko v redu nastale terjatve v domači va/lu-ti (dinarjih) ali dePoje v vrednostnih pa. pirjdh, s katerimi lahko razpolagajo v mejah deviznih določb samo pri denarnih zavodih, pooblaščenih za delovanje z devizami.
Za prenos in uporabo, oziroma prodajo inozemskih terjatev v dinarjih in depojib vrednostnih papirjih ter za plačilo kuponov vrednostnih papirjev, ki so last ino-zemcev, je treba imeti Posebno pooblasti-
lo Narodne banke, ki sme biti posamično I ali pa splošno, izdano v obliki navodili pooblaščenim zavodom. O stanju in izpre-memibah na račun inozemcev in o njihovih depojih vrednostnih papirjev &o pooblaščeni zavodi dolžni predložiti poročila Narodni banki na način, kakor ona določi
ČL 17, ee glasi: Izvoz vrednostnih papirjev iz države se lahko vrši samo na osnovi posebnih pooblastil finančnega ministra.
Izplačila v kliringih
Beograd. 13. decembra. AA. P0 poročilu Narodne banke z dne 13. decembra t. 1. je po nemškem kliringu izplačana poslednja aviiza št 9144 z dne 15. aprila 1935 in po italijanskem št. 75.895 z dne 9. avgusta 1935.
Nazaj na stara pota?
Volilna borba na Ježici
Prejeli smo:
Prosim da objavit* z ozirom na članek pod nasovom »Volilna borba la Ježcic. ab-javljen v št. 237 Vašega lista z dne 11. dec-1935. aa stran 2 stolpec Jrugi v smislu zak na c tisku v zakonitem rj>ku. siedoČi po-oravek:
Ni res da »bo županski kandidat ^ever, ki je ob enem predsednik Rdečega 'i iza po tej organizaciji tik pred vol: t vam d*d:l moko un druge podpore.« Res pa je. ia župit-ski kandidat g Sever ki je ob enem pred-sednik Rdečega križa, ne bo pred molitvami delil nobene moke m druge podpore
Z odličnim spoštovanjem Na Jezici, dne 11 decembra 1936.
Sever Franc. 1. r.. posestnik in predsednik Rdečega križa na Ježici.
Tik pred volitvami
Z Ježiice nam pišejo:
Le še eo dan nas loči od volitev. Prijatelji županskega kandidata Severja so v velikih skrbeh ker se vedno bolj kaže da ta kandidatura m: bila posrečena. Njej 2re tudii glavna zasluga, da so se vse ostale skupine sporazumele na sikupno listo z (»osiJcem Ignacijem Dovčem iz Maile vasi S to «10 so zadovoljni vs~ sloji prebivalstva in dobiiva od dneva do dneva več pristašev "Vi g Severja un njegove liste se odvračajo celn taki. na katere je z vwo gotovosti računal
Vsi. k hočejo da se na leže-nski nbčini dobro in nepristransko Tos.iodan bodo vo-l"T krtri " oftdflio 'isso g Dovča
Včerajšnji »Slovenec« objavlja dobre pol kolone dolg potopis po Savinjski dolini samo zato, da pove, kaiko se ;e baje prvodecemberska proslava nekega nacionalnega društva ob treh zjutraj (!) končala s pretepom nekaterih zakasnelih udeležencev. Kako »huda« in »tragična« je bila zadeva, se razvidi iz »S!o-venčevega« poročila samega, ki ne ve povedati o nikakih ramah ali poškodbah in ki sam priznava, da je spopadu naredil konec en sam občinski redar.
Stvar okusa je, ali im kako se v javnosti poroča o takih incidentih, ki pri našem dobrem vinu na žalost niso nikjer tudi ne na klerikalnih prireditvah, v naprej izključeni, posebno še, če se veselica zavleče v jutranje ure, ko se je ogromna večina gostov že razšla. Ni pa več samo stvar okusa, da je »Slovencev« poročevalec končal svoj dopis z naslednjim stavkom: »Morda pa bo 'e državna oblast takim društvom, ki tako sramotijo in blatijo celo diržavne praznike, v bodoče prepovedala prirejanje narodnih proslav.«
Zelo dvomimo, dia bi bilo vse taiko, kakor ie napisal »Slovenec«. A trdi če bi re sbilo. kako neprimerno več pretepov, in na žalost z res hudimi pole-
dicami, se je že dogodil1 o in se še dicgaja ob priliiki raznih cerkvenih proslav! M vendar nikomur ne pade na nrseJ, da bi zaradi tega zahteval od posvetnih ali cerkvenih oblasti, naj prepovedo žeg-nanja ali slačne pobožnosta.
Ravno te dni se vršita v Nemčiji dva velika procesa, prvi v Miinstru, dr-ugi v Dresdenu, proti katoliškim duhovnikom, ki so obtoženi, da so nad zaupanimi jim bolniki, odnosno otroki, zagrešili grde protinravne zločine. Ali naj začnemo po zgledu »Slovenčevega« izvedenca iz Savinjske doline na dolgo in široko pisaiti o taikih žalostnih pojavih, kakor je to delalo slovensko časopisje v nekdanjih časih? In čisto v duhu logike »Samčevega« poročevalca bi balo, aiko bi na osnovi takih procesov, M niso omejeni na Nemčijo in samo na damšnje čase, postavili zahtevo, da je treba redovnikom in sploh duhovščini odvzeti vse zavode, jih odstraniti iz boilmic in. institutov.
Ali hočejo gospodje pri »Skr-encu« res za vsako ceno nazaj na stara pota, o kaiterih so vsi trezni ljudje že upali, da iih v pol¥ični borbi ne bo pri nas nihče več hodil?
Motnje v črevesju,
omotice zaradi zagatenja se preprečijo z uporabo naravne
gren«"'
Ogi reg. S. 01	i
Polstoletnica CMD v Celju
Moška in ženska podružnica CMD v Celju bosta proslavili nocoj z akademijo v gledališču 50-letnico svojega obstoja. To dejstvo pomeni, da sta brli podružnici osnovani že v istem letu kakor glavna družba torej v letu 1935. Iz tega lahko razvi-dimo. kako zelo w bili slovenski Celjani že takrat zavedni, podjetni in požrtvovalni.
Obširno je »Jutro« ob letošnji jubilejni proslavi CMD pisalo o delu, bojih in uspehih te nad vse važne nacionalne organizacije Enako uspešno in požrtvovalno je bilo za Celje in celjsko območje tudi delo takrat še skupne moške in ženske celjske podružnice V veliki meri je niena zasluga, da se je slovenstvo v Celju od leta do leta bolj krepilo iin utrjevalo Čeprav ie bilo Celje pred vojno zagrizena nemška in nem-'-kutarska postojanka sredi slovenskega ozemlia ter kot taka torišče srditih nacionalnih borb. smo Slovenci iz bojev častno i 7 šli.
Ciril Metodova podružnica je bila v teh ■rdih boiih naimočnei^ "initeli na naši
♦ rin*	-'»'n lic	c+o rv?iv!ia
la in krepila slovenski živelj v Celju in da-
leč naokrog. Naklonjena usoda je hotela, da so mnogi bojevniki iz takratnih dni pri življenju še danes. Ko vidijo, kako krasen sad so rodili njihovi napori in njihovi boji, jim je to najlepše zadoščenje ob današnjem jubileju.
Posvetovanje škcbv
Zagreb, 13. decembra, o. Posvetovanja izvršnega odbora jugoslovemskega spasikoparta so bila danes popoldne koa"ana. ^tarborskj škof dr Tomažič je odpotoval že sinoči. 0 posvetovanjih ni bilo izdano nikako poročilo. Po zasebnih informacijah pa ao "kofj*> razpravljali v prvi vrsti o šolskih zak- nih. razen tega pa o nternih organizacijskih vprašanjih katoliške cerkve. Sklenili so dadge naprositi vlado, nai konkondat čim prej predlloži narodnemu predstavništvu v ratifikacijo
Vremenska napoved
Zagrebška, vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, ponekod zlasti v »evernih krajih in primorju nekoliko bolj '■asno. v ostalem zmerno hladno vreme
Dunajska vremenska napoved za Sobo. r-oi Mrzlo vreme bo tr» ta v> ^ije, večinoma oblačno, najbrže bo snežilo.
FRAN r.RAFENAUER +
■jf&m 1 ' -:,-> f-
/ ,»•* v:,"'-^ , -
i* "
Ljubljana, IZ decembra <n Brda na Šmohorju na Koroškem je danes opoldne prispela žalostna vest, da je po kratki budi bolezni umrl vodja koroških Slovencev, nekdanji poslanec France Grafenauer. Naša javnost je bila na to že pripravljena, zakaj v začetku tega meseca so nam že bili sporočili, da je sivolasi narodni voditelj nevarno zbolel. Ko je 2. t. m. praznoval svoj 75. rojstni dan,^ 3. t. m. pa god oval, je bila v njegovi hiši turobna svečanost. Pozvali so duhovnika, ki je podelil jubilantu in godovniku verska tolažila. Po vsem slovenskem Korotanu ee je razširila vest o nevarni bolezni zaslužnega narodnega voditelja in ves naš rod na Koroškem je bil v duhu zbran vse dni tega meseca ob postelji svojega prvaka.
Epopeja žilave vztrajnosti
Življenje Franceta Grafenauerja je epopeja žilavosti in požrtvovanja našega rodu pod tujo oblastjo. France se je rodil 2. decembra 1860 v Mostah pri Brdu v šmo-horskega okraja. Od očeta je prevzel odlične vrline značaja, ki so ga vodile skozi vse življenje. Njegov oče se je od pastirja in cerkveniškega pomočnika z lastno voljo in samoizobrazbo povzpel do slovitega izdelovatelja orgel in do zelo vplivnega občinskega moža. Poslal je sina v. domačo ljudsko šolo na Brdu ter prosil učitelja Šumija, naj ga temeljito nauči slovenskega jezika. France je dovršil še štiri mzrede v sosednem nemškem Šmohorju, leta 1874. pa je stopil v uk v očetovi obrti im v delu na njegovem majhnem kmetijskem posestvu pri Plicu. V petih letih se je obrti izučil in postal pomočnik, po očetovi smrti leta 1889 pa njegov naslednik. Zgradil je množico novih orge! po koroških farah in tudi v sosednih državah. Obrt je izpopolnil s svojimi idejami. Užival je sloves velikega vešča ka; le zaradi pomanjkania gmotnih sredstev ni mogel uresničiti vseh svojih načrtov.
Narodni buditelj
Kmalu se je začel udejstvovati tudi kot narodni buditelj in politik. Pri tem je bil njegov dober tovariš že davno umrli Urh Stanar. Misli svojega nacionalnega dela je črpal iz vseh slovenskih knjig, ki so mu prišle v roke. Vneto je čital tudi nemške knjige, da bi izponolnil svojo izobrazbo. Slovenski časopis »Mir« je imel v nr m svojega najboljšega "dopisnika in propaga-torja. Mnogo je žrtvoval za nabavo slovenskih knjig in brošur, ki jih ie nesebično širil po domačih in sosednih občinah. Ves se je posvetil ideji slovanske vzajemnosti in njej ie služil v svojem obširnem prijateljskem in poslovnem krogu. To njegovo udeistvovanje je odpadnike narodnega življa, v prvi vrsti seveda potuičeval-ne učitelje, razburjalo in tudi ogražalo v največji meri. Odpadniški učitelji so njega in njegovega oče+a ovadili sodišču, češ. da sta žalila cesarsko veličanstvo. Stari Grafenauer je bil obsojen na šest mesecev ječe, France pa je bil leta 18P8 zaradi vele-i7daje tri mesece v preiskovalnem zaporu. Občani so na to gonjo odgovorili s tem, da so Franceta še isto leto izvolili v občinski odbor kot najmlajšega člana. Kot slovenskega narodnega delavca so ga spoznali po vsem slovenskem m nemškem Koroškem in leta 1897. je bi! v domačem-sloven. sko-nemškem voljnem okraju Šmohor-Ko-če-Podklošter_Trbiž izvoljen v deželni zbor, V n.iem je ostal do vojne. Precej časa ie bil edini slovenski deželni poslanec. Pozneje je prepustil domači okraj drugemu, sam pa je bil zastopnik dolnjekoroškega okraja Pliberk-Železna Kapla.
Borbe v parlamentu
V deželnem zboru si je pridobil velik ugled s svojo blestečo poljudno šaljivost-jo in s svojimi učinkovitimi pripombami v raznih debatah. Vedno ie bil odločen in vztrajen zagovornik narodnih pravic in gospodarske koristi svojih rojakov. Odpadniki in voditelji raznarodovalaie akciie so storili vse mogoče, da bi ga odvrnili od njegove potii in udejstvovania. Ko vse spletke in ovadbe niso imele uspeha, so ga skušali z mamljivimi obljubami zvabiti v svoj tabor. Vse nakane so bile zaman. Ostal je čist in nautrudljav na svojem mestu pravega ljudskega zastopnika. Leta 1907. ie bil izvoljen za državnega poslanca. Izvolili so ga po presledku šest let koroški Slovenci kot drugega svojega zastopnika v državnem zboru Prvi je bil Lambert F-inspieler od leta 1897 do 1901. France Grafenauer je bil pri svoii izvolitvi spet edini zastopnik koroških Slovencev v dr. žavnem zboru. Tudi pr; volitvah leta 1911. je zasedel to mesto Ravno tako kakor v deželnem se je tudi v državnem zboru kreoko in odločno zalagal za pravice koroških Slovencev, hkrati pa je po shodih, sestankih in člankih v »Miru« budil narodno zavest in bodril k vztrajnemu delu.
Veleizda jalec • • • •
To delo je prekinila vojna. Državni zbor je bil zatvorjen in Grafenauer se vanj ni več povrnil. Vojna vihra je dala ovaduhom vso oblast. Grafenauerja So ovadili da je prerokoval rusko zmago in 2 februarja 1916. so ga zaprli kot veleizda jalca in odvedli v vojaške zapore v Beljak. Tam sta bila nekaj časa njegova sotrpina pisatelj Ksaver Meško in njegov mladostni tovariš peravski organist Miha Grafenauer.
Iz Beljaka so Grafenauerja odvedli v Celovec, kjer je le s težavo ušel smrtni ob
sodbi po naglem sodišču. Prisodili so mu pet let težke ječe z izgubo poslanskih mandatov in zaprli so ga v vojaško ječo v Mol-lersdorfu na Nižjem 'Avstrijskem, kjer je bil zaprt tudi češki parlamentarec dr. Kramar. Tudi v ječi Grafenauer ni klonil. Cas si je krajšal z verzificiranjem preživelih »Hudih dni«. Junija 1917. ga jc iz ječe rešila amnestija, ni pa m,u odprla vrat v parlament deklaracijske dobe. Vrnil se je domov in nadaljeval svoje bodTilno delo. o katerem lahko rečemo: nacionalno poslanstvo med ljudstvom.
Kupa gorjupa
Neumorno in junaško je bilo njegovo delovanje v prevratnih dneh. 2e v prvih dneh prevrata je organiziral narodno stražo po vsiej gorenja slovenski Zilji. Njegovi nasveti in prošnje pa niso dosegli zadostne in pravočasne pomoči in tako so ostale glavne politične in strategične točke Šmohor, Beljak, in Celovec nezasedene in slovenski del Koroške je zadela januarska katastrofa 1919, ko je moral z mno-
Sefinja šolske poliklinike dr. Lunačkova je imela kratek nagovor, v katerem se j« najprej poklonila kraljeviču Andreju kot pokrovitelju šolske kuhinje, in nadaljevala: Malokdo, ki dobiva v tej kuhinji vsak dan topel obed, ve. da so bili časi, ko še nismo imeli lastne države, za slovenskega srednje Beljaka ob 6.10 prihod na postajo Bela pri I goica umogo težji in da je moral pogosto-f.nohorju (Veliach-Kuhnburg bei Herma- krat v poniževalni obliki sprejemati milost-gor) ob 7 53	no podporo v tuji hiši in od tujca. Da
3 Odhod z brzovlakom iz Ljubljane v j danes ni več tako, se imamo zahvaliti po-soboto ob 20.50, prihod v Beljak ob 0.08, j sebej še naši narodni dinastiji, ki kaže iz-
France Grafenauer s svojo ženko in vnu-čico Milico iz Subotiee pred svojo domačijo na Brdu pri Šmohorju
gimi drugimi bežati iz domovine tudi France Grafenauer. Prišel je v Ljubljane in bil izbran kot zastopnik Koroške za poslan, ca v narodno predstavništvo. Slovensko Koroško je zadela druga katastrofa v maju 1919., njej pa je sledi1« kljub novi zasedbi in plebiscitnemu delu, ki se ga je Grafenauer udeleževal z vso vnemo, še tretja — nesrečni plebiscit 10. oktobra 1920. V jugoslovensko ustavodajno skupščino ga koroški Slovenci niso mogli več voHti. domov pa ni smel. Neka i časa je bil oskrbnik na Grimšicah na Bledu potem organist v Naklem, naposled pa si je kupil hišo in nekaj zemljišča v Smokuču v brezniški občini n.a Gorenjskem. Šele leta 1925. se je smel bolan vriniti v svojo ožjo domovino.
Deset tragičnih let ie zdaj pretrpel. Hujše je bilo kakor nekdaj pred dolgimi leti, ko je tam deloval kot orglar in ljudski buditelj. Ljudje drugega kova bi gkdala na dolgo dobo bojev, požrtvovania, tru-dov in uspehov kakor na strašno brezko. ristno razvalino. France Grafenauer pa je tudi v žalostnih letih svoie starosti živel med svojimi trdno prepričan, da niso nobene žrtve zaman in da bo vse, Var je b'lo vrženo v brazde narodnega življenja, prej ali sle i obrodilo svo j sa d. Koristi, ki iih je priboril svojemu rodu kot javni de'a vee in politik, so propadle. Za vse veke živ in vzpodbuden pa je ostal njegov zgled nesebične narodne zavednosti
Pot k pogreba
Pogreb Frana Grafenaueria bo v nede Ijo ob 10. uri dopoldne na Brdu v Ziljski dolini. Klub koroških Slovencev vabi svo. je članstvo in prijatelje ter znance pokojnega voditelja in Rastnega člana, da se udeležijo pogreba. Vcrzni red za vlake v Zalj-sko dolino je naslednji:
1.	Odhod z brzovlakom iz Ljub'iane v soboto ob 9.47, prihod ob 12.38 v Beljak. Odhod iz Beljaka z vlakom ob 13.25. prihod na postajo Bela (Vel'ach Kiibnburg) ob 15.16. v soboto prenočišče na Brdu
2.	Odhod z osebnim vlakom iz Ljubljane v soboto 15.42, prihod v Beljak ob 19.40, prenočišče v Beljaku, odhod v nedeljo iz
prenočišče v Beljaku odhod iz Beljaka v nedeljo zjutraj 6.10, prihod v Belo (Vellach-Kiihnberg bed Heimagor) ob 7.53.	_
S postaje Veliach-Kuhnburg (Bela) bei Hermagor je peš hoje pol ure na Brdo (Egg bei Hermagor). Povratek v nedeljo z vlakom ob 15.16 iz Bele pri Šmohorju. Dovoljenje za prestop meje se dobi na Jesenicah odnosno v Prevaljah in v Podrož-čici ali v Pliberku.
Koroški Slovenci svojemu voditelju
Slovenska Koroška je zavita v nemo tugo.
Zamolklo doni glas velikega zvona z zvonika božjega hrama na Brdu v Ziljski dolini. Kje je naš voditelj — naš France Grafenauer? Neizprosna usoda je podrla hrast slovenske Koroške, našega neomahljivega borca Grafenauerja. Sirote si nas pustil same. ko so boji najtežji, bodočnost najtemnejša, naši upi pa vzlic temu najbolj smeli. Gospa Sveta se je ovila v žalost.
Državnega in deželnega poslanca, zagovornika pravic slovenske Koroške, Franceta Grafenauerja ni več. Naše duše so pre-žalostne in naša beseda preokorna, da bi mogla izrazit? vso bol, ki je objela nas in naše brate na Koroškem.
Najboljši naš prijatelj nas je zapustil, naš častni član France Grafenauer. Z mladim Grafenauerjern je svojačas prišel nov duh med Slovence ob Žili in Dravi, duh optimizma in duh vztrajne borbenosti. Nikjer kloniti, niti za korak nazaj; pridoblie-no pa utrditi za nadaljnje delo in nadalj-
KINO UNION 1
Tel. 22-21
DANES
GRACE M O O R E
največja pevka sveta kot Tosca, Butterfly, Carmen, Traviata
v filmu
redno veliko razumevanje za potrebe našega dijaštva. Zlasti Nj. Vel. kraljica Marija posveča vso svojo pozornost dorašča-joči siromašni mladini in aktivno sodeluje pri vseh pokretih, ki služijo nje socialni in zdravstveni zaščiti. Zato je prav, da se danes, ko praznuje kraljevski dom svojo slavo in god našega pokrovitelja, s toplo mislijo v srcu spomnimo kraljeve rodbine, vi pa sklenite da se oddolžite svojim dobrotnikom
s tem, da postanete vzorni dijaki m zavedni državljani naše lepe domovine. Živel princ Andrej, živel kraljevski dom!	.
Zastopnik dijakov, eden najmlajših rzined gojencev kuhinje, je v skopih, a ^P11^ be" sedah podčrtal, da je god princa Andreja praznik šolske mladine, nato pa je direktor higienskega zavoda dr. Pire izrekel se zahvalo vsem, ki so s svojim neposrednim sodelovanjem pripomogli, da kuhinja tako lepo prospeva: šefinji poliklinike, ki ves svoj cas s tolikšno vnemo posveča skrbi za mladino, načelniku oddelka za socialno politiko, ki je znal kljub vsem stiskam znferom najti še sredstev, da >e kuhinja napredovala in ra=la prav tako pa tudi gdč. Traunovi m sestri Keclovi, ki skrbita za vodstvo in nadzorstvo.	...
Praznično razpoloženje, ki So ga uved.i ti kratki, samo nekaj minut trajajoči govou, se je še živahno stopnjevalo, ko je bil nato dijakom serviran prazničen obed.
Nj. Vet kraljica Marija obiskuje otroke
SKco ljubezni'
I
Nj. Vel. kraljica Marija je te dni obiskala rimsko zavetišče za otroke v Beogradu. Ljubek prizor s tega obiska kaže naša slika
njri boj. To je bila politična parola našega voditelja poslanca Grafenauerja, ki je imel v pokojnem Brejcu in senatorju dr. Rožiču marljiva pomagača. On edino je znal vičati nezaslišane nesramnosti koroške nemškutarije in toliko število krivic, ki so se godile našim rojakom na Koroškem, da so tedaj ostrmeli ne samo na Dunaju. ampak povsod drugod v inozemstvu.
Kadar so koroški Slovenci omagovali aH pa stali na prelomu svoje zgodovine, jim je usoda naklonila vedno dobrih mož in borbenih voditeljev. Na začetku najsijaj-najše dobe naše zgodovine na slovenskem Koroškem stoii impozantna oseba Antona Martina Slomška — ob njenem zatonu pa — narodni borec France Grafenauer.
Ali naj sedaj lega mrak na naš Korotan? Ali je vrsta slavnih imen pretrgana za vedno?...
Nikdar! Kajtd je zakon božji, da se seme zato položi v zemljo, da klije, da požene in da obrodi sad.
In naš dragi pokojnik France Grafenauer je bil orač, bil je sejalec.
Slava njegovemu spominu! Slava!
Koroški Slovenci.
Dr. Jakob Toplak, dvorni svetnik in predsednik okrožnega sodišča v pokoju, dolgoletni zaslužni predsednik, starešinskega društva bivših članov JAD Triglava v Mariboru, ki bo danes praznoval svoj jubilej.
Praznovanje godu kraljeviča Andreja
Ljubljana, 13. decembra V obednici šolske kuhinje Nj. Vel. kraljice Marije v Prečni ulici se je danes pred obedom vršila majhna, intimna svečanost, s katero se je šolska mladina, ki uživa gostoljubje velikodušne vladarice, na god Nj. Vis. princ-a Andreja poklonila našemu najmlajšemu kraljeviču, ki je pokrovitelj vseh mladinskih socialnih ustanov v Jugoslaviji. Razen malih vsakdanjih gostov kuhinje in domačinov so slovesnosti prisostvovali tudi načelnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje pri banski upravi dr. Mayer, šef zdravstvenega odseka, inšpektor dr. Avramovič, za prosvetni oddelek pisatelj Ribičič in zastopnica Atene ga. Adlešičeva.
KINO UNION
DANES ob 14. uri MATINEJA. Vsi prostori po 4.50 Din. Premiera: ČUDEŽNO DETE. Shirley Temple.
Potreba revizije uličnih imen
Ljubljana, 13. decembra Končno število prebivalstva v okoliških, mestni občini pridruženih občinah in krajih še ni točno ugotovljeno, ker so se pojavile pri popisu velike ovire. So ljudje, ki svojemu nasprotovanju Veliki Ljubljani skušajo dati duška na ta način, da nočejo izpolniti popisnih pol ali nočejo podati drugih podatkov. Zato je še zmerom mnogo zamudnikov, ki jih mora policija citirati na magistrat.
Zdaj so se pojavile še druge sitnosti. V mestu in okolici je mnogo istoimenskih ulic, n. pr. Prešernovih in Vodnikovih. Razen tega so ceste, ki štejejo hiše v starem mestnem okolišu po svoje, nato pa slede hišne ševilke dotiene občine. Tako n. pr. imamo Zaloško cesto, ki gre najprej skozi mesto, nato pa se nadaljuje pri dolenjski progi v občini Mostah. Do dolenjske proge imajo hiše mestne številke po vrstnem redu, od proge naprej pa hišne številke po redu moščanske občine. Tako imamo sedaj
v VeliM Ljubljani dvojne hišne številke. Isto velja tudi za Tržaško cesto. Zaradi tega nastajajo sitnosti pri dosavljanju pošte.
Potrebno je torej preimenovanje prizadetih ulic in cest. Mestno poglavarstvo naj stavi čim prej potrebne ukrepe.
™ KINO SLOGA
Ljubljanski dvor	Telefon 2730
Smeh in krohot ob 16., 19.15 in 21.15 uri!
Premiera sijajne buirke
Charlejeva teta
V gl. vlogi PAUL KEMP
Matineja po 4.50 Din
danes ob 14.15 uri Veseloigra z Anny Ondro
VESELA NASLEDNICA
Velik požar v Selški dolini
Škofja Loka, 13. deccmbra.
Znana Tinčkova žaga v Spodnji Luši v Selški dolini je postala včeraj zjutraj žrtev velikega požara. Ljudje so bili sredi najslajšega spanja, ko jih je predramil klic: »Gori!« Najprej je začela goreti žaga, potem skladišče raznega lesa, nazadnje pa so zajeli plameni tudi stanovanjsko hišo, ki jc prav tako postala v kratkem času kup ruševin. Na kraju požara se je sicer zbralo mnogo ljudi, prihiteli so gasilci iz Bukovi-ce. ki pa so se mogli omejiti zgolj na loka-lizacijo požara, da ni bila nesreča še večja, kajti v neposredni bližini je še neka druga stavba. Gorelo je kakor ogromna bakla, odsvit se je videl daleč po dolini. Škoda je zelo velika. Delila si jo bosta najemnik žage Lenart Kemperle in lastnica Foj'Var_ jeva. Krita je le deloma z zavarovalnino.
HHHBHHHHHEIGIEIBH
SMUČARSKE OPREME
v največji izberi pri
SPORT-KMET d. z o. z.
specialna trgovina LJUBLJANA — ALEKSANDROVA 7.
GSSSSSBBSBSSeSO
Spomin na poslanca Franca Grafenauerja
Ne vojna vihra, — marveč moja spretna etapna politika in zakoreninjena simpatija do zaledja sta mc leta 1917 zanesli v pisarno poveljstva 29 brigade, ki je ime'a svoj sedež v Šmohorju. Vedel sem. da poteka tam nekje naša narodnostna meja. čul sem tudi, da je nekje v bližnjih hribih domačija najodličnejšega našega koroškega borca poslanca Grafenauerja, toda ni bilo nifci časa. niti prilike, da bi se bil utegnil podrobneje zanimati za našo jezikovno mejo in za vrlega domoljuba, ki se je bil ravnokar vrnil iz internacijskega taborišča.
Nekoč pa je naneslo, da sem bil v glavni smohorski gostilni priča debite med domačini, v kateri se je z izredno pikro hudomušnostjo. duhovito odrezavostjo in s skrivnim protiavstrijskim zelem odlikovali visok močan mož z zračilno oblikovano glavo in z nanavadno pernetnimi rjavimi očmi. Podrl je po vrsti vse oponen-te bodisi v stvarnimi argumenti ali pa s prirojeno šegavostjo, jim naposled zvito pomežiknil in se poslovil. Mrko so gledali Šmohorčani za njim, mene pa se je polotila radovednost, zato sem vprašal natakarico. kdo da je ta simpat;čni mož. Ko sem zvedel, da je to Franc Grafenauer, sem pohitel za niim in se seznani] z vrMm možem. Takoj pTvi? sem ga spremil skozi do doma in že spotoma izvedel zanimivo stv^r, > da je prva vas izven Šmohor ja slovenska I
in da se ji ne pravi Fritzendorf, kakor smo jo nazivali vojaki, namreč Limarče. Pred tem sem bil gotovo desetkrat tam pa nisem imel niti pojma, da s^rn med Slovenci. Šele Grafenauerjevo zatrdilo me je spravilo do tega. da sem poslušal ljudi in polagoma odkril, da res govore slovenski in s;cer narečje zelo bogato pravih slovanskih besedi. ki so se drugod po Slovenskem že izgubile.
Stopila sva 6 pokojnim v Limarčah v prvo hišo. »To je Nemec, često pride k nam na komando, tudi ime ima čisto nemško.« — »To je dober Slovenec«, je dejal Grafenauer. »Tudi moje ime je nemško, ime tu ne pomeni narodne zavednosti. Skoraj bi dejal, da je narobe Ce zvem. da je kje kak človek posebno vnet za našo stvar sem kar miren ako ima nemško ime. Tak bo držal. Naše ljudi s slovenskimi imeni pa moram često pose-čati. da jih utrdim v zavednosti.«
Res se je izkazalo, da je Miklavič, ki smo ga vojaki poznali pod pristnim nemškim priimkom, naš človek, dasi je govoril nemški gladko kakor vsak Šmohorčan V veži na mizi je ležal * tlovški »Mir« »O ne,« se ie smehlial Miklavič. »Nemci pa nismo«, ko mu ie pokojnik povedal, da sem ga imel za Nemca.
»Da z imeni je križ pri nas. Nemci 90
Dobernigi, Perkonigi jn Lemeši, Slovenci Grafenauerji, Warmuthi, Schleicherji. Kar se tiče moje družine, je moj praded priseljenec iz Bavarske in naša sedanja domačija je v Koziogu. So to sicer še vedno Brda, toda kraj, kier stori moja hiša, se imenuje Kozlog. Vj se čudite da znamo pri nas vsi tako dobro nemški. Rečem vam. da se v redakciji »Mira» vedno mučijo kadar morajo prevajati moje nemške govore v deželnem zboru. Monsipnor Podgorc mi je to opetovano povedal. V moji nemščini je pravi nemški slog, zato mo;e besede težko prevajajo. Tega poprej nisem vedel, šele drugi "o to iznašli: Res pa je. da imam jezik na pravem mestu in da ga znam rabiti. Toda to je podedovano.«
Tako sva kramljala vso not in ker sem bil vnet in pozoren poslušalec se je mož razvnel, da so pred nj°m oživeli časi političnih borb v deželnem in državnem zboru kakor tudi večjega otepanja 6 krajevnimi oblastniki in oholimi nemčurji. Podal mi ie točno sliko plem;5kcga fevdalca grofa Sternberga ter nemških ve'ičin Wolfa. Mfllika. Doberniga ir drugih. Ti so ga kot zakleti nasprotniki slovanstva izredno zanimali.
Kasneie sem često hodil samotno pot iz Šmohor ja v Kozlog in sootorma delal propagando za Grafenaueria. Dasi 6em pot dobro poznal, sem vendar neprestano po_ vnraševal. kod pridem h gospodu poslancu. Včasih me je kak kmet prestrašen opozoril: »To je tisti, ki je bil zaprt!« — »Da,
tisti, zaprt je bil, ker je pošten in spoštovanja vreden človek.« sem vedno odgovarjal. Žel sem včas;h začudenje, včasih sko-miganje z rameni, najčešče pa zadovoljstvo.
Vendar pa sem imel občutek, da moža nekaj teži. Kadarkoli je pogovor nanesel na fron+o, se je zmračil in grenka kaplja je kanila \r njegovo navdušenje. Ime! ie na bojišču sina-edinca. za katerega je bil večno v skrbeh. Sicer je tedaj že izšla odredba. da se morajo snnovi-edinci porabljati v etapi, toda za Slovence v Avstriji ni b;lo zakona in pravice. Grafenauerjevi sovražniki na okrajnem glavarstvu so toliko č"sa odkladali očetovo vlogo, dokler mu nekoč niso poslali poročila, da mu je sin padel na polju slave. — »fiir Kaiser und Vaterland« To je bil nedvomno najsilnej-ši udarec, ki so ga slovenskemu borcu lahko prizadeli njegovi lokavi in zahrbtni sovražniki. Lažje mi je bilo. da nem bil tedaj že daleč od Šmohorja in daleč od neizmerne očetove žalosti.	B B
Bolnim ženam
se izprazniio čreva po uporabi naravne
FRANZ-JOSEFOVE
grenčice — nemoteno in lahko.
OgL reg. s. br. 36485/33
Domače vesti
m
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24
UL
•	Nj. Vel. kraljica je oblekla 40 revnih otrok. v svoji Kuhinji za revne otroke je Nj. VeL kraljica Marija tudi letos oblekla 40 najrevuejšib šolarjev. To so otroci brezposelnih delavcev. V kuhinji v Beogradu nahranijo dnevno 150 do 2(Jo otrok. Take kuhinje pa poslujejo, kakor znano tudi v Zagrebu, Ljubljani Splitu, Cetinju. Sarajevu Skoplju, Celju. Mariboru, Plevlju in Križevcih. V vseh teh kuhinjah prehranijo dnevno po dob roti jivosti Nj. Vel. kraljice nad 2000 otrok.
*	Predavatelji ZKD bodo predavali: pri Sokolu v Planini pri Rakeku drevi ob 20. i>. Vekoslav Bučar o lepoti Jugoslavije s skioptičnimi slikami; pri Alcddrušlvenem odboru v Kočevju 15. t. m. ob 11. g. Drejče Verbič o pariški mirovni konferenci; v Vajenskem domu v Ljubljani 16. t. m. ob 19. g. dr Ahčin Marjan, zdravnik, o športu; pri Sokolu v Tržiču 16 t. m. ob 20. g. Vik t^r Pirnat o temi: V dolini gradov; pri Sokolu v Škofji Loki 18. t. m. ob 20. g. Vik-ii>r Pirnat o potovanju s »Kraljico Marijo«, H. del.
*	Promoviran za doktorja prava bo da
nes na ljubljanskem vseučilišču g. Igor Sever iz Novega mesta. Čestitamo.
♦	Dva nova inženjerja. Na tehnični la-ultpti ljubljanske univerze sta napravi
la včeraj diplomski izpit za gradbena to-ienjerja gg. Bojan Tavzes in Bogdan Ur-fcančič. Čestitamo!
♦	Poneverbe kontrolorja davčne uprave v Travniku. Okrožno sodišče v Travniku je obsodilo na 3 leta robije bivšega kontrolorja travniške davčne uprave Muhaineda Haliloviča. Obtožnica je navajala 200 primerov utaj in ponarejenih uradnih spisov. Z manipulacijami nepoštenega kontrolorja je bila državna blagajna oškodovana za 200.000 Din.
*	Poziva se Anton Pušnik po rodu iz Velikih Gorele pri Laškem, ki je neznane, ga bivališča, da se takoj ustno ali pismeno javi izseljenskemu uradu v Zagrebu zaradi revizije svoje rente.
Iz Ljubljane
n— Javne produkcije drž. konservatorija, ki vedno vzbujajo veliko zanimanje med stanši in koncertnim občinstvom, se začno v ponedeljek 16. t. m. ob četrt na sedem v F-:liarmonični dvorani. Spored 1 produkcije obsega izključnb le franco&Ka dela. Na produkciji nastopi Poleg gojen cev solopetja in klavirja tudi godalni or kesiter. Piamistd so iz šole prof. Janka Ravnika to prof. L. M. grkjanca, solopev ka iz šole prof. Wietinghausnove. orkester pa sestavljajo gojenci in orkestra! no društvo Glasbene Matice pod vod stvam prof. L. M. gkerjanca. Sporedi v knjigami Glasbene Matice po 2 Dm Spored velja kot vstopnica.
Danes ob 4., 7 M in uri VELIKA PREMIERA največje senzacije in atrakcije sezone. HARRY PIEL v svojem
lOGtem in jubilejnem velefilmu
A R T I $ I I
_ __ _ __ „ _ 66
Dresura živali in zveri, kakršne še niste videli. Senzacija, zabava in atrakcija za vse Predprodaja vstopnic od 11 do ]^13 ure.
Volnene rokavice, šai, pulover res elegantni so lef
če imajo zlate monograine „DOVER"!
Dobite jik v Ljubljani v vsaki modni trgovini zastonj•
*	Šestdesetletnico Jc slavil pri Sv. Lenartu v Slov. goricah upokojeni finančni preglednik g. Anton Logar Priljubljeni jubilant ki je semo pn Sv. Lenartu služboval 15 let. je letos po 31 letih službe stopil v pokoj Bil je zmerom podpornik Sokola, v naprednih vrstah in naročnik »Jut:a« od njegovega začetka. Njegovi otroci so že vsi odrasli in v ugodnih poožajih. S svojo življenjsko družico, s katero ima za seboj že srebrno poroko, namerava stalno živeti pri Sv. Lenartu. Vrlemu moži. ki tudi v starih avstrijskih časih ni zatajil narodnosti, bodi še mnogo let!
*	Smrt zaslužnega zrakoplorca. V Zagrebu je umrl šef centra društva za zračni promet Atilije Raspor, ki je bil rezervni letalski kapetan. soustanovitelj Aerokluba in zaslužni propagator letalstva v naši državi Naša mlada civilna avijacija je izgubila požrtvovalnega delavca in prapagatorja.
*	Umrl je upokojeni davčni nauuprav. telj g. Ernest Kobler v Ribnici na Dolenj. skem. Rajnki je bil vesten uradnik, vediiu uslužen in naklonjen ljudstvu, po svoji upokojitvi pa dober svetovalec in 6otru<j nik trgovskih in gospodarskih organiza cij v Ribnici. K večnemu počitku ga boao Položil: na domačem pokopališču jutri o« 11. Ohranjen b0 v blagem spominu. Zaiu-jočfan iskreno sožalje.
*	Žalovanje bokeijske mornarice. Vsako leto 2. februarja ima starodavna bokeljska mornarica veiike, s posebnimi obredi združene slavnosti. Slavijo namreč god sv. Tri-funa, ki je patron slavne bratovščine. V slavnostnih dneh so tudi volitve velikega in malega admirala- Zaradi vladarjeve smrti letos o svečnici ni bilo tradicionalnih proslav, odpadle pa bodo tudi 2. februarja 1936 zaradi smrti velikega admirala bokeijske mornarice vseučiliškega profesorja dr. Radoničiča. Izvršeni bodo samo cerkveni obredi.
*	Ciril Metodova družba poziva svoje podružnice. da nakažejo svoje prispevke po položnici vodstveni blagajni. Prosimo!
*	Razvoj našega zračnega prometa v luči statistike. Od leta 1928, ko je naše domače društvo za zračni promet Aeroput otvo-rilo svojo prvo redno potniško in poštno zrično progo, se naš zračni promet, pri katerem sodeluje poleg Aeroputa še 5 tujih zrjkoplovmh društev, lepo razvija. 0 tem razvoju priča tudi statistika, ki jo izpopolnjujejo in urejujejo. Ob otvoritvi je znašala Aeroputova zračna mreža 359 km. Naslednje leto 722 km, lani pa okrog 1900 km Prvo leto so letala Aeroputa preletela 14S.S40 km, naslednje teto že blizu 193.000 km lani pa 245 155 km. Prvo leto je bilo okrog 1.300 potnikov, lani pa 3.652. Pošta, ki so jo prvo leto nosila letala, je tehtala samo 37 kg, lani pa 386 kg.
*	Monte Carlo na dalmatinskem otočku. Med podjetnikom in lastnikom hotela inž. Karaganjanom in biogradsko občino Je podpisana pogodba o najemu malega otoka Katarine pred Biogradom Na tem lepem malem otočku namerava podjetnik zgraditi veliko igralnico Za dovoljenje je prosil v Beogradu že pred 8 meseci. Za ureditev igralnice na otočku Katarini se zanimajo neki tuji finančniki, ki bodo vložili baje v podjetje en milijon funtov šterlingov. Ce bo na otoku Katarini urejena igralnica, bodo v Biogradu zgradili celo vrsto vil za tuje goste.
*	Snežni zameti v Hrvatskem Zagorju.
V četrtek je v Hrvatskem Zagorju snežilo kakor v najhujši zimi Po nekaterih cestah so nastali toliki zameti, da je bil ustavljen ves promet Ceste proti Bednji, Lepoglavi in Pregradi so postale neprehodne Železniški promet ni imel nobenih zaprek.
*	Spet potresi ? Banjaluki. V sredo ponoči je bilo v BanJaluki spet nekaj potresnih sunkov Zadnji ob pol 5. zjutraj je bil precej močan trajal pa je 2 sekundi. Potresni sunki niso povzročili nobene škode, zbudili pa so prebivalstvo, ki je zelo vznemirjeno še od 'esenskih potresov Ti potresi so kakor znano povzročili dokaj škode a so bili po ugotovitvi strokovnjakov 'okal nega značaja
*	Pregnani tatovi svinj. Iz Kočevja nam pišejo. Posestnik Seunig iz Žeijn pr Ko čevj-u je -me! čudnt klavce Ko je v soboto zvečer pogledal v svinak ker se mu je čudno zdelo zakaj so bila vrata odprta je naše! v njem zaklanega praš>ča Živa', ie bila se topla Okrog zgradbe ie vide! v snegu skoro sveže s'edove stopinj Kakor sodi sta hotela lv<» zlikovca če jih ni bi lo več nrašiča ukrasti pa ju ie zmoti gospodar Tat kt ie ?iva zaklal ie bil zelo spreten keT io ie zabodel tako. da n' bilo iz hleva slišati nikakeaa kruljenja Poizkus tatvine je bi} prijavljen orožništvu.
u— Sokol 1, Ljubljana—Tabor obvešča svoje Članstvo, da je preminil njegov dolgo letni član in ustanovnik br. Maks Proft, strojevodja drž. železnic. Pogreb bo danes ob pol 4. popoldne iz splošne državne bol nišnice. Bratje in sestre, sprejmite dra gega pokojnika na zadnji poti v čim večjem številu v civilu z znakom. Uprava.
u— Filozofsko društvo v Ljuioijani bo imelo drevi ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi drugo svoje predavanje, predava; bo vseuč. doc. g. St GoSala o temi: »Filozofija in pedagog' ka«. Vabljeni člani in oni. ki se zanimajo. Vstop prost.
u— Slušatelji abiturljSntskega tečaja Zbornice TOI v Ljubljani vae najvljudneje vabijo na otvoritev plesnih vaj dane? 14. t m. v dvorani Trgovskega doma. Začetek ob pol 21. uri, buffet. Ronny.
u— Cankarjev večer bo drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice kot II. večer delavskega glasbenega društva »Zarje« z bogatim in lepim sporedom, pridite!
u— JNAD Jadran. Danes ob 15. bo v zbornični dvorani na univerzi občni zbor akcije za izpopolnitev univerze. Zanad: izredne važnosti je udeležba častna dolžnost vsakega člana
i9QQ@QQ@QQ@QQQQ
TRGOVSKO BOLNIŠKO IN PODPORNO DRUŠTVO vljudno vabi članstvo Bolniške blagajne in višjega zavarovanja, da se udeleži proslave stoletnice društvenega obstoja in delovanja, ki se vrši v veliki dvorani Trgovskega doma v nedeljo, dne 15. t. m. ob 10. uri dopoldne.
u — Harry Piel je bil in ostane ljubljenec občinstva. Povsem izven dvorna je, da je Harry Piel med tstimi filmskimi igralci, ki se prav dobro zaveda, kaij je film in kinematografija, kaj lahiko nudn občinstvu in kaj mu mora nuditi, da bo vsiikdar zadovoljno. Ne globokih problemov Ln solzne tragike, pa tudi ne samega komedijantstva Ze lobi nemega filma je Harry Piel imel najširši krog občinstva za seboj. Zvočna film, k J je toliki.ni tilmskiim zvezdam čez noč utrgal trak filmskega udejstvovaoja. je Hanryju Pielu samo na široko omogočil novo uveljaiviljenje Njegov jubilejni srtofci film »Arti6ti« teoe od sinoči dalje v Elitnem kinu Matici. Vse je v njem, kar želi videti najširši krog občinstva. Sijajna scenerija z veli Ikamskuni cirkusom vred. svojevrstno življenje wnkuških umetnikov, njihove bravure to tragedije, napeta lijubavna epizoda, snjajno diresirane ža vali. Od početika do konca dom m ira Harry Piel sam. k je res vsega upoštevanja vred na filmska moč. igralec, ki zaslužii vse naše simpatije. Film »Artisti« moremo najtopleje priporočati. To je delo. ki je vredno, da ob njem preživiš večer in se tako najlepše razvedriš.
u— Namesto venca na krst® pokojni Marčici Turkovi, hčerki g. narodnega poslanca Rajka Turka, je darovalo uradni. štv0 špedicije in carinskega posredništva za revne otroke, oziroma za akcijo »Vse za otroka« -200,— Din. Iskrena hvala!
u— Kupujte Ciril Metodove razglednice, ker s tem podpirate šolsko družbo ter domačo obrt.
u— Božične pogrnjene mize si oglejte
v soboto 14. t. m. od 16. do 18. ure in v nedeljo 16. t m od 9- d0 19. ure pri Zvezi gospodinj, Breg 8.
u— Prekinitev električnega toka. Za radi nujnih popravil na daljnovodu vlso ke napetosti Tacen—Ljubljana bo jutriš. njo nedeljo 15. t m. prekinjen električni tok od pol 8. do Pol 14. ure na področju Električne zadruge za Spodnjo in Zgornjo Šiško ter v Dravljah, St. Vidu, Vižmarjih. Dolnicah in Savljah.
a— Nadaljnje posestne spremembe. Združene mlekarne, d.d. v likvidaciji v Ljubljani so prodale Zadružni zvezi v Ljubljani vso mlekarsko zgradbo 9 stroji vred za 970.000 Din Mlekarna je v Maistrovi ulici 10 ter obsega zgradba štiri parcele Sami stroji so bili cenjeni na 120.000 Din. Knjigovodja Josip Beber je prevzel od očeta Frana hišo št 69 na Sv. Petra cesti za 45.000 Din Baron Codelli. lastnik Kodeije vega gradu je prodal Gizeli Razingarjevi učiteljici v Gorjah pri Bledu, parcelo št 168/15 v k.o. Udmatu za 000 Din. drugo parcelo št. 168/14 iste k.o. pa profesorici petja Vandi Wistingshausenovi za 20.000 Din.
o— Drevi plesni večer z družabnimi igrn mi r Jenkovi šoli - Kazina Jutri nedeljski popoldanski ples od 4. do 8.
u— srbečica razsaja. Navaa boiniko« za davico in škrlatinko na naše bolnišnice je začel zadnji čas po malem Pojemali, medlem pa se je v mestu m okolici pojavila neke druge vrste j.epidemijac, ki sicer še daleč ni tako nevarna kakor on; dve za vratni sovražnici mladine, a zanaša vendarle mnogo neprijetnosti in suabe volje med Ijudi^ Oddeiek za kožne bolezni sprejema skoraj slednja dan tolikšno števiuo obolelih za srbečico, da mu že skoraj manjka prostora to so morali zače. ti zanjo obolele otroke odvajati v otroško botoišnico. Srbečica je sama na sebi sicer lahka, nedolžna bole-zen. a e ^ e-n naglo prenaša od človeka do človeka, in če se pojavi v hiši, se raizsiri ua ce^e družine.
u— Voz premoga je poneveril. Policija je aret.raia neaega bivšega kleparskega pomočnika, ki ga je bila brezpotuinost privedla na štokg*ajz, pa se preživlja, ka-lior ve in zna: časih z delom, če nanese, časih pa tudi s kakšno priložnostno tatvino, Zadnjič se je ponudil nekemu trgovcu s kurivom, da popelje voziček premoga neki stranki na Uesujevo ce^to. Spotoma pa se je domislili, dia bi lahno aa lastno pest prodai prumog kje drugje iu bi tako izbil iz ceie reci maio večji zaslužek. Za. vozil je v Kolodvorsko ulico in tam pri uekom gostilničarju napravil kupčijo. Na policiji so ga zaslišali m izročili sodišču, uakar bo izgnan iz Ljubljane. A kakor je že stara navada, se bo čez nekaj dn pet pojavil med svojimi dobrimi pajdaši na štokglajzu in stara pesem se bo zače. a iznova.
u— Vlom pri dr. Perku. V eni zadnjih
noči se je neznan tat priplazil v spalnico zobnega zdravnika dr. Milana perka v Vodmatstei u/taci in mu odnesel železno ročno blaga jo? o, v kateri je bilo okrog 3000 Din gotovine Blagajno so zjutraj našli prazno na vrtu, za tatom pa al biilo sledu.
u— Za poskusen vlom 7 mesecev. Lojze iz Dragomera. 28leten in krepak zidar, zaradi tatvine že kaznovan, se je 18. avgusta hotel polakomniti tisočaka, ki ga je '.niel posestnik Marinšek na Brdu pri Viču spravljenega v skrinji Splazil se je ponoči skozi okno v hišo. pa ga je žena prepodila. Nekaj dni poprej je bilo na Viču Francetu Zakrajšku ukradeno kolo. Tudi te tatvine je bil obtožen Lojze. Pred malim senatom je tajil tako tatvino kakot poizkus vloma. Za drugi očitani zločin Je poskušal navajati alibi a se mu je ponesrečil. Glede tatvine kolesa je bil Lojze oproščen, obsojen pa zaradi poizkušenega vloma na sedem mesecev strogega zapora.
n_ Žeparska tolpa pride pred sodisce. V
dnevih evharističnega kongresa so imeli zagrebški in drugi poklicni žeparjl v Ljubljani bogato žetev, zakaj pobrali so zlatih in drugih ur za okoli I5.0o0 Din, pa tudi čedno vsoto gotovine, približno 10.000 Din. Takrat so srečno odnesli pete s svojim plenom proti Zagrebu. V dnevih kongresa Jadranske straže in jesenskega velesejma so se zopet pritihotapili v Ljubljano in so bili prav predrzni. Policiji, zlasti detektivom, se je naposled posrečilo poloviti 9člansko žeparsko tolpo, katere glavar je bil elegantni, 351etni Rok Gambrek, po poklicu sejmar in kramar iz Zagreba. Najdrznejši med njimi pa je bil lSletni Stanko Novako-vič učenec iz Zagreba, ki je po trgovinah nabral mnogo blaga. Zeparji so iz žepov in torbic izmaknili do 2.100 Din gotovine, po trgovinah pa pobarali raznega mnufak-turnega blaga in perila za 4.050 Din. Vseh 9 žeparjev je sedaj za mrežami okrožnega sodišča in pridejo prav dan pred božičem 24. decembra pred mali senai.
Iz Maribora
__ Slovesna izročitev makov sokolski mladini bo jutri v nedeljo ob pol 11. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. Slovesnost izročitve znakov je zamišljena posebno svečano.
a— Šahovsko gibanje. Javno šahovsko si-multanko bo odigral prihodnjo soboto ob 20. v kazinski dvorana mariborski šahist Ivo Lešnik. Prireditev bo pod okriljem združenih mariborskih šahovskih klubov, udeležili pa se je bodo tudi zastopniki ptujskega, slovenj ebistriškega, framskega in ruškega šahovskega kluba
a— Železniškem uslužbencem in upoko-kojencem, ki so v mesecih aprilu, maju, juniju t. L naročili personalni premog pri postajni blagajni na Koroškem kolodvoru, se bo sedaj izplačala istotam razlika med takratno in sedanjo ceno ter hkrati povrnila že pobrana banovinska trošarina na potrošnjo personalnega premoga.
a— Štorklja pri večerji v restavraciji. V neki restavraciji v Vetrinjski ulici so prijeli brezposelno služkinjo Ivanko Babičevo porodni krči. Povila je zdravo, krepko dete. Poklicani reševalci so prepeljali mlado mater v porodnišnico.
a- 600, ne 6000. V poročiilo o sodibi. i*rečeni proti R Tumpeju v zvezi z zna n0 »črno listoc, se je vrinila neljuiba pomota. R Tumpej ni namreč bil obsojen na 6000 dinarjev, kakor je stalo Po tiskovni pomoti, marveč na 600 (šeststo) dinarjev gilobe.
a— Usodne sanje je imela 9 letna hčer. ka dninarja Helena Cug iz Kapce. Imela je razburljive sanje, ki so ji živčevje tako razdražile, da je med spanjem padla 6 Postelje in 6i pri tem strla desno roko Zdravijo jo v bolnišnici.
a— Smrtnonevarno obstreljen. Pri pr« koračen Ju meje Je graničar obstrelil brez posel nega delavca Franca Piberčnika. kei se na poziv nI ustavil ampak bežal. Stre'., ki mu je obtičal v pljučih, bi mogel Imeti usodne posledice
a— »Kako naj bomo kaznovani, ko smo onstran kradli« Orožniki so ob meji are tirali skupino šestih ciganov ki so pred ledavnim vlomili v neko trgovino nn me i' na avstrijski 6trani in odn»«lj preeeišnjo kolifno manu*aktMrneg3 b'aga v izdatni vrednosti Pr zasllšann so »e cigani čudi Ii. češ »da nf« vedelf. da tKnio kaznovani če na avstrijski strani kradejo.«
a— »Ce uoces biti moja. te ubijem.« Tako je dejal 21 letni Rudolf iz Ješence pri Račjem, ko je stopil samokresom v roki pred Kristino E., ki Je preplašena obvestila orožnike o tej grožnji Orožniki so ovadbo posla li mariboiskemu državnemu tožilstvu.
a— Kožuhanje, aufbiks, smrt. Pred malim kazenskim senatom je sedel včeraj na zatožni klopi 30-Ictni viničar Srečko Sprin-ger iz Dragučeve. ker jc 27. oktobra zaklal Jožefa Kurndka. Omenjeni večer so namreč pri nekem posestniku v Dragučevi kožuha-ii. Po končanem kožuhanju se je iz neke druirbe. ki je šla mimo hiše. slišal klic »aufbiks« Obtoženi Spnnger je skočil k družbi. povprašal, kdo je to deitil. nakar je z nožem zabodel v hrbet Jožefa Kurnika, ki je na posledicah poškodb umrl v tukajšnji splošni bolnici. Springer se je pn razpravi zagovarjal s silobranom Razprava je trajala dve uri. nakar se je senat umaknil k posvetovanju in razglasil, da se ra^rava v svrho zaslišanja še nekaterih prič prekine.
a— ViniPnrije jrorijo. 15 000 dinarjev škode trpi sanitetni referent dr. Liudevit J»»n-ko ki mu ie pnerorela viničarija v Sovjaku v Slovenskih goricah
a— Prleš^i liik in sa-kci.ie. Pr'šn!<j le*a so jedne »liikarire« hodile od vrat do vr.it ponujat čeb"lo. Mariborske gospodinie pa so opazile da se čebu'a ki se je p-eje si'no poceni ponu:a!a. občutno podr-">7i'a. Pred uvel;avljen'em sankcii so ranireč številni ag^ntje pokupili 0<?rOmne količine pr-leškega »liika« za — Abesinijo ...
ZNIŽANE CENE.'
I
Vaše dete želi
skodelico Ovomaltine, ki je zanj največje koristi. Ovomaltine, je koncentrirani krepilni izdelek, ki vsebuje najžlahtnejše re-dilne elemente, ki se nahajajo v mleku, svežih jajcih in sladu. - Zaradi boljše arome je dodano nekaj kakao-a. - Ovomaltine nudi otroku elemente, ki so neobhodno potrebni za njegov zdrav in močan razvoj.
Zavojček: mali Din 12.—; srednji Din 27.—; veliki Din 48.—.
Iz Celja
bb Zvočni kino Ideal M
rremiera!	Premiera-'
Danes ob 4.. 7. in 9.15 PAVEL MUNI
v velefilmu
SVET SE MENJA
Fiini, ki zaslua vso poihvalo publike. Vstopnina 4.50, ti.oO in tU Uin.
V nedeljo ob pol 11 matineja
vaki, pali izbrane pesmi litijskega domačina skjadate.ja Petra Jereoa. Pričete.* Koncerta bo točno ob 20. Linijam, z/beriLJo se v Sako.skem domu!
i— Smrt na stopnicah. V šmartnem pri Litiji je umrla Kruhkova Loj za. Stanova, la je v Pek.arjevd hiši. Zvečer je prešla domov in se na.pot.tla po stopnjicah v i nadstropje. Gospodinja jo je slišala, kako se je speujala navzgor, čez čas pa se ji je Le <io*jieva'o zeilo sumljivo, ker je b pri Lojzi vse tiho in mirno Zato je cK-što go^pa Peklarjeva v gornje nadstropje, <xl strahu pa je kriknila, ko je opazila Lojizo negibno na vrhu stopnjic. Lojzo je zadela kap. Pokojni ca se je pečala z drobno na. ro in o umeriLos-tjo; spletala je vence, za nje pa je izd.e'ovaila cvet;e tudi sama. Prav hvailež-no so jo cenili naši m!a'č za. konci in uaše gospodinje; tem je znaia naša Lojza sešiti najlepše oJeje. Bila jo iz premožne diru/aine in je PoselovaLa tudi lastno hišo. Pred leti jo je proi',n/'a, v hiši pa si je izgovorila kot.
i— Paštaba je pogorela. V vaseh, ki 'ežo na ob_onkih ianške^a pogorja, se p v a jo še s tak tni posli, ki j;h drug e več re po^-i-jo. Pni Berčonovih v Dolgem o du v tre-breljevski obč:ni so tr!i 'an. Terice so imele opravka v hiš;. sin Tone pa je upravljal paštubo, ki ji rečeio pri nas pa^štel .in to je sušilnica Opoldne, ko je "osriodtoja Je-ra pristavfa na mizo izdatro kosilo, se je zbrala v.ca druž;na okrot? sklede. Tndi Tone je zapustil paštabo. Prev č ramrete lese v sušilnici pa so se vnele. Paštaba je zgorela do tal.
Iz Zagorfa
z— Praznovanje ziščitnice rudarjev sv. Borbare se čimdalje bolj omalovaž-u ;e. kakšna slavnost se je pred leti vršila ta-dan. bodisi v skupinah, v cerkvi ali ob skupnem pogoš"enju. Danes pa peša tudi ta tradicija. Rudarji iz Šemnika so imeli zjutraj mašo na Izlakah. Pogojeni so nato bili v topli-ških prostorih v Mediji Izlakah. Trboveljski rudarji pa so se zbrali v Kisovcu in so z zagorskimi skupno z rudniško godbo na čelu odkorakali v zagorsko cerkev. Uradništvo ni bilo tako zastopano kakor prej"nja leta.
z— Zaščitno cepljenje zoper davico in škrlatinko bo vršil državni higijenski zavod po odloku kr. banske uprave. Prvo cepljenje bo 20. t. m. za otroke iz Toplic. Loke. Podkraja in Kisovca točno ob 9. v topli"ki šoli, za otroke iz Zagorja, Dolenje vasi, Potoške vasi. Sv. Urha m Sela pa 20. decembra ob 13. v zagorski šoli.
Iz Novega mesta
o— S^elaka družina prične s scfanum streljanjem 18. t. m. Streljanje bo vsako sredo oib 20. v prostorih g. P&uile. Vabljeni vsi prijat&lji tega viteškega športa!
n— Tragično vasovanje, V Bučko so prišli v sredo zvečer vasovat fantje iz sosednje vasi Med njimi je bil nekd fant iz Zatooršta, ki je prišel na vasovat:■ puško, V prepiru, ki so ga imeli vasovail-ci z domačini, je počili strel, ki je zadel na domačem dvorišču 6-toječega 24 letnega Selaka Franca. K sreči strel ni bil
v vasi V rtov-cu, kjer je neki vasovalec napadel 28 let starega kmečkega fanta Starih o Jožeta. tudS na domačem dvorišču. Napadalec je Starihi prizadejal z nožem osem hudih ran na glavi in v pljučih. Oba ranjenca sta bila pripeljana v bolnišnico usmiljenih bratov.
Razdelitev premoga revežem. Cinkarna d.d. je naklonila 100 ton premoga, ki ga I P ^	* bo občina razdelila upoštevajoč v prvi vrsti | smrtonosen. Hujše je bilo rodbine s šoloobveznimi otroki in bolnimi rodbinskimi člani. Za velikodušni dar izreka celjska občina podjetju iskreno zahvalo.
e— Vsi vojaški obvezniki, bivajoči v celjski občini, ki dosedaj še nis0 doibill vojaške knjižice, odn. sojo izgubili, naj 6e javijo vojaškemu uradu na magistratu v sobi št. 6 najkasneje do 10. januarja.
e— Vse vaške posestnike opozarja mestna občina, da so dolžni skrbeti za redno in temeljito čiščenje in posipanje zasneženih ali zamrzlih hodnikov pred svojimi hišami. Sicer so odgovorni za vse posledice.
e— Preselitev mestnega avtobusnega podjetja. Poročali smo že, da je kamnoseško podjetje g. Kullicha v Aškerčevi ulici prešlo v last Hranilnega in posojilnega društva v Celju. Po naših informacijah obstoji dogovor z mestnim avtolfcisnim podjetjem, ki namerava tu urediti svoje garaže, delavnice in pisarne. Ta ideja je prav posre-gena>
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm a vedno tvoja« i i zvočna predigra.
Z. K. D. film
Danes ob l/*3 uri
SVETISLAV PETROVIČ m GRETE THEIMER
v velefilmu
Hišica v Grinzingu
Smeh, šala, veselje petje in zabava ELITNI KINO MATICA
Iz Škofje Loke
šl— Imenovanje. Za nastavnika na meščanski šoli v Škofji Loki je imenovan bivši šolski upravitelj z Gabrka g. Ivan Grum. Na šoli manjkata zdaj št dve učni osebi.
šl— Blokira te električne naprave! Naročniki radia v Škofji Loki in okolici 6e pritožujejo, da so motnje pri poslušanju včasih tako velike, da je najboljše radijske aparate zapreti Včasih nagaja električni tok, drugekrati pa si izposodijo poslušalce lastniki električnih aparatov, ki nimajo teh naprav blokiranih. Prosimo, na. pravite red!
šl— Brezobziren kolesar. Neki kolesar je podrl na cesti 10 letnega Ivana Lotričs, kovačevega sina z Bukovice in mu zlomil desno nogo. Kolesar, ki je doma iz Železnikov, je pustil ponesrečenega otroka kar na cesti in jo hitro odkuril naorej. Zagovarjati se bo moral pred sodniki
Z Jesenic
e_ ...no Radio na Jesenicah predvaja danes in jutri v nedeljo ob 20. v nedelja tudi ob 15 filmsko opereto >Valček zs Tebe«. Med dolatki tudi glasbeni film >Audiei.ie — <?'e1i »Cigan bar0n
Iz Litije
.— Slovenski vokaini Kvintet, ki je po nesel najlepše slovenske pesmi zmago v. to na češkoslovaško bo drevi v gostit med Litijajil Koncert v Sokolskem domi bo za Litijo prvovrsten, reiek uimetniši, logodek k) zae»'už' polmo pozornost posebno pa t>o v^er 'ep to zanimiv, ker bodo mojstrski pevci med onimi pesmim' ki so najbolj užigale med brati čehoslo-
n— Kovanec je pogo^n". V šolo grede se je igral 7 letni Pavček Anton iz &t. Jurja pri Mirni peči z dvodčnarskim kovancem. Nesel ga je tudii v usita, kjer mu je zdrknil v grlo to tam obtičail V velikih mukah so starši pripeljali dečka v bolnišnico, kjer je dečka rešil bolečin pri-marij g. dT. I. Pavlič. pri neprevidnem dečku je to že drugi primer. Prvič je po-ječel dinar.
n— Strašna nesreča pri slamoreznici.
V bližnji Ždinji vasi se je igraila na domačem podu 10 letna Anica Kleimenčičeva. Približala se je na podu stoječi slamoreznici to pričeila vrteti kolo Ko je biilo kolo v teku, je deklici na gladkih tleh mahoma spodrsnilo. Hoteč obdržati ravnotežje, ;e brez pomisleka zagrabila za sla. moreznično kolo, katerega noži so nesrečni deklici odsekali levo roko v zapestju, na desni pa vse prste razen palca. Ponesrečeno deklico so v obupnem stanju pre peljali v žensko banovineko bolnico.
Iz Ptuja
j— Porod med prevozom v bolnišnico Drevenškova Liza, dekla iz Rogoznice, se je v četrtek napotila v bolnišnico žem&d Potjo pa je na vozu porodila zdravega io močnega fantka, s katerim je prispela v bolnišnico, držeč ga v naročju
j— V mestu je še vedno mnogo brezposelnih. Občina ima v evidenci samo v Ptuj pristojnih 30 brezposelnih, od kate. rih ima začasno nekaj zaslužka le devet, dočim ostali nimajo dela to jim ga tudi občina ne more nuditi Ub0žni sklad pa je že tudi skoraj izčrpan Dobra srca se naprošajo. da se ob gotovih prilikah spomnijo z darili, ki jih bo občina porabi '■a za božičnico
•
j— Kino bo predvajal v soboto ob 20 ir •ledeljo ob poJ 19 in p©) 21 fi'm »Večn sen — vitez Mont Blanca* predigra ku turni film to Foksor tednik.
Končna zmaga celjske občine
zaradi avtobusne nesreče v Mediogu
Stol sedmorice Je zavrnil rekurz drž. pravobranilstva
Celje, 13. decembra.
KfJtor smo poročali pred meseci, je apeiaeijsko sodišče v Ljubljani ugodilo prizivu mestne občine celjske, zastopane po advokatu dr. Ernestu fCalanu. zoper odločbe okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je zavrnilo tožbo mestne občine zoper dr žavni erar in izreklo, da država ni dolžna povrniti občini oziroma njenemu avtobus aemu podjetju polovico odškodnin, ki jih je morala občina plačati oškodovancem oziroma svojcem smrtno ponesrečenih po zmani težki katastrofi mestnega avtobusa ctn<- 9 decembra 1931 v Mediogu, pri ka teri je izgubilo življenje 13 oseb, dočim je oilo več potnikov težko ranjenih.
Apedaciisko sodišče je izreklo da je ugotovljeno, da zadene upravo državne železnice sokrivda na težki nesreči, ker je prelaz na državni cesti glede na bližino mesta in ny okoliščino, cia je ta cesta glavna prometna žila med Avstrijo in Italijo, pomanjkljivo urejen, ker ni zavarovan niti z zatvornicami, niti s primernimi opozorilnimi znamenji, obstoječa znamenja pa so zastarela m pomanjklji va Nadalje je ugotovilo apelacijsko sodišče, da niso bili varovani predpisi signalnega pravilnika, ker ni bila lokomotiva razsvetljena, niti niso bili dam ponovni znaki s piščalko, niti ni bil vlak v smislu predpisov ustavljen ko je prišel v meglo. Razen tega je vozil vlak z lokomotivo, ki je imela tender spredaj in tudi na ten-derju ni imela luči, vsled česar je bila lokomotiva v smislu signalnega pravilnika nesposobna za. promet.
Zoper to principijetno odločbo ap^lacij-skega sodišča je vložilo državno pravobranilstvo kot zastopnik državnega zaklada revizijski rekurz na Stol sedmorice v Zagrebu Sto. sedmorice pa je revizijski rekurz zavrnil in potrdil odločbo apelacij-skega sodišča.
S tem je ta zadeva po temelju rešena vseskozi v za občino ugodnem smislu. Ker je okrožno sodišče v Ljubljani pri prvi razpravi opustilo ugotovitev višine nekaterih odškodninskih zneskov, se mora sedaj vršiti še razprava. ki ima edini namen, da določi sodišče višino odškodnine v onih primerih, v katerih se je občina brez pravde poravnala z oškodovanci
Kako ogromnega pomena je ta uspeh v pravdi za občino, izhaja iz okolščine. da zahteva občina od erarja vrnitev zneska 393.000 Din in razen tega plačilo mesečnih vzdrževalnin po 2286 Din, ki jih je treba plačevati posamnikom ter odškodnino za razbiti avtobus-7 v znesku 180 150 Dm. Izid pravde kaže kako utemeljeno je biio stališče občine in avtobusnega podjetja in kako hvalevredna so bila prizadevanja pravnega zastopnika dr. Kal a na in onih gospodov, ki so se z intervencijami pri upravi državnih železnic in v ministrstvu trudili doseči, da bi bila zadeva urejena brez pravde in da bi država pristaia prostovoljno na plačilo odškodnin^ Vsi ti poskusi so bili odbiti m tako je občina morala pred sodišče, kjer je sedaj dosegla popoln uspeh.
Gospodarstvo
Likvidacija
FoplavIJene pokrajine v Južni Srbiji
Garnizija v Skopiju razdeli dnevno 10.000 kruhov žrtvam poplav — Kavadarski občini fe hudournik odnesel uradno poslopje z arhivom in blagajno
2e pretekli teden je finančni minister izdal odredbo zaradi delne likvidacije terjatev naših izvoznikov k- so ostale zamrznjene v kliringu 7 Italijo zaradi sp^eietja sankcij Ta oddredba do-c^a. da morajo naš: uvoznik- ;fa1iianske«s Slana poravna, t' «voie blagovne dolgove na^prot' z volačili na l-Vrinšk' račun pri naš' Na rodn- banki in sicer p<~ statnpm t-^a-u I 35S40 Din 100 «*9l?i-Ti«V:h 1i- r»v,pneiT> ie b?,n snoročeno d* bn Vorodn* V>«nV;> zaradi olaišania ooV>*af "af?^ irv^TT-ik^v odkupovala vse izvormšVe *eri<»tv«» do tonoon ,fnl?5anekiVi 'ir kf''kor itfl'it*n sk; d/^'žnik; 'vstrera?«*«» Tleske v vn'af.115 v Ttaliii na klirinški račun pred 18 novembrom t '
V Službenih novink od 12 t m ie seda i oh iflvl i en nov odlok fin-an^nega mini. stra ki nravi da <=n "votHV b'*1«« ;7 Do liie t" ie ftahfanskvna hla^a in neitah ian«Ve<*3	»e ood>l -t'l:ifl"
sk' unr"'k'1 dolžni	Wf obvezno,
sti n* IcMnnšIei rač'"1 ~ri Vlorodrv hark: na n<i«1prln 5ti na^in 1>	rt^lrtn.-nnprtj« me
tka metra in rx)«vn«»; na V1'rin?V' rj>?tin naikaBn»»s«> , rol<i> 1e dni r»d	oh'nv»>
4-prtn »"NoVfl- I) f>«t!ini>li	«r»«re?o norfv
n«*' n*» ;Vnc«p*» v r-nV«	mi-SfCV 0*1
dne ofvavp	od'ok^ Po gorp i' od-
ločb' finančnpia mi-nicf-a b'•do moral' to. re' naš uvo7n;k:	i? Vali?" do ze
četka fehruarifl nrikoHnicfl P^v^n t? v«p svoie <'hvpzr,o^5•■, na klirinški račun očitno np »lede "f rok 7ar»adlostii friat-ve Namen nove"« pre^P'«« 'e da se MmKoli nov»»*/»io vt»'«IHL n* trirrnšk' račun tir Varodni hanki da bo mogofp iz	dpnari^ ••ml^čuti onp terjatve nf-
ši^ i7vn7nilrov v Tta';»i 7H Irotp-p go ititl' 5/in«1rJ »Jo-l^niVi ^o 18 ' ov mb-» 5p vptfl. čaH dot?np 7np^» v lirah na klirinški račun v Italiji.
Skoplje, 13. decembra
Vodovje Vardairja ui vsen juz.^j-s. Dtikih rek iČrne retke se pala«iuiiia Aii.zUj«. lJou vodo še v edino veluKa temljusča in tuda v ueKacenih krajin so se prava jezera. V Skoplju mlpiavtjajo z vso vnemo posledice popiavue kataei;.ri>le Nekatere ulitce so marali presekali i. globokim kanal za odtok vkjkj« S takim kana .oni je p. esekaina tudii Ulic« Kraljice Marije V Debar-uiaL ia učiteljiščem in zoološkim vrtom je še v edino jezero ud ves promet »e opravlja 6 oontoni-Mnogo dela povzroča .>d Stranje vanje kamenja. peska m blata« ki ga p voda lariosn-la po mestinib ulicah m tudi v raaue prostore. Oiiibor za prvo pomoč ki je organiziran od vojske policije in uiestine '>b6nn<- lipoLnjuje svojo usilogo Votska peče dmevmo lO.odO hlebov t«r jiib deli prebivalstvu na poplavljenem področju Iz ui nogah poplavljenih er z blatom zatrpanih h>iš so se monaln prebivalci izselit in odbor za prvo p-imoč i'iim je oskrbel «ičasna bivališča
Težiko službo opravlja tudi zdravstvena odsek zaradi velike nevarnOfibi da bi se kot posiediica poplav pojavil le^ar in druge nevarne epidemije Uredrli so začasno bol-n:šn.co. za katero ie dati hlastni .,xiiboi Rdečega križa na razpo!a<jo prvih 50 postelj V strašni poplavni! noči ie m.no'.«> Ijoidi ''bolelo. n:so pa še k sreč' ugotovili primero^ kake epidemije. Na to nevarnost pa ni^najio biitd pripravljeni, ker bo trajalo še precej dm. preden bodo iz nekaterih predmestnih uiliic olifltraniilr vse nevarne navlaike besnih hudournikov.
Promet z Djevdjelijo bo ure'en, kakor uipaio. že jutri Železniki promet iužno od Skirilia je ture jen sedaj oaimo na nroeti Sk opij e-Veles-Kočane. Na progtf Skoplije-Kosov-
ska iVlmtnovuca vozi jo v taki z anatomi) zamudami.
V	Ohridu je bilo pod vodo preko 1.500 ! domačij. Strašna pupiat.a je v mesto, okolici napravila ujvo jezero, tako da ;*• Onrad dobil videz >toka Popoknoma porušeDdj) je v mestu okroa 30 niš uao ttuš pa je takt poškodovanih da se lahko vsak as porušijo Po kleieb se je nadre at"u. vino pomešalo z vodo "D z blatom Mornanju mornariškega odireda s Ohn.ju črpajo t .otorntmi črpal kainr vodo iz oopl»vl'je>nih pr«tfloi\a
Črna "eka še vedno ttje preko bal V četrtek aimitraj je zahtevala tud Ive človeški žrtvi Orožinišk kaplar Miikola funinovč se je vracai iz službe Namenjen ie bul v orožimško postajo » SkcJčivtru Ker je Crua reka odnesla most. se ie Nikola lainenii da bi vodo prebredel Po prvih koraku h pa je zasrazil v tolmuin in valov so iza agnaV v sredino struge Na irustem b-eg-ti v ataJ oMŽniiškt narednik Ilija Sumonja Ponesrečencu je vrgel debel • vrv a ker ie Vikola i ni mogel prijeti ie named>n"k sam tkočii v vodo. da bi ga rešil Valovi 90 zsrabilc tudii njega un po kratki borb1 sta oba utonila
V	Biitol ru ie po površne oo^itvi o plava napravila aa poldrugi milijon Škode V vodij je b'fl tudn veojii del Prilepa im tam nevarnost še ni miiniila. ke>r Se vedno m^čno dežuje V okoHo> Prilepa sta b'1" poplavljeni vasi Borotiin in Kairadjrvrdjevo
Po nekaterih kavadairsknih ulica i ao 24 uir dnli hudournik Mogočen hudo-urmik '=• porušili im odmeeel poslopje »bčinske uprave s pohištvom, z arhivom io blagajno T" v<xle so rešili samo mobilizaciisk' mait^rial Sr»iise iz arhiiva so do poplav našli rarabr^sen^ na nazdadii 5 do 10 km Tudi občinsko blagajno ©o izkopali iz blata-
terjatev v Italiji
Nadalje pravi najnovejši odlok finančnega ministra da se naši uvozniki, ki so dolžni za HI«go. uvožeoo iz Italije pred 18. novembrom nt bod< moglj okoristit' z odredbam- evertit*'neoa noveca sporazuma za naknadno ure»l:tev 0'a^i'nega prometa * Ttaliio »emvtf Kodo mona'i n« v«ak način poravnati svoie ohvzrostj na na^in. 'ci ie nredvi'd?n v tem odloku Gornia od_
•'IK-^ m ■ 1 niimp. Ao n p K n-č: v^ 7n i -
ki italijanskega blaga ki it niso poravra-
■»vme "bvezno^t uvo/ p ed 18 novembrom morfl«	s nla^i^m v p~i-čakovan}'i eventualnih •iyod,'ejšiv' r>o«oi^v 00 morebitni n^fcnadni >iT<»dit-v' n'«*i'ne'*a nrometn 7 Tt/iliio Irer bn^o mor«'; v v^a-VTTI primeru tud' Va»pp;p por^v-flH RV"ir ■ibv-znost' na -*ori p-e^p-«an nas:n. 7)*. sti rudi po predpisanem >b-ačtmskem te-^»iii k? razme-ftii visok
Končno določa nainoveiš: odlok Pn/»n_ 'nega ministra da se bodo iz razpoložljivih <sre^*tf>v na k'irinškem računu vrši'a iz 0'fl^ila našim izvoznikom v lta'i:o s'cer na^slie po krono'o^cem redu. vendar za. enkrat samo do zneskov 100 000 lir. Ka. kor smo rw tem me«tu ?e opozorili, n«* bo mortočp doseč' nono'nc izravnave klirinškega 'ačona 7 It^liio 'e z volili1' rne«Vov. k; iih še do'guie'o po^i uvoznik' i^lii^ri-ske<?a h'aoa ker rnflša Viripški «aldo ki ga n<5»n do'guie Italiia okroi! 180 nwliio» nov medtem ko so naši uvornt'k' morda iolžni Italir !e si?ho polovico gorny"ra zneska Odločba finančnega ministra di se g Vlirin5ke2a M^tra irp afutejo naštp izvoznikom 'e zneski do ^00.001 Din ima ičitno namen da n» bi prišli do denaria 00 krono'ošl;rm redu samo oni izvozmki, ki imaio že starevše terjatve. d-">čim bi bila usoda preostalih terjatev docela nejasna.
Francoske izgube zlata
Glede situacij« francoskega franka je že ob koncu preteklega tedna prišlo do po-mirjenja in se je zaenkrat tudi ustavil nadaljnji odtok ilata Poslednji izkaz Francoske banke od 6 t m zaznamuje še zmanjšanje zlatih rezerv za 286 mili ionov frankov kar pa je mnogo manj, kakor v zadnjem tednu oktobra, ko je znatšal odtok 3834 milijonov frankov in v predzadnjem tednu v novembru, ko je Francoska banka izgubila za 1354 milijonov frankov zlata.
Druga težka kriza, ki jo je doslej prebolel francoski frank je zahtevala od Francoske banke nove znatne žrtve, kajti v poslednjih šestih tedn'h je morala Francoska banka oddati za	milijonov frankov
zlata, L j. za skoro 10 milijard dinarjev. Kako sta obe letošnjii krizi francosketja franka viplivali n® višini zlatih rezerv Francoske banke nam nazorno kaže naslednja primerjava stan]>n zlatih rezerv te banke Zlate rezerve sto znašale:
ob koncu mar	1935
ob koncu jun.	1935
ob koncu nov.	1935. 6 dec 1935
82.64	miliiarde	fr. 71 02 miliiatrde fr.
72.00	milijarde fr.
65.90	milijarde fr.
Od konca letošnjega marca jc torej Francoska batnka zaradi dvakratne krize, izgubila ta 16.7 milijarde frankov zlata, t. j. v našem denar iu za okrog 50 mili jard dinar iev. in so se zlate rezerve skrčile za preko 20%.
Iz Julijske Krajine
Tržaški škof spet na dnevnem redn
Našim čitateljem je gotovo še v spo_ minu znana kampanja, ki se je pričela proti tržaškemu škofu Pogarju že lani in ki je trajala, čeravno tlq več javno, vse do zadnjih dni. Pri vseh manifestacijah, sprejemih itd. so ga listi ignorirali pa ga fašistični oblastniki nanje sploh niso vabili.
Te dni pa se je spomnil tržaški »Picco-lo«, da ima tudi Trst svojega škofa, ki vsaj v nečem ne zaostaja za ostalimi italijanskimi cerkvenimi dostojanstveniki. Pred nekoliko dnevi so se vršile na pobudo ar_ ga niza ci je katoliške mladine v tržaški cerkvi sv. Antona posebne molitve za italijansko vojsko v Vzhodni Afriki in za dober izid že pred meseci započete vojaške ekspedicije proti Abesiniji. Kot pridigar je nastopil duhovnik dr. Robert Marussi. ki je v svojem polurnem govoru pozival zbrano mladino k patriotičnemu delu in žrtvam za domovino, ki je sedaj v I
nevarnosti. Nato je govoril še škof Pogar, ki je hotel biti dosleden in je zagovarjal krščanska načela, a je hkratu opozarjal mladino na njene dolžnosti napram domovini. Govor sam je bil nekoliko v protislovju s pridigo, ki jo je imel v prvih dneh meseca novembra in v kateri je nad vse, povzdigoval ljubezen do bližnjega ter resno obsojal nasilje ne glede na njegove razloge in namene.
O tej njegovi pacifistični pridigi se je po Trstu šušljalo že vse mogoče in neki krogi so že napovedovali, da ne bo ostala brez posledic, škofov sobotni govor pa je baje spet vse popravil in s tega vidika je tržaški list tudi zabeležil, da tržaški škof ne zaostaje za ostalimi škofi v Italiji. Ni pa znano, kakšnega mnenja sta tržaški prefekt in koperski fašistični tajnik Al-merieronia, ki sta bila. kakor znano, ini-ciatorja omenjene časopisne kampanje proti škofu pred dobrim letom dni.
Drobne novice
V Trnovem pri Bistrici se je poročil g. Mirko Kosmina iz Drete z gdč Amalijo Valenčičevo iz Šembij Čestitamo!
Žena in sankcije. V poslednjem času sklicujejo po vsej deželi zborovanja naših kmečkih žena z namenom, da bi jih prL dobili za borbo proti sankcijam Kjer ženske fašistične organizaciie še niso ustanov ljene — doslei jih ie 't malo ali pa «0 le na papirju — porab'Jo to pri'ik<> obenem tudi za ustanovitev ženskih fašističnih sekcij Na shode prihajajo zastopnice pokra-jin^k'h ženskih Ttrganzacii iz Trsta Pu-Ija Reke ali Gorice 'er našim ženam ob šimo razagaio osnovne potme gospodinjstva in njegov pomen 7a borbo proti sank. cijzm Z eno besedo «ku«ai<< pridobiti na. š? Hud' 7.0 skraino varčevanje Ženire pa se 7.a tak pouk ne 'menijo ker jim že davno ni več notreben Vsa radnia leta ie vsa ni'hova sk^h ?e i«redotorpna n.a to ka ko b' Irliub vcem" nornanikanin re5i'p naše domovp pred hoh"Om in nh-onilp *4pcO pri ?'vUen'u in rdr"viu Ponplcod na morah biti napovedani sestanki odgodeni.
ker se pozivu na shod ni odzvalo dovolj
žena.
Zbiranje železa. Pred dnevi so pričeli fašisti po vsej deželi z velko intenzivnostjo zbiratj tudi staro železo in drugo tako šaro. Po mestih 90 bila določena posebna zbirališča za darovane predmete in « to-vornmi avtomobili so prihavali fašisti od enega do drugega. nak'ada!i zbrano blago in ga odvažali v skladišča Posebno so morali sodelovati pri tej akciji šolski otroci, ki so morali prinesti v šolo vsa i kakšen star lonec aH kak drug kos starega železa.
Tržič, ki je štel še I. 1851 skupno s se. danio občino Starar^apom 'e neka; č<»7 4°00 prebivalcev šteje danes brez Starancana
17 716 ljudi
Pogozdovanje Krasa. Pod vodstvom gozdne milice prično v kratkem pen^do-vat- nekatere griče med Tržičem in Doberdob- m
V Borštu so pred kratVVn izkl-učMi iz fa5i<=t;*ne organizacije E"r,est- F°r'-'g>- z grad" M >ko V-or ni izpolnjeval svojih Članskih obveznosti.
Gospodarske vesti
= Avstrijski izvoz v Italijo. Avstrija je zlasti v zadnjili tednih izvozila v Italijo velike količine blaga, posebno odkar fao stopile v veljavo gospodarske sankcije, ki se jim Avstrija ni pridružila. Sedaj pa je začel zastajati tudi avstrijski izvoz v Italijo, ne morda zarad.i kakih cnvir, temveč predvsem zaradi tega, ker Italija ne plača svojih obveznosti im 60 se avstrijske terjatve v Italiji prav občutno pove i čale ter ni iizgledov, da bi izvozniki prišli do denarja. Zato so postali zelo rezervirani, posebno oni. ki imajo v Italiji že znatne zamrznjene zneske.
= Omejitve v Batovi tvornici v ZHnu. Tvornica Bata v Zlinu (ČSR) je po vesteh iz Prage napovedala omejitev produkcije na tri dni tedensko in grozi turdri z odpustom delavstva. Dejansko je v nekaterih oddelkih ogromnega obrata v Zlinu produkcija že nekaj tednov reducirana za 20•/• Vzrok je iskati v sezonskem nazadovanju izvoza, pa tudi v tem, da je tv0rnica v Zlinu že izvršila velika itali-| janska naročila Batov organ >Zlm« pa 1 poudarja, dta je podjetje prisiljeno k ome-J jitvam zaradi rigorožnega postopanja fi-; nančnih in davčnih organov ln zaradi trajnih revizij. Produkcija., ki je maksimalno znašala 800.000 parov tedensko, je trenotno redmeirama na 350.000 parov. Družba namerava sedaj pretežm del svoje produkcije prenesti v inozemstvo, predvsem v vzhodno Azijo, vzdržujejo se pa tudi vesti, da namerava zgraditi velike tvornice v Z edin jenih državah in v Franciji.
= Produkci ja van«di:a se je zaradi oboroževanja podesetorila Kakor poročajo iz Londona je računati, da bo letos svetovna produkcija vanadija 'ki ie važna kovina za oboroževanje) petdesetkrat večja nego je bila lan«i. To nam potriuieio zlasti na^V) narasle produkciisk? štev'1k« rudnikov v Severni Rodez ii na katere odpade pretežni dei svetovne prod"kri'e Dodatek vanadija k železu in ieklu povzroči, d« r>o-sfane železo In 'eklo 10 do 15 krat trše Tako je raz>m1pvo. dr. se voi"8 ind"Stri'a v veliki meri poslužuje te kovne z'a*ti pri proizvajanju jekla /a topove etala. tanke >n vojne ladje Naivečie povpraše-vanie po vanadiju ie \7 Nemčije Be'"iie. Anglije to Franciie 7«r*d' njetovo«« ve. !'ke»a pomena 1* ' ^boroževani" je bil v* nadii vnpšen tudi v «anVci'cko li«to ni P" bilo vneseno vanadi.jpvo iek'o ki se navzlic 'onVo'5<im nod"l'e '7V/>?<» v Tt°11:0
din ipnt	k"rW*at' "fl «V*.
tOvn«-f-n trcTii jr»K"P vl-n«n/i -O 'p nalnt pp n-e-p' ">mpm'p	taj-\<- ^ — 5 -p-a
ru na svetovnem trgu nazadovala, in sicer
— 66 (64 75), 6% daftn. agrarne 62.50 — 63, 7•/. Blair 12 50 — 72.75 (73), *% blair 81.50 — »2, 1% Drž. hip. banka 76 den., Narotaa banka 6420 — 6600 (6450), PAB 23« — 208.50 (23*6.50 — 238).
Blagovna tržišča
žito
+ Chicag0, 13. dec. Začetni tečaji: pse niča: za dec. 101.50 za maj 99.50, za juii; 101.75; Koruza: za dev. 59.50, za 60.375, za julij 61.75.
-f VVinnipeg, 13. dec Začetni tečaju: pšenica: za maj 89.875. za j<ulij 90.125
4- Novosadska blagovna borza (12. t m.) Tendcnca nesp t men en« Pšenica: baška 150 163 ladj« Tisa ali Bigej 170—172 sremska 'n slavonska 161 — 163 banatska 161-165 Oves hašk; sremoki slavonski 1'*» I32..V» lefm^n: laški 'n sremski 64 kg 132.50—137.50 Koruza b ška in sremska 104—106 banatska 104—106 baška sremska in banatska nova 99 -100 Moka: baška in bar.a ska »Os« in €ifi« 23.;—260, »2<- 215-240 »5« 195— 220 »6« 175 -200 »7. 145—160 »8. 105-110 Fi. žol: baški in sremski 240 2r0 Otrobi: baški in sremski 82—85 baški 83—85
-)- BudimpCštanska terminska borza (13. dec.) Tendenca prijazma p&enica: za marc 18.07 — 18 08 za maj 18.13 — 18.14; koruza: za maj i6.15 — 16.18.
BO«B«£
-f Llverpool. V2. dec. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za dec. 6 22 (6.35), za maj 6.14 (6.2«),
-t- Newyork, 12. dec. Tendenca stalna Zaključni tečaji: za dec 11.42 (11.39), vi maj 11.13 (11.06).
v našem denarju od približno 1450 do 1350 Din za kg cisicga ziata.
= f uravnamo Hosw>Panje je uvedeno o imovini Snoja Josipa, trgovca z manuifak-tuimim in modnim blagom na debe-o itn arpi>no v Ljubljani (poiavnaum upravnik TreDar lv0) zasebni uradmik, Ljubljana— Rudnik, prijava t©rjaitev do 19. januarja, Poravnalni narok 24. januarja 1936. ob 9-na okrožnem sodišču, ponuja 40 odstotkov).
= Dobave v intendanturi dravske cu
vizijski oblasti v Ljubljani bo 18. t. m. afer^-na licitacija za naibavo 600 kg paprike, 180 kg čaja. 700 kg kave v znnu, 1000 kg suhih sliv, 200 kg rozin, 70 kg kakava. 4<5.00tt kg tesienin in 4.000 komadov U mon. V intendanturi komande IK. arrnij. ske oblasta v Skoplju se vrši d-ne 1«. t. m ofertna licitacija za nabavo pisarniških Potrebščini. Pri upravi poiicije Cet:<nje »t vrši cune 20 t. m. olertna licitacija za dobavo obleke za Policijsko stražo- Pri vol no-tehničnem zavodtu v Kragujevcu ee vrši 27. t. m. ofertna licitacija za dobavo 2<65 komaao^ manesmanovih cevi, 3. ja nuarja glede dobave 1.820 kg petroleja 6.150 kg bencina, 200 kg masti, 300 kg va. zeli na, 1000 kg lan enega olja, 1.500 kg oija za elektromotorje, 700 kg benzpia, 200 kg cerezuna, 1.500 kg parafina in 2.000 kg strojnega olja, 4. januarja glede dobave 2.000 kg kocev za konje in 150 koma-dov poknvačev za vole in 13. februarja glede dobave platonskih in zidnih artnau« iz litega železa. Pri upravi državnm monopolov v Beogradu se vrši 30. t. m. 1. ofertna licitacija za dobavo beega za vojnega papirja Komanda pomorskega letal-stva v Divuljah sprejema do 27. t. m. p«, nudbe gilede fotografskih potrebščin. Direkcija državnih železnic Suhotica sprejema ad 28. t. m ponudbe glede dobav« cevi iz litega železa. Direkcija državnega rudnika Ljubija sprejema do 30. t. m. po-nudlbe glede dobave 20 kg laka in 10 kg kopa<l-laka za les. Komanda mornarice ki. Jugoslov v Zemumu sprejema do 16. t. ni. ponudbe glede dobave 4.000 vreč za moKo in do 30 t m. ponudlbe glede dobave namiznih prtov, servjet ta krp. Minerska komanda Kumibor sprejema do 3L t. m ponudbe glede dobave otponnika, amperme-tra, voltmetra, kabla in bakrene žice.
Borze
13. decembra
Na ljubljanski borzi sta devizi London in Newyork za malenkost popustili. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 8.85—8.95, V zagrebškem privatnem klirlngu so se trgovali avstrijski šilingi po 8 93, angleški funti po 251, grški boni po 30.50 in španske pezete po 7.02. Nemške kompenzacijske marke so se trgovale v Ljubljani po 14.10, v Zagrebu po 14.00, v Beogradu pa so se nudile po 14.20.
Na zagrebškem efektnem tržišču no-tira Vojna škoda pri mirni tendenci, po 365—366 (v Beogradu po 365.50). Pro-metj je bil samo v 7% stabilizacijskem posojilu po 77) v Beogradu.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2967.87—2982.47, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 737.51— 742.57, Curih 1421.01—1428.08, London 235.14—217.20, Newyork 4342.96—4379,28, Pariz 289.60—291-03, Praga 181.49— 182.50.
Curih. Beograd 7.02, Pariz 20.38, London 15.10, Newyorfc 308.25, Bruselj 51.9250, Madrid 42.2250, Amsterdam 208.75, Ber-Un 123.90, Dunaj 56.80, Stockholim 78.30, Oslo 76.30, Kobenbavo 67.80, Praga 12.78, Varšava 58.15, Atene 2.90, Bukarešta 2.50.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 365 — 366, za jam., febr in marc 366 Oen., 7'/. invest 76 — 78. 1% štabi iiz 77 —78. 4agrarne 43.50 _ 45. 6% beglu ške 61 — 61.50. 6% datlm. agrarne 60.50
—	61.50. 1% Blair 72 — 73, 8»'» Blair 82
—	83. 7% Drž hip banka 74 dem. deln; ce: Narpdma banka 6800 bi.. PAB 236 -237 Trbovelika 115 den.. gečerana Osi-iek 125 — 145.
Beograd Volna ftko^a 365 — 365.50 101 »a if»c	— KO 7*'. invest
78.R0 — 7P <791 4*'< nerurnp — 2R i (46), 7% stabiliz. — (79), 6*v. begiuške 64 I
Iz živlfenia na dežel"
BLED. Zvočni kino Bled bo predvajal danes v soboto in jutri v nedeljo velefilm »Sto dni Napoleon«. Predigra Paramoum-tov tednik in barvast film.
DOBRNA PRI CELJU. Rdeči križna Dobrni je za Miklavževo obdaril siromašne šolske otroke z obleko in obuval«,ir. za kair m-j izreka šoflsko upraviteljstvo najlepšo zahvalo.
RUSE (Pomožna akcija). Kakor lani, je socialni odsek občine Ruše tudi lelos pokie-nil pomožno akcijo v prid revnim šolskim otrokom, da jih za Božič o-bdari s toplo obleko in obuvalom. Pričeta-nabiralna akcija je. pokazala zelo lep uspeh. Na prvem mestu stoji Tvornica za dušik s prispevkom 4.000 Din. V nedeljo 15. t. m. priredijo vsa društva v Sokolskem domu družabni večer z jako pestrim in zanimivim sporedom, od katerega se pričakuje z ozirom na človekoljubni namen in na splošno znano socialno čuvstvovanje ruškega prebivalstva do revne šolske dece lep dobiček. Ruški gasilci pa bodo prihodnje dni tudi nabirali staro obleko perilo in obuvalo, kar vse se bo razdelilo med uboge otroke ln tudi uboge brezposelne ljudi V imenu teh prosimo vnaprej vse premožnejše sioje, da poiščejo v svojih shrambah navedene predmete in jih izročijo nabiralcem. Dobrodošlo nam bo tudi kurivo. Lanska pomožna akcija se je prav dobro obnesla in je bilo obdarova-nih 70 otrok z obleko in obuvalom. Upamo, da bo uspeh letos še boljši.
VRHNIKA. Sokolski zvočna kino predvaja monumentalni velefilm >Kleopaitra* stavnega režiserja Cecila D. Millea. Bogat dopolnilni program. Zaradi velikega zani manja za fflim, boio jutri tiri predstave ob 16, 17.30 m 20.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. Sobota 14.: Trije vaški svetniki. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Nedelja 15.: Ob 15. Uboga Ančka. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene. Ob 20. Vesela božja pot. Izven. Znižane cene.
Vsem obiskovalcem naše drame je prav gotovo še v spominu izvrstna kmetiška šala »Trije vaški svetniki«, ki jo je naše gledališče s tolikim uspehom in pri vedno razprodanih hišah igralo skozi par sezij.
Prva repriza nove mladinske igre »Uboga Ančka« bo v nedeljo popoldne. Vabimo starše. da pripeljejo svoje malčke k predstavi in jih popeljejo s tem za dve in pol uri v pravljično Deveto deželo, kjer se bodo veselili z zajčki, dobrimi medvedki in pepeiko Ančko.
OPERA
Začetek ob 20. Sobota 14.: Ples v Savoyu. B. Nedelja 15.: Ob 15. Aida. Izven. Znižane cene. Ob 20. Mamzelle Nitouche. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.
Za abonente reda B se poje drevi opereta »Ples v SavoJti«. Sprememba repertoarja je bila potrebna iz tehničnih razlogov.
>Ajda«, velika Verdijeva opera, se poje v nedeljo ob 15. Naslovno igro poje gdčna Oljdekop. ostala zasedba običajna. Veljajo znižane cene. Zvečer ob 20. pa se poje opereta »Mamzelle Nitouche« z gdčno Smerko-ljevo v naslovni vlogi. Pri tej predstavi igra vlogo gledališkega ravnatelja član Drame g. Gradiš—Daneš.
Šentjakobsko gledališče Začetek ob 20.15 Sobota 14.; Škandal pri Bartlettovih« (Vzorni soprog) Dobrodelna predstava v korist društva »Soče in »Tabora« za brezposelne emigrante. Nedelja 15.: Škandal pri Bartlettovih (Vzorni soproe) Zadnjič.
Mariborsko gledališče
Sobota 14: Ob 20. »Malomeščani«. Red C. Nedelja 15.: Ob 15 »Beneška noč« Znižane cene. Ob 20. »Poljska kri«. Znižane cene.	*
SLABOST,
nespečnost, predčasna ohromelost, živčna izmučenost, glejte na čem trpe mnogi v da-
našnji dobi. Med tem je znanstveno dogna-
no, da regulira ekstrakt iz žleze močne m zdrave živali (»KALEFLUID« 1 ko preide
v organizem, izločevalno delovanje vsen žlez krepi organizem m uravnoveša Živčni sistem tako. da postane človek ponovno krepak in sposoben za delo m borbo za ?voj obstanek. Brezplačno detajlno literaturo zahtevajte- Beograd. Njegoševa 5, MILOŠ Markovi* — »KAf.KFIJTID« se prodaja v lekarnah in dmfArilah
Reg. S. br. 10537/33
Izginila sta ¥ večnem ledu
Is«a<nje Lincolna Ellswortha in njegovega nista vrnila s poizvedovalnega poleta
Ameriška polarna raziskovalca, sloviti Lincoln Ellsvvorth in Hollook-Kenyon. sta se dvignila 23. novembra z letalom na otoku bundeeju, da bi preletela antarktično celino do Kitovega zaliva, kjer je admiral Byrd pred dvema letoma osnoval svoje taborišče Malo Ameriko. Neka novozelandska križarka je še 27. novembra poročala, da je prejela brezžične vesti obeh pilotov, vendar pa ni bilo v teh vesteh nobenih podrobnosti. Odtlej je zmanjkalo za obema vsake 9ledi. izginila sta v večnem ledovju Antarktide.
Ellsvvorth je startal z otoka Ehmdeeia, ker je tam baza njegove ekspedicijske ladje »Wyatt-Earp«. Že pred dvema letoma, ko je sloviti letalec vodil svojo prvo antarktično ekspedicijo. se je s svojo ladjo ustavil tam. Na zadnji polet je vzel s sabo goriva le za 24 ur, živil pa je bilo za oba letalca dovolj za osem tednov. Ellsvvorth je nad vse žilav športnik, ki bo seveda, v primeru, da je moral kje le zasilno pristati. poskusil vse, da bi se prebil do Kitovega zaliva. Nekoč je bil izginil tako že za štirinajst dni. To je bilo tedaj, ko je
spremljal Amundsena in štiri druge tovariše na poletu v severnem polarnem ozemiju ; in so morali zasilno pristati. Trajalo je dva polna tedna, preden so eno izmed obeli letal osvoboditi ledu, nakar so se vrnili na Grumante.
Od konca novembra so po?kusili vse. da bi dobili vsaj brezžično zvezo z izginulima pilotoma, toda zaman. Z »Wyatt-Earpa« so sporočili, da so organizirali več reševalnih skupin, ki bodo (»oskusile prodreti čim hitreje v notranjost Antarktide. Nadaljnjo reševalno ekspedicijo so sestavili v Ameriki. Ellsworthovi prijatelji so opremili posebno letalo in pridobili pilota Russela Thawa. Prvi start tega letalca se je ponesrečil. toda Thaw se namerava dvigniti v drugič. Od otoka Dundeeja bo letel sistematično na vse strani. Še neko ekspedicijo pripravljajo v Avstraliji. Angleško fo naprosili, da bi dala na razpolago ekspe-dicijsko ladjo »Discovery II.«, ki križari ta čas v Antarktidi. Priplula naj bi v Mel-bourne. odkoder bj odpotovala nato z dvema avstralskima letaloma na iskanje. Sloviti polarni raziskovalec Mawson, ki meni,
Katastrofa belgijskega prometnega letala
spremljevalca, ki se v arktične kraje
da je povsem mogoče, da sta izginola letalca še živa, se boji samo tega, da bi plavajoče ledovje ladjo razbilo, še preden bi dospela do dobrega oporišča. Prav tako j® po njegovem mnenju polet v Antarktido preko Nove Zelandije nemogoč. Treba bi bilo spraviti večniotorno letalo v Rossovo morje, na kar bi izvršilo iz Male Amerike pozvedovalne polete. Neko poročilo veli, da je >Discovery II.« ta čas v Kapskem mestu, odkoder bo odplula v Avstralijo, vzela tam dva avstralska pilota na krov in odšla v Antarktido.
A tudi Norvežani so pripravljeni za pomoč. Norveška družba za lov na kite je naročila vsemu svojemu brodovju, ki je ta čas v Antarktidi. naj se udeleži iskanja. Gre za 16 plavajočih tovarn za ribje olje in 150 kitolovskih ladij.
Ukradeni spominki na Byrona
Kakor poročajo u Londona, je postal lord Dorchester te dni žrtev vlomilske tolpe. Med tem, ko je večerjal, Sq zlikovci vdrli v njegovo spalnico in sosedne sobe ter odnesli skrinjico, v kateri «o bile velike dragocenosti. Največjo vrednost sta imela tobačnica in prstan, ki sta nekoč pripadala slavnemu pesniku lordu Byr0nu. V prstanu je bilo urezano njegovo ime. Gmotna vrednost tega plena znaša okrog 3000 funtov. Policija je uvedla skrbno preiskavo, a doslej zlikovcev še ni izsledila. Domneva, da gTe za isto tolpo, ki je nekoliko dni prej oplenila neko dragu-ljarno in odnestla za 1.000 funtov dragocenosti.
Belgijski potniški avion, ki je oskrboval letalski promet med Brusljem in Londonom, je te dni zaradi nevihte med vožnjo treščil na zemljo. Pri padcu se je ubilo deset oseb, letalo pa se je, kakor kaže slika, popolnoma razbilo
Peklenski alarm
Trik ameriškega filmskega operaterja?
V sredo ob pol šestih zjutraj so imeli v abesinski prestolnici peklenski alarm. Od severa so nameri sporočili, da letije italijanski bombarderji proti prestolnici, katero bodo sigurno napadli.
Alarm je povzročil velikansko Zmedo. Tujci so se urno zatekli v zaklonišča, ki so jih dala zgraditi poslaništva, Abesinci pa so na vrat na nos hiteli iz mesta na bližnje griče. Na tisoče prebivalcev iz Addis Abebe je bežalo iz hiš v naravnost komičnem položaju. Možje so vlekli s seboj gosi, piščance in pohištvo, žene so mirile jokajoče vsi otroke, pa so vpili na težko obtovorjene mezge in osle, ki so jih gnali pred seboj po ozkih stezah.
šele ko ni bilo do pol devete ure na izpregaed nobenega letala, so spoznal i ^ da so bili potegnjeni. Vračali so se polagoma nazaj domov prepričani, da je bil alarm brez potrebe.
Panika se je polotila tudi dvora. Cesarica je bežala s svojimi otroki v avtomobilu iz mesta proti kraju, ki je določen za zaščito neguševe družine. Po alarmu je bila prestolnica kakor izumrla. Nikjer ni bilo žive duše, razen vojakov, ki so s puškami patruijirali po ulicah.
Nekateri Evropci so pokazali v tem alarmu prav malo dostojanstva. Tako je neki belokožec v strahu, da se ne bo mogel preriniti skozi gnečo, streljal s pištolo v zrak. neki drugi pa je tako trobil z avtomobilsko trobljo, da se mu je vse umikalo. Begunci so še preden se je začelo daniti, dosegli kritja v gozdu.
Kako je nastal alarm, ni točno dogna-no. Pravijo pa, da je povzročil zmedo
neki ameriški filmski operater, ki mu je bilo naročen, naj napravi nekaj posnetkov o begu prebivalstva iz abesinske prestolnice. Ker položaj sam na sebi ni dal priložnosti za takšne posnetke, je vprizoril lažni alarm, ki je dal njemu zažetjeno priliko za fotografiranje panike, prebivalstvo Addis Abebe pa je oropal spanja in počitka v ranih jutranjih urah. Neki evropski konzul se je tako prestraši] alarma, da je sedel v avtomobil kar v pižami in odbrzel na varno.
Sam se je obtožil, da bi rešil drugega
V delavnici nekega budimpeštanska fotografa je izginilo 200 razglednic. Ko je lastnik odredil hišno preiskavo, je stopil pred njega 14Jetni vajenec in izpovedal, da je on ukradel razglednice. Fotograf ga je takoj odpustil, a ker je deček gro. zil, da bo izvršil samomor, ga je poslal domov v spremstvu nekega pomočnika. Po poti je hotel vajenec skočiti pod tramvaj. na kar ga je prestrašeni pomočnik izročil nekemu policistu.
Na policiji so stvar podrobneje preiskali in so kmalu ugotovili, da vajenec sploh ni bil tat, in da je dejanje prevzel nase le zato, da bi prikril pravega storilca, ne_ keg a pomočnika, ki mora skrbeti za obvdovelo mater. Tega je hotel rešiti, da bi ga fotograf ne pognal iz službe. Ko se je stvar tako razč;stila, je lastnik vajenca spet sprejel v službo .
Nič božičnih dreve? na Grškem
Grški poljedelski minister je izdal odredbo. ki strogo prepoveduje prodajo smrek za božična drevesa. Prodajalec ali kupec, ki bodo v njiju rokah dol.ili svežo smrekovo vejo, bo=ta plačala visoko globo. Na Grškem so doslej vsako leto odrezali kakšnih lo.OOn smrekovih vrhov in prav toliko mladih drevesc so izkopali za božične praznike. Ker je v tej deželi gozd že sam na sebi redek, bo treba s to prakso končati.
Katehetova ljubezenska tragedija
Samomor s svetilnim plinom
Letošnje Nobelove nagrade
Poročati smo že o najnovejši raadelitvi Nobelovih nagrad v Stockholmu. Nemčija je prejeJa letos že 37. nagrad« iz Nobelove ustanove, Anglija 29, Francija je prejela pa 21 nagrad. Da niimajo nagrajenci lahkega stališča, priča ogTomno število beraških pisem, v katerih jih prosijo čisto neznani ljudje za podporo. Neka ženska iz Amerike je na pr_ prosila enega izmed letošnjih Nobelovih laureatov, naj ji piima.ga natbaviti novo zobovje. s©veda pa ne manjka v tej korespondenci za od-likovance tudi ženitmih ponudb. . .
Brusilni kamen ga Je ubil
V neki vasi blizu Linca je kmet Josef Ainamerstorfer ostril noa na brusilnem kamnu, ki ga je gnal bencinski motor Ko je mož odprl p;p0 za vodo, pa je padel neki predmet med brusilni kamen in zid ter stvori! zagozdo, ki je p0vzročila, da 6e je kamen razletel na kose. Ti so Ammenstor. ferja ranili, da je čez nekaj ur umrl Ponesrečenec je zapustili ženo in devet otrok. Pri brusilnem kamnu ni bilo nobene varnostne naprave, zato bo oblast tožiLa njegovega lastnika.
Prebivalstvo v Prostjejovu razburja nenavadna ljubezenska tragedija kateheta Franca Kazimirja Vadovskega. Mladi duhovnik je prišei šele pred kratkim v ta kraj. S svojo prijaznostjo si je kmalu pridobil simpatije vseh in posebno ženske so mu bile naklonjene. Med njimi je bila žena vodje hidrocentrale Časke.
V zadnjih dneh so ljudje na duhovniku opazili znake težke turobnosti. Ni hotel ničesar jesti in niti ne brati maš. Ko se je
Časka nekega dne vrnil domov, je začutil smrad po svetilnem plinu. Stopil je v sobo in je našel tam svojo ženo nezavestno, na zofi pa je ležal Vadovski že mrtev. Na mizi je stalo enajst praznih stekleničic za veronal in steklenica vina, s katerim sta se nesrečneža pred svojim dejanjem omamila. Nato sta odprla plinske pipe. Ženo so prepeljali takoj v bolnišnico, kjer se še ni zavedla.Poslovilnih pisem niso našli. Menijo, da je brezupnost njiju ljubezni pognala oba v smrt.
Pomorska konferenca v Londona
Lepotici iz Adigrata
Človek bi menil, da ima pred seboj ženske iz Birme, toda to sliko so posneli v italijanskem okupacijskem področju, v abesinskem Adigratu
Kdo bo naslednik Pi|a Xo 1
Imenujejo pet strogo italijanskih kardinalov
Te dni so se v svetovnem časopisju pojavite vesti, da je papež Pij X. zbo'.ei m da je treba zaradi njegove starosti celo računati z morebitnimi posledicami.
Čeprav stvar ni tako huda. kakor se zdi na prvi pogled, je vendar res, da trpi Pij X. na pojavih starostne dobe. že približno mesec dni traja njegovo boiehanje in poročiia, da mu ni dobro, so se pač porodila zaradi tega, ker je v zadnjem čas=u znatno skrčil svoje avdijence, neke dni Pa sploh ni sprejema,: obiskovalcev.
Pij X., z meščanskim imenom Achille Ratti, je zdaj star 78 let. že dalj časa trpi zaradi nerednega delovanja obisti, ne-prilike pa mu povzroča tudii skrnina Ker je v zadnjem času klečal često Po ce!e tri ure pri eksercicijah kakor zdrav človek, n.i čudno, da se je ostareli organizem temu uprl. posledica se je Pokazala takoj v poslabšanju zdravstvenega stanja. Očividci pravijo, da je papež na zunaj zelo utrujen in postaran. Zaradi tega so se v Vatikanu že začele plesti kombinacije o morebitnem nasledniku.
Kot najuspešnejši kandidati za naslednika v očetovstvu katoliške cerkve veljajo danes: kardinal PaceLli, papežev državni tajnik, dalje kardinali DeUa Costa iz Flc-rence, Mi noret ti iz Genove. Fossati iz Tu-rina in Lavitrano iz Pa'eima. Torej sami Italijani in vrhu tesa še iz strogo italijanskih škofij paceMi, ki se že ^alj ča?a ozira po papeškem prestolu, pravi. j<? truden in si želi počitka. To pa bo najbr. že točno le v toliko, kolikor diplomatsko mesto državnega tajnika pri Vatikanu ne nudi posebno rožnatih izgledov za izvolitev papeža. V ostalem 6i je ume] PaceUi pridobiti med kardinali mnogo prijateljev, ki bodo v danem primeru glasovali zanj. Z^o velike izglede za paptža ima Poleg Pacellija tudi nadškof iz Florence, kardinal DeUa Costa, ki je goreč privrženec cerkve ter je znan kot zelo vern mož. Napram fažiizmu je ohranil vedno spoštljivo razdaljo, čeprav je v zadnjih dneh >ob!'eig£n;a fašizma« izročil svojo zlato ve. rižico Italijanski banki kot žrtev ia domovino v stiski.
Niti korak naprej!
Zaradi nemirov v Egiptu so čete zaprle prehod čez ulico
Angleški ministrski predsednik B a 1 d w i n je te dn! v Londonu otvoril konferenco o enakosti oborožitve na morju. Konference se udeležujejo poleg Anglije Se Amerika iu Japonska, Francija in Italija, pozneje pa bo sodelovala na nji tudi Nemčija zaradi
angleško-nemške pomorske pogodbe
Zaljubljena zastonjkarja
ali trije potniki v ladijskem skladišču za premog
Komaj je neki angleški tovorni paroik ostavil pristanišče v Alžiru na poti proti Londonu, so prilezli iz skladišča za premog trije zamazani, raztrgani in do kože premočeni možje. Kapitanu so povedali, da so pobegnili iz tujske legije, a ker so bili brez denarja, so se splazili na parnik in se tam skrili. Kapitan je bil dobričina, begunci so se mu smilili saj so mu znali povedati grozotne zgodbe o 6vojem pobegu in naporih, ki so jih prebili. Dal jim je na razpolago prazno, čedno kabino in niti ni zahteval, da bi svoje brezplačno potovanje odslužili V6aj s kakšnim delom na ladji, kakor je drugače navada za takšne zu-stonjkarje.
V noči pa so se razleglj iz kabine bivših tujskih legionarjev glasni kriki na pomoč. Ko je stražni častnik pritekel tja in vstopil, je moral dobiti vtis, da so se sprli
Pošta v potapljaškem zvonu
Neko veliko hotelsko podjetje v kopališču ameriških milijarderjev, Pataibeachu v Floridi, si je izmislilo posebno »Senzacijo«: poštni urad v potapljaškem zvonu. Urad je v neki globini pod morsko površino in tja prideš lahko samo v potapljaškem kroju. V zvonu sedi uradnica, ki pisma sprejema in jih žigosa s posebnim žigom. Ameriška poštna uprava zahteva za takšen žrg posebno pristojbino 50 dolarjev, dela pa vseeno dobre dobičke, kajti za ameriškega milijarderja je 50 dolarjev manj nego zame ali zate borna parica.
Restoran za otroke
V New Yorku so osnovali poseben restoran za otroke, ki ne morejo jesti skupai s svojimi starši. Otroke prepedjavajo z avtobusi tega pod tet ja naravnost z doma k obedom in tam jim strežejo mlade narfaka.rice, ld so posebe tovežbane v neeti otrok Kuhi-nta je pod vodstvom zdravnika za otroke Za nosebno odško^ni-no pričn-fce otroke še kf kSno urico po jedi, ki jo prebijejo v spanju in igri.
Umetni petrolej
V bethunpkem premogovnem reviriu pri Lillu so posvetili te dni nrvo francosko tovarno za izdelavo sintetekegi Petroleja. Ta petrolej bodo izdeloval? po posebnem postopku, ki je francoska tajna.
med seboj na žive in mrtve, kajti obdelovali so se z noži. Le s težavo je uspelo podivjance ločiti. Dva med njimi sta bila že težko ranjena, tako da je morala ladja spremeniti svojo smer in odpluti do najbližjega pristanišča zavoljo zdravniške pomoči.
Tu se je izkazalo na veliko presenečenje vseh. da je bil »legionar«, ki je ostal ne-ranjen, dekle, in sicer prav lepo dekle. Sedaj so si lahko kmalu pojasnili vzrok za spopad z noži. Oba moža sta se biia do ušes zaljubila v dekle in sta tekmovala med seboj, kdo si bo prej pridobil njeno naklonjenost. Končno sta se odločila, da 6e bosta dvobojevala na nože. In tako "ta tudi storila. Na pripovestih o pobegu iz tujske legije ni bilo niti senčice rcrnice. Vsi trije so hoteli enostavno zastonj iz AJžira v svet. Da jim je kapitan tak j dobrodušno verjel, ga je pa reka j stalo. Iz svojega žepa je moral plačati stroške za prevo7 trojice v lAigerijo nazaj in tudi za zdravljenje obeh dvobojevalcev v bolnišnici je moral plačati iz svojega.
ANEKDOTA
An/zle&ka kratica Viktorija je bila huda nasprotnica tobaka, v njenem gradiu v Windsorju ni smel kaditi nihče, niti g0-. s't:e v svojih spalnicah. Neki tuija poslanik j pripoveidiuije, da je moral v sv0ji spalnici j malo nenavadno postopati, da je lahko Pokadil cigareto in ni ostalo po njej nobene, ga smradu. Legel je na tla. držal glavo v kaminu in spuščal dfirn v dimnik. .
VSAK DAN ENA
jKako, ali ste dobiiH fantka?« »Oprostite, jaz ležim tukaj zaradi žolč-nih kamnov«	(»Politfiken«)
Kulturni pregled
Pogled v »Ljubljanski Zvon"
Oktobrsko novembrski zvezek »Ljubljanskega Zvona« j« priobčil na uvodnem mestu prvi del daljše študije Iva Brnčiča »Razgledi v prozi«. Takoj v začetku ugotavlja pisec, da je »ena osnovnih značilnosti in hkrati ena poglavitnih pomanjkljivosti naše književnosti bila že od nekdaj njena literarnost, njena nezmožnost, zajeti življensko problematiko v njenem dejanskem jedru in se v njej organsko za« koreniniti«. v nadaljnjem kaže kritik, ki se predvsem bavi z novo prozo Miška Kranjca, na nekaterih primerih to našo literarno neživljenjskost Podobno, kakor Krleža v svojem eseju o S. S. Kranjčevi-ču, primerja kritik slovensko provincialno zaostalost z literaturno velikih narodov.
Bmčičeva ostra sodba o dosedanji slovenski prozi je v marsičem upravičena-Nekoliko bojevite krleževske skep?e in ironije o pretirano poveličevanih dosedanjih stvaritvah je za naše literarno in sploh kulturno ozračje tako blagodejno, kakor dež v poletni sparini. Vsekako bi izvajanja I. Brnčiča. ki se je s svojimi novejšimi kritikami in eseji povzpel na vodilno mesto med kritike mlade generacije, zaslužila podrobnejše obravnavanje v literarnih revijah.
I. Brnčič kritizira prevladuiočie eno. stransko papirno to. miselno negibčno obeležje naše stareiše knfževnosti. Toda tudi njegovo historično-materialistično zreli šče je enostransko. Tako n. pr. z »malomeščansko duhovno avtarkijo« ni dovolj pojasnjeno, odkod provincialna zaostalost v naši starejši prozi. O duhovni avtarkiji v preteklosti je sploh težko govoriti, ko vemo, da So naši pisatelji ustvarjali pod otipljivimi vplivi tujdh vzornikov, samo da so ti vplivi prihajali za celo generacijo prepozno ali pa od drugovrstnih nemških pisateljev. Treba je uvaževati tudi razvojno zaostalost našega jiezika, ki je imel pod seboj tanko plast slovstvene tradicije in je šele sedaj dozorel do tiste polnosti, pri kateri se stoprav začenja dobra literatura. Socialno psihološko pa je treba uvaževati majhnost našega narodnega in kulturnega kroga, nekdanjo popolno premoč avstrijsko-nemške kultumosti, pre-neznatn0 socialno diferenciranost naše predvojne družbe. Odtod tak vpliv »malo-meščanstva« na našo kulturo, ko so bili takrat naši meščani skoraj pretežno narodno nezavedni ali celo zoper našo kulturo? Vse to, dandanes tolikanj napadano slovensko meščanstvo ne vzdrži ne ekonomsko ne sociatao-psihološko primere z meščanstvom velikih starih narodov. Tudi sociološki tipi so relativni.
Najbolj je omejevala idejni razvoj in življenjsko razživetje naše literature pretirana utilitarnost, ki se je pri nas razbohotila v morečo hipertrofijo. Literatura ni imela pri nas vse do Modeme in še preko nje svobodne poti; vedno je bila v službi bodisi svetovnonazorskih taborov bodisi celo političnih stremljenj. Ta utilitarnost pa živi še dalje in se posebno bujno razrašča prav v povojni slovenski »socialni« književnosti, ki se po duhu in metodah, po svoji vdinjenosti ramim »programom« in »potrebam« delavske plasti našega ni .rod a ne razlikuje kdove kaj od literarne in estetske omejenosti Luke .Terana in Mahni-ča, čeprav stoji svetovnonazorsko na nasprotnem tečaju. Zaradi te prevflndujoče u/tilitarnosti, ideološke aktualnosti in enostranske socialne napadalnosti utegne bodoči kritik, ki bo motril današnjo sfloven-sko prozo z retrospektive desetletij odkloniti nje dobršen in sicer prav socialni del z isto logično upravičenostjo, kakor odklanja T. Brnčič našo idealistično romantično literaturo, ki je takisto predvsem služ:la utilitarnim potrebam nekaterih narodovih plasti. s tem se pa kajpak načelno ne izrp-kam zoper socialno problematiko o sodobni literaturi; Krleža je dobro opozoril na globoke razlike v pojmovanju socialnosti in na um^tn'ško avtonomnost literarne forme, česar prav naši »socialni« pripovedniki ne upoštevajo. S pretiranim naglašanjem soc'aline note v literaturi je treba prav tako prenehati. kakor z naglaševanjem nien-o liud-skovzsrojne. verske in ne vem še kakšne note, ker vsa ta »socialna naročila«, četudi r.^o zaTTkaznna, u+esrntivieio njeno življenjskost. Socialna -problematika nai se orgranično soofi in zrm°:te s samim delom, nai bo odraz pisa+elievesra najsrliotVieera doživetja, ne pa apriorna ideja, s kakršno se pridi srar ali pa politični uvodničar lo-n-oino-!) dela.
Razprava prof. dr. Kidriča »Prešernova podoba in naši umetniki« je nov donesek našemu prcšernoslovju. Pisec je časovno razvrstil in kritično obdelal vse dosedanje poizkuse, od Goldensteinovega do najnovejšega Jakčevega, da bi se umetniško po-
kazala človeška podoba največjega slovenskega pesnika. Vsi prijatelji Prešernovih poezij — in nekateri ugodni znaki kažejo, c-a jih je pri nas čedalje več, kar bi bil pTa-vi plebiscit za domačo literarno tradicijo — bodo s posebnim zanimanjem prečitali sestavek o Prešernovih slikah. (V prihodnjem zvezku Zvone izidejo na posebnih prilogah še posnetki teh slik).
Posebne omembe jc vreden uvodni odstavek v spisu prof dr Kidriča: »Rad im; m portret, ki predstavlja osebnost, in rad imam roman, k* riše življenjsko pot zgodovinskega človeka; zgodovinski roman, če pripovednik ne popravlja zgodovine in ne izprevrača znanih dejstev, a se tudi ne omejuje na suho reproduciranje, pač pa polni razne strani znanstvenikovega ogrodja z vso pestro bujnostjo neposrednega življa, s situacijami in silrmi. ki so možne in verjetne, dasi ne izpričane: portret, če ga je ustvaril umetnik, ki ne popravlja v dosego svojega namena narave, pač pa ume obrazu ob čuvanju prepričevalne podobnosti vdahniti sugestivno silo onega duha in razpoloženja, zaradi katerega oseba šele zasluži, da se portretira.«
Glasbene študije, ki jih priobčuje v L Z Marijan Lipovš:k. so po svojih pogledih in po slogu dokaj nov in izreden pojav ne le v književni republiki starega Zvona, marveč sploh v našem slovstvu. Medtem ko imamo že nekaj časa v spisih Iv Prijatelja, Iz. Cankarja in drugih dobre prmere slovenskega literarnega eseja in ko lahko pokažemo nekaj vzgledov tudi na področju likovne umetnosti filozofije, naravoslovia, smo vzlic vsemu razmahu glasbenega življenja dokaj zaostali prav na področju glas. bene literature. NekoMko študij in člankov Goj. Kreka. St. Vurnika, A Lajovica in še to ali ono. to je približno vse. kar predstavlja naš glasbeno-teoretičn; esej Vse kaže, da ima Marijan Lipovšek za pisanje takih sestavkov dve lepi sposobnosti: poleg široke glasbene naobrazbe tudi soMdno literarno kulturo in gibčen slog. V novem prispevku »Naša glasbena produkciia po slovenskem 'cipresi on i zrnu« razglablja delo A. Lajovica, L. M. Škerjanca in zlasti še Slavka Osterca.
★
Glose so postale ze'o razgiban in živahen del Zvona, zlasti odkar je njegov urednik pisatelj Juš Kozak, k' objavlja pod tem zaglavjem svoje polemične članke in komentarje k aktualnim pojavom V tej številki zavzema stališče glede novih smernic Prosvetne zveze, posebej še v zvezi z znano gledališko resolucijo, v drugem članku pa se bavi z značilnim stremljenjem po slovenski kulturni avtarkiji. Med drugim pravi: »Borba za slovenske kulturne aksiome se je prevrgla v malikovanie v=ega. kar je »slovensko« z določenimi svetovnonazorskimi razgledi. čeprav so ^ bili branirelji, oznanjevalci »slovenstva«, najotožnejši reakcionarci. Z avtarkijo in slovensko so-mozaljublienostjo se je razvijalo tudi sovraštvo. ki se je dotaknilo celo najbednej-šega trnina med hrvatskimi in srbskimi težaki. Malikovalo se je vse. kar je no=ilo označbo »slovenski« . Oč? so bile slepe za spoznanje, ali se pod poudarjenim S'o-venstvom ne skriva najtemneiša konservativna zapreka življenja, slena z^ obče-človeško skupnost«. Z usodo »Tujega deteta« v lj-ub"*"iski drami se bavi v posebnem članku Ivo Brnčič.
Posebnost te številke so prevodi francoskih in ruskih govorov na pariškem in moskovskem prijateljskem kongresu, ki jih je uredništvo priobčilo (v tem izboru prvič v Jugoslaviji) iz informativnih razlogov pod naslovom »Prepad ali mos* med zapadno in vzhodno kulturo«. Zastopana so imena Andre Gidi, Julien Brnda. Paul Nizan, O. Šmidt, Jurij Oleša. A. Avdjenko. N J Buharin. Ti govori menda niso izšli zato, da bi se čitatelj strinjal z vsemi izvajajni. ki so v tem ali onem ce'o protislovna, marveč zato. da bi lažje na neposrednih ideoloških izjavah franc. in ruskih pisateljev spoznal kulturno problematiko sedanje dobe Vsekako bi kazalo v zvezi s temi vpraš nji priobčiti še kakšen č'anek B. Crocera. R. F e rman de za in drugih zastopnikov 1 beTal-nih kulturnih idej, ki se še niso odpovedale pravici do besede in do tekmovanja sredi med kričečima skrajnostma časa fašizmom in ruskim socializmom. Kajti danes kažejo že izjave glasnikov sovjetske ideologije, da je poskus po informativno6ti mišljenja in podreditv- umetnusti m znanosti socialni diktaturi prav tako brezupno premagan, kakor poskus ustvaritve prole-tarske kulture, ki bi zanikavaa vse stare vrednote in sleherno kulturno tradicijo. Čist in zdrav individualizem je penovno i
zavel v kulturnem življenju in neizprosno trga oblake »kolektivističnih« in »totalitarnih« diktatorskih ideologij, ki 60 »pomotoma« zašle na področia svobodnega duha.
Zapiski
»Življenje in svet« prinese v prihodnji Številki, ki izide kot priloga ponedeljskemu >Jutru«, poleg številnih ilustracij in stalnih rubrik članke: »Narava meša strupec, »Bi-koborstvo in cerkev« (Henri de Montherlant), povest Antona Ingoliča »0 zemlja, žemljica moja«, članek L. Ligiše »Ob šestdeseti ^tni-ci dr. Ivana Prijatelja« in St. Bunca o tvorcu kmetske epopeje Wladisla\vu St. Reymon-tu dalje prof. Ivana Koštiala prvi del kritike novega »Slovenskega pravopisa«. Fr. Škodlar se spominja v Bohinju umrlega slikarja Hojnika, vmes so še krajši sestavki in poročila o novih revijah
Predavanje o idejnih smereh najmlajše slovaške literarne tvorbe. V četrtek zvečer je priredila Akademska sekcija ljub!janske Jugoslovensko-češkoslovaške lige v prostorih »Zvezde« dobro obiskano predavanje mladega slovaškega pesnika, visokošolca Kolcmana K Geraldinija o idejnih smereh najmlajše slovaške literarne tvorbe. Predavanje je v imenu sekcije otvoril g Stare iun. in med poslušalci posebe« pozdravil gg. konzula Minjovskega. prof dr Moleta in druge Predavatelj je v zgoščenih potezah prikazal položaj slovaške literature po osvoboj-enju. Iz kaotičnega stanja, ki so ga povzročile v duhovnem življenju Slovakov velike zgodovinske spremembe, je pričela povojna literarna generacija pogumno iskati pot v književnost, ki bo ustrezala duhu dobe in stremljenju Slovakov da čim prej dohite Evropo. Predavatelj je nato podrobneje orisal posamezne slovstvene sne-ri: proletarsko poezijo, ki je stala pod močn m vplivom Jirija \Volkerja, poeti-zem in današnje smeri, ki stoje pod vplivom Rimbauda in Valčryja, ter poetično-kritičnih teorij abbeja Bremonda in velikega češkega kritika F X. Šalde. Predavatelj se je pomudil tudi pri slovaški pripovedni prozi in kritiki in pokazal, da sc tudi v slednji slovstveni zvrsti čuti živahna raz-kvašenost m nova rast. V kritični tvorbi 6e posebej opaža borba zoper formalistični strukturalizem, ki se je razširil na Češkoslovaškem pod vpliv' iz današnje Rusije. Mladi pesniški generaciji pa je bližja Bremondova »poesie pure« Zanimiv je bil oris najnovejše tvorbe, ki jo predavatelj tem boljše pozna, ker je sam na njenem poprišču kot pesnik in kot kritik. Žardov, Haranta. Pohoriclov. Hlbina in še nekaj mladih imen je vzbujalo pozornost. Nekatera je predavatelj osvetlil s čitanjem njihovih pesmi. Ob koncu je podal tudi osebno pesniško izpoved in jo zaključil s čitanjem svoje pesmi. Predavanje v mehki, melodični slovaščini so ravzoči poslušali z očitnim zanimanjem. Ob koncu je prof. Smole prebral v slovenščini primer slovaške moderne proze.
Crngrobske slike v »Monumenta artis slovenicae«. Enajsti snopič zbirke »Monumenta artis slovenicae« ('Akademska založba) je priobčil letos odkrite srednjeveške slike v crngrobski cerkvi. Odkritje teh slik je vzbudilo tudi v širši javnosti pozornost in zanimanje. Zaradi njihove pomembnosti v razvojni zgodovini srednjeveškega slikarstva na slovenskih tleh jim je uredništvo Monumentov po vsej pravici posvetilo poseben zvezek. Zgodovinski umetniški značaj crngrobskih slik podrobneje razglablja dr. Štele. Reproduciranih je 12 sliki večidel celostranskih. Prva knjiga Monumentov se bliža h koncu: s 13. zvezkom, ki izide še pred božičem, bo zaključeno srednjeveško slikarstvo V drugi knjigi pride na vrsto slikarstvo baroka in romantike. Tako dobiva naša likovna umetnost svo;a mogočna »monumenta«, ki bodo šele pokazala, kako znaten delež ima slovenska zemlja v srednjeevropski umetnostni kulturi.
Dva gosta v »Izdaji pri Novari«. škoda je, da je bila ta izredno lepa, 6ilnega življenja Polna švicarska drama, ki je v režiji Petra Malca lani doživela tako močan uspeh, deležna tako pičlega zamiman . so jo v četrtek zvečer po daljšem presledku obnovili s prav zanimivim gostovanjem. Tuši Ramerjeva, ki jo že k neka. terih manjših vlog Poznaimo kot simpatično, talentirano igralko, in pa režiser Ma-lec, ki ga pri nas doslej še nismo poznali kot igralca, sta nastopila v glavnih vlogah Amei in E unija. Občinstvo je oba gosta sprejelo s toplim odobravanjem, bilo je cvetja in dosti aplavza. S kreacijo lepe, življenju in sili predane mlade žene, ki ji je dala intimno doživetega tn smisekno jasnega, premišljenega iizraza, je Raaner. jeva izpričala, da je kvalitetno vredna, inteligentna igralka, ki bi bila lepa pridobitev našemu ansamblu, če bi jo videvali na odru. Da je njena podoba Amei ostaila brez tistega vulkamičnega zamaha, ki je v delu, kaže samo, da njen igralski temperament pač še ni našel 6Voje popove sproščenosti. Peter Malec premore kot igralec prav tako dragocen, zavidanja vreden mater.ijal. Predvsem lep, me-
hak, topel glas, ki najde v njem doživetje do skrajnih meja razsežen za modulacije in resonanco. Gesta vor 6ta mu samo še preveč vezana vase,
nastopom lep, umetniški uspeh.
L. M.
S P © R T
Zanimiv smučarski izum
»Oh, ko ne bi bilo treba hoditi navkreber«, je vzdihnil že marsikateri smučar, ko se je počasi vzpenjal na vrh hriba. Pri vsakem drugem koraku je zdrsnil nazaj in ko je dospel na vrh, je bil tako zmučen, da na smučanje sploh ni več mislil. Zato so v smučarskih kroeih že dolgo iskali sredstvo, ki bi omogočilo vzpon, ki ni združen s prevelikim naporom. Uporabljali so tako-zvane »pse« ki s svojimi dlakami ovirajo povratno drsenje. na drsalno ploskev so položili oblogo v obliki zobcev ali pa krplje, ki so jih privezali z jermeni. V trgovini so tudi maže. ki jih pa vsakdo ne zna uporabljati in ki na poledici sploh odpovejo. Vsa ta sredstva so se več ali manj obnesla, imajo pa poleg mnogih slabih strani tudi precei visoko nabavno ceno.
Zdaj smo dobili domač izum, ki je tako enostaven, obenem pa tako dober, da bo z lahkoto izpodrinil vse dosedanje pripomočke. Ing. Karel Ja* iz Ljubljane je izumil pripravo proti povratnemu drsenju, ki se od prejšnjih razlikuje ne le po svoji priprostosti. temveč tudi po nizki ceni. Razen tega je pričvrščena na smučko in se jo poljubno lahko stavi v delovanje. Montirana je na smučki tik pred stremenom in sestoji v glavnem iz dveh vrtljivih pločevinastih lopatic na obeh straneh smučke. Pri vzpenjanju segata lopatici pod drsno ploskev in stojita trdno v navpični legi, ker ju zadržuje posebna izboklina, ki pa dovoljuje vrtenje lopatic v smeri proti peti.
Naša slika nam prav nazorno kaže novi izum. Na eni vidimo pripravo, kadar se vzpenjamo, na drugi pa tedaj, ko je ne rabimo. Priprava je pritrjena na smučki z dvema pločevinastima okovoma s pomočjo vijakov. Okov ima spredaj izbočen odboj-nik. Okova sta zvezana z osjo, ki nosi elastično streme ki se na konceh razširja v lopatici. Na notranji strani lopatic je pri-čvrščeno spiralno pero, ki ga lahko premikamo na pločevinastem stojalcu. pritrjenem na zgornji ploskvi smučke sredi med obema lopaticama. StoJalce ima dve polkrožni vdolbini. da lahko fiksiramo spiralno pero. Elastično streme prjtrja na os zatič (šplint) in se da vsa priprava z nekaj prijemi demontirati.
Kako deluje priprava? Po ravnem priprave ne rabimo in zataknemo zatorej spiralno pero v prednjo vdolbino stojalca, kakor nam prav nazorno kaže spodnja slika. Lopatice leže vodoravno in smučanja ne ovirajo, če se nam pa zdi, da lopatice zmanjšujejo hitrost smuka, enostavno izderemo zatič (šplint) in vtaknemo vso pripravo v žep ali nahrbtnik. Za vzpon nam je samo potrebno, da se nfkoliko sklonimo in premaknemo spiralno pero v zadnjo vdolbino stojalca, kakor nam kaže gornja slika. Lopatici se ta-
koj postavita navpično, če bi morali pri vzponu smuči vedno dvigati od tal, bi se kmalu utrudili in bi bil izum manj vreden. Izumitelj je pazil tudi na to. Spiralno pero dopušča namreč vrtenje okoli osi nazaj ali nazorno povedano: dokler drsi smučka v smeri vožnje, sta lopatici zaradi upora snega zavrteni v lego. ki nam jo kaže spodnja slika. Ko je pa korak končan in skuša smučka drseti nazaj, se lopatici zaradi upo-ra snega in pod vplivom spiralnega peresa zavrtita do odbojnikov v navpično lego (gornja slika). Elastično streme je potrebno, da se lopatici zavrtita hkrati.
Vsa priprava je bila temeljito preizkušena in se je v vsakem oziru obnesla. Spiralno pero je tako močno, da z lahkoto vzdrži tudi trikrat večjo obtežitev kakor pride pri smučanju v poštev. Vsa priprava se izdeluje doma. Je iz kotnega železa in tehta le 40 dkg, cena pa znaša komaj 60 Din. Dobi se pri tvrdki Jax na Gosposvet-ski cesti. Izum je patentiran pri jugoslo-venskem patentnem uradu v Ljubljani, je pa navzlic kratki dobi vzbudil zanimanje tudi v tujini. Za izum se zlasti zanimajo Nemčija, Švica, Češkoslovaška Norveška in Avstrija.
Službene objave LNP
(15. seja p.o. dne 11. decembra 1935)
Odobrijo se sklepi predsedstva, objavljeni v Jutru od 1. in 7. decembra.
O.o. Maribor se pozove, da zasliši službujočega odbornika Kasperja s tekme Rapid— Železničar jun. dne 15. septembra t. 1., in sicer po prijavi s.o. V isti zvezi je zasli-šati J. Koniča.
Zavrne se protest Jugoslavije z dne 21. oktobra L L proti verifikaciji prv. tekme Jugoslavija—Olimp z dne 2o. oktobra t. 1. S.o. je na predlog p.o. izvedel preiskavo in predlaga na podlagi zaslišanj zavrnitev protesta kot neutemeljenega.
Verificira se za Celje na podlagi podatkov iz osrednje kartoteke pri JNS Dimitri-jevič Peter s pravico takojšnjega nastopa za mednarodne tekme in s pravico nastopa 30. januarja 1936. za prijateljske, 30. aprila za prvenstvene tekme.
Na podlagi sodnikovega poročila se predi k.a Pipan Jože, Grafika.
R A D I Cl
Sobota 14. decembra.
Ljubljana 12: plošče. — 12.45: Vreme, poročita. — 13: Cas, spored obvestila. — 15.15: Plošče- — 14: Vreme, borza. . 18: Za dedcCpust igra radio orkester, — 18.40: Pereča zananjepolatična vprašanja (dr. A Kuhar). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Jugoslovenski pogrebni običaji (dr. ivo Fra nič — ia Zagreba). — 20: Poglejmo na gorenjsko stran! (Iz Bohinja do Poljan i© Škofje Loke). — 22: Cas, vreme, poročila, spored, — 22.15: Radio jazz.
Nedelja 15. decembra
Ljubljana 8: čas, poročila, spored. — 8.15: Telovadba (Ciril šoukal) — 8.45: Vesel jutranji koncert (Radio orkester).
—	9.45: Versko predavanje (dr. M. Opeka). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz zavodov sv. Stanislava — 11: Skladbe ju-gosi. skadateljev; Klavir solo: ga. Marta Oefcerc-Vadjalo-va. — 11.40: Mladinska ura: Pripovedke za mladino (g. Fr. Lipah). — 12: Cas, spored, obvestila. — 12.15: Koncert po željah (Radio orkester)
—	15: Kmetijska ura; Cilji in pota kmetske proovete (Krošelj Josip). — 15.20: Plošče po željah. — 16: Gospodinjska ura: O tolščah (ga, Albina Travnova)
—	16.15: Vesede in domače melodije izvaja godba na pihala »Sara«, vmes plošče (šraniii in harmanuta). — 19.30: Nac. ura: Mesečni kulturni pregled — iz Beograda. — 20: Cas, poročila, spored. _ 20.15: Koncert Akademskega pevskega kvinteta. — 21: Koncert francoske operne glasbe (Radio orkester) — 22: čas, vreme, poročila. — 22-15: Prenos iz kavame »Nebotičnik«.
Vsak naročnik je zavarovan za 10.000 Din
21
£ane <arey:
Teksaški iezdec
Kate se mu je zasmejala v obraz. Bland je vrgel samokres od sebe in jo zgrabil. Borila se je z njim, pa je bil močnejši od nje; prijel jo je za grlo in jo tresel tako, da sem že mislil: zadavil jo bo. Allo-way je skočil med njiju. Kate je zletela na posteljo in nekaj časa lovila sapo. Ko se je spet zavedela, sta se je siroveža lotila in jo hotela prisiliti, da bi priznala. Mislim, da mora biti Bland ljubosumen. Najbrže misli, da ima kaj s teboj in da ga vodi za nos. Čez nekaj časa je Bland odnehal. Klel je in jo zmerjal. Ena izmed njegovih besed je vredna, da si jo zapišeš za uho: ,Ubiti človeka, ni meni nič. To je zame majhna reč. A vedeti hočem, čarovnica!' Nato je šel v čumnato in privlekel ubogo Jenniejo iz nje. Sirota se je bila tačas oblekla. Tako divji je bil, da jo je brcnil v bolno nogo. Saj veš, poškodovala se je, ko se je morala v temi otepati enega teh lopovov. Ob pogledu na Blanda, kako jo je zgrabil in kako je z njo grdo ravnal, me je prvikrat v življenju obšla želja, da bi imel v roki samokres. Nad Jeno sem kar strmel. Bleda je bila kakor prt, njene oči so bile široko odprte in srepe, a pogum je imela, pogum! Prvikrat sem opazil pri njej to lastnost.
.Jennie,' je rekel Bland, ,moja žena pravi, da prihaja Duane zaradi tebe v hišo; da te obiskuje. Jaz pa menim, da laže. Zdi se mi, da ima sama nekaj z
njim, in to hočem vedeti! Če je tako in če mi poveš resnico, te izpustim. Pošljem te v Huntsville, in od ondod lahko pišeš svojcem. Denarja ti dam.'
Za Kato Blandovo je morala biti to peklenska minuta. Zakaj, če sem kdaj videl smrt v očeh, kakega moža, sem jo videl ta mah v Blandovih. Bland jo namreč ljubi. To je tisto, čemur se ne morem načuditi!
,Ali je Duane prihajal k moji ženi?' je vprašal Bland, besen kakor sam peklenšček.
,Ne!' je rekla Jennie.
,Ali hodi za teboj ?'
,Da.'
,Kate pravi, da je zaljubljen vate.'
,To — tega — ne vem. Rekel mi nL'
,A ti ga imaš rada?'
,Da!' je rekla. Buck, da si jo videl! Vrgla je glavo nazaj, in oči so ji bile kakor ogenj. Bland je bil videti ves oslepljen od nje. In Alloway, mali smrnd-Ijivec, je kar zatulil. Prav v srce je bil zadet. Zaljubljen je v Jeno, da veš. In njen pogled je zadostoval, da bi storil moža nezmožnega za boj. Splazil se je iz sobe. Menda sem ti že povedal, kako je hotel pregovoriti Blanda, da bi mu dal Jenniejo za ženo. Tudi tak grčev panj, kakor je Alloway, se časih vname.
Bland je teptal po sobi sem ter tja. Stvar mu je šla prekleto nerada v glavo.
,Jennie,' je rekel in se spet obrnil k njej, ,ali mi prisežeš na svoje življenje, da govoriš resnico ? Je res, da nima Kate ničesar z Duanom? Samo zato mu je dovolila prihajati v hišo, da bi mogel govoriti
s teboj? Ničesar ni med njima — ničesar?«
.Ničesar. Prisežem!' je odgovorila Jennie, Bland se je usedel kakor strt človek.
.Spravi se v posteljo, ti bleda —' Bland je pogoltnil besedo, sodim, da je morala biti zelo umazana — in se dobesedno zgrudil v svoj naslanjač. Jennie je odšla, in Kate je dobila svoje napade. Stric Euchre je pa stisnil rep med noge in krenil domov.«
Duane ni rekel o Euchrovi dolgi zgodbi niti besedice. Čutil se je olajšanega. Prav za prav je pričakoval vse hujših reči. Trepetal je ob misli, da je bila Jennie storila krivo prisego in s tem rešila zavrženko. Kakšna skrivnostna bitja so ženske!
»Takšna je torej zdaj najina reč,« je končal Euchre. »Sam veš, takisto dobro kakor jaz, da bi bil zdajle ves preluknjan od svinca, če bi ne Dil pokazal, da znaš mojstrsko rabiti samokres. Če se ti posreči, da počiš Blanda in Allowaya, potem boš živel tu na meji enako varno kakor v San Antoniu. Toliko zaleže strelska slava v tej deželi, kjer je vse na tem, da po bliskovo izdereš pihalnik.«
Deveto poglavje.
Oba moža sta bila zgodaj pokonci, molčečna, zamišljena in polna skrbi: čas za podjetje, ki sta ga kanila že toliko dni, je bil prišel. Čudno je bilo, da je mogel tak zgovornež, kakor je bil Euchre, toliko časa držati jezik za zobmi, obenem je bilo pa značilno za nevarni značaj dejanja, ki sta ga namerjala. Pri zajtrku je govoril samo najpotrebnejše. Po jedi se je zazdelo, da je prišel v svojem premišljevanju do konca.
»Buck, zdaj pa — čim prej, tem bolje,« je rekel,
in oči so se mu zaiskrile. »Delj ko bova odlašala, težje bova presenetila Blanda.«
»Nared sem, če si ti nared,« je mirno odvrnil Duane in vstal izza mize.
»Prav, pa odsedlaj,« je kratko rekel Euchre. »Pripaši svežnja, ki sem ju pripravil, na vsako sedlo enega. Oba konja sta velika in močna. Dobra je bila misel strica Euchra, da je spravil tvoji živali semkaj, jeli?«
»Euchre, upam, da ne boš imel sitnosti zaradi mene. Bojim se zate. Vse, kar zdaj še ostane, bodi moja skrb.«
Starec ga je posmehljivo pogledal.
»To bi bilo res strašno, kaj? če hočeš vedeti, sem že v škripcih. Nisem ti še povedal, da je bil Alloway snoči pri menL Prav kmalu bo vedel, koliko je ura.«
»Euchre, mar greš z menoj?« je vprašal Duane, ki je mahoma uganil resnico.
»Mislim, da! Oba v pekel ali pa oba srečno čez hribe! škoda, da nisem streljač. Ne maram namreč odtod, ne da bi z .zajcem' Bensonom popred če nekaj uredil. Zgodaj je še — tem bolje.«
Euchre je poveznil svoj veliki, širokokrajni klobuk na glavo, in ko je odšel, je Duane videl, da je imel na sebi pas s samokresom in nabojnikom. Prvikrat je videl Euchra tako oboroženega. Duane je spravil svoj skromni imetek v sedelni torbi in zanesel sedli v ogrado. Kup detelje, ki je ležala tam, je pričal, da se konjema ni slabo godilo. Zredila sta se bila, odkar sta bila v dolini Napojil ju je, jima nadel sedli in ju obrzdaL Nato je napolnil mehova za vodo. Ko je bilo vse storjeno, se je vrnil v hišo in jel čakati
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—w Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17*—.

Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« TT&S-m _ ___- -
odgovor, priložite	V JStaifiksEl
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročPa, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, aH pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, ticoža se mzllh oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
E
li^žbodobi
B"si; la 1 Oin. Ia7eb 3 C i, ia Šifro ali lajanje -.asiova 5 Oin. Najmm'51 znesek 17 Oin.
Pomočnika
Špecerijske im kolonijalne stroke ter deželnih pridelkov, obenem potnika za obi-kovanje trgovcev sprejmem s L januarjem 1&36. Ref ektirem samo na prvovrstno. mlajšo moč. Ne-oženjen, vojaščine prost, prijazen ter resen nastop pogoj z garancijo ali kavcijo. Ponndbe j« poslati do 20. t. m. na ogl. odd. Jut-a pod »Zanesljiv
36731-1
Brivskega
pomočnika
m dobro frizerko iščem za j ir.pomnganje čez praznike, j Mariia Mežanova, Bled. i 23779-1 1
Dekle
iščem, pridno, poštemo in zunanjosti, za pomoč V 2o*poAinj=t-.-u in gostilni. Nastop 1. januarja. — Julka Sosič, Kokra.
30932-^
Trgovska pomočnica
prklna. poštena, vajena tudi gospodinjstva, želi primerno zaposlitev. Nastopi takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26888-2
Šofer
z znanjem nemščine, francoščine, italijanščine in ru-skapoljščine. želi službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcijo položim*.
Absolventka
meščanske šole in trgovskega tečaja, s perfektnim znanjem nemščine, želi službo v pisarni kjerkoli takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2690S-2
• T*
Beseda > Oin. davek 1 Oin za Šifro ali dajanje naslova 5 Oin. Najmanjil tnesek 17 Oin
Radio
5-4-1 cevni. prvovrstne znamke za izmenični tok. skoraj nov, v brezhibnem stanju, ugodno naprodaj. Xa.sIov v vseh poslovalnicah Jutra.
20910-0
Lokal na dvorišču
za mirno obrt ali za pisarno, oddam lo. decembra v najem v Ljubljani. Frančiškanska ulica štev. 8.
369^5-19
Plačilno natakarico
pr' cn-Tst.no moč, s strokovno izehrazbo in kavcijo, natakarico servirko, strokovno izobraženo, zdiranro, delavno in pošteno, hotelsko perico, staro do 40 let, z do-lgoletnimi spričevali. —
išče.m ?.i takoj aM 1. ja-nn.-ir. Hotel »Novi - sveti, Maribor.	36933-1
Besedi 1 Oin, lavek 1 Dir, za Šifro ali daianje -.asiova j Oin. Naimanjši znesek 17 Oin.
Kompletne smuči
it pravega gorskega jesena za odrasle s palicami in vezavo od Din 180.- za otroke od 90,- Oin naprej dobite pri izdelovalen M. Fajfar. Ljubljana Trnovska ul. 23 telefon 3410.
36737-6
Gospodinjsko
pomočnico
poSteno, sprejmem. Najraje snroto. Pohor. Majka Jugo-
vicin-.i nova hiša nasproti luščilnice riža.
H
Vsak; beseda 50 par; davek Oin. za dajanie naslova 5 Oin. najmanjši znesek 12 Oin
Knjigovodkinja
iztirjena stenotipistinja, vešči slovenskega in nem-jezika ter sploh vseh pi-araiških poslov, z dol-g letno prakso in Ia referencami, išče nameščenja s j. januarjem 1935. Pomid-b» na t gl. odd. Jutra pod »I>jla z.r.rii2t.
36799-2
Perfektna kuharica
z.; rop. išče službo pri boljši družini. Dopise na naši >v: .Mulec, Maribor, Pristaniška ulica
269-i2-2
Sanke
dobre im skira za deco po zelo nizki ceni naprodaj. Xaslov: Dalmatinova ul. 10 (na dvorišču, Tiskovna zadruga).
36730-6
»Windfix«
ima stalno na zalogi Ferdo lis-sar, Maribor, Gla>vni trg št. 1.	36967-9
Oblačila
Beseda 1 Din. davek	j Din
za Šifro ali dajanje	asiova
5 lin. Najmanj?)	znesek 17 Din.
Moška suknja
črna, zimska, popolnoma nova, ugodno naprodaj. Oglejte si: A. 5. Cankarjevo nabrežje št. 3/1, desno.	26S>3-16
Beseda 1 Oin, lavek 3 Oin, za Šifro ali dajanje aaslova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Oin.
Pletilni stroj
prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pletilni stroje.	36898-39
G. Th. Kotman:
Kapitan Kszostrekf gre v Ameriko
19
Bum! Pok, tako strašanski, da so se kopališki gostje v smrtni grozi razbeža-li — in že je bil čoln sam Bog si ga vedi kje. Drevil je po morju, kakor da b! .jegulja zbezljala. »če ostane tako,« je zavpil kapitan čez četrt ure, »bomo v ustju Temze, preden mine pet minut!«
VHI5M
Beseda I Oin. lavek 1 Din. za Šifro ali daianje naslova 5 Din. Najmanjši znestk 17 Din.
Stenski ventilator
električni, enofazni, krat-kostično kotvo z okvirom, ve-ternico 330 mm. samode-lujočim zapira lom. kupim. Prodam pa srebrne krone. 5 kronske kom. goldinarje večjo množino. Erna Kralj, trg. pomoč., Bohinjska Bistrica.
26891-7
Beseda 1 Oin. lavek ? Oin. ea Šifro ali dajanje naslova J Oin. NajmaniSi tnesfk 17 Din.
Hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov kn-pite ali orodaste najugodneje edino potom BANČNO KOM. zavoda Maribor Za odgovor Din 3. znamk.
36334-16
Hranilno knjižico
Ljubljanske kreditne banke do 33.000 Din, kupim in plačam v gotovini. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Takoj 20«. 26822-16
Beseda I Oin. davek 3 Dio za Šifro ali dajanje naslova 5 Din NaimanjSI tnesek 17 Oin
Tristanovanjsko hišo
s sadovnjakom, takoj poceni prodam radi selitve. Nova vas pri Mariboru, Radvanjska oesta 3a.
26923-20
Lokali
Trgovski lokal
oddam v »Pegleznu«, Poljansko cesta štev. 1.
26S97-19
Stanovanje
Beseda I Oin. davek i Oin. za Šifro al) dajanje naslova 5 Dio. Najmanjši znesek 17 Dia
Trisobno stanovanje
lepo, sončno, v pritlični vili. 7 centru tik Tivolija, s souporabo vrta, xldam » 1. februarjem. Knifljeva 13/11.	36728-31
Sobo kuhinjo
s pritiklinami, moderno, v
vili, oddam s 1. januarjem boljši stranki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
36031-3!
Sobo in kuhinjo
oddam za januar. Kladcz-na ul. 18.
36S99-31
Lepo sobo
separira.no. z balkonom, takoj oddam. Naslov v vseh jx>s!ovalnicah Jutra.
36S72-D3
Lepo zračno sobo
s souporabo kopalnice. oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	367£4-33
Beseda I Din. davek 3 Oin. za Šifro ali dalanle naOnvr-f Dia NalmanjSI eaesek 17 Dia
Opremljeno sobo
s hrano in ev. kopalnico išče visokošolka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rožna dolina«.
a6G37-3C-a
Rdmk
Sobo odda
Beseda I Din. davek ? do. '.? Šifro al) daianje naslova 5 Dia Naimanjši znesek 17 Ola
Lepo sobo
opremljeno, v mestu, oddam I
116. decembra	gos[>odii. Na- !
slov v vsoh	poslovalnicah , Jutra. 36935-33
Opremljeno sobo
s separira.nim vhodom, oddam. Idrijska ul. 11 (Stan in dom), Vandot.
26903-23
B-seda l Oin. davek 1 Oin za Šifro ali daianje naslova 3 Oin Najmanjši znesek 17 Din
W W W
Iscem
Odpadke od črne pločevine, jakosti 1 milimeter, a velikosti 23 cm krat 7 cm ravne. Količina je 40 tisoč pločič gornje dimenzije. Izplačam v gotovini pri prevzemanju blaga. Ponudbe z najvišjo ceno poslati na oglasni oddelek Jutra pod »Pločevinasti odpadki«.
Z boljšimi praški dosežete tudi boljše uspehe :ahtevajte praške
za žene in dekleta prinaša vsek mesec »ŽENA IN BOM«. »ŽENA IN DOM« Vas zabava in poučuje.
Stane skupaj s polo za ročna dela in kroje samo Din 18.— za četrt leta. Ce pa nakažete naročnino za vse leto Din 68.— dobite krasno svileno ruto zastonj.
Pišite še danes upravi Dalmatinova ul. 10-a, da Vam pošlje »ŽENO IN DOM« brezplačno na ogled.
□□□□□□□□□□□□□G
□
□
"J
□
□ □
3 □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □
n □
□ □
n
uspehov
n
JUTEU"
na
en oglas
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
lJ □
□ □ □ □ □
cj □
□
□□□□□□□□□□□□□G
f
Združenje trgovcev za sodna okraja Ribnico in Velike Lašče naznanja žalostno vest, da je gospod
višji davčni upravitelj v pokoju, tajnik združenja
dne 13. t. m. ob 12. uri, zadet od kapi, nenadoma preminul.
Nad vse požrtvovalnemu in nenadomestljivemu uradniku ohranimo trajen spomin.
PREDSEDSTVO ZDRUŽENJA TRGOVCEV ZA SODNA OKRAJA RIBNICO IN ViCLIKE LAŠČE.

r 11 -J 1111 l
irtlhttMim
Beseda 1 Oin. davek « Din. za Šifro ali dajanie naslova i Din Naimanjši toesek 17 Oin.
Informacije
zaželjene
36^>:-3ll
V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo:
Agilen, A. B. W. Beograd, Balzac, Cisto, Dobro mesto, Družabnica z gotovino. Di.:aški internat. Domačnost, 'O december, Elektropotmk, Fakt, Fino pohištvo, G. L. 4(6., Ga-
rantiran uspeh, Greta, Harmonija, Komisija. Ljubljana, L'iibinno device. Mar-Ij- n, Motor 16.000, MSlioo-vi danst, Miranska, Na^zaj k na-avi. Nujno, Opera, Opremljena soba. Organizacija. Poceni, Prvič plešem. Plača provizija. Pla-tr>w.ka roža. Peč, Po! denar pol knjižice, Praksa, Ree>en družabnik, Sol i din,
Stalen, Sam. Srečen s1učr>.J Sigurno življenje, Sisr.imoet Skrbna. Tovarna, Trajno, Trgovsko iwb.it Trajnost., Treaer 1~7 ?. V:^e>čk;i, V slogi j« moč, Ziima 1EMS, Znaoai. Značajen, J^islužek, Zvesti,
Insenirajte v,Jutru'!
Posojilnica v Ribnici sporoča tužno vest, da je preminul dolgoletni član njenega na-eelstva gospod
Ernest K^tiler
višji davčni upravitelj v pokoju. Dhranimo ga v častnem spominu. Ribnica, 13* decembra 1<?35*
NAČELSTV&,


Za vedno nas je zapustil naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, svak in stric, gospod
FRANC ČERNE
poštni poduradnik v pokoju.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 15. t. m., ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Kladezna ulica št. 6, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, 13. decembra 1935.
ŽALUJOČI OSTALI.
Tužnim srcem naznanjam- vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je moja mama, gospa
MARIJA ZL0KARN2K
po dolgotrajni bolezni dne 12. decembra, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nenadomestljive pokojnice bo v soboto, dne 14. decembra. ob 14.30 izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju na magdalensko pokopališče.
Sv. maša zadušnica bo brana v ponedeljek, dne 16. decembra ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene.
VIKTOR ZLOKARNIK, sin za ostalo sorodstvo.
I
'"7.	" '	«	------: * • - r • ^ • f- -T;f ^	r.	t -r •.*.«' ■,-;.»■ -j:
CD BCZD 9 CD 10 ■ CD BO ■ CD BO B CD BO D CD BCDICD ■ CD BCD
iJCdor o£lasu;e
ta napreduje!
CD B CD B CD B CD B CD H CD B CD B CD B CD B CDB CD B CD B OB CD B CD
.--j'/;.---.. .- .. - ^ ..
■■■w

•' ^ Vi, /i-

Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je danes preminul gospod
ERNEST KOBLER
davčni nadupravitelj v pok.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo ob 11. dopoldne iz hiše žalosti v Ribnici na Dolenjskem.
Ljubljana, 13* decembra 1935«
ŽALUJOČI OSTALI.
Po kratki, težki bolezni je umrl 11. decembra 1535 gospod
JOSIP BAUMEISTER
glavni zastonnik Jadranske zavarovalne družbe
v Mariboru.
S svojim, skoraj štiridesetletnim, bogatih izkušenj in plemenitega mišljenja polnim, neumornim delom, osnovanim na udejstvovanju v korist našega zaveda, si je pridobil neprecenljivih zaslug.
Hvaležni se ga bomo vedno spominjali.
Fililalna direkcija Jadranske zavarovalne družbe Ljubljana

Urejuje Davorin Ravijen. — Izdaja ea konzorcij »Jutra« Adott Ribnikar. — Za Narodno tiskarne a i kot tlskarnarja Franc Jezeršek, — Za (naeratn) del Je odgovoren Aiojs Novak, — V® ? Ljubljani