Leto IX.
Maribor, dne 1. aprila 1900.
Šte*. 7.
„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike." A. M. Slomšek.
Izhaja vsak drugi četrtek ter velja s poštnino vred dve kroni za celo leto. Posamezne številko veljajo 8 vinarjev. — Naročnina se pošilja na npravništvo „Našega Doma“ v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadno 4 rodne vrstico (potit), če se enkrat natisne po 15 vinarjev, dvakrat 25 vinarjev, trikrat 35 vinarjev. Rokopisi so pošiljajo: Uredništvu „Našega Doma“ v Mariboru in so ne vračajo.
Mladeniški sestanek.
NapreJdek v mladeniškem gibanju! ^ Nad 200 krepkih mladeničev iz celega Spodnjega Stajerja bo jo odzvalo vabilu „Zvezo slovenskih mladeničev" ler jo prihitelo na sestanek v Maribor dne 25. marca, da si napravijo skupno načrt za organizacijsko, gospodarsko in obrambno delo v tekočem letu 1909..
Vsaka dekanija, skoraj vsako naše društvo je bilo zastopano. Videl si tu bistro in krepke mladeniče iz Posavja: iiz Brežic, Vidma in Trbovelj; iz Savinjske in Šaleške doline, iz zelenega Pohorja, Iz Marenberga, Muto in Remšnika, St. lija, sploh , iz vseh obmejnih krajev, iz prekrasnih Slovenskih in Ljutomerskih goric in vinoroldnih Haloz, iz Murskega in Ptujskega polja ....
Kratko po 10, uri otvori predsednik „Z. S. M.“ Franc Žebot zborovanje s prisrčnimi pozdravi vsem udeležencem ter izraža svoje veselje nad tako nepričakovano veliko udeležbo.
Predsednik „Slovenske kbščansko-socialno zveze" (S. K. S. Z.<), poslanec dr, Korošec, dobi besedo in po kratkem pozdravu pove nastanek „Z veze s 1 o v e n s k i h m 1 a d e n i č e v“ (Z. S. M.), r-Pred letom jo bila organizacija slovenskih mladeničev še v rokah S. K. S, Z. Kakor skrbna mati, ko vidi svojega otroka godnega in doraslega, tako jo S. K. S. Z. dala mladeničem prostost, naj se sami razvijajo in organizirajoi. Samo nasproti oblasti in javnosti S. K. S. Z. zastopa Z. S. M., sicer pa so popolnoma 'svobodni. Cilj njen je bil, naj se iz naših mladeničev razvijejo krepki, odločni in svobodni ljudje. Slovenski narod dandanes ne sme biti več mehek pastir in hlapec drugim, ampak naši mladeniči se morajo učiti samostalnosti in samozavesti. V Slovencih mora ostati zajvest, da smo narod, ki ima velike duševne in telesne zmožnosti, da mu ni treba hlapčevati drugim. Da so že med seboj, iv, sfvojih organizacijah vadijo slovenski mladeniči samostalnosti, zato vam je S. K. S. Z. dala prostost. In na vso mogoče vojske se morajo pripravljati naši mladeniči: gospodarske, narodno in verske. To pa se izvrši in doseže po podrobnih organizacijah, o katerih se bo danes govorilo. Zato prosim božjega blagoslova za vaša posvetovanja, da bi rodila obilo sadu, kakor si to Želi vaša mati S. K. S. Z.“ (Burno ploskanje.)
Pozdravi,
Nato prebere Žebot celo vrsto pozdravov.
Pisali so č. g. župnik Gomilšek, mladeniči od 8v, Duha na Ostrem Vrhu, telovadni odsek v Trbovljah, Kat. izobraževalno društvo v Brežicah, M, Z. pri Sv. Emi, iz Gomilskega in Mozirja, iz Frankolo-vega, kar pač znači, da jo še na stotino in stotino enakomislečih mladeničev kajkor zborovalci moralo ostati doma. Udeležilo so jo shoda tudi akademiško društvo „Zarja", po odposlancih, ki jih jo predsednik iskreno pozdravil. Na kar odgovori akademik Kramberger, da bodo „Zarjani" vedno radi hodili na zbo-
rovanja „S. M. Z. ‘, kep imajo' s slovenskimi mladeniči isto vzvišeno cilje: Krščanstvo in narodnost.
Gospodarska organizacija.
Burno pozdravljen nastopi nadrevizor g.. Vlad. Pušenjak in v dolgem poročilu poda sliko, kako morajo in morejo tudi mladeniči sodelovati pri gospodarskih organizacijah.
Podati hočemo nekaj misli iz njegovega govora: Prejšnja leta se je vršilo mnogo manifestačnih shodov, kjer so so mladeniči zbirali, spoznavali in navduševali za vse lepo in dobro. Tomu pa naj letos sledi doba resnejšega dela, dela za nepolitično gospodarsko organizacije. Gospodarsko delo jo potrebno. Kjer so je razvila marljiva gospodarska organizacija, tam tudi naša dobra stvar napreduje. Vzgled sta nam Kranjska v dobijem in Goriška v slabem oziru.
Mladeničem so jo treba za gospodarstvo pripravljati s strokovno izobrazbo; s čitanjem strokovnih knjig, poslušanjem predavanj in gospodarskih govorov. Mladina naj pridno zahaja poslušat potovalnih učiteljev, naj se udeležuje gospodarskih in zadružnih tečajev. Kdor more, naj pristopi tudi h kmetijskim podružnicam Kmetijsko družbe, ki mu daje za 3 krono „Gospodarski glasnik", razne gospodarsko ugodnosti in ščiti koristi kmečkega stanu. Obenem pa bomo z obilnim pristopanjem h Kmetijski družbi dosegli, da dobimo za Spod. Stajer posebno slovensko gospodarsko centralo. No smemo se bati za kak vinar, ki ga damo za s t r o k o v no•■ g o s p o d a r s k i poduk.
Druga važna točka za našo narodno dobro gospodarstvo jo, da jo vsak sam
dober gospodar.
V nekaterih krajih, posebno okoli most, mladina dosti zasluži, pa nič nima, vso sproti zapravi, Strm-Ijenje vsakega mladeniča pa mora biti, da pbstano enkrat samostojen; znto je treba varčevati. Mnogo slovenskih posestnikov in gospodarjevi pride na boben, na njihovo mesto morajo stopiti drugi Slovenci, ki nimajo sedaj svojega posestva, pa so si kaj pridelali in prihranili.
Oderuhov
še imamo tudi na Spodnjem Stajerju, posebno okoli Središča, ob hrvaški meji. Ti Še sedaj zahtevajo 10 do 15% obresti. Tem se mora napovedati boj in toga moramo tudi izvojevati. Istotako opozarja na veliko rak-rano v narodnem gospodarstvu, na razkosavanje posestev. Takih prekupcev in mešetarjev se jo treba bati in ogibati.
Denarni naši zavodi
naj stopijo tu vmes, n,aj oni kupijo, Čo je res treba, prodajajo naj našim domačinom In morebitni dobiček naj shrani domača posojilnica. Posebno so mora mladina brigati za
zadružništvo.
Zadružništvo jo ona moč, ki bo dalo vsem meč y, roke, da se morejo uspešno braniti proti kapita-
Stran 2.	N K 8 D O M,	Štev. 1.
listom. To krepi v prvi vrsti zavest, da so v zadrugi da mnogo doseči tudi na trgu, vzbuja medsebojno zaupanje, varuje kmeta pred škodo in goljufijo pri nakupovanju in prodajanju. Iz lastne skušnjo ve n. pr. vsakdo, da se le zaldružnim podom dobijo zajamčeno dobra umetna gnojila. Edin po zadružništvu bo postal kmečki stan neodvisen. Zadružništvo je velikega pomena, ker po najcenejši poti priskrbi kapital, ki ga kmet potrebuje, daje pa; tudi priliko za varčevanje. In v tem oziru so rajfajznoelko neprecenljive vrednosti, ker dajejo vsakemu lepo priliko za
varčevanje.
Več milijonov je v naših rajfajzenovkah na Slovenskem shranjenega,denarja. Ravno rajfajzenovkam se imamo zahvaliti, da je že v mnogih' krajih ode-ruštvo skoraj izginilo; splošno so povzročilo ravno rajfajznovke, 'da so je obrestna mera zelo znižala. Nekdaj si dobil posojilo le po 10—15%, danes pa ga dobiš po 5—5?/2%. Sploh so Rajfajznove posojilnico podlaga za vse zadružništvo. To pa se še mora bolj razvijati; treba bo še ustanoviti raznih zadrug za boljši nakup, boljšo prodajo, n. pr. mlekarne, vinar, ske zadruge itd. Toda ne se prenagliti, če hočemo imeti trajnih uspehov! Ravnajmo premišljeno; zato jo treba, da se naši mladeniči dobro izobrazijo v zadružništvu ter obiskujejo marljivo zadružne tečaje. Treba je vsem varčevati in se učiti, treba jo pridobiti mnogo delavcev za zadružno organizacijo. In za to so ravno mladeniči najbolj sposobni; zato naj v bodočnosti preidejo iz navdušenosti na drugo polje, na polje dela. Delajmo, vsi v pridi našega naroda ! (Splošno odobravanje.)
O telovadni organizaciji
jo govorit g. Jeiočnik iz Ljubljane. Rekel je nekdo takrat, ko se jo ustanovila telovadna organizacija na Kranjskem: Ko je naša telovadna organizacija prvič Javno nasjtotpila, pi jo ta dan postavila slovenska mladina mlaj, ki bo stal trdno in SO videl po celi domovini. Tudi Štajerci si morajo postaviti tak mlaj. Nasprotniki odtujujejo mladino že v ljudski Šoli bodisi v narodnem ali verskem oziru. Zlato je treba postaviti neko protiorganizacijo. In kakšen naj bo ta mlaj? Mlaj, ki si ga ustanovite, mora biti vsajen in postavljen na trdna tla verskega prepričanja,, morabiti jasen in čist ier nedostopen našim nasprotnikom. Ugovarjajo nekateri, kaj ima vera opraviti s telovaldbio? Telovadba jo lo sredstvo, da si vzgojimo značaje — mo-
že — to pa je edino mogoče uta podlagi sv. vere. lasen in čist mora biti naš mlaj; odločno morajo nastopati naši telovadci in neustrašeno, in nasprotniki no smejo na naši organizaciji najti najmanjšega madeža. In nedostopen sovražnikom! Nasprotniki naši so se hoteli vriniti v naše telovadno odseke, kakor lisjaki ter so hinavsko skušali od vrini ti cele odseke od naših ciljev, n. pr. v Radovljici. Cdavni naš namen mora biti, da zbiramo mladino ter skrbimo za naraščaj. Laži-prorokov pa se moramo izogibati
Ako pa hočemo telovadne odseke ustamoviti, jo treba, da „Z. S. M„“ poskribi, da se Še tekom tega leta skliče tehnični poučni tečaj ih z veseljem sem na tem tečaju en teden na razpolago, da postaviim telovadno organizacijo na trden temelj. (Pritrjevanje in ploskanje.)
Predsednik Zebot k (emu govoru omeni, da vso zvezo slovenskih mladeničev žele telovadnih odsekov, kakor se razvidi iz pisem in pozdravov. Naša organizacija na Štajerskem je še zelo, pomanjkljiva in daleč zaostaja za kranjsko. Zato prosimo, da bi to besedo našlo odmev pri S. K. S. Z., ki naj priredi tak telovadni tečaj.
Načrt za delo v tekočem letu.
Tajnik Z. S. M., Jožef Šut pravi: ,,'Ako vas tukaj, dragi mladeniči, pogledam, res lahko rečem, da imamo danes prvi mladeniški parlament. Vse pokrajine so zastopane, in ravno to ‘dokazuje, da je našo mladeniško gibanje že našlo prostor v zadnjem gorskem kotičku. Da se bo pa naša organizacija Še bolj in vspešnejo razvijala, treba ji jo podrobnega dela. 'Lanski veliki shodi so bili nekaka priprava k velikemu delu, ki nas še čaka. Postavili smo lani našo stavbo mladeniške zveze pod streho, a letos jo je treba dodelati, notranjo urediti In poslikati. Predvsem si moriamo narediti načrt, kako bomo delali v tekočem letu.
Mnogi kraji, kajkor Sv. Peter pri Mariboru. Sv. Tomaž in drugi, želijo, da se pri njih priredijo večji ali manjši shodi. V nekaterih krajih, kakor okoli Maribora, je treba še manifestačnih, velikih navdu-ševalnib mladeniških shodov, v drugih pa se shodi nni vršijo po dekanijah, da se razvije podrobnejše društveno 'delo, da se Še v dekanijah' po mogočnost' ustanovi več mladeniških zvez.
Shodi v letu 1909.
Predsednik otvori debato o Vseh govorih. Sklonilo se je prirediti 13 mladeniških večjih in manjših
J. Ilarkoaelf.	LISTEK.
Spomini z romanja v Sveto deželo.
(Dalje.)
Prihod v Sv. deželo.
Veselo razvnet poiskal sem 15. avgu&ta zvečer svoje ležišče; saj se mi je imela že 'drugi dan izpolniti v mladosti vzbujena, dolgo gojena in po mnogobrojnih potopisih rastoča srčna želja, glddati presrečno zemljo, katero si jo zbral naš Odrešenik v zemeljski delokrog.
In ravno to radostno razvnetje mi ni dalo dolgo zatisniti oči in vendar bi bilo to ravno ta večer pred ,vsem potrebno.
Bogoslužni red mi jo namreč predpisoval, da moram pristopiti drugi dan (bila je nedtelja), že ob eni uri po polnoči k altarju. Do štirih zjutraj bi se naj opravile že vse sv. maše, da se morejo pred izkrcanjem lepo pospraviti altarji in vse altarne potrebščine, Naprosil sem prijatelja, da me naj dregne, če so ne bdm zbudil sam pravočasno. Pa ni bilo tre’ ba. Nekaj zadreman som zlezel proti eni uri na krov, pa )tam sem so takoj zbrihtab Prijeten, skoraj hladen vetrič, jo pihal in pregnal zadnjo sledove dremo-te. Mnogo romarjev je spavalo ali vsaj dremalo po krovu, ki so prenočevali na prostem. Seveda je s cinglanjem mašnih zvoncev odcingljalo tudi njih počitku.
Bajen je pogled po nočnem morju. Ko bi se srebro, v katerem se je naša ladija kopala, in ga puščala za seboj, dalo prekovati v svitle kronice, bi še pa z Rotšildom, najbogatejšim Judom, ne menjal. Ko sem opravil sv. daritev — moram priznati, da nekaj i*azmišljeno, saj so mi vedno vhajalo misli od ladji--nega altarja na oni kraj, kjer je stal altar Kristu-
sove krvave daritve, na Kalvarsko višino, pravi cilj mojega romanja — Šel sem na sprednji ladjin del, obrnjen proti Sv. deželi. A ta je Še bila zavita v temen plašč in spala; menda ni tako! hrepenela po nam, ko mi po nji. Nobena lučka ni zasvetila iz daljave, naznanjajoča bližino kakega mesta, medtem ko zagledamo svit tržaških luči silno daleč. Ker je Ovstala tema neizprosna in se tudi ponočni veter ni umiril, grem v veliki salon. Par romarjev, razpoloženih po tleh, ni se dalo kar nič motiti, ne od mene ne od strežnikov, ki so Že pokrivali mize za zajutrk. Po znvžiti kavi, podobni čorbi, zlezem v kabino, da spra-vim svojo prtljago na krov. Cele kupe kovčekov, večjih in manjših, lepih in grdih, je Že pripravljenih za izkrcanje. Reveži, kako se vam bo godilo, ko vas bo dobila v oblast arabska pest.
/e ob štirih zjutraj so bili skoraj vsi romarji celo pripravljeni za izkrcanje; na prešla bo še nekatera ura, da stopimo na suho.
Ko so jo začelo malce svetlikati na vzhodu, že jo šla truma za trumo mimo kuhinje na naj spretnejši ladjin del; vsak jc hotel prvi zazreti zaželjeno deželo. Večkrat je kateri vskliknil: „jo že vidim!“ Pa kmalu se je pokazalo, da so le oblački pred solnčnim vzhodom. fCez nekaj časa se prikažejo rudečkasto-zlati trakovi, izhajajoči iz dozdaj Še nevidjne kraljico dneva; kmalu jo prekrasno pozlačeno celo jutranje morje. Pa kakor daleč sega ppgled, nikjer ni videti suho zemlje. Nekateri bolj bojazljivi so že menili, kaj če se jo kapitan zmotil in ni zadel prave smeri. Pa bodimo brez skrbi.
Morje dobiva svetlo-zeleno barvo, znamenje, da jo zemlja blizu. Zdaj preleti romarje radosten Šum; z dobrimi daljnogledi že zazrejo neketeri azijsko obrežje; „tam le je“, kličejo in krilijo z rokami. Vidna jo bila pa lo neka stvar, podobna belim, kamenitim
shodov, katerih Število pa se lahko fee po potrobi zviša. Že zdaj naj mladeniči pripravljajo tla za te shode! Shodi se bodo vršili posebno tam, kjer lani ni bilo v bližini takega shoda, in sicer: Pri Sv. Petru pri Mariboru (na Gorci) prvo nedeljo v majnikir, pri Sv. Lenartu v Slov. goricah v avgustu, v Cerovcu v Ljutomerskih goricah , za dekanijo Sv. Tomaž na binkoštni pondeljek, na Ptujski gori za Dravsko po Ije, v Slovenski Bistrici, za marenberški okraj na Muti, v prihodnjem mescu, za celjski okraj v Petrovčah, za Haloze pri Sv. Ani, za šmarsko dekanijo na Sladki gori, za Pilštajn na Planini, v Trbovljah 20. junija, za gornjeradgonski in ljutomerski okraj pri Sv, Petru pri Radgoni, v Starem trgu ali Velenju i. t. d.	i ! i i
K besedi so še oglasi državni poslanec dr. Korošec, ki priporoča, naj so povsodi v društvih ustanovijo
narodni obrambni odseki.
Treba jo študirati naše obupno stanje ob meji, po mestih in trgih. Obrambni odseki naj bodo Šola za narodnostni boj na Spodnjem Štajerskem, naj zanesejo zanimanje za ta boj mod ljudstvo, v vsako zadnjo kočo. V ta namen se naj prirejajo shodi, veselice in razno prireditve, naj so ljudstvo poučuje, naj pa so tudi nabirajo doneski za mejo. Dr. Korošec jo tudi zagotovil, da bo S. K. S. |Z. Šla telovadnim odsekom v vsakem, tudi gmotnem oziru na roko, posebno, da se uresniči telovadni tehnični tečaj. Opozarja tudi na
zadružni tečaj
v Ljubljani. Traja šest mesejcov od novembra do konca aprila. Tu so morejo mladeniči, tudi taki, ki so dovršili samo ljudsko šolo, izobraziti v vsem praktičnem delovanju zadrug.
Zadružništvo samo na sebi je velike važnosti, velikega pomena pa jo tudi, da naši mladeniči pridejo v večje mesto in ravno v Ljubljano, kjer je popolnoma drugo življenje. V Ljubljani so ob viru našega gospodarskega in političnega dola. Zato so naj ukažoljni mladeniči pogovorijo v tej stvari s stariši, naj pridno varčujejo in če treba, naj se obrnejo v vsaki zadružni zadevi na nadrevizorja g. Pušenjaka v Mariboru.
ših mladeničev, ki želijo v telovadni odsek, naj se obrnejo na 'telovadni odsek v Mariboru. Ta jim bo dal potrebne nasvete. Vprašanje pa še je: Kdo bo vadil? Kje bomo telovadili in odkod dobimo orodje?
Na vsa ta in vsa druga vprašanja odgovori povoljno telovadni odsek v Mariboru,. Zato o tem ne bomo tukaj natančneje poročali.
Slovensko vseučilišče.
Govoril je še akademik Kramberger, ki jo razpravljal o slovenskem vseučiliškem vprašanju, priporočal knjižico o slov. vseučilišču. Opozarjal jo posebno, naj mladeniči skrbijo za to, da iso bo na vsakem shodu in zborovanju govorilo o slov. vseučilišču in naj povsod od vlade zahtevajo slovensko vseučilišče in svoje zahtevo izročijo pisano našim državnim poslancem,	I
Drugi 'govornikl-inladenlčl.
Med raznimi važnimi nasveti, jo gosp. tajjnik Kramberger od Sv. Lenarta v Sloy. goricah izrekel obžalovanje, da imamo v svojih vrsUVh tako malo obrtnikov tor je nasvetoval, naj bi se v naših društvih izvolili tudi odseki za priskrbljovanjo služb, kakor imajo to uvedeno Cehi na Dunaju. Ta nasvet bo S. K. S. Z. skušala tudi izpeljati in je o tem večkrat razpravljala. Govorili so Še Cvahte iz Slov. Bistrice, Brglez iz Makol, Ver iz Krčevine, Jurocko iz Laporja, Timor iz Solnice, Rozman iz Vidma, Skb-liber od Sv. 'U;rbana, Kugler iz (Galicije* Krajnc od Sv. Petra, Novak iz Ljutomera.
Predsednik se konečno zahvali za velikansko udeležbo tovarišem-mladeničem, zahvali so jim za njihovo pozornost pri razpra(vtah in vneto sodelovanje pri vseli govorili shoda, ki je trajal skoro tri ure, tor zaključi lepo, živahno zborovanje.
25. marcIJ 1909. je in ostane sijajen v zgodovini mladeniškega gibanja na Spodnjem Štajerskem. Mladeniči, ki so se sestanka udeležili, bodo brez dvoma vsak v svojem okraju učinkovali blagodejno na svoje vrstnike.
Mladina, slovenska domovina so veseli tvojega srčnega nastopa! Zato pa neustrašeno naprej za vzvišenimi cilji!
Okoli po svetu.
Delovanje in razširjanje telovadnih odsekov.
G.. Jerič pozdravi navzoče v imenu mariborske- j ga telovadnega odseka in poda načrte, kako izvesti j telovadno organizacijo. Namen telovadbe je utrditi telo, okrepiti duševno moči, blažiti srce. Ni težko ustanoviti telovadni odsek. Kjer jo v župniji 10—15 na-
kockam. Pa lezla jc višje in višje in morja, in kmalu smo spoznali, da so to hiše s ploščato streho.
Mesto Jala lqži preji n)ami. v, vsej obmorski krasoti, pozidano na morski obali, ki doseže višino malega grička. Na najvišjem kraju kraljuje cerkev sv, Petra iti frančiškanski samostan, 'Jafa so ponaša tudi z morskim svetilnikom, ki se pa no more meriti s tržaškim.
Bilo je po vzhodnem času proti Šesti uri, ko smo zagledali mesto. Pri nas na Štajerskem pa jo bila tačas ura še le okoli pol do tričetrl na peto uro. Bolj ko pridemo proti vzhodu tem zgodnejši jo dan. Ko smo se vozili v Sv. deželo, morali smo vsak dan svojo uro porivati za ka,ke Četrt ure naprej, ko smo se pa vozili nazaj, smo pa delali nasprotno. Ko smo so približali mestu v toliko, da so na obrežju lahko razločevali zastave naše ladje, dalo je poveljstvo z zastavami znamenje, da vozimo seboj mrliča, v znamenje, da iiaj pride na ladjo turška zdravstvena komisija, preišče m liča in nam da dovoljenje za izkrcanje. Ce so že naši uradniki zaspani, kaj Še le turški. Zato pa jo prešlo veliko časa, predno odrine oh brega lep čoln s turško zastavo. Med tem se jo naša ladja ustavila kaka dva kilometra od brega, mornarji so spustili velikansko sidro v morje na koncu ladje.
Zakaj da ni šla ladja k bregu, kakor n. pr. v Trstu? V Jafi jo to celo nemogoče. Skoraj eden kilometer od brega štrli iz mcxrja cel venec skal, ki brani vsaki ladji priti do brega. Ce je morje nemirno, pljuskajo valovi tudi čez skalo in se zopet umikajo.	Li . I . i
(Dalje prihodnjič.)
Državni zbor je razpravljal o vladni predlogi glede na podržavljenje severne železnice, nato o načrtu zakona proti zatiranju živinske kuge. Potem je bil sprejet pooblastilni zakon za trgovinske pogodbo z raznimi državami in postava o uporabi belega fosforja.
Stavkovni zakon. Zveza avstrijskih delodajalcev se zelo poteguje za spremembo koalicijskega zakona iz lota 1870, oziroma za zakon za obrambo delodajalcev proti samovoljnim stavkam, nasilnomu bojkotu posamnih podjetij in za varstvo onih, ki hočejo V stavkah delati. Nabrala je v ta namen že 200.000 podpisov.
Mojstrski tečaj za črovljarje. |Od 18. aprila do 15. maja t. 1. se bo vršili, v Gradcu mojstrski točaj za črovljarje.
Prebivalstvo Trsta. Po najnovejšom štetju ima mesto Trst 214 tisoč prebivalcev.
Grad Miramar pri Trstu bo odprt za obiskovalce od 1. malega travna pa do 1. 1 stopada in sicer od 10. do 12. predpoldne in od 3. do 5. uro popoldne.
Uradnikom praške namestnije se je prepovedalo, biti pri društvih, ki imajo odločno naroden značaj.
Češki deželni zbor bo najbrže sklican v zasedanje po veliki noči.
Zakladokopsko sleparstvo. Glasom nekega poročila c. kr. namestništva v Pragi, došlega c. k. ministrstvu za notranje stvari, je neki vslužbenoc e. k. policijskega ravnateljstva v Pragi dobil iz Rusije pismo, v katerem skuša odpošiljatelj na način španskih zakladokopov od adresata izslepariti denar. To kaže, da skušajo španski sleparji, katero so v novejšem času španska oblastva energičnejo preganjala, sedaj iz Rusije počenjati isto sleparstvo na nekoliko predrugačen način. Ročna pisava jo sicer druga nego v španskih pismih, kahro je vse pisala ena in ista roka, način sleparstva pa je jako enak. O tem se obvestijo občinska predstojništva ter se jim naroči, da ljudstvo primerno pouče in svare. V vsakem slučaju takšne iz Rusije poskušene goljufije, katerega zazvedo, je nemudoma poročati, in če le mogoče, priložiti pismo z zavitkom (kuvertom) vred.
Buški akademiki obiščejo; v poletju Ljubljano in ostanejo 10 dni v njej, da si jo ogledajo. Letošnje velika počitnice bodo porabili v> to, da napravijo izlet na slovanski jug. Potovali bodo preko Carigrada v Sofijo, Belgrad, Zagreb in Ljubljano. Iz Ljubljane potujejo preko Dunaja v Prago, iz Prage preko Krakova pa nazaj na Rusko.
Rusija potrebuje 20.000 učiteljev za ljudske šo. le. Na Ruskem bodo uvedli sedaj splošno Šolsko ol> veznost. Vsa ona mesta in vasi, ki še dosedaj niso imela šol, grade prav pridno poslopja zanjo in snujejo Šolska okrožja. Za te novo Šole potrebujejo velikansko množino šolskih učnih moči. Za prvi čas se jih bo potrebovalo do 20.000. Učiteljišča na Ruskem ne morejo' dati toliko Število učnih moči, zato se bodo morali pomagati s tem, da začasno namestijo iz-služene vojake in uradnike kot učitelje, kar pa seveda ne bo na veliko korist narodni prosveti. Da bo kolikor mogoče več izšolanih učiteljev, bo država osnovala nova učiteljišča po vseh gubernijah.
Bolgarska vlada je prosila raško vlado, naj bi ista predlagala, da bi ostale velevlasti priznale Bolgarijo za kraljevino.
V Mechelnu se bo vršil od 23. do 26. sept. t. 1. prvi shod belgijskih katoličanov; bavil se bo z napredkom in bodočnostjo katoliških društev in ustanov.
Nov rudnik zlata so našli Štirje bolgarski delavci v 'Aljaski. Delali so v nekem angleškem rudniku, a so se sprli tam z nadzornikom in so odšli iskat srečo drugam. Po trimesečnem truda in iskanju so pa res zadeli na bogato zlato žilo.
Nemški cesar Viljelm je postal abstinent.
Laška kraljica Jelena je nevarno obolela.
Na Balkanu se je položaj nekoliko zboljšal. Zadnje dni se je spor med Avstrijo in Srbijo že tako poostril, da je vso kazalo, da je vojska neizogibna, da, napovedoval se je že spopad. Položaj je bil brezupen. Zatrjevalo se je, da velike, za Avstrijo nevarne vojske ne bo, edinole vojska s Srbijo in njeno zaveznico Črnogoro. Ampak tudi ta vojska bi Avstrijo stala mnogo žrtev človeških in denarnih Vsak dan vojne bi stal 5 milijonov kron. Da sta ti dve državici mislili in se mrzlično pripravljali na vojsko, temu je bilo vzrok angleško in rusko hujskanje in neumne brezvestnosti srbskih mogotcev. Srbski mogotci, zlasti živahni in drzni prestolonaslednik Jurij, so slepili ljudstvo, da bo Srbija s pomočjo Rusije zmagala Avstrijo. — Nenadoma in nepričakovano se je zjasnilo politično obzorje. Rusija je brez pridržka priznala prikl opitev Bosne in Hercegovine in odobrila sporazum med Avstrijo in Turčijo glede odškodnine za turška državna posestva v obeh deželah. Tudi Anglija je izjavila, da je pripravljena priznati aneksijo. Tako sta ti velesili pustili Srbijo na cedilu. Navezana je sama na se, in Če se vojskuje s 17 krat močnejšo sosedo, bi bil poraz neizogiben. Zato so odločilni srbski krogi konečno trezno premislili resnični položaj. Jurija, ki je hujskal v nevarnost, bi se radi iznebili, in ponudila se jim je ugodna prilika, ko so mu listi očitali, da je ubil svojega strežnika Kolakoviča. Vplivalo se je na Jurija, da seje odpovedal pravici do prestola. Toda čudno, srbski ministrski svet odpovedi ne smatra ustavno pravoveljavne, mlajši brat Jurijev, 21 letni Aleksander je izjavil, da ne sprejme p res tol on a-sledstva. Kralj Peter je v silno težavnem položaju. Resno se mu je bati notranjih nemirov, kar bi ga vtognilo strmoglaviti iz prestola — Avstrija izroči to dni v Bolgradu noto, ki ima sledeče glavne misli: Avstrija Srbije noče ponižati, pač pa mora v ohranitev miru in nedotakljivosti svojega ozemlja zahtevati, da so Srbija odpove svojim zahtevam glede Bosne in Hercegovine. Srbija naj poda v tem smislu neposredno in obvezao izjavo in docela spremeni svojo politiko proti Avstriji. — Splošno se sodi v dunajskih političkih krogih, da bo avstrij sko srbski spor že v nekaj dneh rešen mirnim potom. Če bo tako, si bo marsikdo oddahnil!
Belgrad. Skupščina je dne 28. marčna sprejela od poved prestolonaslednika Jurija v prilog princa Aleksandra. Kralj Peter j e Aleksandra pr o glasi 1 za prestolonaslednika. — Vojno ministrstvo je ukazalo, da rezervistom ni treba priti pod orožje, kar pomeni začetek razoroževanja. Vojske torej ne bo.
Na Francoskem bo podalo najbrž celo ministrstvo ostavko. Finančni minister Caillause in mornarski minister Picart se ne moreta zediniti glede vsote, potrebne za pre-narodbo mornarice.
Turški ministrski svet je sprejel predlogo, da se uvede v celi državi obvezni šolski obisk in da bodo državljani vseh treh veroizpovedanj (mozlimi, kristjani, judi) pri
; oddajanju državnih služb pogojno enakopravni. O obeh predlogih bo sklepal parlament
V pogajanju med Turčijo in Bolgarijo so nastalo nove težave. Turčija zahteva sedaj namesto 125 milijonov 135 milijonov odškodnine.
Perzija. Bab je definitivno odklonil ustavo. Sedaj namerava s kanoni prisiliti, da se otvorijo bazari. Zunauji minister je demisioniral. Položaj je obupen.
Bombo so našli v zidu kraljeve palače v| Madridu z že gorečo žično napeljavo. Zaprtih je več sumljivih oseb.
Razgled po domovini.
Slov. kmečka zveza je na zaupnem shodu dne 24. marca 1909 v Mariboru vzela poročilo svojih poverjenikov za kompromisne pogovore z Narodno stranko in s stranko Zjedinjenih Slovencev z zahvalo na znanje. Ker pa niti Narodna stranka niti stranka Zjedinjenih Slovencev nista ponudili nobenih pogojev za stvarno podlago trajne sloge med spodnještajerskimi Slovenci, ampak zahtevali za prihodnje deželnozborske volitve samo razdelitev mandatov, in sicer Narodna stranka za se 4, stranka Zjedinjenih Slovencev za se 3, tako da bi S. K. Z. bila v deželnem zboru s svojimi poslanci v manjšini in popolnoma vezana na obe nasprotni slovenski stranki, sklenila je S. K. Z., da za deželnozborske volitve postavi v vseh slov. volilnih okrajih lastne kandidate.
Kmečka stranka stoji pred velikim volilnim bojem. Toda z zaupanjem gleda na njegov izid. Manj mandatov, kakor sta ji milostivo ponujali obe liberalni stranki, tudi v najbolj neugodnem slučaju ne more dobiti. Pač pa ohranimo disciplino in navdušenje v. svoji stranki, in to je nam, ki smo prepričani o dobrih ciljih kmečke stranke, več vredno, kakor pa, Če bi eventuelno še tudi manjše število mandatov dobili nego je število 6.
Proti štirim nasprotnikom se bo nam boriti, proti Narodni, Plojevi, socialdemokraški In štajerči-janski stranki. Zbirajmo svoje vrste, zanesimo v nje novega navdušenja za stranko, da pri volitvah meseca maja častno zmagamo.
Sv. Knnigunda. (Božje) K nam prihaja veliko število katoliškega časopisja. Povem pa tudi, g. urednik „Našega Doma“, da je ptujska gifma krota popolnoma zginila z naše Št. Jungerškc župnije. Vendar pa zakrita Turkinja še hodi k nara in veste, g. urednik, kdo je ta Turkinja? Lnni se je imenovala „Novi Slov. Štajerc", a letos se je dala prekrstiti za „Slogo". „Slogo" pa je sram z imenom na dan in je vsakikrat tako zavita, da so in-serati zunaj, prava čelna stran je pa skrita in zato je „Sloga" Turkinji podobna, ki ima zakrit obraz. Hvala Bogu, da smo se vsaj ptujskega giftnega Štajerca popol-nama znebili, se mu za vselej odpovedali! Bližajo se občinske volitve, torej volilci pozor! Naše pohorsko geslo je: „Dokler ima slovenski rod, po zelenem Pohorju svoj hod, naj krščansko slovenski župan gospoduje tod!
Pohorc.
Sv. Kunignnda na Pohorju Tukaj še vedno gospoduje neka stara paganska razvada. Umrla je stara J. Vernik v starosti 94 let in tedaj je bila silno dolga pojedina ali sedmina. Dobra molitev pač več koristi, ne pa tako kla-farsko petje in govorjenje. Večinoma že je ti paganska navada izginila iz to župnije, pa upamo, da bo popolnoma izginila. Tukaj gospoduje še vedno huda zima. Snega je po Pohorju po 1 m visoko, na planinah pa popolnoma 2 m. Voziti se neda in smo v velikih skrbeh zlasti za živino, ker nekaterim krme primanjkuje. Ljubi Bog nam daj, da bode kmalu huda zima prenehala, kajti take že stari ljudje ne pomnijo.
Kebelj na Pohorju. Milo so doneli dne 24. in 25. marca zvonovi iz visokih lin zvonika naše cerkve, nazna- , njajoč, da je končal neki mladi zemljan tek svojega zemeljskega življenja. Toda ni ga končal naravno, ampak končal mu ga je nekdo drugi. Kmetski sin Marko Hojnik je že delj časa bolehal na nmn. V zadnjem času pa se mu je to zelo shujšalo in sicer tako, da je grozil starišem, da jih bo zaklal, poslopje pa zažgal. Oče si že zaradi tega celo v hišo ni upal. 30-lotnega omenjenega sina je še posebno to vznemirjalo, ker bi bil moral iti letos na nabor, ker je bil v letih, ki so za to odločena, pomotoma izpuščen, kar se je 1
pa sedaj zvedelo. To mu jo dajalo grozen strah in obup fcer je menil, da ga bodo na naboru mučili. Dne 24. marca zvečer, ko so drugi z*spali, jo omenjeni v svoji blaznosti vzel dolgi mesarski nož ter ž njim zadal na poči ležeči rejenki 10 letni Mariji Hribernik štiri rane in sicer tri v prsa in eno v trebuh tako, da so čreva izstopila. Dekle je zakričalo in izdihnilo svojo še gotovo nedolžno dušico, storilec pa je na to pobegnil. Bog bodi vsem tem žalujočim tolažnik!
Na Paki dobijo novo orožniško postajo.
V Slovenski Bistrici se je v trgovini Stigerja razpočil smodnik in bencin. Raztrgalo je enega njegovih uslužbencev, da so našli le eno roko. 1'odrli so se živinski hlevi, dva konja je pri priči ubilo. Zemlja se je potresla, Šipe so padale z oken po celi Bistrici, tako da so bile vse ulice pokrite z zdrobljenimi šipami. Na hoteln „Avstrija" je počilo devet šip, vredna vsaka 20 K. Nesreča je velika ne samo za Stigerja, ampak za vse sosede.
Oplotnica. Pri občinskih volitvah so nasprotniki krist-janstva in slovenstva dobili zopet večino v tretjem in v prvem razredu, samo drugi razred ostal je naš. V drugem razredu glasuje pač cvet gospodarjev, in ti znajo misliti, pa tudi ravnati samostojno. Isto velja pač tudi glede našin-cev v tretjem in v prvem razredu. V nasprotnem taboru pa gospodari strah in strahovanje. V celem okraji konjiškem se nemškutarskega liberalstva ne moreta otresti dve občini: Loče in Oplotnica.
St. Jurij ob ŠčaTnici. Na velikonočni pondeljek pa vsi zopet v Trstenjakovo uto! Zakaj ? Zato, ker boste tam zopet slišali in videli mnogo lepega. Petje, godba na gosli in „pleh“, govori, posebno pa vas bo zanimala ginljiva igra: „Primicija", ki jo bodo predstavljali naši fantje. Da pa bo tudi kaj za smeh, pa še bodo dekleta nastopila pri „Čašici kave". Toraj povabite tudi svoje znance in sosedo, ne bo vam žal.
Ljutomer. Napredna gospodična, bi mi li znali navesti vzrok, čemu ste naprednjaki ustanovili „Ljudsko knjižico" ? Imamo namreč „Bralno društvo", ki ima na razpolago veliko knjižnico. — „Bralno društvo" razširja in izpolnjuje samo Bogoljuba; mi pa hočemo razširiti med-Ijudi napredne knjige in liste! — Res čudna sapica pihlja v ljudski knjižnici in mi svetujemo tej napredni gospodični, naj preveč ne „pihlja" s to sapo, zlasti naj ne zabavlja črez Bogoljuba, ker je to list, ki bi omenjeni gospodični prav nič ne škodoval. Ako za njega ne mara, ima tehtne vzroke! Ako mački na rep stopiš — zacvili!
„Pihlar".
Iz Šalovec pri Središču. Cvetela sem — a hitro sem zvenela; zvenela sem — da lepše bom cvetela! Nemila smrt si je utrgala cvetko izmed naše sredine. Dne 4. marca je mirno v Gospodu zaspala po 4 mesečni mučni bolezni Lenčika Zadravčova iz Salovec v Franc Jožefovi bolnišnici v Ormužu. Bila je Marijina hčerka. Vsak, kdor je videl njeno potrpežljivost v bolezni in njeno trdno zaupanje v Križanega, je s solznimi očmi odhajal od njene postelje. Iz njenih ust si slišal le: Jezus, Marija! Trpela je že od svoje nežne mladosti in bolehala na srčnem krču. Kako priljubljena je bila pri vseh, je pričal njen pogreb, vdeležilo se ga je obilo ljudstva od blizu in daleč. Dekleta središke Marijine družbe so jo nesla k pogrebu in ob odprtem grobu zapela ganljivo slovo. Neka središka občutljiva gospodična je hotela pokazati, da je več, kakor so druga dekleta tukajšne okolice. Poslala je šalovskim dekletom pismo z naročilom da, če hočejo, da se ona tudi udeleži pogreba in še nekaj njenih prijateljic, po tem se mora poslati voz po nje, ker je preveč blato, da bi šle peš v Ormuž. Tiho na uho povedano: Vrlo slovensko dekle zdravega uma mora biti korajžno, ne sme se zbati blatne ceste, ne burje, ne groma, ne strele! Kaj takega pač nismo pričakovale. Upamo, da so v prihodnje pokažete v drugi luči!	Šalovsko dekle Radislava.
Železna Kapla. Dolgo že niste nič slišali iz Železno Kaple, vem, da že mislite, da je nas že vse plaz in sneg podsul. Žalibog 3 drvarje je res podsulo gori v Erjavici. Hvala Bogu, dramimo se iz spanja, akoravno nas sneženi plazovi hočejo pokriti, pa vendarle vstajamo in zmiraj bolj se gibljemo v narodnem oziru. Dobili smo tudi novega gospoda župnika, Mateja Germ, ki nam bodo spet pomagali korakati naprej po naši težavni krščanski in slovenski poti. Dast in hvala tudi gospodu kaplanu za njih trud in delovanje pri našem krščanskem slovenskem izobraževalnem društvu. Vse za dom in vero in cesarja. Vaš kmet iz Bele.
Železna Kapla. (Iz Remšnika). Zima je letos nemila, mraza in snega ni konca. Sneg je tnkaj napravil veliko nezgodo. Tam gori pod sv. Lenartom je sneg zasul tri drvarje, dva sta bila mrtva, eden je bil še živ v kljub temu, da je moral tri noči in skoraj tri dni pod snegom Ostati. Bili so ti: Janez Radošnik, Jožef Šum (jev iz Reber-
i ske fare; živ je ostal Jožef Slanovec. Imel je pač še toliko : prostosti, da je mogel še dihati, da ga ni zadušilo. Pre ' muli pač lahko vsaki, kako so bile v snegu dolge noči.
. Rajni Janez Radošnik je zapustil širi nedorasle otroke in j žalujočo ženo. Jožef Šumijev je bil samec. Jožef Slanovec ki je ostal živ, ima pet nedoraslih otrok. Zasulo jih je v ponedeljek 1. marca popoldan. Odkopali so jih v četrtek opoldne. Jožefa Slanovec so peljali v bolnišnico v Celovec in je upanje, da okreva. Sneg je tukaj mnogo škode napravil. Pri sv. Lenartu je prišel plaz do cerkve, kjer je okna pobil in se noter na oltarje vsul. Tudi doli v hišo je prišel, da je tudi tam okna pobil in poslopje visoko zasul. Skoraj bi bil Cerkvenika dobil, ker je le malo trenutkov prej zunaj bil. V Savi pri Črnem kruhu je sneg hlev zasul, pa ne poškodoval. Koliko je še več škode napravil, ni mogoče popisati. Bilo ga je gotovo več kot seženj debelo tam gori pri sv. Lenartu. Ljudje tožijo, da nimajo krme. Kaj bo, ko imamo še toliko snega! Nekteri so že skoraj obupani. Bog daj nam kmalu spomlad 1
Slovenski mladenič.
V Makolah so pri občinskih volitvah nemškutarji zopet zmagali v prvem razredu.
Plaz zasul delavca. Na Dovjem so odkidavali delavci sneg, kar se nad njimi utrga plaz, ki je pokopal pod seboj drvarja Martina. Drugi so hitro pritekli na pomoč, toda izkopali so ga že mrtvega.
Videm ob Savi. Delati mora vsak človek, delati mora, bodisi star ali mlad. Delavec pa ni samo tisti, ki se trudi v potu svojega obraza za vsakdani kruh, ampak tudi tisti, ki se trudi za obstanek svojega naroda, in dela za narodni napredek. Da, za narodni napredek mora delati vsak, kdor ima kaj slovenskega ponosa v sebi. Kakor se vsakdanje delo veliko lažje opravlja, če je več delavcev, tako se tudi delo za narod mora opravljati z druženimi močmi. Le v slogi je moč. Združujmo se tedaj draga mladina ! Koliko lepe prilike nam ponujajo zato razna društva, n. pr. mladeniške zveze, izobraževalna in bralna društva itd. Poprimite se jih, kjer jih že imate ustanovljene! Kjer jih pa še nimate, potrudite se, da se kmalu ustanovijo! Ali ni veliko lepše, shajati se v družbeni sobi, kakor pa po gostilnah? V krčmi se največkrat denar brez potrebe trati in Bogu čast krade. Posebno pa, draga mladina, varujmo se plesov in pijančevanja, zakaj dostikrat zle posledice. Veliko pijančevanje se konča največkrat z razbitimi glavami. Nazadnje pa še Boga zahvali, če ni bilo kaj hujšega! Ali ni to sramota za mladeniča in dekle, ki ima kaj slovenskega ponosa v sebi?! Posebno bi pa še mladini na srce polagal varovati se nesrečnega žganja! Rabimo ga samo za zdravilo, nikdar pa ne za pijačo! Taka pijača človeka čisto pogobi. Vadimo se tudi varčevati, a nikdar ne skopariti! Posebno, če se gre za dobrodelne namene, prispevajte radi s kakim malim darom 1 — Izobražujmo se, kajti izobrazba je neobhodno potrebna slovenski mladini ! Berimo radi vedno dobre knjige in časnike kakor „Naš Dom", Slov. Gospodar, „Straža" itd. Posebno je za mladino „Naš Dom", ker ta je posvetil vse svoje moči edino mladini. Naročujmo si ga! Naj bi ne manjkal v nobeni pošteni slovenski hiši! Tako se bojo stariši lahko s ponosom ozirali na nas, kot na prihodnje boritelje in rešitelje slovenskega rodu Torej, draga mladina, ogibajmo se hudega in delajmo dobro in bodimo vneti za narodni napredek. Tako bomo lahko rekli, „hud boj sem bojeval in vero som si ohranil". Držimo se gesla: „Vse za vero, cesarja in domovino slovensko!" Tako stopimo na branik slovenske domovine in zmaga bo naša!
Slovenski mladenič.
Pozor!, Glede varnosti hranilnih vlog opozarjamo vlagatelje slovenskih hranilnic, da so hranilne vloge popolnoma varne, če tudi pride do vojske. Nekateri ljudje namreč strašijo vlagatelje, da y slučaju vojske zgubijo svoj denar, ki ga imajo naloženega v hranilnicah. Po pravilih nima do hranilničnega denarja nihče drugi pravico, kakor samo vlagatelji, torej le tisti, ki se s hranilno knjižico izkažejo.
Koalicija liberalcev. Kakor slišimo, se bosta Plojeva in Narodna stranka pri deželnozborskih volitvah podpirali. Kjer postavi ena stranka svoje kandidate, jih druga ne bo. To našim pristašem v vedenje!
Koroške novice.
Celovec. V volilnem okraju splošne skupine Celovec-Velikovec je dne 24. marca Grafenauer dobil 6099 glasov in je prišel z Metnicem (4919 glasov) v ožjo volitev. Pri o^ji volitvi dne 27. marca je Metnic dobil 0750 glasov, Grafenauer 6050 glasov. Nemci so z najobupnejšo agitacijo komaj priborili Metnicu mandat. Številke kažejo, da se na Koroškem že močno dani. Kmalu prisije Slovencem prijazno solnce.
Stran 6.
N KB DOM.
Štev. 7.
Beljak. V, no6i od 15, na 16. !t. m. je na razvalini Lanjskranji iz katere je nekidaj tlačanil oholi Nemec revne slovenske kmete vi okolici, padel veliki stolp, ponos nekdajšnjega gradu, ki je pogorel okoli leta 1840. in ni bil več obnovljen. Bodi nam Slovencem to veselo znamenje, da kakor ta stolp, pada nemško gospodstvo na Slovenskem.
Celovec. Anton Ovsekar in Jožef Pogačar, delavca v suknarni Moro- Burgerjevi, sta bila od cesarja odličena. Svetinje je jima pripel cel. župan. Služita v omenjeni tovarni že 63 ozir. 60 let.
Sele pri Borovljah. Plaz je zasul hlapca Val. Oražeja z konjem in sanmi vred. Hlapec se je po triurnem naporu iz snega rešil, Kelihov konj, vreden 600 K, so je pod snegom zadušil. Sneg jo podrl veliko skednjev.
Volšperg. Tu je umrl brez testamenta dne 14. febr. Franc Vogi, hlapce pri gostilničarju Staudacherju. Sodnija išče po njem posiavne dediče.
Št. Mohor. Razpisana jo do 13 aprila t. 1. služba nadučitelja na dvorazrednici v Blačah. hlovenščina so zahteva.
Društvena kronika.
Velevažen predlog. Na občnem zbora Slovensko-krščansko socialno zveze za Kranjsko je stavil gospod J.
Stele naisjednji predlog, kateri jo bil tudi soglasno sprejet. Slovenska kršiča^isko-^ocialna organizacija priredi vsako loto po coli domovini dan obmejnih Slovencev ter naj takrat vsa naša društva prirode priredbe na korist obmejnim Slovencem, vsi naši zavodi naj takrat darujejo v ta namen, vsi naši zastopi naj se takrat oglase, s takim dnevom lahko znatno pomagamo marsikateri slovenski postojanki ob meji. Ker je St. Ilj na Štajerskem letos v najveftji nevarnosti, bodi letos naš 'dan obmejnih Slovencev „Šentiljski dan“.
Občni zbor telovadnega odseka S. K. S. Z. v Ma
riboru se jo vršil včeraj, dne 25. suše*. Odbor se jo sestavil sledeče: Leskovar, predsednik; Rakovič, podpredsedniki Šut, blagajnik, Jerič, tajnik in načelnik; Jamnik, odbornik. Ob enem se je vršila tudi revizija odseka po načelniku zveze telovadnih odsekov, bratu Jeločniku iz Ljubljano.
Obrambni odseki. Na letošnjih socialnih kurzih, katere je priredila naša delavna S. K. S. Z., se je priporočalo nepolitičnim organizacijam, naj ustanavljajo pod svojim okriljem tudi obrambne odseke, ki imajo nalogo, poučevati društvenike o velikem pomenu narodno- obrambnega dela in zbirati doneske Uverjeni smo, da bo ta misel našla med našo idealno mladino mnogo odmevja, riarodno-obrambno delo pa se za dober korak pomaknilo naprej.
Sv. Jurij ob Ščavnici Naša Mladeniška zveza jo imela preteklo leto osem podnčnih sestankov, pri katerih so se fantje sami med seboj z govorčki in deklamacijami navduševali za vse dobro in lepo, kjer so pa prejeli tudi msrsikteri koristen nauk od duhovnega voditelja. Pri enem zborovanju nas je počastil tudi naš odlični rojak, vlč. g. dr. Korošec, ter vnemal v nas žar prave ljubezni do svoje mile domovine. Hvala mu! Predavali smo tole: „Življenje ni praznik" (Golnar J.); „Kesanje" (Strajnšak J ); „Žrtvovanje ljudi pri starih narodih" (dnh. vod.); „Kaj bo z nami" (Plaveč); „Z Bogom za narod, z narodom za Boga" (Plaveč); „Slovenski mladenič je naše vesolje, nsša nada, — če je veren in naroden" (duh. vod); „Od robstva do svobode" (Korošec); „Spoznavaj samega sebe" (Kvas, Korošec, Kolbl). Poleg tega smo se na vsakem shodu razgovarjali o važnejših dnevnih zadevah, duhovni voditelj nam je odgovarjal na raznovrstvna vprašanja. Tudi na „socialni tečaj" v Ljutomer smo poslali 9 fantov. S kako koristjo za se in za vso našo Zvezo so se ti mladeniči udeležili tečaja, spoznate iz tega, da si jo voditelj našo M. Z. Plaveč Al. po zapiskih doma prav izborno sestavil vsa predavanja, ki jih je slišal v Ljutomeru, ter ista čital pri naših mladeniških shodih. Z velikim zanimanjem smo ga vedno poslušali, in če so vdeleženci storili tudi podrugod tako, mora obroditi socijalni tečaj tisočeri sad.
Gomilške. Pri nas smo se začeli prav pridno gibati. Posebno po prihodu novega č. g. župnika jo naša župnija kakor prenovljena. Bralno društvo vkljub temu, da nam manjka potrebnih prostorov, vrlo napreduje in šteje sedaj že črez 60 članov. Samo žal, da se še mnogo naših fantov premalo za to društvo zanima. Zatorej vam kličem: Mladeniči, oklenite se tega občekoristnega društva, ki nam nudi dovolj poučnega in zabavnega berila! članarina je nizka in znaša za celo leto samo 1 K. Zadnji čas se tudi mnogo govori o stavbi novega „Društvenega doma", kjer bi imelo sedež bralno in gasilno društvo. Lepa misel. Toda manjka nam
zato — kar jo največ — potrebnega kapitala. Pa z božjo pomočjo, upamo, sc bodo vse doseglo Napeti hočemo vse svoje moči v dosego „Društvenega doma". Kajti le v domn nam bo mogoče neovirano napredovati in se izobraževati.
J. V.
Iz Vidma. Od nas pač pride malo poročil v „Našem Domu", zlasti pa še mladinskih; zato dovolite, prosim, mulo prostora! Od vseh strani se sliši, kako mladina lepo napreduje. Mi smo pa res dolgo časa spali. Sedaj pa jo vendar prišel tudi med nas dan vstajenja in narodne prebujenosti. Prod kratkim ustanovilo se je izobraževalno društvo, pristopilo je že precej udov in še vodno pristopajo. V odboru so sami vrli možje in mladenič1, kar nam je tudi priča, da bo društvo že počasi začelo delovati. Na razpolago ima društvo precej knjig in naročenih več časnikov. Vse se tudi prav pridno psebira. Uprizorila seje že tudi igra „dve materi", ki jo tudi prva v tein kraju, in igralke tudi vse prvič na oiru. Obnesla se je prav dobro na občno zadovoljnost ljudstva. Da jo igra tako lepo uspela in da je vendar prišlo med nas zanimanje za izobrazbo in napredek, se moramo pred vsem zahvaliti č. g. kaplanu Leop. Kolenc, ki so tako vneti za blagor in napredek naše mladine. Počasi gremo naprej. Nekam bolj bojazljivi in strahopetni smo še, pa tako ne bo šlo, tako ne bomo nikamor prišli. — Možje, posebno pa vi, mladeniči, le krepko na noge in korajžno nastopite; nič se bati, če se vam bo kdo posmehoval in nasprotoval. Prirejajte društvene shode in imejte podučne govore, kajti veliko je še mlad ne posebno pa deklet, ki prav nič ne vejo, zakaj pravzaprav gre in so celo spodtikajo nud Um. Poduka smo pred vsem potrebni in krepko organizacije; kajti nam je bila dosedaj narodnost pač deveta briga. Poprimite se torej v prvi vrsti dela vi, mladeniči, sedaj v začetka bolj težavnega,(pa toliko bolj častnega dela. Krepko vam bodo pomagali gotovo tudi možje. Kaj pa mo dekleta? Me naj bi, kar tako mirno gledale ali še celo posmehovale se temu? O, ne! Me ne smemo zaostajati za mladeniči. Vedno moramo njim slediti in sodelovati^ kjer in koliko bo največ mogoče. Moramo se tudi me postaviti na noge in se zavedati, kaj da smo. No smemo biti tako malomarne, češ, saj so drugi zato, me pa no! Še enkrat rečem, pogum naj velja, le korajžno naprej na delo in kmalu bodo tudi pri nas začel pihljati duh mladinske prebujenosti.	Kmečko dekle.
Tridnevni socialni kurz v Ljubljani.) Ponovno opozarjamo vso voditelje naših izobraževalnih društev na ta tridnevni socialni kurz v Ljubljani. Vsi udeleženci naj pravočasno naznanijo svojo udeležbo na naslov prof. Ev. Jarca v Ljubljani. (Kurz se bo vršil od 13. do 15.. aprila, zadnji čas za priglasitev jo do 3. aprila, ker se na poznejšo priglasitve ne bo moglo ozirati. Opozarjamo še enkrat na velezanimivi program tega kurza.
Poboljševalnico za mladoletno. V Gorici se je osnovalo društvo, ki ima blag namen, zgraditi poboljševalnico za mladoletne kaznjence in jih privesti zopet pa pravo pot.
IMIadini.f
Kaj pa me — ali Jbo šlo brez nas?
Mladeniški sestanek, vršeč se 25. marca v Mariboru, mi no da miru. Naši vrli mladeniči si delajo načrte za svojo delovanje, postaviti si hočejo vs-pored, po katerem bodejo delali v jem lotu, Kaj pa mladenke ?
Slovenski narod lahko res z (veseljem in s po-1 nosom zre na čilo, hrabro armado mla)Jih bojevnikov, ki z največjim pogumom stopajo na bojišče, da pomagajo priboriti zmago domovini.
Drage mladenko! Cilj, po katerem stremimo, pa bi bil le na pol dosežen, ako bi z mladeniči ne napredovale tudi me. Velikoifeaupanjo stavi v nas mila domovina in velika jo naloga, ki nam jo poverjena. Trudimo se tedaj, drago mi mlade prijateljice, da si prisvojimo za naš poklic potrebne izobrazbe, Ida nalogo, ki pripada kmečkemu ženstvu, dobro izvedemo, da pomagamo zasigurati srečo domovini.
Moja misel bi bila, da bi so tudi za doklišfko organizacijo naredili načrti za to leto, kajti, Če se dandanes — v Času napredka, ko se vse bori za svobodo in obstanek, v Času, ko bije slavonski narod najhujši boj z zakletimi sovražniki slovenskega življa, ki nam bočejo iztrgati naše najdražje svetinje ^ če se zahteva od moža, da so poleg sta-novskih dolžnosti bavi tudi z obširnimi vprašanji 'življenja naše družbe, Če je možu potrebna splošna izobrazba,
s koliko večjim povdarkom so to mora zahtevati od našega ženstva!
Naše ženstvo mora sodelovati pri narodno-kul* turnem delu, kajti le z žensko pomočjo je mogoče odgovoriti Še na mnoga nerešena vprašanja.
Vzgojiti si moramo v dekliški organizaciji dobrih, katoli^ko-narodnili žen in mater, potem še le smemo računiti, da so izeelijo velike, zevajoče rane milemu slovenskemu nahodu. Zato bodi naša skrb obrnjena 1'udi na d e k 1 i, ši k o organizacijo!
No morem še končati, moram Še k dopisu pridno „iMuropoljanke'” nekaj dostaviti.
Za bližajočo so deželnozborsko volitve je moj Iclio tudi njenemu enak: Pojdimo enerjgično v boj z našimi katoliško-narodnimi moži ter pomagajmo priboriti zmago domovini! Opozorila bi pa rada danes na to dolžnost tudi našo žene. Da imamo ob času volitev toliko narodnih odpadnikov, toliko judežev, ki za kupico vina, ali „frakelj (šnopsa“ izda mili narod in voli z nasprotniki, ali pa ostane na dan volitve doma, smemo dosti, če n;Wnajveč krivde pripisati na-Išim ženam, ki nimajo katoliško-narodne zavesti in odločnosti, da bi storile v tem oziru svojo dolžnost ter rabile „dar jezika* v korist naroda. Dosti naših žen stori premalo, ali pa popolnoma nasprotno, Češ: „Kaj boš hodil na volišče, brez tebe že opravijo."
Poznam može, ki so bili nekdaj kot mladeniči piMdno zastopani v javnosti, a sedaj so po pritisku žen suho veje, mrtvi za vsako delovanje, naj jih Še mila domovina tako silno in nujno potrebuje.
Stavila bi našim ženam v zgled neko vzorno belgijsko mater, ki je, ko so ji naznanili, da ji je rojen sinček, vskliknila: „Hvala Bogu, zopet en glas več za katoliško stvar!" .... Takšnih vzornih, katoliških mater naj bi bilo veliko po naši mili domovini, kajti taksne matere so trden fundament, na katerem sloni boljša, srečna bodočnost našega milega slovenskega naroda.
Mladim prijateljicam, ljubljenim Slovenkam, pošilja iškrene pozdrave	_ Nenada.
Veliko jih je, ki še ne prilepijo na vsako karto ali pismo obmejnega koleka. Pismo z obmejnim kolekora že na zunaj kaže, da ima odpošiljatelj res smisel za narodno obrambno delo. Zato pa ne cdpošljimo več nobenega pisma prej, dokler nismo prilepili na njega kolek: „Obmejnim bratom — v pomoč."
Skrh za prihodnje dni. „Kdor za prihodnje dni ne skrbi, življenja vreden ni“. To je izrek modrega in izkušenega učitelja slovenskega nsroda, Antona Martina Slomšeka. Drage tovarš'ce, pa ne mislite, da menim tukaj skrb za bogvo kako daljno prihodnjost. Recimo, da bi si morebiti nanosile mnogo grošev v hranilnico ali pa hrušok za zimski prebitek. Ta skrb prihodnjih dni obsega le nekoliko mescev, namreč čas do prozaika presv. Rešnjega Telesa. N»ša sveta dolžnost jo, drage tovaršice, da storimo, kolikor mogoče za kinč in olepšavo slavnostnega sprevoda tega dne. Skrbimo torej za cvetlice. Vsaka naj goji v to svrho več ko več cvetlic. Sveže cvetlice, katere ob Telovem v naši okolici cvete, so: boli in rdeči binkoštni nageljček, betnnike, paradajzar, jasmin in morda še več drugih, ki so Vam mogoče bolj znane kakor meni. Ob času zadnje procesije s presv. Rešu. Telesom je že več raznovrstnih rožic na cvetnem polju, vendar posebno priporeč jivo, ker najbolj bogate v cvetju so večletne cvetlice. To so one, ki se ohranijo in množijo več let na enem in istem konnu, Vam znano pod imenom letno oktobaree. Potem so še tudi eno letne cvetlice, astre, bolj znano pod imenom kapucinarce. Kdo bi se ne veselil gredic raznobarvnih aster v polnem cvetju. Za prvo setev se že lahko sejejo zdaj v lončke, da se potem ob drugi setvi že lahko presadijo v vrt na gredice, ko oživi narava in je že topleje. Kakor pa se vidi, se lotos zaradi dolge zime ne morem a zanašati na sveže cvetlice ob Telovem. Zato pripravimo suhih iz papirja ali platna. Toda s tem ne mislim papirnatih vencev, marveč ponarejenih cvetic kakor so: lilija, vrtn’co, nageljčki in pa še tudi astre (kapucinarce), kajti zelenja za vence nam takrat že nudi narava dovolj. Žito sodi seveda najbolj bršljan, potem zimzelen in smrečje, ne pa kakšno žalostno starovičje. Torej drage tovarš:co, boduno me marljive v tem času, ko še narava spi. Učimo se ena od druge, oskrbimo si papirnatih cvetlic, karero potem lahko shranimo za veikratno rabo. Nektere izmed nas nimajo časa, da bi narejale cvetice, one lahko pripomorejo s tem, da oskrbijo dragim, ki imajo časa dovolj, pa premalo sredstva, papirja in platna. Ne bodi Vam žal darovati zato časa ali denarja. Lepota slavnostnega sprevoda našega nebeškega kralja nam bodi v ponos in veselje, Bogu pa v čast in slavo!
Cerkvene zadeve,
Vpokojen je vojni kurat v Gorici č. g. Marzidovšek.
Križarska vojska molitve za spreobrnenje Afrike.
Družba sv. Petra Klaverja vabi vse zveste ude cerkve k udeležitvi „Križarske vojske molitve za Afriko", katero napravi vsako leto za spreobrnenje ubogih zamorcev Afriko in ki obstoji iz devetdnevnice v pripravo na praznik „Varstva sv. Jožefa (3. nedeljo po veliki neči). Luč sv. vere še zelo malo sveti v onem temnem delu sveta, kjer bi bila žetev sicer velika, a delavcev manjka, kateri bi jih več v prostore nebeškega očeta zamegli spraviti. Število katoliških misijonarjev, katero se iz Evropo tja pošlje, ne zadostuje vehkemu podjetju, kateremu se še vrhutega druge zapreko nasproti stavijo. Zato kliče družba sv. P. Klaverja prav toplo vse one, kateri so do sedaj afrikanske misijone velikodušno podpirali, naj bi tudi molitev, kot esnjeno delo ljubezni, za rešitev ubogih paganov opravili. Križarska vojska molitve se začne letos s. 23. aprilom in traja do 1 maja. Opravlja se lahko za to devetdnevnice molitev k presvetemu Srcu Jezusovemu za zamorce v Afriki, sestavljena od umrlega misijonarja v Zambesiji P. Menyhardt-a. Dobi se ta molitev brezplačno v povoljnera številu, v slovenskem, nemškem, laškem, češkem, hrvatskem, ogrskem in slovaškem jeziku, pri družbi sv. Petra Klaverja Trst viadelRonco G ali pa Ljnbljana Frančiškanske ulice št. 8.
Duhovna gredica: „Postni čas bo kmalu potekel! Še dva tedna in zadonelo bo po naših cerkvah, po vesoljnem sveiu: Alleluja! — Ves ta postni Čas nas je pripravljala, nas pripravlja sv. cerkev, da bi vredno pripravljeni po spokornih dolih in s čisto vestjo počastili premago ■•alcti trpljenja in smrti, Jezusa Kristusa. la že je blizu trenutek, ko bomo obhajali spomin na višek njegovega trpljenja, ko ga bomo v duhu gledali trpečega na Kalvariji. K zadnjemu nam sv. cerkev še nekako kliče: Zatopite, uglobiti se v taljenje svojega Zveličarja! Podajte se v tihoto, v samoto svojega srca in okusili bodete, kako sladek je Gospod, ki ga je sama ljubezen do nas spravila na križ! V to premišljevanje nas vabi posebno peta ali tiha nedelja in sploh celi tjeden za njo, ki se imenuje tihi teden ali teden trpljenja. — Skozi celi tihi teden se ponavljajo v cerkvenih molitvah misli o trpljenju Jezusovem. Sv. evangelij slehernega dne pr poveduje iz življenja Jezusovega dogodke, ki so se vršili malo pred njegovo smrtjo. Vedno je v boju z nasprotniki in preganjanje je vedno hujše. Vsa duhovna opravila naznanjajo nevarnost, ki se bliža, nevarnost, da bo hudobija slavila svojo znago nad nedolžnim Jezusom. A prišla je še cvetna nedelja! Tu se Jezus zadnjikrat pokaže pred svojim trpljenjem ko kralja in gospoda nebes in zemlje, judov in poganov, vseh ljudi in narodov. Potem pa skiije svojo božjo moč, da jo spet razodene veliki petek na Kalvariji, pred vsem pa pri vstajenju iz groba. Ta misel mu lahko prevzame z upom in z radostjo; kajti isto čaka tudi nas. Kolikor večje bo naše trpljenje, krotenje in zatajevanje v postu, toliko večja bo naša slava po veličastnem vstajenju od mrtvih!	C.
Književnost-
Družba sv. Mohorja v Celovcu bo prihodnje leto 1910. zopet izdala eden ali colo dva snopiča Zgodb sv. pisma. Prvi snopič je prišel že pred 15 leti na svetlo; od tačas se jo zgodilo precej sprememb med udi naše družbo. Mnogo jih jo pomrlo ali izstopilo. Vsako leto pa so vpiše po več tisoč novih udov. Koliko Mohorjanoiv je Še, ki imajo vse doslej tiskane snopiče Zgodb sv. pisma? In vendar naj bi se nahajala ta knjiga vseh knjig v vsaki slovenski hiši; in družba hoče pomagati svojim udom, da si nabavU jo tisto snopiče, ki jih nimajo; zato ponuja iz svoje zaloge snopiče Zgodb sv. pisma za polovi/co cene, namreč za 50 vinarjev (in 40 vinarjev za odpravnino) za vsak snopič i- dokler jih je še kaj. Kdor jih naroči, mu jih pošljemo lahko zdaj ali pa jih prejme v jeseni z letošnjimi knjigami vred.
Ra;no blago.
Zopetna izdaja dvekrohskih srebrnih novcOy. Radi opustitve izdaje dvekronskih novcev (goldinarjev) je v prometu primanjkalo kron in novcev po pet kron, vsled česar je avstro-ogrska banka izdala ukaz, da se zopet izdajajo in sprejemajo „goldinarji". Tudi je obvestilo finančno ministrstvo vse podrejeBe urade, da se sprejmejo goldinarji zopet v javen promet.
Nova svila. V gozdih na otoku Madagaskar so našli pajka, ki prede najlepši svili podobne niti. Na Francoskem se jo že ustanovila družba, ki bo izrabila pajke v dobavo nove svile.	„
Stran 8.
nnM*
Štev. 7.
Umrla je „slikarica mačk." V Bruselju je umrla velika in slavna umetnica Enrichetta Ronner, Bila je rodom Nizozemka. Cela rodbina njena je bila umetniška. Žo s petnajstim letom je pričela risati in slikati ter bila odlikovana za razstavljene stvari. Posebno krasno v naravnih barvah je umela slikati pse. Na veliki mednarodni razstavi vi Bruselju leta 1860 je tudi razstavila sliko psa, za katero je bila odlikovana. Po nekem naključju je 'dobila Ronnerova za model krasnega mačka. Naslikala ga je in ravno ta slika jo je proslavila. Slikala jo mačko na stotine in stotine v najrazličnejših mogočih položajih. Skoro vsi vladarji in večji muzeji so si nabavili teh njenih slik, katere je jedino ona znala tako naravno in pa krasno naslikati.
Uii-r ’
Obelisl*.
(Priredil Janez Polančič).
soglasnik
			a	a	a		srborita živalioa gorljiva tvarina trg na Štajerskem ptica divja žival mesto na Ruskem gora v Mali Aziji ptiček trdnjava v Avstriji krstno ime reka na Ogrskem nekdanji poglavar cerkve tekočina, jed krut a potreben obrtnik „ čil«.::;	
		a	a	a	a	a		
		a	a	a	a	a		
		a	a b		b	b		
		e e		e	i	6		
		d	d d		d	e		
		e	« | e		e	©		
		e	• | r		K	h		
		i	i	1 1		1		
		j 1 j 1 j			J |J			
		h	k	k	1	1		
		1 1 »		1	1 m			
		m	m	m	n	o		
		o | o		•! o j o				
		O	O	o	• ®			lucniu v	i neprijazna rastlina
	P	P ■‘Jr			r	r	r	
								v*	ljubljena reč
n } v v | v v				v J v		v	v	x | ■ božja pot na Štajerskem
Srednja vrsta od zgoraj navzdol ti znači geslo vsakega narodnega mladeniča.
Rešitev računske naloge v 6. štev. „Našega Doma":
Dekle jo staro 14 let 3 mesce in 13 dni.
Pravilno rešitev so doptslali sledeči: Ivan Mlinarič v Šabacn, Vrbovec na Hrvaškem; B!až Klavžer, Jožef Štelcar in Marija Pfeifer v Mariboru; Amalija Fras v Sov-jaku, Sv. BoJfenk pri Ptuju; Karol Letnik in Valentin Pirnik pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Ti dobijo za nagrado knjižico: Sv. oče Pij X. Prejeli smo tudi nekaj nepravilnih rešitev.
Ustnica uredništva.
G. Fr. Senica, Šmarje pri Jelšah. Odposlali amo Vam odgovor že dne 18. marca, a tamošnja pošta nam je pismo vrnila z opombo „Nepoznan". Kam Vam naj torej pišemo? Pozdravi — Ker smo obširno poročali o mladeniškem parlamentu na uvodnem mestu, zato smo mo rali radi pomanjkanja prostora nekaj člankov odložiti in prihraniti za prihodnjič. Marljivim dopisnikom iskrene mladeniške pozdravel
Za bolne! Za trpeče! Za zdrave!
V še tako trdovratnih in zastarelih slučajih kakor: revma.

I
in zastarelih slučajih kakor: revma, protin, živčne boleinl, glavo In zobobol, bolečine v hrbtn In mlšioab, bodljaji, trganja v udih, nogobel, otekline, hvalijo splošno na mnogih klinikah praktično posknšeno, od okoli 1000 zdravnikov priporočeno sredstvo, ki takoj prežene bolečine, namreč
Ichtyomentol
pat. v vseh državah. Mnogokrat obdarovano. Učinek nedoseženi Vspeh nčarujočl Nad 16000 zahval. — Pošilja samo: Kem. laboratorij lekarnarja S. Edelmann v Boho-rodozanu (via Lvov) oddelek 86. Poštnine prosto od pet steklenic naprej, če se pošlje K 6.—, proti povzetju 20 vin. več 10, steklenic franko K 10'—, 26 steklenic franko K 28'—. 27
■	>rLu
'	• V *
a
Pojasnila o inseratih daje
upravništvo le tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 v. MC* Vsaka beseda stane 3 vin. *9Q
Pohištvo
veliki zalogi, kakor tudi
žimnice, divane, ogledala po najnižji cem. n
Franc Pleteršek
Maribor, Koroška cesta 10.
Pozor!!
30.000 parov črevljev 4 pari črevljev za samo K 7' —
Radi zaostaje plačil več velikih tovarn se mi je naročilo veliko množino črevljev globoko pod tvorno ceno prodati. Prodam torej vsakomur 2 para gosposkih in 2 para ženskih opank, usnje sivo ali črno, galoširano s podplati z močnimi žeblji, zelo elegantno, najuovejši kroj. Velikost po številki. Vsi 4 pan stanejo samo K 7'— Pošlje po povzetju S. Urbacb razpošilja-tev črevljev Krakov št. 173. Zamenjava dovoljena, tudi denarnazaj.
21
j ummmmun*
Stampilje
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Maribora.
4 pari čmljeT za samo K T-
Radi zaostaje plačil več velikih tovarn se mi je naročilo ČO.COO psrov črevljev globoko pod tvorno ceno prodati. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih opank, usnje sivo ali črno, galoširano s podplati z močnimi žeblji, zelo elegantno, najnovejši kroj. Velikost po številki. Vsi t piri stanejo samo 7 K. Pošlje po povzetju S. Korngold razpošilja-tev črevljev Krakov st. 74/1, Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj.	£0
Ne brati!
videti In pozknšatl moralo
4 pare črevljev
OC zn Bamo K V‘— -jpU
Radi zaostaje plačil več velikih tovarn se mi je naročilo, da prodam veliko množino črevljev globoko pod tvorno ceno. Prodam torej vsakomur 2 pira moških in 2 para ženskih o( ank, usnje črno ali rnjavo galoširano s podplati z močnimi žeblji, zelo eleganten kroj. Velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo le K 7'— Pošilja po povzetju R. Amkrant, eksport črevljev, Pod-gorze. št. 185, Avstrija. Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj. Za natančen naslov se prosi. 19
Obstanek trgovine od leta 1850.

zastonj da se Vam pošlje ilustrovani cenik z nad 200 slikami.
Št. 0. Nikelnasta ali jeklena re-
montoir-ura 80	ur tekoča	K	8'60
Roskopf.................„	5'-r~
8t. 2. Nikel-ankor-remontoir (regulator) ..................• • „ 8—
Srebrna.................„	12'—
Srebrna s tremi	pokrovi	.	„	8'—
Št. 24. Nikol-anker-remontoir „Tu-la“ s tremi močnimi srebrnimi pokrovi.....................„	8'—
Št. 84.	Srobma damska	rem.-ura	.	„	6'—
Št. 11. Srebrna remontoir - ura za
gospode.................„	6'60
Št. 18. Srebrna anker ura, 16 kamnov ............................»10'""
Ista z dvojnim	pokrovom	.	„	12'10
Št. 102.	Budilka z dnevnikom .	.	_	8'—
Št. 107.	Kuhinjska ura	. . .	.	„	8'40
Si*- Garancija več let.
Blago, ki ne ugaja, vzame se proti polni svoti nazaj.
Izvršujejose tudi vsa v to stroko spadajoča popravila na-:: :: :: :: tančno, vestno in jako ceno. :: :: :: ::
x Tli. Fchrcubach, x
84 JVajveCja tovarniška, zalog-a ur
Maribor, Gosposka ni. 26.	: Filialka, Dravska ni. 2.


Ljudska hraniUn posojilnica
v Celju
(registrovana zadrnga z neomejeno zavezo)
V lastni hiši: „Hotel pri B lem volu" (Terschek) Graška ulica 9, I. nadrstropje.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo s 4 Ya% obrestmi. — Posojila se dajejo le članoni na vknjižbo pri posestvih proti 5 0/0 in 5 ’/a’Vo io na osebni kredit proti 6% obrestovanju.
V pisarni se sprejemajo vso tozadevne prošnje in se brezplačno in hitro rešujejo. — Uradni dnevi so vsak torek in petek od 8—11 ure dopoldne in od 3—6 popoldne. 8