96. SMOUL
I IMNbL i sotota. Z). Bdi
labaja vsak dan »veder, izimši nedelje in praznike, ter velja p* p«M prejemati sa aiHi ipiM delete aa vae leto 25 K, za pol leta 13 K, zaeetrt leta 6 K 90 h, za en mesec 2 K 80 h. Za L|*bllamo s pošiljanjem m dom za vse leto 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača aa vse leto 22 K, za pol leta U K, za Četrt leta 5 K 50 h, za en mesec l K 90 h. — Za tm|o daiala toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo arez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za nr"-*w se plačuje od peterostopne pefit-vrate po 12 h, če se oznanila Uska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat[ali večkrat — Dopisi naj se Izvole frankovati Rokopisi se ne vračajo. — Uradalatro in mpravalirvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Jfcsciaa priloga: „Stovtaski Itlmtk"
Orodnlitrm Melon it 34.
Upravilitva telelon it 85.
T7"©lilci!
Avstrijski narodi stoje na pragu nove dobe. Mogočni vihar ljudske volje, pridrvivši izza Urala preko ruskih step, je storil, da je zašumelo tudi v avstrijskem lesovju ... In tako se je zgodilo, da je v zgodoviuski pozni jeseni leta 1905. dunajska vlada slovesno priznala nujno potrebo dejanske izvedbe načela politične enakopravnosti vseh državljanov. In iz tega priznanja rodilo se je to, kar nazivljamo danes Splošno in enako volilno pravico v najvišje zakonodajno zastopstvo. Po krivici tako nazivljamo! Zakaj tudi to pot je jasna pravica podlegla nasilstvu sebičnih političnih špekulacij in demokratizovanje Avstrije je ostalo le navidezno. Po krivdi stoletne nazadnjaške kulturne politike avstrijskih vlad, uklenjene so po mnogih deželah široke agrarne mase še vedno v srednjeveško duševno jerobstvo in zategadelj je splošna zmaga prave ljudske volje nemogoča brez zadostnega zavarovanja volilne svobode zoper zlorabo cerkve in vere. Tega poguma pa avstrijski parlament ob odločilni uri ni imel in zategadelj je ustanovil, odstranivši krivično nadvlado gospodarsko najjačjih stanov, nič manj krivično, a dosti pogubnejše demagOŠtVO klerikalizma.
Za manjše slovanske narode in zlasti za nas Slovence pa je toli slavljena volilna reforma nevredna karikatura enakopravnosti tudi V nacijonalnem pogledu. Uzakonilo se je nezaslišano laž, da je 18.000 nemških Kočevcev več vrednih, kot trojno število slovenskih državljanov. In med grobokopi čl. XIX. državnih osnovnih zakonov, ustanovivšega že pred štiridesetimi leti narodno enakopravnost slovenskega naroda, gledati smo morali z nepopisnim ogorčenjem v srcu tudi verolomne zaupnike slovenskega naroda samega! Poslance one stranke, ki si prisvaja ime slovenske in ljudske, ki je pa s hladno dušo dopustila, da se je na stotisoee obmejnih in zlasti koroških bratov zvezanih in uklenjenih položilo na žrtvenik vseuemškega nasilstva — v znamenju „splošne in enake volilne pravice". Samo da je preprečila pravično izenačenje posameznih stanov na Kranjskem, da so ji njeni nemški zavezniki na milost in nemilost izročili napredna kranjska mesta in trge, oropana tistega varstva zoper krivično utopljenje v brutalnosti številk, katerega varstva se nemškemu meščanu niti trenotek ni odrekalo !
In sedaj stopa ta stranka, svoje žalostne, v znamenju narodnega izdajstva izvojevane zmage pijana pred vas, zavedni slovenski volilci vojvodine Kranjske, preteč in pa veleč, da morate tudi vi ukloniti svoj tilnik pod njen sramotni jarem. Zvezde vam klati v to svrho z neba, vam, istim meščanom, ki vas je pahnila par mesecev preje v politično brezpravje. V isti sapi pa hujska in ščuje zoper vas slovenskega kmeta v poguben gospodarski boj. Mobiliziranje stanu zoper stan, to je orožje, to je narodnogospodarski blagoslov klerikalne stranke tam, kjer je volilna reforma, skrajno krivična v narodnem in socijalnem oziru. desao roko k truplu privezala svobodomiselni, narodnonapredni stranki. Zbog tega nam napoveduje po deželi lahek poboj in gotovo smrt, sebi pa neomejeno gospodstvo. Toda, če je privezana desna roka, pa z levo oprimite meč duševnega in kulturnega osvobojenja slovenskega naroda, vi napredni in svobodomiselni volilci dežele Kranjste! Tudi tako je že zmagal marsikateri hrabri vojščak za pravično in pošteno stvar. Taka zmaga je potem nad vse častna. — In veselo znamenje nam je zabeležiti za ta boj. Ponekod Se je kmetski Stan ŽG Sam uprl in organizoval zoper neznosno jerobStVO klerikalne Stranke. Ta odpor, to organizacijo kar najkrepkeje podpirajte, narodnonapredni volilci! Neustrašeni in v trdno sklenjenih vrstah stopajte na volišče, na bojišče. Vsak posamezni vaš glas, naj bo odločilen za zmago ali ne, naj bo glasen in plamtec protest zoper narodno verolomnost brezdomovinske klerikalne stranke, bodi slovesna manifestacija, da je narod slovenski željan stopiti v vrsto prvih kulturnih narodov in da žele vsi stanovi slovenski, da želita zlasti meščan in kmet živeti in napredovati svobodno v bratski slogi, socijalni in gospodarski.
Volilci ! Možje, katere vam priporočamo po nekaterih okrajih za izvolitev v državni zbor, vam ne delajo visokodonečih in mamljivih obljub. Prevestni so za to vzpričo žalostnemu položaju, v katerega je pahnila narod slovenski slepa gospodstvaželjnost klerikalne stranke. Obljubujejo vam pa na svoje poštenje, da bodo, neodvisni navzgor in navzdol, vsikdar in povsodi izvrševali svojo dolžnost napram narodu in vsem delujočim stanovom njegovim. In to je več, kot zamore in sme obljubiti katerikoli klerikalni kandidat!        Ti možje so:
i.) Za volilni okraj: Vrhnika, Logatec, Idrija in Cerknica:       2.) Za volilni okraj: Radovljica, Kranjska gora, Tržič:
Ivan Gruden Ivan čop
posestnik na Jeličnem vrhu. posestnik v Mostah.
nadalje sledeči neodvisni kmetski kandidatje, katere ie sklenila narodnonapredna stranka podpirati:
3.) za volilni okraj: ljubljanska okolica: 5.) Za volilni okraj: Vel. Lašče, Ribnica in Žužemperk:
Janko Žirovnik
v
naduČitelj v St. Vidn.
4) Za volilni okraj: Kamnik, Brdo:
Matej Sršen
posestnik in župan na Skaručni.
Anton Rudež
posestnik v Ribnici.
6.) Za volilni okraj: Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica,
Vipava in Lož:
Josip Dekleva
posestnik v Postojni.
Toda mera klerikalne ošabnosti še ni dopolnjena! Tudi po beli Ljubljani steguje svoje pohlepne roke. V zvezi z Nemci in socialnimi demokrati naskakuje to doslej nepremagljivo trdnjavo slovenskega naprednjaštva in svobodomiselnosti. Upa
iu nadeja se, da zoper tri fronte ne boste vztrajali niti vi, napredni volilci ljubljanski, vi, ki ste garda slovenskega naroda! In naj vam je dvigniti na vsikdar neomadeževani ščit bele Ljubljane tudi njenega prvega meščana, moža, v katerega so danes vprte nadepolne oči celega slovenskega naroda,
Ivana Hribarja
župana ljubljanskega.
Volilci! Somišljeniki! Z mirnim srcem in jasnim Čelom polagamo v vase roke usodo in bodočnost slovenske prestolice. Trd in neizprosen bodi boj, a izid ne more biti dvomljiv, čim vsakdo izmed vas, na čemer niti trenotek ne dvomimo, stori dne 14. majnika svojo dolžnost napram sebi, napram središču Slovenije, napram celokupnemu narodu slovenskemu! Tisti dan bodo in morajo biti v prah strte in pogažene blazne nade brezdomovinstva in še v poznih letih čitali bodo s ponosom naši potomci v zgodovinski knjigi slovenskega naroda: Tisti Čas, ko SO dO neba pljuskali valovi narodnega
in kulturnega nazadnjaštva, je ponosno zaplapolala nad belo Ljubljano svetla in sveta trobojnica Slovenstva, svobode in napredka!
V Ljubljani, koncem aprila 1907.
Izvrievolni odbor norodno-nopredne stranke.
Uho] ]e dr. Susterilč postal pruatel) veleposestnikov?
Kakor je slovenskemu svetu znano norčeval se je ta ljudski tribun se leta li>05. v državnem in deželnem zboru iz veleposestva ter mu je celo brce obljubaval. Zgodil se je pa čudež in postal je iz Savla Pavel in iz krvoločnega sovražnika veleposestnikov prijatelj njih ter je pozabi vši svoje prejšnje besede in grožnje počel v deželnem zboru kranjskem paktirati z veleposestniki Da škodo slovenskega naroda. Živo so V Spominu slovenskemu občinstvu tisti famozni naklepi, vsled kojih je Šusteršic kratko prej zasmehovanemu in nebodigatreba proglašenemu veleposestva, če tudi je nemško po svojem mišljenju, zagotovil povsem neprimerno veliko število dosedanjih deželnozborskih mandatov za vse večne Čase. Pred letom je z jezikom ekscelenco fc>vegla in grofa Barba iz deželnega zbora ven metal m iz dvorane podil, pri razpravi monstrozne volilne   predloge   za Kranjsko je pa
zatajil samega sebe in v objemu s baronom Šveglom temu prisegal, da mu pusti vseh deset mandatov za nemško veleposestvo, samo da mu Nemci pomagajo obglaviti te preklicane  liberalne   poslance  v deželnem
zboru.
Stari lisjak Balonov Jože udaril je takoj v roko dr. Žlindre in kupčija je bila gotova, saj ne bo barona Švegla nič bolelo, če se naprednim slovenskim poslancem glave odbijejo. Pri tem pa imajo nemški veleposestniki velik dobiček, da ostanejo za nedogledne čase v mirni posesti svojih deželnozborskih mandatov in da imajo kot zaveznike naše ljube klerikalce, ki so bili do tedaj zakleti njihovi sovražniki.
Energični odpor slovenskih naprednih poslancev je bil uničil vse te splet&e klerikalnega vojskovodje dr. Šusteršiča in pa ž njim združenih nemških veleposestnikov in sedaj bode bržčas še nekaj vode v Savo poteklo, predno se uresničijo pobožne želje klerikalcev in Nemcev v deželnem zboru.
Pri razmotrivanju vprašanja po vzrokih, ki so to nenavadno zvezo klerikalcev in Nemcev povzročili, najdemo dva merodajna faktorja, ki sta na dr. Šusteršiča učinkovala pri njegovem nečednem političnem postopanju.
Prvič je iskal zaveznikov, da bi bila volilna reforma v deželnem zboru sprejeta in da bi bili vsled novega volilnega reda narodnonapredni poslanci iz deželnega zbora pognani in napredna stranka iz deželnega zbora izključena.
Šlo se je torej v prvi vrsti dr. Šusteršiču za to, da postane neomejeni zapovednik v deželnem zboru in si prilasti vso politično moč in nadvlado.
LISTEK.
SaRiun corda!
Pomladnje slike. Spisal J. G. Dobletinski.
Oj ljuba, če bi jug ne vel, nikdar bi ne bil prišel .. • Le jadra jug še bolj napni!
Krmarjeva pesem iz opere „Afričanka".
Bila je neizmerno dolga doba počitka, ki se je sčasoma spremenil v nekako topo in mrtvo otrplost. Vse je mirovalo, pogreznjeno v splošno spanje in prav nič ni dramilo molčečnosti in miru. Dežela je spala in spalo je mesto, spal je hrib in log, in po gorskih žlebih in nizkih grapah ter vsenaokrog se je pretakalo spanje, v katerem smo snivali sanje, medle in nerazločne. Le zdajpazdaj so se od nekod začuli zategnjeni in nerazločni vzdihi in priplaval je po vsemiru do nas zveneč vrišč, podoben ječanju izgubljene duše. Ob tem ječanju nas je vsikdar spreletela bojazen in žalost se nam je naselila v dušo, da je postala zbegana in nestalna. — To vse je trajalo dolgo, neizmerno dolgo, v bledih   dneh  pogina, in   ko so
Dalje je pa ta gospod imel le tudi svoje posebne vzroke, da je povsem nepričakovano stopil na stran veleposestnikov in to kakor se vidi iz povsem nečednih sebičnih namenov. Mož se je namreč spomnil stare prišlo vi ce, danes meni, jutri tebi in z bal se je, da bi ga ista usoda, kojo je hotel nakloniti kranjskemu vele-posestvu, ne zadela v kratkem morda kod drugod.
Dr.  ŠusterŠič   namreč ni samo advokat, državni in deželni poslanec, zapovednik klerikalcev vse Kranjske; on je obenem tudi večkratni grajščak in sioer posestnik grajščine Boštanj pri Ratečah in  posestnik grajščine Bistriške.   Obe graščini sta vpisani v deželni   deski   kranjski    in oziroma štajerski  in  dični  ta ljudski tribun si je mislil, če sem že po milosti božji dvakratni graščak, zakaj bi ne užival tistih  političnih pravic kakor moji predniki  in  če so že ti vživali politične  predpravice  kot  volilci za deželni zbor, hočem jih tudi jaz v istem obsegu uživati. To je tudi popolnoma logično mišljeno, samo to ni prav, da je dr. Šusteršic pred kratkim časom veleposestvu  vse pravice  odrekel in ga  iz  deželnega  zbora  kot neopravičenega   izganjal,    doČim  je sedaj iz gole sebičnosti počel se za vele-pos^tvn, to je za isto nepotrebno in zastarelo   institucijo  zanimati in z Nemci v deželnem  zboru kranjskem kravjo kupčijo sklepati.  Iz teh navajanj oziroma dejstev je pač jasno, da je dr. šusteršic u za ljudske in narodne koristi toliko, kakor za lanski sneg in da igra v njegovem življenju glavno vlogo   najgrji  egoizem  in  želja po neomejenem  gospodstvu  v kranjski deželi.   Njegovo   geslo je:   Alah je velik in Šusteršic je njegov prerok! In tak človek potem po shodih laže, da je   pri   vsem  svojem delovanju ostal berač s čistimi (?) rokami, do čim si je v teku manj kot 10 let pridobil s spretnimi mahinacijami samo dve graščini, ki staneta okrogel milijon in dvakrat   stopetdeset   tisoč  kron, na katerih ni ne vinarja dolga in ki sta popolnoma izplačani.
Kdo izmed slovenskih juristov in politikov je razumel bolj narodno gospodarstvo praktično izvajati, kakor dr. ŠusterMč in kdo je v tako kratki dobi postal lastnik dveh velikanskih graščinskih posestev? Slovenska mati dosedaj še ni tacega ženijalnega človeka rodila, kakor je skromni naš dvakratni graščak in prijatelj kranjskega kmeta trpina in berača.
On lahko trdi s kranjskimi duhovniki : ne glejte na to, kar delam in kako živim, marveč poslušajte samo moje besede in ravnajte se po njih in dobro se bode godilo meni in vam. Njegove besede so največje nasprotje njegovega delovanja in njegovega življenja in vendar je on vrhovni zapovednik vse Kranjske, kar priča, da je še mnogo slepcev v tej nesrečni deželi. —
Toda počelo je svitati tudi v zadnjih vaseh in buditi so se začeli duhovi slovenskega naroda iz stolet-
smrtne sence plavale po ozračju. Bil je to pokoj, ki je postajal močnejši in neznosnejši od dne do dne.
Kar naenkrat pa je stresel vsemir silni klic: Kraljica prihaja! . . . Ob tem klicu je bilo videti, kakor bi se za hip zgenila cesta in se stresel mestni trotoar. Ob mogočnem tem klicu je naenkrat oživela planina in log, polje je ozelenelo in travnik, zaduhtela je njiva, prebudil se je les in zažuborel je potoček v gori, skrit kakor lisičja dlaka.
Tak je bil klic, ki je stresel vsemir in prebudil spečo naravo. Tedaj se je zdramilo tudi prebivalstvo ter radostno prisluškovalo silnemu kliču. Prihajal je v mesto vitez na iskre m konju, ves v zeleni opravi in klical kakor kraljevi herold z mogočnim glasom: Kraljica prihaja! . . . Meščani so začeli odpirati vrata na stežaj in hiteli na ulice in odpirali so okna ter jih ozaljšali s zelenjem in pestrim cvetjem, da tem lepše sprejmejo prihajajočo kraljico. Neizmerna radost je objela človeška srca. Prišel je vitez na široki trg sredi mesta in se je popel z konjem na veliki kup oledenelega snega ter za-klioal od tam: Kraljica prihaja! . . .
nega spanja. Zora puca, bit če dana! in izginila bode tema, kojo so dr. Šusteršic in klerikalci umetno vsdrža-vali med našim narodom. Ta nacnd se prebuja in vstal bode in stri spone in verige, v katere ga je nasadnjaštvo in klerikalstvo ukovalo bilo in pohodil bode svoje zatiralce in trinoge, kakor so dr. šusteriič in njegovi pripadniki. In mi kličemo torej pogumno: dvigni se slovenski narod, vstani in poženi tisto drhal, ki te tlači v temo in hoče v nevednosti in duševni in telesni sužnosti obdržati in še nadalje izžemati in izsesavati v svoje sebične namene. — In ravno sedaj, ko so volitve v državni zbor pred durmi, je treba, da postopa slovenski narod skrajno premišljeno in odločno in da voli v državni zbor edino le može, ki imajo srce za ljudstvo, ne pa le za svoje umazane sebične namene, za koristolovstvo in za politično nadvlado in gospodstvo, kakor so to klerikalni Četo vodje in kandidati. Glasujte proti njim za neodvisne prijatelje naroda! —
Pismo iz Hrvatske.
Gibanje proti Madžarom. — Stališče koalicije. — Volilna reforma.
V Z a g r e b u, 25. aprila. V zadnjem  času je zavladal v koalicijskem časopisju oster in odločen ton proti Madžarom in zunanji motritelji bi lahko prišli na misel,
da to znači ^ankerot politike novega kur za, ki se je rodil v znamenju sporazuma z Madžari. Zato se mi zdi potrebno, da po možnosti na kratko informiram slovensko občinstvo o pravem stanju stvari.
Kakor se bodo čitatelji teh pisem spominjali, sem Često naglas al ob rojstvu novega pravca v naši politiki, ki je povzročila znano reško resolucijo, da ta politika ni nikako m a d ž a r -s t v o, marveč realna politična potreba, da se rešimo nasilnega režima, ki bi bil ob državnopravni pasivnosti opozicije večen. Bivši madžaroni, Khue-nova garda, so edini stali pro forma na zakonskem stališču (na nagodbi iz 1. 1868.) nasproti Madžarom. Vsa ostala opozicija je bila „revolucionarna", ker ni priznavala ta temeljni zakon, zato so tudi Madžari odobrili vsako tudi najhujše nasilstvo proti taki opoziciji, ker so to smatrali za koristno za madžarske državne ideje. Madžaroni so bili, da se obdrže v milosti Madžarov, vedno popustljivi glede na naše elementarne, z zakonom zajamčene pravice, zaradi tega so se doma mogli držati samo z brutalno silo pred nevoljo naroda. Tako se je zgodilo, da se je kršila nagodba na vseh koncih in krajih, da se je namenoma rušila naša avtonomija in da se je na znotraj uvedla docela absolutistična vlada.
Neplodno politiko praznega dolgotrajnega poniževanja so spoznali najprej mlajši elementi v opoziciji, zato SO začeli zagovarjati idejo, da je treba pričeti z etapno politiko: najprvo je treba na znotraj ojačiti,
Ko je hipoma skopnel sneg pod konjevim kopitom, je jahal dalje, ter klical venomer z monotonim glasom enake besede. In ko je že davno izginil za prvimi hišami Širokega trga, donel je njegov klic iz vseh stranskih ulic ter prinašal ne broj ubranih akordov njegovega klica kakor glas fanfare. — Poletel je na široko polje. Tudi tam je odmeval njegov Čisti, visoki bariton od bližnjih in daljnih gora ter nosil po odprti planjavi tisočere zvoke: Kraljica prihajal . . .
Ko je donel heroldov klic iz kraja v kraj in odmeval vsenaokrog, je prišla kraljica. Pred njo so stopale mehkih korakov njene opro d-kinje, krasne hčere viteza Črnega te-loha, plave vijolice, trobentice, marjetice, zvončki, zlatice in divji žafrani. Vsa ta truma se je globoko klanjala mladi, prelestni kraljici Vesni. In prebudilo se je stotisoč spečih src in sprejelo ljubezen tako ognjevito in živo, da so vzplamtele visoke 'gro-made, ki gorijo sedaj neprenehoma, nočindan . . . Marsikatero srce se je spojilo s srcem in sedaj živita jasno srečo, ker je padel vanje svetli žarek od biserov diadema kraljičinega . . .
obraniti ono, kar imamo v zakonu zajamčeno, a Šele kasneje lahko stopimo korak naprej; zato ni pametno se postavljati z daleč oddaljenim idealom Velike Hrvatske, v resnici pa se približevati ruinu naše male Hrvatske.
Ta ideja je končno prevladala pri pošteni opoziciji, ki je ugriznila v kislo jabolko, da stopimo mi Hrvati v sporu med Avstrijo in Odrsko na stran Madžarov za ceno, da se nam dovoli nemoteno po svoje urediti naše notranje razmere. A kasneje se bo delo nadaljevalo, da se rešijo vsa naša sporna državnopravna vprašanja.
Samo na ta način se je moglo podkopati temelj madžaronom v Pešti, ki so stali v oni dolgotrajni krizi bolj na strani Dunaja; samo tako se je posrečila pri volitvah zmaga nad madžaroni, ker so bile volitve svobodne; samo tako je moglo priti do nove koalicijske vlade, dasi koalicija niti sedaj nima absolutne večine v saboru
In naravno, takoj so se pokazale neizmerno blagotvorne posledice te realne politiZe. Ne samo, da je nastal znotranji preokret in da je zavladala svoboda, nego se baš sedaj kaže vspornihvprasanjili z Madžari temeljna druga, odločna samosvestna politika.
Prišli so pač na krmilo vlade odgovorni elementi, ki so odvisni od narodne volje, ne pa od milosti od zgoraj, zato pa tudi zgoraj ti elementi morajo že v svojem interesu računati z javnim mišljenjem s samo narodnimi interesi.
Nihče izmed ustvariteljev tega novega kurza se ni varal z mislijo, da bo z reško resolucijo zavladal mir in idealna ljubezen med Hrvati in Madžari. Vedelo seje, da bo še boja, ker je naš medsebojni odnošaj preveč zapleten, a Madžari imajo velik apetit, toda ravno zato, da se zdržimo v tem boju, morali smo kreniti na druga pota, da bomo oboroženi za odločno bitko, da zakonito ne reprezentujejo naš narod prodani elementi.
Toda preden se je splošno pričakovalo, začelo se je medsebojno drgnenje med nami in Madžari. Koalicija je v svojem programu odgodila sanacijo državno-pravnih žalitev in prepirov, dokler se ne izvedejo ustavne reforme. V istem času pa prihajajo novi zajedniški zakoni, s katerimi Madžari na podlagi prejšnje napačne prakse hočejo uzakoniti tako žalitve kakor tudi gospodarsko izmozgovanje. Oni še v zanaprej v zajedniških službah dosledno zapostavljajo Hrvate ter hočejo preko železnic pri nas kolonizirati Madjare, da ustanavljajo madžarske šole itd.
Tu mora priti do spopada, ker koalicija ne more zaradi nemotenega odnošaj a napram Madžarom popuščati v teh vprašanjih, ker bi se tako mogle izvesti okleščene ustavne reforme, ali bi pa — koalicije zmanjkalo, a narod   bi   bil   zopet pahnjen v vrtinec
Ob prihodu Vesne je zadonela krasna kadenca v veličastnem motivu kora-lovem: Sursum corda! . . . Kvišku srca! — — —
Srečala sta se na Mestnem trgu. Oba sta bila mlada in sveža in sreča jima je sijala iz obrazov. Ona je pravkar kupila od kmetiškega dekleta sveži šopek vijolic. — „Daj mi vijolice, Milica!" je zaprosil mladi človek in iztegnil roko za šopkom, katerega je vrtela mlada gospodična med drobnimi prstki. Ona pa je brž odtegnila roko, v kateri je držala vijolice. „Ne sedaj ti jih ne dam. — Pridi zvečer, veš," je pristavila z nasmeškom, in šla sta dalje, tesno drug ob drugem — — —
NoČ je. Za smrekovim gozdom, ne daleč od vasi stoji čedna, bela hišica. Lahek jug podi raztrgane megle na zapad. Kadar se pretegnejo megle, zasveti luna skozi smrekove vršiče in za hip je zopet mračno, ko je jug pripodil nove megle. Tesno ob zidu so zložena drva, na katerih stoji lestvica, naslonjena na okno podstrešne sobe. Pravkar obseva luna na lestvici sedečega kmetiškega fanta, ki se pogovarja z mladim dekletom. — „Čuj Ana, daj mi tisti šopek, ka-
domaČih špekulantov, ki bi uvedli in provzročili   reakcijo   in nedogledne . katastrofe.
Zato je izvrŠevalni odbor koalicije, ki se je nedavno obenem z vlado posvetoval o položaju, sklenil, da za sedaj ne izzove z naše strani stara sporna vprašanja, toda v aktualnih stvareh, v novih poskusih, da se utrdi naša avtonomija, je treba postopati najodločneje. In naša vlada vodi sedaj res tihi boj z madžarsko vlado glede raznih tekočih zadev.
Te dni odide naša delegacija v Pešto, da sodeluje pri raznih skupnih zakonih, in na to delovanje se čaka z napetostjo, ker brez dvoma pride do odločnega koraka s hrvaške strani.
Več zunanjih časopisov je prineslo napačno vest o volilni reformi. Kakor znano, izvolil se je v hrvaškem saboru že lansko jesen odbor, ki mu je naročeno, naj izdela volilno reformo na temelju splošne volilne pravice. Ta odbor se je posvetoval in določil nekatera glavna načela. Toda pri nas je mnogo konzervativnih elementov, ki jim ne gre. v glavo, da bi mogli imeti kmalu splošno volilno pravico, drugi zopet ne verujejo, da bi taka temeljna reforma dobila kraljevo sankcijo, dokler se ne izvede na Ogrskem, a tretji se boje, da bi potem prišlo do resnih komplikacij, zato bi bilo dobro, da se čimprej e vsaj razširi volilna pravica. In tako je sklenjeno v odboru
koalicije, da se predloži Še V tem zasedanju, v mesecu maju. zakonski načrt, s katerim se znižuje cenzura od 30 K na 10 K. Toda odbor za splošno volilno pravico bi še nadalje — delal. A-
Nagodba.
Dunaj, 26. aprila. V Dunajskem Novem mestu je imela včeraj zborovanje zveza avstrijskih delodajalcev. Zborovalci so brzojavili ministrskemu predsedniku, naj izposluje, da se v presto!ni govor prigodom otvoritve državnega zbora sprejmejo cesarjeve besede, s katerimi se pomirjajo avstrijski industrijci glede nagodbe z Ogrsko. Šele potem, ako dobe iz cesarjevih ust tako zagotovilo* bodo brez bojazni in strahu gledali na nova nagodbena pogajanja z ogrsko vlado.
Kancelparagraf na Ogrskem.
Budimpešta, aprila. Poslansko zbornico čakajo brezkončne debate. JustiČni minister namreč predloži zakonski načrt, naj se volilne zadeve pridelijo v razsojevanje kraljevi kuriji. Ta zakon obsega takozvani kancelparagraf, ki ga je svoje-Časno pobijal S z i 1 a g y i. Po tem zakonu se sme mandat razveljaviti, ako se dokaže, da se je k volitvi ščuvalo s prižnice in sploh v cerkvi. Ljudska stranka si prizadeva, da bi se ta paragraf črtal.
Dalje v nrilovU ~WB
terega si imela danes za pasom, ko si prišla k naši materi . . . Daj ga no,u je prosil fant in šepetal dalje : „Že prej bi najrajši poprosil zanj, pa so bili mati'poleg. Zato sem prišel sedaj po njega . . . Ali ga das?"
Dekle je izginilo od okna. Sem od vasi se je v tem trenotku zaslišala ubrana pesem vaških fantov: „Prišla je pomlad zelena, kak si lepo razcvetena . . .
Fantje so dopeli prvo kitico in napravili v poslednjem akordu neizmerno dolgo korono. — V tem je prišlo dekle nazaj k oknu. Njena bela roka, v kateri je držala šopek, se je zablesketala skozi omrežje, na katero je padala mesečina. — „Na!tf je reklo dekle v smehu, ter mu podalo šopek. On pa je začel po-ljubovati sedaj šopek, sedaj roko dekličino. — — —
Mrači se. V hribu poje kos večerno pesmioo v kratkih presledkih in kliče svojo ljubico k počitku. V daljavi se je oglasil večerni zvon. Zadišal je jasmin, južne sapice pa odnašajo šumenje bližnjega mesta tja nekam daleč. Cižek se je še po-slednjič oglasil prav blizu. Na ki opic i, za živo mejo, sedi mlad parček v
Avstro-ogrski armadi.
Bero lin, 26. aprila. Ia tistih avstrijskih krogov, ki jim je na tem, da oba parlamenta Čim preje dovolita čim največ ia vojaštvo, je prinesla „Voss. Ztg." članek o zaostalo-sti(?)avstro-ogrske armade. Tu se navaja, da se stotnije čimdeije bolj krčijo, ker ni dovotf vojakov. Nove havbice leše nerabljene v arze-nalih, ker ni moštva sa nje, pri vsem tem pa je italijansko bojno brodovje dva do trikrat m o č n e j 5 e. Vse to mora baje vznemiriti vsakega patrijota in vsakega pristala — trozveze (aha!). Sedaj razpravljajo o novem brambnem zakonu, s katerim bi se vojaška služba skrajSala na dve leti. Člankar pravi, da se to ne sme zgoditi, ako se obenem ne zviša število novincev. Ako pa se zviša število rekrutov, treba bo tudi več častnikov in podčastnikov. Nadalje prorokuje člankar državno krizo, ako ne bodo vojaški svetovalci pregovorili cesarja, da se z obema parlamentoma izpregovori o armadi resna beseda. Še več, oelo evropsko krizo prorokuje, samo da omehča parlamenta.
Avstrija in Nemčija.
Dunaj, 26. aprila. Da se demonstrira proti najnovejšemu angle-Ško-italijanskemu pobratimstvu, pride prihodnji torek avstrijski minister baron Aehrenthal s poslanikom baronom Gagernom v Berolin. Sredo dopoldne ga sprejme cesar Vil j em v avdijenci, nakar bo svečan obed v cesarskem dvoru. Baron Aehrental ostane v Berolinu tri dni.
Nova akcija za Balkan.
D u n a j, 26. aprila. S poklicanjem glavnega bivšega konzula vit. Princi g a v ministrstvo zunanjih del se začne baje nova akcija za Balkan. Vitezu Princigu se namreč poveri novo ustanovljeni referat za prometno-politične zadeve na Balkanu. Princig je mnogo let vodil konzulat v Bel-gradu.
Nemiri v Macedoniji.
Carigrad, 26. aprila. V pri-lepskem okraju vilajet Bit olj; je turško vojaštvo uničilo bolgarsko četo, ki jo je vodil vojvoda Peter A c e v. Nadalje so Turki ujeli zloglasnega albanskega roparja A z i m a.
Turški poraz v Džemenu.
Sofija, 26. aprila. Iz Džemena je došla vest, da so vstaši provzro-čili Turkom velik poraz.
Španija se oborožuje
Rim, 26. aprila. Španski ministrski svet je sklenil, zvišati proračun za vojno mornarnico na 50 milijonov, t. j. za 15 milijonov. Pri tako zviša-nem proračunu ostane celih osem let. Zvišani proračun se porabi za utrjevanje pristanišč in za novo ladjedelnico,  kjer začno  takoj graditi
nove, moderne bojne la^je. Dalo prevzamejo večinoma angleške tvrdke, kakor se sploh novo bojno brodovje zgradi največ e angleškim denarjem.
Kranjski klerikalci so čisto pobesneli, na Čelu jim seveda „Slovence4*. Človeka se kar gabi, ko vidi, kako nizkotno napadajo vsakega, ki ne trobi v njihov rog in ki obsoja to nečedno in oelo pastirja na paši nevredno zaletavanje v župana Hribarja. Vsak pošten Slovenec ve, kako velika nesreča je za naš narod nzrelu in nadut političen prerok oalindranih rok in kameleonsko se spreminjajočega značaja. Ateist, pa od sv. duha obsenčni prerok, nastopa in brani vero, ki ni vsled ničesar drugega v nevarnosti kakor radi tega, da je ta vera in njena svetost postavljena vedno v politično blato, mesto da bi jo pustili tam, kamor spada: v srcu. . . . Potem pa se čudijo politični misijonarji, da se prijemlje teh svetinj zmerom več madežev. Vrzite belo srajco v oestno nesnago — kaj se Čudite, da je bila srajca vedno bolj umazana, in človek se je brani pobrati, a če je že tako potrebuje, pobere jo z največjo varnostjo in pre-mišljenostjo! — Koder se je kje zadanih) in je še boječe in negotovo posijalo solnce svobode in je bilo upati, da se bo ljudstvu zableščalo, da si bodo pomencali oči in prestrašeni pogledali po ravni, oviti in sa-senčani od strašne megle in teme — povsod tam je bila vera v nevarnosti, povsod tam je bilo hitro treba sv. misij ona!
In kadar so se bližale volitve, pa niso bili klerikalci gotovi svoje zmage, takrat je stopila v akcijo prižnica ah pa spovednica. Vera je v nevarnosti — v resnici se je šlo za malho, ki nima dna in katero polni zapeljano ljudstvo nikdar sitemu Rimcu!
Malha se je vedno polnila, a bila je brez dna — zato pa narod, stopi sem, da ti potegnemo še kežo 8 telesa. In lepo po vrsti so pristopali, da so jih drli in iz kože de vali — mučenik in trpin pa je pobožno zavrtel oči in hrepeneče vzdihnil k Bogu in si mislil, da bo zato, ker se da dreti in slačiti, kar lepo gladko sigurno zletel v sv. nebesa, kadar mu bodo še dušo iztisnili iz izmučenega telesa.
Gorje pa mu, kdor je zganil in se je branil. Prekleli so ga in mu dali skoro pismo, da je v krempljih satanovih in da se ga polastijo peklen-šceki še kar gorkega. Napadali so ga in ga blatili, škodovali so mu, kjer so mogli, in ga lepo počasi ubijali, da si je revež že zaželel obljul >ljenih peklenščkov kot prave olajšave!
Tako je bilo zmerom — danes pa ni nič bolje. Volitve se bližajo — po prostrani in lepi naši domovini pa pridigujejo vneti misijonarji boj proti
Antikristu in liberalnemu peklu. Po mestih pa vstajajo v onemogli jezi in beleazai togoti klerikalni kolovodje pa zabavljajo, obrekujejo in lažejo, da se kar kafi.
fiređ lice jim je stopil mol kristalnega značaja m jasnih nazorov, moi, Id ima sroe in um za naše slovenske težnje. Ni še dolgo, ko so slaviti Hribarja kot pravega moža in poštenjaka, nesramno pa so neskako-vali dr. Tavčarja kot nevednega in neamošnega Človeka In adaj so presedlali pa hvalijo dannadan dr. Tavčarja kot človeka odkritega značaja in izredno zmožnega politika, Hribar je pa človek brez nazorov in značaja! Očitajo mn grehe, katere je zmožen storiti samo klerikalec; to pa Hribar ni. Pošteno slovensko sroe ima in trdnega prepričanja je, da treba nastopiti proti skupnemu sovražniku skupno.
O, dobro vemo, kako jih peče pošteno in iskreno mišljenje Hribarjevo, kakor trepečejo pred jasnimi njegovimi nazori, katerim se klanja vsak pravi narodnjak.
In res, od premnogih strani nam prihajajo navdušena pisma in radostni telegrami, ki nam kažejo, kako je pošten slovenski svet vesel, da kandidira v naši stolici župan Hribar.
Vse „Slovenčevo" zabavljanje, vse to togo t no brcanje na slepo okoli sebe nam je vendar dokaz, da klerikalci Hribarja veliko bolj cenijo in se njegovim nazorom še bolj globoko klanjajo kakor pa mi in pošteni obmejni in domači narodnjaki.
Med drugimi dušnimi revčki so pobrali nekje počikanega hlapca pa so ga vzdignili na katoliški Ščit in so zapovedan' slov. narodu, da naj pade na kolena in se ponižno ponižno pokloni — možicu, ki ima — o nesramnost — nazore in je „z r e 1" politik, in „ veščak" v narodnem gospodarstvu!
Temu naj bi se slov. svet poklonil, temu naj bi se zaupal — pa bi bila rešena in poveličana domovina in — mirna Bosna!
Taka naduta nesramnost presega res že vse meje dopustnosti.
In Kregar! Ta dušni revček brez misli in načel, samo za ŠusteršiČeve visoke želje dresirani kužek in „politik" je — protikandidat Hribarjev !
To ironijo čutijo vsi tisti, ki nam pošiljajo simpatične dopise in navduševalne telegrame za Hribarjevo kandidaturo. Pa „Slovenca" to jezi in grize, da že ne ve, kje in kako bi popadel.
Rojaki tistih Slovencev — nBe~ ljaško omizje v Trstu" —, katere je dični dr. Šusteršič tako grdo in sramotno izdal in prodal, so nam tudi poslali svoje simpatije za Hribarja. In glej, takoj je bil pri rokah sveti „Slo venec" in jih je prav po katoliško ozmerjal J s pijanci in k var t o pir ni pa nezrelimi politiki.
To omizje nam piše sledeče:
V kako polemiko z .Slovencem," ki nas je grdo napadel, ker simpatizu-jemo s Hribarjem, in sploh v kako pregovarjanj en je a njim se ne mislimo spuščati; na polje njegove aroganoe ne mislimo hoditi nikoli. Slovenski javnosti pa bi omenili samo tole:
Sila in potreba sta rodili „Be-ljaško omizje.11 Komur je bflo usojeno šiveti ali pa mora še zdaj prenašati prepotentnost oholega tujca, ta posna to potrebo. V omizje so prihajali vsi, ki so se hoteli oddahniti in so želeli slišati domaČo govorico. Bili jih je zmerom za najmanj deset „tarokov," Če bi bili sploh kdaj igrali. Tudi ni to nikaka krokarska družba. Od našega omizja ni vstal še nikoli nikdo pijan. „Slovencu" je prav dobro znano, da smo bili kvečjemu pijani narodnega navdušenja, katero je tako potrebno na Koroškem in radi česar so nas metali Nemci iz svojih lokalov.
Omizje, v katerem so bili in so še vedno vrli koroški duhovniki — celo kot staroste — ima pa samo ta-kele grehe. Gostje tega omizja so hodili med svoje rojake in so jih drami I i z besedo in vzgledom. Prirejali so shode po slov. Korotanu in so učili teptane svoje brate ljubezni do domovine in narodne zamozavesti. Tamburaški društvi v Brnci in v Po-dravljah je ustanovilo in poučevalo „Beljaško omizje.11 Društvo „Drava," dalekosežnoga pomena za naš Koro-tan, se je spočelo in rodilo v tem omizju, ki je dalo temu društvu predsednika in vse odbornike, od teh pa so bili nekateri pregnani v Trst, ker je Nemec spoznal, kaj storijo in kaj bi še po svojih močeh storili za koroško rajo. In v Trst pregnani prijatelji so si ostali prijatelji in niso pozabili svojega Korotana. Kakor so že v Beljaku zbirali denarne zneske, tako delajo tudi v Trstu in pošiljajo te male denarne prispevke Šentjakobski šoli, društvu „Drava," v Celovec slov. revnim dijakom, Ciril-Metodovi podružnici, šoli v Velikovec in vsem narodnim zavodom, za vse dobrodelne namene. Seveda so naši prispevki skromni, ker smo sami reveži, ali po svojih močeh le damo v narodne namene več kakor „Slovenec" in njegovi somišljeniki vsi skupaj!
In kadar nam le dopušča čas, pohitimo na Koroško med svoje rojake v beljaški okolici, Podravski, Zilski in Rožni dolini. Tu se zbere okrog nas sto in sto naših rojakov, da so ti sestanki in shodi nekaki mali tabori. Poučevati ljudstvo o njegovih pravicah in zahtevah, odkrivati sijajno preteklost naših dedov na tej sveti zemlji, v kateri počivajo kosti in prah hrabrih naših očetov in opozoriti ljudi, kako barbarsko jih tlači zdaj tukaj nasilan in ošaben tujec, učiti jih ljubezni do besede materine, katero nam je dal Bog in katere nas hočejo oropati — to je
namen teh taborov, to hočemo, kadar poletimo na Koroško.
In vse to je naš velik greh, radi katerega nas imenuje „Slovence" družbo krokarjev in pijanih taroki-stov, in da naj ostanejo ti „nezreli politiki pri svoji pijači in pri taroku" mesto da bi se tudi zanimali za javna vprašanja.
Dobro vemo, da „Slovenca" ne bomo nikdar prosili dovoljenja, če smemo po svoje misliti ali ne. — Od več koroških duhovnikov smo slišali ostro obsodbo „Slovenca" radi tiste nesramne notice, ki bi nas rada zasmehovala. Taka pisava nas ni nič iznenadila, saj so nam „Slovence" in njegovi somišljeniki preskrbeli tako mojstrsko zvito in „zrelih," slovenskih politikov okrog „Slovenca" vredno volilno reformo, da jo je lahko vesel „Slovenec." In njeno občo korist za „demokratizacijo" narodovo in splošno „blaginjo" čutimo pa mi najbolj že zdaj.
Izzvani smo bili in zato smo omenili sebe in svoje omizje. — če bi pa „Slovenec" ne verjel — kakor on laže, tako misli, lažejo drugi — pa mu svetujemo, da naj se informira na Koroškem, kjer bo dobil odgovor, da ga bo pomnil.     —g—.
Obrtni vestnik.
Obrtna novela in rokodelski obrti, ki jih navadno izvršjujejo ženske. Glede izvr-ševaoja obrtov in sploh glede obrto-vanja je spol po izrecnem ukazu obrtnega reda brez vpliva. Ženske so zategadelj glede obrtovanja popolnoma enakopravne z moškim. V splošnem velja torej pravilo, da morejo ženske samostojno obrtovati prav tako kakor moški, da le izpolnijo pogoje, ki jih stavlja zakon za samostojno izvrševanje posameznih obrtov. Opozoriti je pri tem, da orno-žena ženska brez dovolitve svojega moža ne sme postati trgovka. Če pustimo v stran to omejitev pri omo-ženih ženskah, katero stavlja trgovinski zakonik, je samostojno obrto-vanje v ostalem ženskam svobodno dostopno. Obrtni red ima celo določila, ki postavljajo ženske glede obrtovanja v ugodnejši položaj, kakor moške. Taka ugodnost je na primer ta, da sme vdova obrtnika nadaljevati obrt umrlega moža na'podlagi stare koncesije, odnosno starega obrtnega lista. Za svobodne obrte, katere more proti zglasitvi vsakdo, ki je izpolnil splošne pogoje, izvrševati, to določilo ni praktičnega pomena. Drugače pa stoji stvar pri rokodelskih in pa koncesijoniranih obrtih. Pri rokodelskih obrtih je zadevna določba zategadelj velikega pomena, ker omogoča vdovi nadaljevati rokodelski obrt, ne da bi ji bilo treba izkazati se s sposobnostjo. Olajšava, katere namen je, zagotoviti vdovi preskrbo po moževi smrti, je tem pomembnejša, Čim strožji je spo-sobnostni dokaz. Malone isto velja tudi za one koncesijonirane ubrte, katere morejo izvrševati le osebe, ki se izkažejo s podpisano strokovno sposobnostjo. Pri vseh drugih kon-cesijoniranih obrtih, za katere zakon ne zahteva sposobnostnega dokaza, pa obstoja pomen v tem, da vdovi
tesnem objemu. Deklica je bila položila glavico na prsi svojega ljubčka in se ga oklenila z obema rokama okoli vratu. Dolgo sta ostala tako. Naposled zašepeče ona: „Dragec, ali bo deva vedno tako srečna, kakor v tem blaženem, rajskem trenotku? — Ah kako je krasno' ... Ti si vir vseh mojih misli! . . . Tu imaš vijolice, za katere si me prosil že davi na trgu . . . Kaj ne, da jih imaš zelo rad?" —
„Ah tako rad! toda tebe, cvet moje duše, imam še tisočkrat rajši! Kako neizmerno te ljubim, Milica!" ... In dvoje usten se je spojilo v dolg, vroč in opojen poljub —--
Takšna je mladež na pomlad, ko zadiši španski bezeg in zavejejo južne sapice, pomešane z vonjem rož in črešnjevega eveta. — Le moje srce je ostalo hiša žalosti, iz katere so pravkar odnesli črno  oblečeni po-
grebci resnih obrazov mrliča.....
Umrla je v njem ljubezen .... Sedaj prihajajo vrtnarjevi delavci trdih in nerodnih in težkih korakov ter nosijo iz hiše o vetje. Pogasili so vo-ščenke, ki so gorele ob mrtvaškem odru umrle ljubezni, in cvetje, ki ga nosijo sedaj iz hiše, diši močno po dimu voščenk. Same mirte so, resede in teje, katere so zvenele v mojem
srcu. — Eden delavcev se je zadel ob visok svečnik tako, da je padla raz njega debela sveča z močnim treskom na tla in se prelomila na več koncev. Padec, ki je pretrgal mrtvo tišino, je bil enak padcu špi-častega kamna, katerega je vrgel grobar na svežo rakev, ležečo v grobu. Kamen se je zasadil globoko v rakev in odčesnil od nje kosec lesa, da se je pokazala bela lisa .... Sedaj stoji moja hiša popolnoma zapuščena in prazna ter močno diši po vonjavi voščenk, v katero se je pomešal duh mirte, resede in teje. Ta vzduh je tako težek in zoprn, da se je iz-ogibljejo tujci in domačini zelo na široko, ker ni mogoče najti v njej mirnega prebivališča. Ugasle voščenke stojijo pokonci ob praznem mrtvaškem odru ter so edine priče, da sta se sem naselili smrt in samota. — Vse je uničil septembrski mraz, kar je v pomladi krasno cvetelo .... In te voščenke so edine priče nekdanje velike grmade, ki je silno gorela v mojem srcu. A prihrul je orkan iz Sahare ter pogasil in raztrešči silno grmado, pa pokončal in uničil vse mlade nade.... sir o ceo! Oj zbogom mlade, strte nade I. . . Sedaj razsaja veter iz puščave, sirooco, kralj in neomejeni vladar puščave....
Stanovalci dveh kron.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
Pod vtisom nenadnega prihoda vojvodinje Asunte in njenih klicev, sta general della Croce in Kržan mehanično obrnila svoje meče k tlom. General je bil do skrajnosti presenečen, videvši pred seboj vojvodinjo Asunto, o kateri je mislil, da živi kdo ve kje s svojim možem Ladislavom Gjačičem, Kržan pa ni vedel* jeli prav razumel Asunto ali pa se mu blede.
— Asunta, kaj si rekla? jo je vprašal po precej dolgem molku. General dells Croce — da je moj stric — jaz, da sem njegov netjak?
— Vojvodinja je povedala res-nico, se je zdaj oglasil general della Croce. Toda to sorodstvo nima v sedanjem trenotku nobenega pomena. Dolžan sem Vam, plemič Kržan, zadoščenja, ker sem vas v Benetkah šiloma zadržal z namenom, ločiti vas zavedno od vojvodinje Asunte. Vi pa ste dolžni meni zadoščenja za žalitve, ki ste jih izrekli, ko sva se tukaj dobila.
— Ne pustim, da bi se dvoboje-vala, je zaklicala Asunta in zopet stopila med generala in med Kriana.
Jaz sem kriva, da sta se tukaj našla in jaz nočem imeti na vesti nobenega Človeškega življenja več.
— Kako ste prav za prav semkaj prišli in kaj iŠČete tod?
— Ne morem vam tega povedati, gospod general, je izjavila Asunta in je povesila glavo. Verujte mi . . .
— Lahko si mislim, po kaj ste prišli, je menil general della Croce. Pobegnili ste od svojega moža in prišli sem iskat svoja brata in — še kaj drugega. Da, vojvodinja. Prišli ste iskat kdo ve kje v gradu skriti zaklad svojega očeta. Setajoč po vrtu sem videl dve osebi, ki sta se vtihotapili v grad. Mislil sem, da so to kaki uslužbenci. A ko sem na koncu tega hodnika zagledal luč — zasvetila je le za trenotek — me je obšel sum, da se godi kaj posebnega. Tam na koncu hodnika je vhod v zakladnico vojvode Dali Ferro.
Kršan in Asunta sta se zgenila. Mar ve general res, kje je zakladnica? Odgovora na to vprašanje ni kbilo treba čakati.
— Poznam to zakladnico, vojvodinja, je rekel general della Croce in poznam njene zaklade. Beneška republika je vsaj začasno vnela vašemu očetu vladarstvo, ni mu pa vzela njegovega imetja. Ti zakladi so njegova
last in jaz jih zvesto čuvam, zanj in za njegove otroke. Toda zdaj se teh zakladov ne sme nihče samo-lastno dotakniti, tudi vi ne, vojvodinja.
— Moj oče mi je dal vse pravice do teh zakladov, se je oglasila Asunta.
— Ne dvomim o tem, a dokler je vojvoda Dali Ferro živ, vam ne smem dovoliti, da bi se dotaknili njegovega imetja.
Asunta ni vedela kaj bi storila. Denarja ni imela in Kržan ga tudi ni imel, ne ona ne on nista vedela kako bi si pomagala. Že je hotela Asunta poskusiti s prošnjami omehčati generalovo srce, ko ji je ta sam ponudil svojo pomoč.
— če ste v kaki zadregi, vojvodinja Asunta, je rekel general skoro mehko, sem vam na razpolaganje. Rad vam posodim kar premorem. Časih sem vas sovražil. Mislil sem, da ste kakor vaš oče, ali zdi se mi, da ste prava hči svoje matere, ne le po lepoti, nego tudi po srcu.
— Hvala vam, gospod general, je rekla Asunta in ponudila starcu svojo drobno belo roko. Hvala vam za vale besede in aa vašo ponudbo. A sprejeti je ne morem, dokler niste segli v roke — njemu — Andreju plemiču Krianu, svojemu netjaku.
■Si
i....,
ostane koncesija, to je pravica do izvrševanja, zakaj pri mnogoterih, na koncesijo vezanih obrtih je težko, pridobiti si koncesijo. Opomnimo le za tiskarniški ali gostilniČarski obrt, za katerega se daje koncesije le v mejah krajevne potrebe. Pri takih obrtih je zagotovitev pravice do izvrševanja navadno znatno večje važnosti in vrednosti, kakor pa za izvrševanje potrebne priprave in potrebna oprava. M>nio teh določb obrtnega zakona v prilog ženskam, ima obrtni zakon tudi določila v obrambo žensk, ne kot samostojnih obrtovalk, marveč žensk, ki kot delavke iščejo zaslužka v obrtnih podjetjih. So to določbe glede nočnega dela in določbe v obrambo otroČnic.
Glede obrtov, katere zakon na* vaja kot rokodelske in za katere je treba osebam, ki jih hočejo izvrševati samostojno, dokazati svojo strokovno sposobnost, dovoljuje obrtni zakon glede sposobnostnega dokaza olajšave v prilog ženskam. Ne velja to splošno za vse rokodelske obrte, ampak le za one, katere navadno ali običajno izvršujejo ženske. Sposobnostni dokaz pri rokodelskih obrtih se po obrtni noveli v veliki meri poostri. Strokovno sposobnost za te vrste obrtov bode izkazati z izpričevalom o prestani pomočniški skušnji in z dokazilom o vsaj triletni pomočniški dobi. Pet let po uveljavljenju obrtne novele, torej sredi avgusta 1. 1912. pa sme trgovinski minister odrediti, da bodo smeli imeti vajence le taki mojstri, ki napravijo tudi mojstrsko skušnjo. To določilo bo imelo veljavo le za one rokodelce, ki prično samostojno izvrševati obrt šele po uveljavljenju zadevnega ukaza trgovinskega ministra. Starih mojstrov določba ne zadene. Za rokodelske obrte, ki jih navadno izvršujejo ženske, dopušča zakon znatne olajšave glede sposobnostnega dokaza. Olajšave za ženske so pridržane v obrtni noveli zategadelj, ker je dejstvo, da mnogo rokodelskih obrtov izvršujejo ženske že od nekdaj, dasi navadno le v omejenem obsegu; vendar pa razvoj tega obrtovanja še ni dosegel one stopnje, da bi bilo moč za te obrte uvesti tako stroge zahteve glede sposobnostnega dokaza, kakor pri rokodelcih. Sicer bi se na eni strani v danih razmerah vzela ženskam brezdvomno možnost, da samostojno izvršujejo kot obrt opravila, katera so od nekdaj izvrševale in za katere jim ni moč odrekati spretnosti: na drugi strani pa bi imela taka ureditev za posledico, da bi trpeli interesi kon-sumentov. Število rokodelskih obrtov, katere navadno izvršujejo ženske, ni veliko. Določiti jih imenoma je po določbah obrtne novele poklican trgovinski minister, ki pa se mora pri tem ozirati na izjave trgovskih in obrtniških zbornic, obrtnih zvez ter prizadetih obrtnih zadrug. V naših krajih je za take rokodelske obrte, ki jih navadno ženske izvršujejo, vsekakor smatrati takozvano žensko krojaštvo, modistovska obrt, izdelovanje perila vseh vrst, izdelovanje umetnih cvetlic, ter na kmetih izven trgov in mest vsekakor tudi peko domačega kruha. Ob ureditvi tega vprašanja se bode ministrstvu na vsak način treba ozirati na okolnost, da so v tem pogledu razmere v različnih kronovinah raznovrstne. Vdomačenih običajev in posebnosti ni moč prezreti, Upoštevajoč posamezne rokodelske obrte, ki jih običajno izvršujejo ženske, se mora reči, da je tudi glede teh konstatirati razne stopnje razvoja. Docira se nekateri teh obrtov
še izvršujejo na način, ki upravičuje trditev, da gre pri tem še bolj za opravila domaČe pridnosti, odnosno za opravila, ki se izvršujejo kot postranska poleg drugega glavnega poklica, vzemimo za naše kraje |le za primer izdelovanje umetnih cvetlic ali na deželi po vaseh peko domačega kruha, je pri drugih obrtih te vrste že konstatirati znatno višjo stopnjo razvoja, in sicer pri nekaterih obrtih v toliki meri, da najdemo vse znake posebne vrste poklica, ki se izvršuje kot glavni. Vzemimo le krojačice ali pa izdelovalce perila. Naravno, da je potem tudi stanovska zavest jačja in da se pričenja, kakor pri rokodelcih, gibanje za stanovsko obrambo.
Kako je v obrtni noveli urejen sposobnostni  dokaz za ženske rokodelske obrte?  Zakon predvsem loči žensko krojaštvo,  to je izdelovanje ženskih in otroških oblek od ostalih ženskih   rokodelskih  obrtov, katere bode, kakor omenjeno, stoprav določiti trgovskemu ministru na podlagi izjav strokovnih organizacij. Za žensko krojaštvo določa glede sposobnostnega dokaza sledeče: Oe ženska zglasi krojaški   obrt,   omejen   na izdelovanje ženskih in otroških oblek mora praviloma    dokazati    redno dovršitev učnega razmerja, kakor to zakon natančneje določa  za rokodelske obrte sploh. Ta dokaz donese s tem, da se izkaže z spričevalom o prestani skušnji, katero bo delati po saj dveletni učni dobi pri posebni izpraševalni komisiji, sestavljeni pri zadrugi. To izpričevalo lahko  nadomesti izpričevalo o dovr-šitvi   kakega   strokovnega učilišČa. Olajšava v primeri z rokodelci obstoji v tem,  da se ne zahteva dokazi o triletni   pomočniški   dobi.   V ozira vrednih primerih sme obrtno oblastvo izpregledati   izpričevalo  zlasti takim zglasilkaoi ženskega krojaštva, ki delajo  same   brez   pomočnic   in tudi nimajo vajenk.  Onim ženskam, ki so se že kdaj prej samostojno pečale z ženskim krojaštvom, pa ga pozneje opustile, ni treba dokazati predpisane sposobnosti,  ako  znova zglase obrt ženskega   krojaštva    Za  vse ostale vrste ženskih rokodelskih obrtov sposobnostni dokaz in vezan po zakonu na nikake formalnosti, marveč je obrtnemu   oblastvu   pripusčeno,   da po svojem preudarku presodi strokovno sposobnost zg asilk, vendar pa mora vprašati zadrugo za njeno sodbo.
Glasoui iz Idrije.
— Neki Stanonik, menda horjulski župan, dela po idrijski okolici s svojim katoličanstvom vodo za Gostinčarja. To vara je pravi tip mežnarja. „Hvaljen bodi Jezus Kristus!^ je stereotipen začetek vsakega njegovega „govora4*; pri tem tako vdano in pobožno pogleda proti ne-besom, kot bi hotel živ sfrčati vanje. Videli smo že marsikako prismodo, ali take Še ne. „Gruden je prav pošten mož, tudi jaz ga spoštujem" se je izrazil gosp. Stanonik na shodu v Črnem vrhu in se priklonil našemu gosp. kandidatu, „ali zakaj se pa ni oglasil pri „S. L. S.u, da želi kandidirati, zakaj pa ni prisegel na katoliški program, mi bi ga bili gotovo z veseljem sprejeli". To pa verjamemo, toda, ali g. Stanonik ne ve, da mož, kakor je Gruden, ne mara biti pod farško komando in da hoče zmagati proti farški volji. Kaj je Gruden kot samostojen kmetski kandidat manj vreden, kakor če bi kandidiral pod patronanco duhovščine. Pomilujemo klerikalce, da jih ni sram Stanonika pošiljati   po   shodih   kot nekakega
Počasi se je general obrnil od Asunte. Ostri pogled njegov je počival na Kržanu, dolgo časa resno, potem je postajal izraz vse mehkejši in naenkrat je odletel meč iz generalovih rok.
— Andrej, moj ljubi Andrej, je vzkliknil starec in je objel Kržana in ga stisnil k sebi. Torej sva se vendar dobila? Ko bi bil siutil, da me pošlje republika na ta otok, kdaj bi ti bil že povedal, kdo da sem. Toda upal
sem, da pridem na Ciper, da ti bom trftm kot čisto tuj človek mogel pomagati, ti dobiti prilike, da se odlikuješ . . .
— Ah, gospod general, vi ne veste, kako se je Kržan odlikoval m kaj je vse storil.
— To mi morate natančno povedati, vse od kraja — a ne tu, je veselo vzkliknil general. Zdaj spravimo najprej zakladnico v red, da je nihče ne izsledi, potem pa se v moji sobi pomenimo o vsem, kar se je zgodilo in kaj nameravata.
Vso noč je gorela luč v generalovi sobi, da so se straže začudeno ozirale na okna, v sobi pa so sedeli trge srečni ljudje v živem pogovoru
ter se menili o preteklosti in delali načrte za prihodnjost.
— Zunaj je že dan in treba je, da se odpočijemo, je končno rekel general della Croce. Ostanite nekaj časa pri meni. Izp o sinjem si dopust in se popeljem z vama. Že davno hrepenim, da bi zopet zagledal domaČe kraje. Tam nad Opatijo, kjer ste vi, Asunta, stregli bolnemu Kržanu, tam prebijemo v neskaljeni sreči nekaj tednov. Tista hiša je namreč   moja   in   sezidal   sem jo zate,
Andrej.
Mirno so Asunti in Kržanu tekli dnovi na otoku Antikvtira. Asunta je izvedela, da se je stari grajski duhovnik z njenima bratoma preselil v Retirno na Kreti, kjer sta hodila dečka v šolo k patrom ondotnega samostana. Opetovano sta Asunta in Kržan na Desantičevi ladji napravila izlete V
Re tirno, v tem ko se je general della Croce pripravljal, da nastopi svoj dopust.
Tiste dni so v pristan pribegle male grške kupčijske ladje in mornarji so prinesli novico, da jadra mnogoštevilno piratsko brodovje proti severu v Adrijansko morje.
(Dalje prta.)
glavnega govornika Joj me, kakšni morajo biti še-le Horjulci, ki imajo takega mežnarja za Župana, ki si upa na javnem političnem shodu izreči, da moramo svoje duhovnike v vsem poslušati in ubogati. Seveda duhovščini se tak mož do-pade!
— Kaplan Pravhar v črnem vrhu je precej predrzen mož. Na našem volilnem snodu se je osmelil nekemu našemu pristašu očitati, da so ga črnovršci pred leti vrgli ia neke gostilne, ker je zabavljal Čez vero in duhovnike. Vzemimo, da bi bilo to res, česar pa na kaplanove besede ne smemo verjeti, je vendar precej predrzno od kaplana Pravhar j a, da si upa to komu očitati, če je v vinjenosti storil kako neumnost, ko je vendar znano, da je bil Pravhar kot dijak v pohujšanje celi gimnaziji. Ja, Žanček, le bolj tiho in počasi, sicer preveč povedal bi.
— Vojskarski župnik Gnjesda, kakor znano, rad špase uganja. Lansko leto je prišel (malo pozno sicer i do spoznanja, da spada pravzaprav bolj v hlev kot v cerkev in je imel „izpraševanje" v oerkvi; letos je pa na shodu v Kanomlji fantom priporočal, naj si samo v oerkvi izbirajo dekleta. Torej izpraševanje v hlevu, „šockanje" pa v oerkvi. Joj, ko bi g. župnik vedel, koliko „kroftnih" se sliši sedaj v Idriji na njegov konto!
— Idrijčanje, železnica nam ne fali. Je bil že Šuklje v Idriji, ki se z vsemi ministri tika. Stanonik je že itak dovolil, da se sme speljati Čez Horjul na Žiri mimo Lengerja (tudi tega so že pridobili), kar se pa Idrijčanov tiče, je že g. dekan vse potrebno ukrenil. Ja, g. Šuklje, ta pa ta, kar je „Kinderma-cher" za otroke, to je g. Šuklje za železnice! Zato pa, živio Gostinčar in njegova metla!
Glasovi z Jesenic.
Volilci!  Somišljeniki!  V ne-
deljo, 5. maja t. 1., prirede narodno -napredni in sploh vsi svobodomiselni volilci vollllli Shod na Jesenicah, na katerem se predstavi državnozborski kandidat g. I. Čop, posestnik v Mostah. Naša sveta dolžnost je, da pokažemo ; a vnos ti, da smo volilci, ki nočejo ležati pod farovškim in dr. Susteršičevim podplatom. Kakor en mož se oglasimo ter glasno povejmo, da ne pripadamo klerikalni stranki, katera ima za načelnika advokata in graščaka dr. SusteršiČa, ki si je nagrabil milijon z delavskimi in kmetskimi žulji. Želeti je, da se udeleže shoda volilci iz občin Jese-nioe, Koroška Bela, Dovje in bližnje okolice. Natančneje poročilo seje in i ob kateri uri se shod vrši, sledi prihodnjič !
— Ta koimenovana slo venska ljudska stranka, ki živi od milosti kranjskih župnikov in kaplanov, sedaj pred državnozborskimi volitvami grozovito vpije po „Slovencu", koliko je že naredila za ljudstvo. In če pogledata delavec in kmet, kje so ta dejanja klerikalne stranke, vidi, da so to le besede — političnih kričaČev. Ali se pravi morebiti delati za ljudstvo, Če se danes dr. šusteršič lahko ponosno potrka na prsi kot — milijonar. Mislimo,^da ni posebno težko reševati delavskega in kmetskoga vprašanja, ako se pri tem služijo milijoni. Kaj je storil Pogačnik kot državnozborski kandidat? Kot zadolžen oficir nevesti se je vrgel v naročje klerikalne stranke, ki gaje izkop ala iz dolgov in danes dela mož — za ljudstvo. Sedaj neposredno pred volitvami hodi v Bohinj in na Bled, da „reši" ondotne planine, ker rabi volilcev, drugače pa se ne briga dosti, ker tako ve, da mu 14. maja naženo volilcev k volitvam gospodje iz farovžev. O j ti dobro ljudstvo, kako si še slepo in neumno!
— Farovški kandidat Pogačnik bo slabo opravil na Jesenicah 14. maja. Res radovedni smo, koliko „ljudstva" ga bo volilo, dasi tudi naši klerikalci vedno vpijejo, da je „ljudstvo" za njimi. Ej, Pogačnik, ko bi ne bilo Bohinja, potem bi se Vam prebito slabo godilo.
— Nase delavstvo hoče pokazati 14. maja, da ne mara Pogačnika. Volitve so tajne in vsakdo lahko voli po svoji svobodni volji. Vsi vplivi od katerekoli strani torej odpadejo. Razven par razvpitih klerikalnih podrepnikov, ki so že takorekoč primorani iti za farovžem, naj nihče izmed delavstva ne učini izdaj alstva nad svojim lastnim stanom, da bi volil klerikalnega kandidata Pogačnika. 14. maj naj bo dan zmage svobodnega delavoa in kmeti nad sleparskim rimskim klerikalizmom.
— Obstrukoija v jeseniškem občinskem odboru ne da miru znanemu dopisniku „Slovenoa". Zdaj zbada tega, potem zopet onega, kakor pravcati sršen. Prepričan naj bo, da bi se vršila obstrukoija danes ravno
tako gotovo, kakor se je vršila pred osmimi tedni in naj bi se vsi klerikalni petelini postavili na glavo. Znano pojasnilo g. Schreva je dalo dopisniku .Slovenca" povod za zo-petna zavijanja resnice. Le javnosti na ljubo naj bo povedano, da je bila večina odbornikov za obstrukcijo, ker se drugače vršiti ne bi mogla. Otročjemu dopisniku „Slovenoa" zapišemo še enkrat v album, da pri napredni stranki ne odločuje volia posameznika, ampak volja večine. Nasprotna navada je le pri klerikalcih, kjer je v deželi škof, v fari pa fajmošter — vse, drugi pa so backi, ki lepo kimajo, kakor n. pr. Pogačnik vedno brezpogojno prikima dr. Šusteršiču!
— Tema, grozna tema je še na Jesenicah, vzdihujejo liberalci in socialni demokratje, tako piše sobotni „Slovenec". Resnično veliko teme je še pri nas, pa razgnali jo bomo, če le vrag ni!
— Popolno pobitost in versko blaznost razširja v „Slovencu" jeseniški dopisnik. Čuditi se je, da se more kaj takega tiskati v dvajsetem stoletju. Žalostno!
— Zabavni večer priredi v kratkem telovadno društvo „Sokol". Na spo redu j bodo razne pevske točke,  Šaljiva  enodejanka in drugo.
— Električna naprava v Žirovnici še ne bo tako hitro izvršena. Pred kratkim je umrl ravnatelj, ki je vodil vso zadevo. Sedaj se vrše pogajanja med podjetništvom in mednarodno banko na Dunaju, ki bo vse podjetje financirala. Kakor vedno pri takih prilikah: vsakdo bi rad napravil kar največ dobička;
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 27. aprila.
— Narodnonaprednlm somišljenikom! Klerikalci so vložili proti volilnemu imeniku celo kopo reklamacij, v katerih zahtevajo izbris cele vrste naših somišljenikov iz volilnega imenika. Vsakega, ki so ga klerikalci reklamirali iz volilnega imenika, b o m a-gistrat o tem obvestil in do-ticnik se ima tekom 24 ur po sprejetju obvestila zglasiti na magistratu, da dokaže neopravičeno st reklamacije. Kdor bi se v določenem roku 24 ur ne zglasi 1, se enostavno izbriše iz volilnega imenika in izgubi volilno pravico! Poživljamo somišljenike, ki bi dobili obvestilo od magistrata, da se je s katerekoli strani vložil ugovor proti vpisu v volilniimenik, naj se nemudoma zglase na magistratu, da dokažejo svojo volilno pravico! Pripominjamo, da se nedelja ne šteje v rok, določen za ugovor proti reklamaciji. Kdor je na primer danes dobil obvestilo od magistrata, se lahko zglasi pri magistratu šele v ponedeljek. Nobeden somišljenik naj ne zamudi roka, zakaj škoda je vsakega glasu! Vsa potrebna pojasnila v tem oziru daje somišljenikom tudi uredništvo „Slovenskoga Naroda".
— Susteršičev milijon. Naša razkritja o Šusteršičevih milijonih, s katerimi je nakupil svoje graščine, so klerikalce zadele v živo, Šusteršiču samemu pa so kar sapo zaprla, da si V svojo obrambo ne upa niti črhniti. In mož že ve, zakaj molči, se pač ravna po prislovici: „Srebro golk, zlato molk." Nehvaležno nalogo, oprati zamorca, je prevzel škofov „Slovenec", ki je prinesel preteklo sredo kratko notico, v kateri hoče izpodbiti naše trditve s splošnimi opazkami, v katerih se previdno lovi za brezpomembne malenkosti, d o č i m se prav skrbno  ogiba  se dotakniti
glavnega in bistvenega dela naših očitanj. „Slovenec" zatrjuje, da je dotični graščini, ki se nahajata sedaj v dr. Šusteršičevih rokah, nakupil konsoroij, v katerem so bili dr. Šusteršič, Kausohegg, Jakša, dr. Gjuro Horvat in J. Jarc, previdno pa molči o tem, da je „Ljudska posojilnica" temu konsorciju dala na razpolago milijone, ne da bi zahtevala od njih kakršnegakoli varstva, „ljudska posojilnica" je kakor vse druge posojilnice zavod, ki gospodari s tajim imetjem in njena prokleta dolžnost je, da ne izposodi niti vinarja, ako ni zanj primerno zavarovana. Vprašamo pa, ali je
bila za milijone, ki jih je izročila dr. Šusteršiču le količkaj zavarovana? Ali nudi goli podpis vobČe kako varstvo za izposojene milijone, zlasti ako se gre zgolj za kupčij ske špekulacije, ki se tolikokrat in tako lahko ponesrečijo ? Sicer je pa ta zadeva, kar se je tiče „Ljudske posojilnice", za nas postranska stvar. Ako sme njen predsednik svobodno jemati iz njene blagajne milijone in jih rabiti za Špeku-lacijske svrhe, ne da bi nudil zavodu zato kakršnegakoli varstva, nas nič ne briga, bojimo se samo, da bo ta praksa preje ali sleje končala s takšnim krahom, kakršnega še nismo doživeli na Slovenskem. Konštatovati hočemo samo nekaj drugega, o čemer Šusteršič in „Slovenec" previdno molčita. KonŠtatujemo, da konsorcija, o katerem govori „Slovenec" v Šusteršičevo obrambo in ki smo ga tudi mi gori navedli, ž e z d a v n a večni, da se ježe zdavna razšel in daje dr. Su-
steriič Imenovane svoje drninlke
te izplačal, daje torej sedaj on sam ne samo nominalni, nego tudi faktični lastnik graščin v Bosta nju in Bistrici. In od kod je vzel Šusteršič ogromni denar? Ali mu ga je dala „Ljudska posojilnica", ali si ga je morda on sam — prislužil? Odgovori jasno na to vprašanje, poživljamo te vnovič v to, dr. Ivan Šusteršič:  Odkod imaš milijon!
— Mestno uradnistvo in klerikalci« Sociialni demokratje so poslali nekaterim mestnim uradnikom glasovnice s tiskanimi imeni svojih dveh kandidatov za II razred obč. sveta. Vsi uradniki so te glasovnice ogorčeni vrnili ter volili soglasno kandidate narodnonapredne stranke. Danes pa so prejeli mestni pomožni uradniki in stražniki tiskana vabila na jutršnji shod dr. Iv. ŠusterŠiča. Tudi ta vabila so se nemudoma vrnila, ker smatra mestno uradnistvo taka vabila za osebno žalitev. Dasi morda mestno uradnistvo in mestni uslužbenci sploh niso popolnoma zadovoljni s svojimi razmerami, vedo vendarle upoštevati položaj ter so odločni pristaši svobodomiselnih idej in odkritosrčno spoštujejo svojega načelnika g. župana Hribarja, katerega bodo 14. maja t. 1. volili soglasno. Impertinentna sumničenja soc. demokratov in klerikalcev pa odločno odklanjajo.
— Politično društvo „Vodnik" V Sp. Šiški vabi Člane volilce in somišljenike sploh, v nedeljo 23. t. m. zjutraj ob 10. uri na shod v sokolsko telovadnico. Na ta shod se vabijo volilci Spodnje Šiške in vse ljubljanske okolice, ki so narodnega, demokratičnega in svobodomiseln e g a m i š 1 j e n j a. Povod shodu je državnozborska volitev v ljubljanski okolici, oziroma poročilo o samostojnem kandidatu naduči-telju v Št. Vidu g. I. Žirovniku. Gosp. Žirovnik kandidira proti klerikalnemu kandidatu dr. Šusteršiču in socijalistu P etri ču; zato baš ga bode pol. društvo „Vodniku priporočalo.
— Shod v Rožni dolini. Politično društvo Vodnik" v Šiški priredi jutri popoldne ob v gostilni pri Končanu v Rožni dolini shod neodvisnih volilcev ljubljanske okolice. Dnevni red: Državnozborska volitve in neodvisni kandidat za ljubljansko okolico nadučitelj Janko Žirovnik iz Št. Vida. Somišljeniki ljubljanske okolice, pridite v polnem Številu na ta shod, da pokažete, da ljubljanska okolica ni tako črna, kot misli dr. Šusteršič in njegovi kum-
pani!
— Klerikalni kandidate. Kaka beračija vlada glede duševne zmožnosti klerikalne stranke, o tem nam pričajo imena kandidatov, ki jih je ta stranka postavila na Kranjskem za
državni zbor. Vzemimo samo Gostinčarja, Krega rja, JaklJiČa in Demšarja! Ljudje, ki imajo le še količkaj razsodnosti v glavi, sklepajo roke, češ, taki naj bodo zastopniki Slovencev v dunajskem parlamentu?! Posebno pa Gostinčar! Klerikalci sami priznavajo, da bolj nezmožnega
2 Prilofl* ..Slovcnazezm Zaradu- n 96. dzs 27. izrHa 1907.
Človeka ni« o mogli dobiti, nego je Gostinčar,  a sila kola
lomi, v sili hudič muhe ire in klerikalna stranka j°» morala postaviti za kandidata najnesposobnejšega med nesposobnimi! Da se klerikalci boje, da ne bi Gostinčar po shodih, ki mu jih prirejajo duhovniki po farovžth in farovških šapah, bleknil kake posebne neumnosti — kaj pametnega še tako ni nikdar povedal — zato ga morajo vedno nadzirati. Vsak „govoru, ki ga kod govori, mu spiše kaka klerikalna kapaoiteia, Gostinčar se ga mora potem naučiti in na pamet povedati, potem ga pa pošljejo v družbi dr. Pegana ali dr. Šusteršiča na shod, kjer govore najprej drugi namesto njega in šele na koncu mu privoščijo par besedi. Vendar Gostinčar jo je parkrat tako zavozil v svojem napi-Ijenem govoru, da so se mu kmetje vsi vprek smejali, zato so sklenili zdaj v generalnem klerikalnem štabu, da bo dobil Gostinčar vselej s seboj še dva suflerja, ki mu bosta sproti pravila njegov „govor" ! Res izboren kandidat, ki bo gotovo z največjim uspehom zastopal svoje voiilce. Ista je s Kregarjem? Tudi temu morajo vedno spisati njegov gevor in ko ga mož zdrdra kot navita ura, potem je zrel za nastop, A tudi njemu vodstvo stranke «« zaupa posebno, zato bo tudi jutri govoril pred dr. Susterši-čevimi očmi. Koliko boljši je Cočov Franoe ali vitez .podrte peči Jaklič, o tem ve vsak, kdor je le enkrat slišal te fulminanci klerikalni. Zato je med razsodnimi kmeti v vdilnih okrajih Vrhnika, Logatec, Idrija in Cerknica proti Gostinčarjevi kandidaturi naravnost upor, kakor se vsakdo norčuje iz Kregarja, Demšarja in Jakliča. Splošna sodka je: Taki kandidatje nas ne bodo zastopali:
— Ljubiianski Nemci so imeli snoči v kaziui volilni shod, na -katerem so proglasili za srojega kandidata za državni zbor okr. glavarja v pokoju Gustava del Cotta, ki se je tudi predstavil volilcem in razvijal svoj program.
— Odgovor na ,.Slovencev' dopis o volilnem shodu v St. Janin.
Piše se nam: „Slovenec* je v št. M., pod   naslovom   „Shod   v   Št. Janžu** zelo surovo napadel našega obče priljubljenega in spoštovanega naduci-telja g. V. Berceta.   Ni naš namen, ga braniti pred nadutim dr. Šusterši-čem.  ker vemo. da bi to storil on sam najbolje, ako bi se mu zdelo potrebno, in dr. Susteršič se je tudi v nedeljo sam na lastne oči prepričal, da pri nas ni tal za njegovo prepirljivo politike. Spoznal je, da spoštujemo in poslušamo le delavne in odkritosrčne ljudi. Resnici na ljubo bodi pa povedano,  da na shodu ni dominirala  pijana   tolpa,   nahujskana od g. nadučiteija, temveč da so nastopili le  pošteni   in   misleči  kmetje. Ime Berce je res usodepolno, a ne za nas pač pa za klerikalce in pristaše g dr. Susteršica. Sicer ste pregnali starega gosp. Bereeta tja gori na ljubljanski grad.   a   uverjeni   bodite,   da ugnali še niste mlajših Hereetov  in prepričani smo, da vam bodo ti še hujše stopali na prste kot prvi. Ako gosp. Povšeta par medklicev in vpršauj že v težavni položaj spravi, je to dovolj žalostno   za   dolgoletnega poslanca. Ali res ne more takoj med govorom odgovoriti na par stavljenih vprašanj ? Sicer smo pa čisto mirno poslušali, dasiravno nas je dolgočasil s suhimi številkami.  In vi, gospodine dr. Susteršič, kje in kdaj ste pa zabrusili g. naducitelju par krepkih v obraz ? Mi   jih   prav  gotovo   nismo   slišali ! Morda ste si to le mislili in želeli, a vaše zajčje srce se tega ni upalo, ker ste bili prepričani, da ne bi pravo zadeli in bi gotovo take skupili, da ki vam nekaj časa po kosmatih ušesih zvenčalo.   In kako milostno je ta g. Šasteršič   z   nami   postopal! Lejte, lejte.'   Niti  skrajnosti zakona se ni hotel poslužiti, rajši je shod zaključil.* O ti ljubezniva otroška naivnost! Kaj ste bili res tako panani, da se že v ponedeljek niste mogli več spomniti kako je bilo ? Ali ne veste, kako ste nas vabili, da bomo glasovali? Kaj ne veste, da ste shod šele potem zaključili, ko ste se zatrdno prepričali, da &e ni na vaš poziv dvignila no-
bena roka in da ste ostali čisto sami v zbore valni sobi? O blagor ubogim na dubu ! Če je res po shod« gosp. župan kot spokorjoaa Magdalena gg. Povšeta in ŠusteriUa prosil, naj ne zamorita ljudem, kar pa dvomimo, povemo tn javno, da on mi imel ni-kakega pooblastila od nas kaj takega storiti in da tema odločne in ogorčeno ugovarjamo, ker tudi on nima c našimi glasovi nič mešetari ti in obljubljati. Mi smo, hočemo biti in ostanemo neodvisni. G. župaaa pa poziv-ljemo, da Lam javno pojasui, koliko je na tem resnice, če ne, bomo f njim drugače obračunali. Tudi uspehov vzgoje g. nadučiteija nima pravice soditi g. Šasteršič. Kaj je gosp. naduČitelj za nas in naše otroke, to vemo najbolj mi in njegovi šolski predstojniki. Kako ga cenimo in spoštujemo, bodi dokaz nedeljski shod, kjer smo bili na njegovi strani vsi kot en mož. Tudi je že 7 let občinski odbornik in svetovalec ter ga vedno radi vprašamo za razne svete. Kratko, on je naš i& ostane naš, mi smo ž njim in nihče ga nima pravice žaliti, ne obrekovati! Tudi lahko trdimo, da nam je te več koristil kot vsa vaša ožlindrana stranka. Od gosp. nadučiteija pa pričakujemo, da nam ostane vedno zvest in neustrašen, saj njegove zasluge bomo cenili mi in njegovi predstojniki, ne pa dr. Susteršič.
— Izpod Nanaša se nam piše: Čez dolgih let pride vendar naš preljubljeni doktor Nace v nedeljo poročat v Hrenoviee in popoldne na Vel. l>ejsko, koliko dobrot nam je v državnem zboru s pridobil silo in s pomočjo milijonarja Žlindre. Nace je pred šestimi leti na shodu na Vel. Ubeljskem obljubil, da bo izpesioval, da se sedanja občinska cesta čez Ubeljsko skladna naredi ali pa po-državi. A glej ! Vseli i* let je ostala ce^ta kot prej in zdaj, ko se bliža zopetua  vo.'itev, je  poslal  dr. 3£ace
I tistega „ pametnega" Frane ta iz Ki-! lovč popravljat jo toliko, da se bode hitrejše peljal, ko bo s shoda odhajal z Vel. Ubeljskega. Kakor smo od verodostojne strani slišali, dela Nace na Vel. Tbeljskem železnico, pošto, glavno cesto prek Nanosa za vožnjo lesa in še več takih reči. ki se lahko obljubijo, a se ne izvrše. Torej kmetje, ne dajte se več za nos voditi! Bodite samostojni in podučite vsakega svojih sosedov, naj voli po svojem prepričanju, naj bo že katerikoli kandidat, samo da je kmet, ne pa doktorja, ki toliko razume o kmetskih potrebah, kot novorojeno dete Ne verjemite kmetski zvezi, ki je le prenarejena stranka iz ljudskih sleparjev, v kateri se nahajajo odvisni poslanci, ki glasujejo ne nam v korist nego v pogubo. Držite se kmetske stranke, ki je bila prva osnovana in je neodvisna ter ustanovljena kmetom v prid in korist Da Žitnik ni za nas, je pred nekaj dnevi razsojal nj gov sodrug nekdanji deželni poslanec Iv. Zelen starejši v Senožečah. Rekel je: „.Jaz ne vem, kako morejo naši postaviti za kmetskoga državnega poslanca Žitnika?* Iz teh besedi se vidi, koliko ima Žitnik vpliva v svoji stranki. Zato kmetje, bodite neodvisni in glasujte za neodvisnega kandidata Jožeta Dekleva, ki se razume na potrebe kmetijstva, kar je razvidno že po njegovani dosedanjem delovanju. Ne verjemite „Lažiljubuu, ki se v eni besedi desetkrat zlaže in obrekuje poštenjake in hvali sleparje. Na noge vsi somišljeniki, ne samo v govorjenju, tudi v delovanju, ker v slogi je moč] H.
— Odziv iS Meniftije. Poročilo v „Slovencu" o klerikalnem volilnem shodu v Begunjah dne 21. t. m. v katerem se trdi, da sem jaz izjavil, da Gruden gotovo propade, ter daje zmaga Gostinčarju zagotovljena, daje mi povod, da se oglasim. Gotovo morajo pač šanse za Gostinčarja zelo slabe biti, ker se hoče njegova kandidatura z mojo izjavo podkupiti, v naše vrste pa zanesti s tem malodušnost. Ker me pa nikakor ni volja donašati opeke h klerikalnim zgradbam, izjavim, da sem dotične besede govoril proti gospodu Kobiju, to pa vsled tega, ker mi je g Kobi vedno prigovarjal, da naj boj opustim, ker je gotovo, da Gostinčar zmaga. Kdor
pa mana pozna, ve prav dobro, da sem gotovo zadnji« ki položi orožja Na „Slevenčevo" trditev, da je naša nekdaj slavna Menišija v tabora S. L S. odgovarjam, da se pač amlo moti, sicer bomo pa to videli dne 14. zasja. Na omenjeni klerikalni shod, ki seje vršil pod nekdaj Franc* Hrenovim „gomzinomu, (oj, kje zo časi) prišel sem s namenom, govore mirne poslušati, toda nečuvena krivica, ki se je delala na&i stranki, slasti pa še Županu gosp. Hribarju, mi j« dala povod, da sem z dragimi energično ugovarjal. Zanimivo je, da je gosp. Kobi pripovedoval, kako je dr. Susteršič po njegovi iniciativi v delegacijah i z pošlo val, da nam pri lesni trgovini Bosna ne dela konkurence, ter, da je vsled tega cena lesu tako zelo poskočila. Na to mu jaz odgovorim: Ravno to zelo priporoča našega Grudna. Naš volilni okraj je menda edini na Kranjskem, kjer se prebivalstvo, bodisi kot posestniki, vezniki ali delavci-tesači peča večinoma z gozdarstvom, zato je neobhodno potrebno, da naš poslanec razume o gozdnem gospodarstvu in lesni kupčiji. — Toda kako delajo klerikalci. Gosp. dr. Krek je izjavil med dragim, da klerikalci silno radi dražijo liberalce. Prepuščam o tem sodbo drugim, moje mnenje je pač to, da vsaka količkaj pametna politična stranka postavi tam, kjer ima močnega nasprotnika, za kandidata moža, ki uživa tud« pri njem ugled in spoštovanje, ter tudi pozna natančno razmere svojega volilnega okraja, nikakor pa ne takega, ki ga celo lastni pristaši tako zelo bagate-lizirajo. Gosp. Gostinčarju bi svetoval, da premišlja moje besede od nedelje, sicer mu pa lahko, ako želi, še z marsičem postrežem. Somišljenikom pa iskreno priporočam: neustrašeno naprej v boj in ako stori vsak svojo sveto dolžnost, bode dne 14. maja gotovo zmaga naša!
Anton Meden.
— Krščansko socijalni kandidat M Maribor je odvetnik dr. Feliks plem. Lackenbacher iz Schardinga na Gornjem Avstrijskem. Mož je na zadnjem shodu v Mariboru neprestano naglasa!, da je Nemec, Nemec in Nemec. Navzlic temu je „slovenski" kanonik dr. Matek priporočal njegovo kandidaturo. — Slovenski klerikalni listi rote mariborske Slovence, naj glasujejo vsi za slovenskega kandidata, ki seveda nima niti sence upanja, da bi zmagal, v „Siidost. Stimmenu in na nemških klerikalnih shodih pa agiti-tirajo ti isti ljudje za nemškega klerikalca. Položaj je popolnoma jasen. Klerikalcem bi bilo najljubše, ko bi mogli nemškemu klerikalcu pomagati do mandata in prepričani smo, da bodo tudi slovenski klerikalci do zadnjega glasovali za dr. Lackenbacherja. A zakaj potem tako silijo, da naj Slovenci glasujejo za svojega posebnega slovenskega kandidata, dasi je gotovo, da propade? Odgovor je lahak: ker jim je ljubši vsak, tudi Wastian kot poslanec, samo da bi ne zmagal socijalni demokrat. Klerikalci se boje in opravičeno boje, da bi Slovenci glasovali za socijalnega demokrata in da bi mu utegnili pomagati do zmage in zato so postavili slov. „Ziihlkandidata". Med neklerikalnimi Slovenci v Mariboru pa vlada prepričanje, da je stokrat bolje, če zmaga socijalni demokrat Ressel kakor nemški nacijonalec Wa-stian in zato bode vsaj ogromna večina narodnih Slovencev koj pri prvi volitvi glasovala za socijalnega demokrata. To je edini način strmoglaviti Vse-nemca Wastiana, kajti pri ožji volitvi bi to vsled znanega terorizma mariborskih Nemcev ne bilo več mogoče. Z ozirom na to, da se Slovencem vsak nemški nacijonalec vedno nevarnejši kot socijalni demokrat, ni mogoče temu namenu mariborskih rojakov ugovarjati.
— lObiČn 80 SlabO godi. Deželni odbornik prof. R o b i Č jo bil v prejšnjem parlamentu poslanec mariborskega okraja. Ker ni dovolj hitro podpisal Korošcevega programa, je prišel v nemilost pri klerikalnem kolovodju, ki ga je kaznoval s tem, da je v dosedanjem Robičevem maribor-
volilnem okraju postavil za svojega vernega kimavca Piika, Robiča je pa potisnil v gornjegradsko-Šoltanjskio-slovenjegra -sko-marenberški okraj, kjer nima, ker je v 'tem okraja docela neman, prav •nobenega upanja na zmago. [O tem se je brez dvoma že prepričal tudi sam Robič! Preteklo nedeljo je sklical Robič tri shode v slovenjegraikem okraju in sicer [v Št Uju, Smiklavžu in Št. Janšu. Na shodu v Št. Ilju je je bilo zbranih nad 200 ljudi, sami pristaši narodne stranke. Dovolili so sicer RobiČu, da je smel govoriti, toda posestnika Konrad IrŠič in Juš sta klerikalnemu kandidatu povedala v obraz, da hoče ljudstvo poslanca iz svoje srede in da si ga je že zbralo v osebi posestnika Ježovnika v Velenju. Kaplan L u s k a n je hotel Robičevo kandidaturo zagovarjati, toda voliloi so nastopili proti njemu s tako odločnostjo, da je moral bežati s shoda in se skriti v cerkvi. Nato so volilci soglasno odklonili Robičevo kandidaturo ter se z navdušenjem izjavili za kmetskega kandidata Ježovnika. Robič je imel napovedan shod še v Smiklavžu in Št. Janžu. Ko je prišel v Šmiklavž, je našel gostilno, kjer je bil napovedan shod, že zasedeno od pristašev narodne stranke. Klerikalni kandidat se je tega tako prostrašil, da je zbežal v sosedni gozd, od koder se ni več prikazal. Župnika Pečnik in Vračun sta hotela z nasilnimi sredstvi pristaše narodne stranke odstraniti iz gostilne. Jela sta navzoče voiilce suvati in obdelovati s komolci in pestmi. Župnik Pečnik se je celo tako spozabil, da je nekega Št. Iljčana udaril za uho s tako silo, da je jel krva-reti. Dasi je bilo ljudstvo skrajno razburjeno radi te župnikove surovosti, vendar mu ni storilo ničesar zalega, pač pa ga je dotični St. Iljčan prijel in ga hladnokrvno postavil na zrak. Župnik Pečnik je nato hotel sklicati shod po § 2. dr. z. v neki drugi gostilni, toda tudi ta shod se mu ni posrečil, ker so bili tudi tu zbrani sami pristaši narodne stranke. Ko je Robič uvidel, da tu ni terena zanj, jo je popihal naravnost v Slovenji gradeč, zlasti ker tudi s shodom v Št. Janžu ni bilo nič. Tu je namreč vrli župan Matevž Čas v področju svoje občine prepovedal vsak shod KoroŠČeve kl eri k al ne „Kmetske zveze." To so odločni možje! G. prof. Robič, ali ste se sedaj prepričali, da Vas ljudstvo ne mara? Ali se mu boste še nadalje vsiljevali. Menimo, da ste toliko poštenjaka, da boste iz nastopa (ljudstva proti Vam izvajali posledice ter odstopili od kandidature, ki je itak breupna za Vas!
— Skandalozna namera. Z
Vranskega nam pišejo : Nečuven madež hočejo prizadejati nekateri tukajšnji tržki občinski odborniki našemu od nekdaj vseskozi narodnemu trgu. Imenovati hočejo dvornega svetnika Luleka, ki je bil svoj čas sodni svetnik v Celju, častnim Članom trga Vransko. Par mož, ki so vse prej kakor odločni Slovenci, si brusi pete okrog občinskih odbornikov, da bi se ta nezaslišana nakana izvršila v velik halo vse bližnje in dalnje nemškutar-ske sodrge. Dvorni svetnik Lulek nima niti trohice zaslug za Vransko, izvzemši, če si šteje v zaslugo to, da ga je tam rodila slovenska mati, katere jezik je pa potem zavrgel ter postal grd nemškutar, ki je vzgojil rodbino v vsenemškem duhu, zata-jivši svoje slovensko pokolenje. In tak značaj nam bi bil Častni občan na Vranskem ? Bog obvaruj ! Narodnjaki protestujemo proti temu z vso odločnostjo ter svarimo prizadete kroge, naj ne netijo po nepotrebnem ognja. Lulek naj ostane, kjer je; naš častni občan pa ne bo postal nikoli. Duhovi so itak že preveč razburjeni.
— nadat slovenskemu ljudstvu ▼ ponk In zabavo" ali „Lažiljub"
ima v zadnji številki poleg drugih sirovosti in ostudnih napadov na naprednjake tele ocvirke, ki se jako prilegaj) klerikalnim želodcem: „Liberale- že od ialeč smrdeu, „ divjaki", „barbau", „ki so o politiki pokazali svojo oslovsko modrost11, „kozliu, „po-
1 kot gladni volkovi", „liberalne ničle", „ pok veke", „s studom in grozo se obračajo dobri možje od takih ljudi*, plačno liberalno revše", „brat kravjega z7onca", „poparjen pudel", „kaj menite, da ima liberalec kaj več pravice, če ima velik trebah", „Skoda vas ni, vi Francozi, da ste po oeli kranjski deželi prišli na kant, cerkve bi radi podirali, duhovnike obesili in druge poštene može, vi pijavke krvave! Vasi grehi nad ljudstvom so vnebovpijoči!" To je pičaza naše dobro katoliško ljudstvo, ki je pač vsled take pisave tako podivjano, da ne misli na drugega kot pri vsaki priliki na krvavo maščevanje za vsako m alenko st!
— V Obrambo I Pred tedni me je „Slovenec" opetovano napadal, očitajoč mi, da sem svojeČasno kot predsednik akad. tehn. društva „Triglava" v Gradcu „ zastavil" društveno zastavo ter s tem zakrivil dejanje, ki me dela brezčastnega. Dasi sem stvar opetovano pojasnil, da je ono očitanje zlobno zlagano, in dasi je moralo to dejstvo biti tudi znano članom „Slo-venČevega" uredništva, vendar je ona brezstidna sumničenja „ Slovenec" vedno in vedno ponavljal, hoteč me osramotiti pred javnostjo. Ker ti napadi le niso prenehali, sem priobčil, opozorjen na to, da ima uri „Slovencu" glavno besedo, kakor se je sam napram neki priči izjavil, g. Fr. Ter-seglav, kije rezervni častnik, v „Slovenskom Narodu" dne 6. t. m. tole notico:
„Infamno postopanje. „Slo-venec" je zadnje dni priobčil vrsto notic, polnih infamnih očitanj in sum-ničenj. V „SlovenČevem" uredništvu sedi in ima glavno besedo neki Ter-s e g 1 a v, ki je tudi rezervni častnik. Dasi ve, da so ona sumničenja in očitanja zgolj podla zavijanja, vendar jih da priobčiti v listu. To ni honetno, rezervnega čas tni k a vr e dn o, t o j e i n fa m no po stop anj e !"
Na to notico mi je poslal g. Pr. Terseglav v ponedeljek dne 8. t. m. ob poluosmih zvečer kot svoja zastopnika dva gg častnika c. in kr. pehotnega polka štev. 2 7, zahtevajoč od mene Častnega zadoščenja. Jaz sem imenoval takoj svoje zastopnike, ki so se sešli v torek 9. t. m. z gg. zastopniki gosp. Fr. Terseglava in sestavili tale zapisnik:
„Infolge entstandener Difterenzen zwischen den Herrn Lt. i. d. R. Terseglav und Herrn Rasto Pustoslemšek, verantwortlicheu Redakteur des „Slovenski Narod"  treten  die Unterzei-chneten als deren Vertreter u. Bevoll-machtigten u. zw. tur Hr. Lt. Terseglav Ob t. Malec, Lt. Eppich, fui den Hr. Pustoslemšek Lt. Janežič und H. Advokaturskand. Jerala zur gemein-samen Feststellung und KUirung am heutigen Tage um 10. Uhr vormittags zusammen und bringen folgende aut die schwebende Ehrensaohe beziigli-chen Daten,  sowie die dariiber ge-fassten Beschliisse und Vereinbarungen zu Protokoli: I. Am 6. d. M. erschien im „Slovenski Narod" unter dem Titel „Infamno  postopanje"  ein  vom Hr. Pustoslemšek  verfasster  Artikel, in welchem die Redaktion des „Sloveneo" angegritlen wird und der H. Lt. i. d. R. Terseglav fur die Schreibweise diesser Zeilen   verantwortlioh   gemaoht und durch die Ausdriicke : „To ni honetno, rezervnega Častnika vredno, to je infamno  postopanje,"   beleidigt wird. II. Das Reoht des Beleidigten wird dem H. Lt. i. der R. Terseglav zuge-sproohen.  Da jedoch naoh In t orma-tionen der Vertreter des H. Terseglav die Satisf aktions fahigkeit des Hr. Pustoslemšek durch eine sich vor ein i gen Jahren zuge-tragene Fahnenaffaire des Ve-reines „Triglav" in Frage ge-stellt werden  konnte, werden die Verhandlungen abgebrochen und bis zur Konstatierung der Satisfak-tionsiahigkeit des genannten Herrn duroh den Ehrenrat des Inf. Rgts. Nr. 27 ver8ohoben.u
Nato se je izročila vsa zadeva v presojo častnemu sodu o. in kr. pehotnega polka štev. 27. V svrho, da se stvar pojasni, sem se obrnil na odbor akad. tehn. društva
„Triglav" v Gradou s prošnjo, naj ae izjavi o aferi, ki mi jo je opetovano očital „Slovenec". Odbor akad. tehn. društva „Triglav" v Gradou je podal nato dne 10. t. m. tole izjavo: „Na prošnjo g Rasto Pustoslem-šeka. urednika „Slov. Naroda" v Ljubljani, izjavlja podpisani odbor akad. tehn. društva „Triglav" v Gradcu a ozirom na zadevo, očitano g. Rasto Pustošiemšeku v „Slovencu" dne 3. t. m., sledeče: Dotično zadevo je društveni sod na podlagi tedanjih društvenih spisov zo-petnopreiskalterkonštatiral, da dotična zadeva ne tangira v nobenem oziru osebne časti g. RastoPustoslemšeka. Vobče bodi povedano, da ni g. Rasto Pustoslemšek, ko je bil član in predsednik „Triglava", zakrivil ničesar, kar bi bilo v nasprotju  z   osebno njegovo
Č as tj o."
Častni svet c. in kr. pehotnega polka št. 27 se je o zadevi posvetoval in mi priznal satisfakoijsko sposobnost. Obojestranski zastopniki so nato imeli v nedeljo 21. t. m. zopet sestanek, na katerem so sestavili tale zapisnik:
nLaut  Beschlusses des
ekrenratlicuen  Ausschusses des
Inf. Rgts. Nr. 2 7 wurdedieSatis-f aktionsf ahigkeit auf Grund des Auszuges des Sitzungs-protokolles d e s V er ei n es „Triglav" dem Hr. Pustoslemšek ZUerkannt. Die Vertreter einigten sioh dahin, dass die Beleidigung I. Grades ist. Die Vertreter des Herrn Terseglav erkliiren, dass ihm nicht das Recht zusteht, Artikel im „Slovenec" zu inhibieren und dass Herr Terseglav den Ausspruch „auf meinen Schultern ruht die ganze Arbeit", falls er ihn getan hat, nie in der Art ge-meint hat, wie dies in dem Artikel Erwahnung findet. Die Sekundanten des Beleidigten geben die Erklarung ab, dass ihr Client bereir sei, die An-gelegenheit auf friedlichem Wege beizulegen, w enn der Beleidiger seine beleidigenden Aeusserungen z u r ii c k-zieht und dies im Blatte, in dem sie erschienen . in folgender Form erfolgt: „Ich erkliire, dass die am Samstag im „Slovenski Narod" er-schienene Notiz, in der behauptet wurde, dass es mit der Charge eines Res.-Ofnziers, die Herr Terseglav be-kleidet, nicht vereinbar sei, wenn im „Slovenec" gevvisse beleidigende Artikel erscheinen, auf Grung von In-formationen und Erkliirungen seiteUs der Vertreter des Herrn Terseglav vollstiindig unbegriindet ist, da Herr Terseglav als Mitarbeiter nicht das Recht besitzt irgentwelche Notizen zu inhibieren." Nachdem die Sekundanten des Beleidigers erkliirt haben, bezti-giich der zu erfolgenden Erklarung sich bei ihrem Clienten Instruktionen ein-holen zu mussen, wird die Sitzung um 11 Uhr unterbrochen. Fortsetzung der Sitzung um 2. Uhr 30 Min. Die Sekundanten des Beleidigers geben die Erklarung ab, dass sich ihr Client auf eineZuriicknahme desArtikels in der Z eit un g nic h t einlassen konne. Nachdem sich diebeiderseitige Vertreter dahin geeinigt haben, dass die erfolgte Beleidigung keine der-artige ist, dass die Austragung nur mit WarTen notwendig ware, wird die Sitzung unterbrochen, um n o c h m a i s den Versuch zu machen, eine friedliche Beilegung der Angelegen-cheit zu ermoglichen."
Ker so ostali brezuspešni vsi poskusi, da bi jaz revociral svoje proti g. Terseglavu naperjene žalitve, pri-obČene v „Slovenskom Narodu" dne 6. t. m., so se obojestranski zastopniki v torek, 23. t. m. ob polupetih zopet sestali, da končno definitivno rešijo Častno afero med mano in g. Terse-glavom. Zapisnik te zadnje seje se glasi:
„Nachdem nach wiederholten Ver-suchen eine friedliche Beilegung der Angelegenheit herbeizufiihren durch den Herrn Pustoslemšek verweigert wird, er nur auf der Austragung mit Waifen besteht, andererseits der Herr Lt. i. d. R. Terseglav auf Austragung der Angelegenheit mit dem Waffen nicht ein-geht, uberdies wie in der zweiten Fortsetzung des Protokolles vom 21.
April ersichtlich ist eine Austragung dieser Angelegenheit mit Warten von den beiderseitigen Vertretern als nicht unbedingt notwaadig eraohtet wird, legen die Vertreter ihre Mandate nie-ner und iiberlassen die Ordnung dieser Angelegenheit ihren Mandanten."
Konštatujem, da mi je urednik „Slovenca", g. Fr. Terseglav, poslal 8. t. m. svoje zastopnike, konštatujem, da mi je nato kratkim potom odrekel satisfakcijsko sposobnost, konštatujem, da se je potem, ko mi je častni svet ces. in kr. pehotnega polka št. 27 priznal satisfakoijsko sposobnost, glasom zapisnikazdne 21. t. m. izjavil po svojih zastopnikih, da je pripravljen „die Angelegenheit auf friedlichem \V ege beizulegen", toda samo pod pogojem, „vvennder Beleidiger seine beleidigenden Aeusserungen zuruok-zieht", konštatujem, da jaz nisem ničesar preklical in konštatujem končno, da je g. Tersegav glasom gori priobčenega zapisnika z dne 2 3. t. m. po svojih zastopnikih slednjič izjavil, „dass er auf Austragung der Angelegenheit mit den Waf-fen nicht eingeht!" Priobčujem ta suha dejstva brez komentarja, ker menim, da bi bil sedaj v tej zadevi vsak komentar odveč. — Rasto Pustoslemšek.
— V avdijenci pri cesarju je bil 25. t. m. višji štabni zdravnik v Pragi dr. A. Stare.
— Vojaške vesti. Polkovniki so postali V. Mast pri 27., Anton Brixi pri 17. pešpolku in Jos. Kozak pri 4. topničarskem polku. Podpolkovnik je postal poveljnik 8. lovskega bataljona G7ido Novak. Majorji so postali Vendelin pl. Cole-rus od 17. pri 67., Tomaž BeneŠ od 27. pri 14. pešpolku in baron Spiegelfeld od 4 pri 12. topničarskem polku. — Stotniki 2. razreda so postali nadporočniki Alb. Sc h aut ler pri 17., Rihard Birnbacher pri 27., H. vitez Ziernfeld pri 17. in R. Kleinoscheg pri 27. polka. — Nadporočnika sta postala Al. Kanovi c h pri 17. in Artur B r o s i h pri 97. polku — Pri deželni brambi so postali majorji Hugo Schaffer od 27. pri 8. bramb. polku, G. Kauba od 35. pri 27. in V. Latošnskv od 27. pri 26  brambovskem polku.
— Iz policijske službe Kon-ceptni praktikant pri tržaški policijski direkciji Ivan Mraz je imenovan za prov. policijskega koncipista in premeščen v Šibenik k okr. glavarstvu.
— „Slovencu11 v odgovor. V
četrtek je napadel „Slovenec" g. Z a m 1 j e n a, Čevljarskega mojstra v Ljubljani. Češ da agitira za župana Hribarja, ker bi se rad s tem rešil knefu-e in trinožnega stola in daje v trgovski zbornici samo kimovski junak. Odgovarjamo „Slovencu": G. Zamljenu ni prav nič potreba, da bi se rešil kneftre in trinožnega stola, ker izvršuje v svojo in svojih odjemalcev popolno zadovoljnost svoj obrt. Drugače je pa s Kregarjem. Ta bi se rad rešil lustrov in moštranc, ker mu preslabo gredo v denar, zato bi rad prišel na Dunaj, da bi si opomogel. Kar se tiče trgovinske zbornice, je g. Zamljen vsaj toliko naredil kakor tako hvalisani Kregar, kateremu morajo vsako besedo poprej napisati, predno jo izpregovori, zato pa čveka potem, kot bi rezal otrobe. Kateri obrtnik se naj potem zavzema zanj, ko je vendar jasno, da ne bo nikdar nič storil ne za obrtnike in ne za delavca, ko bo stal vedno pod komando dr. ŠusterŠiča! Zato se obrtniki z opravičeno zaupnostjo obračajo na župana Hribarja, ki ga bodo 14. maja vsi volili!
— „Bomba Je počila!14 Tako je šlo od ust do ust v torek na večer, ko je prinesel „Narod" senzančni uvodni članek: „Od kod imaš svoj milijon?" — Po vseh občnih lokalih, po čitalnicah, da, v vsaki slovenski obitelji, koja se zanima za javno življenje, se je razpravljalo edino to vprašanje: „Kaj bode dr. Susteršič na to odgovoril?" Z največjo napetostjo in radovednostjo je pričakovala vsa Ljubljana „Slovenca" na večer drugega dne, želeč dobiti pojasnila v tej „čudno zamotani zanki." A ni ga dobila; kajti oni odgovor, skrit, akoravno na prvem listovem mestu, pod Še navadno frazo: „volilni boj" vendar ni zadovoljiv! Zadnji stavek je pa kar kratko rečeno „smeino naiven!" Sicer pa se mora konstatirati, da je „Slovenec"
sredo večer napravil izvrstno kupčijo, ker vsi listi so bili kar naenkrat'razprodani, a čitatelji razočarani.
Skitalec.
— Prvi zanlnlk. Tukajšnja lokalna organizacija sooialnodemokra-tiČne stranke je sklenila, da ne praznuje prvega maja za delavski praznik, ampak iele 14. maja. Pač pa priredi 1. maja shod in komers.
Verdijev „ftosjoftep". Za
prihodnja dva velika koncerta „Glasbene Matice" V er d ij e v „Reijuiem" se vstopnice že dobivajo v trafiki gospe Šešarkove v Šelenburgovih ulicah. Ker bo to izvajanje „Glasbene Matice" pomenjalo velik glasbeni dogodek v Ljubljani, katerega naj bi pač nihče ne zamudil, in ker je gotovo pričakovati obakrat najmno-gobrojnejšega obiska opozarj smo vse slovenske kroge in stanove, da si pravočasno osiguraj o sedeže.
— Umrla je v Četrtek gospa Ana Drmptaroj. Hrastnik v 29. letu svoje dobe. N. v m. p.!
• — ilieuski »Sokol11 priredi 2.
oziroma 9. rožnika z javno telovadbo spojeno veselico. Ker je čisti dohodek namenjen skladu vsesokolskega zle ta v Pragi, prosijo se ostala narodna društva, da se izvolijo blagohotno ozirati pri njih prireditvah na omenjeno veselico.
— Ma adreso deželnega odbora in načelnika ceztnega odbora za lJubl|aneko okolico. Pred nekaj leti popravljala se je z velikimi stroški občinska cesta, ki veže obČ. Polico in del občine Grosuplje s kolodvorom na Grosupljem Načrt za to cesto napraviti je dal odbornik cestnega zastopa župan in deželni poslanec Košak. Kako imenitno je ta cesta izpeljana, se je že takrat opisale in se je s tem povedalo, kak mojster je Košak pri cestah. Skozi Stransko vas napi a vil je tako strmo pot, da nimamo sploh na Kranjskem veliko bolj strmih klancev. Ta cesta seje uvrstila ali se šele bode med okrajne ceste. Pred nekaj dnevi smo videli, ko je ta klanec meril in zabijal kole neki gospod in-žener iz čegar sklepamo, da se hoče ta klanec zopet znižati, ker tega sam ni hotel storiti. Že tačas. ko se je ta cesta delala, seje vsakdo čudil, da seje dovoli za tako izpeljavo ceste potrebni denar. Ta klanec je trikrat toliko stal kot cela 2 km. dolga cesta. In če se ta klanec zopet za 1 meter poniža, komu bode s tem pomagano ? Samo tistemu, ki bode pri tem delu kaj zaslužil, to je edini odgovor. Prosimo torej, predno se za ta klanec potrebni kredit dovoli: Slavni c. kr. deželni odbor naj pošlje svojega zvedenca na lice mesta in naj pregleda, če ne bi bilo bolje to delo opustiti in isto cesto preložiti kje, kar vsak razsoden človek na prvi pogled vidi in kar bi manj stalo, kakor pa ponižanje tega nepotrebnega klanca. Gospoda načelnika cestnega odbora in pa Košaka naj se pa poučita, da mi ne p ačujemo tako visoke cestne naklade za okrajne ceste, da bi se s tem denarjem na tak nepotrebni način trosilo, samo da se trmoglavosti Košaka ugodi. Govori se sploh, da so okrajne ceste v našem okraju zelo v slabem stanju. Kaj bi ne bile, ker so vsi cestarji bodisi okrajnih, deželnih ali državnih cest več kot manj v Košakovi privatni službi. Ene rabi za politične agitatorje, druge pa, da mu dovažajo v njegovo mlekarno mleko. Zraven tega pa ima Košak še toliko „častnih" dobro plačanih služb, za katero vsako se bojuje z vsemi sredstvi, da je ne zgubi. Davkoplačevalci ljubljanske okolice pa bodo pri prihodnjih volitvah cestnega ' odbora pač sebi dobro storili, da Košaka več ne volijo, naj si le ogledajo njegovo delo imenovane ceste, potem naj o njegovi zmožnosti sami sodijo. Ko bi bili še za Marije Terezije časov, dobil bi prvi red za svojo bistroumnost pri cestnih stavbah. Poživljamo torej tem potom še enkrat merodajne oblasti, da se ta cesta popreje pregleda in interesiram posestniki pokličejo k razpravi na lice mesta. — Več davkoplačevalcev.
' — Sadjarzkl tete) na rutinah pri LJubljani, se je vršil dne 25 t. m. po napovedanem programu. Dopoldne je v poljudnih besedah predaval deželni komisar za vinstvo in sadjarstvo g. Fran Gombač o fizijologiji sadnega drevja, o vzgoji podlag in ključev, o sredstvih za zboljšanje sadnega prevleka, o oskrobovanju sadnega drevja, o obiranju in hranjenju sadja, o pokončavanju sadnih škodljivcev ter o drugih za sadjerejca neobhodno potrebnih vedah, g. mlekarski nadzornik J. Legvart pa o pomenu in snovanju sadjarskih in mostarskih zadrug. Popoldne je g. Gombač praktično demonstriral cepljenje, sajenje, obrezovanje ter formiranje dreves. Udeležencev je bilo 26, največ iz Ljubljane ter ljubljanske okolice: navzoči pa so bih' tudi posestniki iz drugih krajev, kakor z Vrhnike, Grosuplje, Domžal, Godoviča, Mengša ter iz Smarce pri Homcu. U deležniki so spoznali koristnost tega tečaja in so hvaležni gg. prirediteljema, ki sta jim dala pouka o temeljnih pojmih sa-djereje.   Takega pouka je posebno
treba spomladi, ko je največ dela s sadnim drevjem. Složno seje poudarjalo, da na Kranjskem, zlasti v bližini Ljubljane in v mestu samem manjka potrebnega znanja o sadjereji, dasi je tu precej sadnega drevja Želeti je zato, da bi se pr rej ali dnevni tečaji večkrat in tudi ob drugih letnih časih. Graščinsko posestvo na Fužinah se za take tečaje zelo usposablja, ker nudi dovolj demonstracijskih objektov, pa tudi ni predaleč od Ljubljane Na povabilo g. J. Legvarta so si udelež-niki ogledali še hleve in Živino na graščinskem posestvu, ki se bo priredilo letos za učne namene. Proti večeru se je končno razkazalo ude-ležnikom v Marijanišču nasade pritličnega drevja, naprave za kurjerejo ter hleve. Minul je tako dan, ki smo udeleženci ž njim prav zadovoljni. —
Udeleženec.
— Zopet ae je opekel otrok.
Na materino povelje je 71etni posestnika sin Janezek O delni k v Rebri, okraj Brdo, zažgal na njivi kup listja in drugih smeti. Gorelo je do popoldneva. 3 in pol leta stari sinček Peter je vzlic očetovi prepovedi sam šel na njivo k ognju ter se okolu njega toliko časa sukal, da se mu je vnela obleka. Na krik je prihitel oče in ga nesel domu, kjer je otrok še tisti dan umrl.
— Slovenskega planinskega društva podružnica za kranjski Okraj. Velika veselica na korist bodoče Prešernove koče bo dne 2. (v slučaju slabega vremena) dne 9. junija t. 1. v Zvezdi v Kranju. Prosimo vsa p. t. društva, naj blagovolijo vpoštevati omenjeni dan, ter določijo ev. veselice na poznejši Čas, da se doseže popolnejši gmotni uspeh.
— Zdravilišče na Bledu. Pred kratkim smo pisali, da nameravajo na našem krasnem Bledu ustanoviti zdravilišče in da se tamkaj misli naseliti domačin zdravnik dr. J. Benedek. To namero je iskreno pozdraviti. Dodajemo, da si je dr. J. Benedek — kakor čujemo — stekel v Bosni in Hercegovini, kjer je dosedaj služboval kot vojaški zdravnik, lep glas in obširno prakso ter mu je le želeti, da bi uspeval tudi v domačem kraju.
— Insolventen postal je Dav.
F r a n č i č, trgovec v Novem mestu, v Komnu na Goriškem pa trgovec Andrej Kuhanja.
— Veliki vinski spomladanski semenj v Krikom. — D očim je bila
vinska kupčija pretečeno jesen jako živahna, zlasti v krškem okraju, je po zimi vsled hudega mraza in močnih žametov popolnoma ponehala Sicer je že prav veliko vina razprodanega, zlasti v bližnjih občinah, vendar ga je še vedno dosti dobiti in sicer ne samo pri večjih posestnikih, marveč tudi pri malih kmetih. Desedaj neprodana vina so se po zimi lepo udelala in očistila in zato je sedaj najugodnejši Čas, da se jih vinogradnik iznebi, da mu jih ne bo treba pretakati in sodov vedno dolivati; za gostilničarje in vinske trgovce bo pa majnika najprimernejši čas, da se z dovoljno množino dobrega vina do jeseni založe. Zato se priredi meseca maja in sicer v nedeljo, 5. maja ob desetih dopoldne javen spomladanski vinski semenj na vrtu gos.p Gregoriča v Krškem. Cena vinu so sedaj Še zmerne, po 46 — 54 vinarjev, a pozneje bodo znatno poskočile. Želeti bi bilo torej, da gostilničarji in vinski trgovci v prav mnogobrojnem številu ta semenj po8etijo. Na ta semenj prineso seveda, kakor navadno, tudi sosedni Spodnje-štajerci svoja vina naprodaj. — Ob tej priliki bo tudi razgovor o sredstvih v svrho boljšega razpečavanja domačega pridelka tudi v tuje kraje. Zato pa naj ne pridejo na ta semenj samo oni posestniki iz krškega in novomeškega okraja, ki imajo vina naprodaj, marveč tudi taki, ki so že prodali, da izreče vsak svoje mnenje, pa tudi, da se lahko s kupci eventualno že sedaj za prodajo prihodnjega vinskega pridelka zgovore. — Omeniti moramo Še, da gre en zju-trajšnji vlak z Zidanega mosta proti Zagrebu ob 8. uri 35 minut, ter dospe ob l,t 10. v Krško. Iz Krškega pa gre popoldanski vlak ob približno l/44 ter ima v Zidanem mostu takoj zvezo z brzovlakom, ki pride ob !/25 popoldne v Ljubljano. Tako lahko LjubljanČanje, Gorenjci in Nolranjoi vse v enem dnevu opravijo, ne da bi jim bilo treba kje prenočiti, odnosno predolgo Čakati na Zidanem mostu, ker s 1. majem se vpelje nov poštui vlak, ki odide ob 1 ,8 zjutraj iz Ljubljane ter bo imel takoj zvezo s y29tim vlakom v Zagreb.
— Fotona bramba v Mokronogu bo praznovala 29. junija svojo 251etnico. Okrožna bratska društva se tem potom prosijo, da ne prirede omenjeni dan veselic.
— Vojaški nabor v Cerknici. Predstavljenih je bilo 100 fantov, potrjenih k vojakom pa 25.
— Ustrelil 80 Je 51 letni umobolni posestnik Anton Bratuš iz Velike Pristave pri Postojni. Ustrelil se je v vrat.
— Ia lagorla ob Savi. Zagorski dopisnik se zaganja v sobotnem
.Slovencu" v socijalne demokrate posebno pa v liberalce Samoumevno ima namen, predstavljajoč jih „Slo-venčevim" bralcem kot največje raz grajače in hujskače, da bi jih spravil ob dobro ime. Pravi namreč, da so se od liberalcev najbolj odlikovale (bilo je samo četvero navzočih) v „Slo-ven." dopisu omenjene osebe s tem, da so meke tale. Vprašamo pa dopisnika, kam je dal tisti dan oči in ušesa, (gotovo so ga sladke obljube Povše-tove omamile) daje slišal dotične osebe meketati Z Pač pa se je moralo smejati vse ljudstvo burnim prizorom, kako je čemŠeniški kaplan Ocepek hodil po železnici gor in dol, lovil došle backe in jih vlekel v dvorano, v kateri se je vršil shod S. L. S., iz-venšolski otroci pa jih spremljali z bee-bee vpitjem, kar je pa dopisnik namenoma pozabil. Vprašamo dalje, kdo da je večji hujskač? Gotovo bo dopisniku znano, kdaj da so bile občinske volitve v Kotredežu. Takrat sta se odlikovala najbolj kaplana Podbevšek iz Zagorja in Ocepek iz CemŠenika, ki sta hujskala voiilce zoper župana. Zato sta jo tudi dobro skupila. Namesto da bi šel zagorski kaplan po volitvi proti domu, pri-krevsa šele pozno v noč v neko gostilno tako pijan, da je vse cvetelo okoli njega. Sirokoustil se je tolik o Časa, da se jih je od gostov prav gorkih nalezel ; Šele potem jo je od-kuril domov. Končno pravi dopisnik, da so napadenci spravili sokolsko društvo v slabo luč. Smešno! Povemo mu, da sokolsko društvo ni politično, ampak telovadno društvo, zatorej odklanjamo vsak napad črne garde, kakor se je že zgodilo raz lece. Mislimo, da  zadostuje  toliko za sedaj.
Opazovalci.
— Nevaren vlomilec. Pred
celjskim porotnim sodiščem je stal predvčerajšnjim in včeraj 47 letni Jos. O set iz Šd. Jurja ob južni železnici. Oset je kradel po Tirolskem, Solno -graškem. Štajerskem. Koroškem in Primorskem, ne da bi ga bili kdaj zasačili, dokler ga niso prijeli 7. septembra lanskega leta, ko je izvršil roparski napad na 83 letnega dekana v Wildona na Štajerskem. Oset je pričel svoje rokodelstvo s lt>. letom in je presedel v ječi 21 let in 2 leti in pol v preiskovalnem zaporu. Od aprila 1905 do septembra 11*06 je izvršil 12 vlomov v gradovih, župniščih in cerkvah. Pri tem je ravnal po posebni metodi. Dan pred tatvino si je vso situacijo natanko ogledal: ko je šlo zvečer vse spat, zapomnil si je po razsvitljenih oknih stanovanja, v katerih so prebivali ljudje, sezul čevlje, stopil po lestvi do okna, — navadno veznega — izrezal kos šipe in skozi odprtino segel z roko po zapahu in odprl okno. Ko je bil v poslopju, je naJDrej odprl vezna vrata, v katerih je bil navadno ključ. To je storil, da je zbežal, če so ga začutili. 17. decembra 1904 je prišel Oset iz prisilne delavnice v Messendorfu pri Gradcu. S 56 kronami se je potikal po alpskih deželah, dokler ni 23 aprila 1905. prišel v Trst. Tu je našel v parku pred južnim kolodvorom pijanca, kateremu je vzel 160 K in odšel takoj iz Trsta. Sredi junija 1905 je prišel v Woll\berg na Koroškem. Tu je vlomil z nekim baje neznanim mizarskim pomočnikom v grad Kirchbichl, kjer je pre-iskal več sob in odnesel vrednostnih reči za 600 kron. 28 julija leta 1905. je pa vlomil v grad Fischhorn na Solnograškem, kjer je po svoji metodi nakradel po sobah vrednosti za 3.380 K. Od tod se je peljal v Budimpešto, kjer je ves plen prodal nekemu Židu za 2000 K Zdaj je imel Oset dosti denarja za nekaj Časa. V noči od 2. na 3. marca 1906 je pa v Gorici vlomil v vilo Liebenwald grofa Kristalnika in odnesel za 350 K vrednosti. 6. aprila 1906 je vlomil v grad Stadelhof pri Št. Vidu na Koroškem in vzel seboj za 1500 K vrednosti V Farški vesi pri Prevaljah je vlomil v noči od 7. na 8 aprila v župnišče, a ni dobil nobenega denarja, zato je vzel več obleke župnikove. 14. aprila je vlomil v župnišče v /ačah na Štajerskem. Ko je stikal v župnikovi spalnici, zbudil je župnika, zato je hitro odnesel pete s 158 K v torbici Torbico so našli na to blizu cerkve, zraven nje pa zalepko, adresirano na Oseta v Štoreh in zastavni list za grebške zastavljalnice. Ta zalepka in zastavni list sta pripeljala oblastva na sled vlomilca. Ker je Oset vzei v žicah tudi dve rentni obligaciji, na katerih je bila pripomba: „Ubožna ustanova knezoškofa Napotnikau, jih Oset ni mogel porabiti, zato jih je vrnil župniku z dostavkom: „Uboštvo respektiram". Ko se je nekaj časa klatil Oset po Hrvatskem, je 29. jul v Worglu na Tirolskem vlomil v kal-varijsko cerkev in odnesel iz dveh nabiralnikov 26 K. 7. avgusta je v Salmovem gradu Novo Celje pri Celju ukradel vrednosti za 1100 K. Večino teh reči je zastavil v Zagrebu. 30. avg je vlomil v župnišče v Vojniku, a vzel le par čevljev seboj. Pred vlomom se je preoblekel v faro viki šum. ' pri čemer mu je padla is obleke nje-
gova delavska knjižica in nekaj redi, ki jih ie ukradel v Novem Celju. Na ta način so dognali, da je izvršil tam ▼lom Oset. 1. septembra je vlomil v St. Pavlu pri Preboldu. Odnesel je nekaj okoli -"»00 K. Ker je neprestano hodil po župni ko vi spalnici, se je župnik zbudil in prepodil tatu. 7. sept. je prišel v stanovanje dekana v Wil-donu. Ker je delal preveč šuma in stikal za denarjem, katerega je veliko pričakoval, zbudil se je dekan in skočil po konci ter prižgal električno luč. Nastal j*» kratek boj med njim in tatom, vendar je dekan mogel pritisniti na električni zvonec in poklicati ljudi Koje Oset Čul glas zvonca, je zbežal, a že čez pol ure SO ga vjeli pri Gradcu. Oset je bil ob80Jen na 9 let ječe zaradi tatvine in zaradi tatvine iz navade, oproščen pa roparskega napada dekana v \Vildonu\
— Bogat ribji lov so imeli v četrtek barkovljanski ribiči. Ko so hoteli potegniti iz morja okoli 400 metrov mreže, ki je ležala čez noč v vodi, morali so rabiti vso previdnost, •da se jim vsled velike teže ni vsa raztrgala 12 ur so rabili, da so jo vso izpraznili. Tsega skupaj so izvlekli Lo kvintalov rib.
— V pijanosti j© skočil v Trstu s I. nadstropja na ulico 2Sletni krčmar Fabris. Ker imajo pa pijanci srečo, se Fabris ni več pobil kakor nekoliko na nosu. Odvedli so ga v opazovalnico za umobolne.
— BrezsrČneii. kletno Karolino Caligaris v Trstu so domači tako pretepali, da se ji po vsem telesu poznajo udarci, vrh tega ji je pa eden izmed njih vrgel po nogah goreč špirit in jo tako ožgal, da je morala v bolnico. Proti brezsrČnežem nastopi sodišče.
—- Z odra Je padel v Trstu 28-.letni elektrotehnik Franc Oberlik. Zelo se je poškodoval.
— Za poškodbami ]e umrl delavec Josip Medved, ki se je ponesrečil v plavžu v Skednju pri Trstu.
— Slov. akad. društvo ,Ilirija(
V Pragi je izvolilo na svojem IV. rodnem občnem zboru dne 22. t. m. sledeči odbor: jur. Drago Marušič, predsednik: techn. Gvidon Gulič, podpredsednik; techn. Drago Justin, tajnik; techn. Viljem Kukec, blagaj nik: techn. Alfonz Hrovatin, knjižničar : techn. Vekoslav Lušin, arhivar ; techn. Svetko Martelanc, gospodar. Preglednika: phil. Zvonimir Bernot in jur. Lenart Lotrič.
— Mednarodna panorama „Pod
Trančo" nas popelje prihodnji teden od Trsta po vsej zanimivi Dalmaciji do Kotora.
— Cepljenje Počenšis 16. maj-nikom t. L se bodo vsak četrtek popoldne ob treh brezplačno stavile koze v veliki dvorani ^Mestnega doma*.
— Kako se izvije iz klešč
Igrala sta v neki gostilni dva gosta marjaš. Pri igri je imel srečo oni, ki je imel v žepu že itak dovolj denarja, a njegov soigralec pa, ki se je se za onih par beličev, s katerimi je prišel v gostilno, hudo tresel, je imel skoz-inskoz smolo. Slednjič dobi vendar še precej dober list, katerega mu je nasprotnik zasolil s „kontrou. ta da nazaj „rea in tako je šlo dalje do najvišje stopnje in začela sta usodno igro, katere konec je bil, da je bogatejši zmagal in zahteval takoj denar, katerega mu pa njegov revnejši soigralec, katerega pa sicer ni poznal, ni hotel dati, češ, le igrajva še dalje, bom že nazadnje plačal. S tem pa oni ni bil zadovoljen in očital mu je. da nima denarja. Pri tej debati sta zrastla do stropa in pri tem potegne petičnik iz žepa denarnico ter pomoli siromašnejšemu pod nos par desetakov, češ, jaz imam desetake, vi pa Še krajcarjev ne. To je pa tega tako razburilo, da vzame klobuk, skoči pokonci in začne kričati: „ Je to kakšen denar, Čakite Čez pet minut vam prinesem polno pest desetakov" in odšel. Igralec je potem čakal in čakal, želeč, da bi ga uigral še za one bankovce, a ker navedenca le ni bilo nazaj, se je strastnemu igralcu šele zasvetilo, da ga je na ta način pustil obsedeti in piti na medvedovo kožo.
— Ob Streti J se je snoči okoli 7. ure prostak ces. in kr. 27. peŠpolka Robert Schaden, ko je stal na straži na vojaškem strelišču s službeno puško v levo nogo pod kolenom in se močno poškodoval, nakar so ga prepeljali v garnizijako bolnišnico. Se je s tem li hotel napraviti za vojaški stan nezmožnega. aH je bila to le nesreča, ni znano.
: — MoajO si |e zlomil danes ponoči v topničarski vojašnici konj, ki se je od vezal in ušel iz hleva. Konja so potem pobili in je prišel ponj konjski mesar Stuckler.
. - Belavako glbanlo. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora
v Ameriko 40 Hrvatov in 5 Slovencev. V Heb je šlo 70, v Prusijo 26, na Westfalsko pa 70 Hrvatov.
Izgubila je neka gospodična
zlato zapestnico, vredno 30 K.
lakaz društvene
______________ ,   V službo se
sprejmejo:"* 2 poslovodja, 2 knjigovodja in korespondenta, 1 konto-rist, 8 pomočnikov   mešane stroke,
3 pomočniki špecerijske stroke, 1 pomočnik     manufakturne stroke,
4 pomočniki modne in galanterijske stroke, 1 kontoristinja, 1 prodajalka,
2 učenca. — Službe iščejo: 4 knjigovodji in korespondenc, 3 konto-risti, 14 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 2 pomočnika, modne in galanterijske stroke, 12 kontoristinj, 3 blagaj uioarke, 6 prodajalk. — Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mah' odškodnini.
— Delovanje mestne posredovalnice ta delo ln stanovanja.
Mestni trg štev. 27, telefon štev. 99. Od 12. do 25. aprila je dela iskalo 16 moških in 31 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponuđeno 23 moškim in 35 ženskim uslužbencem. —
V 53 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. januarja do '2b aprila je došlo 919 delojemalcev in 1041 delodajalcev. V 574 slučajih se je delo sprejelo. — Delo dobe takoj moški: £ ključavničarja, 1 pečar, 1 krojač, 1 vrtnar, 3 vrtni delavci, 1 laborant, 9 trgovskih slug, 2 gostil, slugi, 2 kočijaža, 13 konjskih hlapcev, 4 delavci, 1 hišni sluga. Ženske: 2 Šivilji, 5 natakaric, rač. in pomožnih, 2 gostilniški kuharici, 16 gostilniških deklic, 3 orožnilke kuharice, 6 sobaric, 7 kuharic, 27 deklio za vsako delo, 3 deklice k otrokom,
3 strežnice, ti tovarniških delavk, 5 dekel za kmetsko delo. Vajenci za fotografski in strojarski obrt.— D ela iščejo moški: 1 knjigovodja, 2 skladiščnika, 1 strojnik, 2 pisarja, 1 logar, več pisar, slug, 1 oženjen kočij až, 1 majar; ženske: 1 otroška vrtnarica, 2 trafikantinji, več prodajalk raznih strok. — Oddati je razna stanovanja in več meblo-vanih mesečnih sob. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
* Najnovejše novice. Donava
je stopila čez bregove v spodnjem   toku  ter  provzročila poplave.
V hudi nevarnosti je bolgarsko mesto
Vidin.
— Užaljeni Wolf. Bivši posl. \Volf toži Schonererjevo glasilo „Asoher Nachr.u, ki m a je očitalo, da je zahteval od vlade podporo.
— Sklobasamisejezastru-pil v Budapešti profesor Vajda z ženo in 16letnim sinom. Mož je umrl, žena in sin pa sta v bolnišnici.
— Dunajski Čehi si ustanove splošno nadaljevalno šolo.
* Vera in — hlače. Krojači v New Yorku so imeli nedavno veliko zborovanje, na katerem so sklepali, ali bi ne kazalo zopet vpeljati hlače dokolenice, večina pa je pri tem tožila, da si je današnji m uski svet tako pokvaril noge, da so za kratke hlače pretanke. Zborovanje je porabilo glasilo londonskih krojačev za daljšo razpravo o dolgih in kratkih hlačah. Se v prejšnjem stoletju so se smatrale na Angleškem dolge hlače za — brezverske. Leta 1812. so izdala vseučilišča svarilo, da je vsakega slušatelja, ki bi prišel k predavanjem v dolgih hlačah, smatrati za nenavzo-čega. Osem let pozneje so škofje ukazali, da noben duhovnik ne sme stopiti v dolgih hlačah na prižnico. Metodijski pridigar Rey Huab Bourne pa je celo izjavil, da nihče ne pride v nebesa, ki je na svetu nosil dolge hlače.
* Kako živilo voditelji socialistov. Socialist Lassalle je dobival od grofice Hatzfeld dosmrtno penzijo v znesku 7000 mark. Ubit je bil v nekem dvoboju, ki ga je imel radi neke deklice. Bebel živi v razkošju ter je posestnik velikega premoženja. Volmar ima krasno vilo; Dik ima več dohodkov nego nemški državni kancelar, Liebknecht je samo za urejevanje lista dobival 72.000 mark; propagatorji socialne demokracije dobivajo po 5, 6 in 7000 mark na leto. Vse to se jemlje iz davka, ki ga plačujejo delavci, ki je leta 1904. dosegel 20 milijonov mark. Neka sod-nijska preiskava je dokazala, da je n. pr. posl. Fochter vzel iz strankine blagajne devet tisoč mark, da je z njimi poplačal svoje privatne dolgove.
V tiskarni berolinskega socialističnega lista „Vorwartsu (ki ga je urejeval Liebkneht) ne drži se ni 8urno delo, ki ga hočejo socialisti izvojevati za druge, niti nedeljski počitek. Delo se ne prekine niti ponoči; toplota rotacijskih strojev doseza 28 stopinj. Medtem prinaša ta list na leto 600.000 mark čistega prihodka. To je povsem kapitalistično podjetje pod zastavo socializma.
* Proti duhovniškemu šolskemu nadzorstvu V pruski zbornici se je zopet razvilo vprašanje e nadzorstvu v ljudskih šolah. Liberalni in napredni elementi protestujejo proti temu, da se prepušča nadzorstvo šol duhovnikom. Splošno je mnenje, da si duhovniitvo v taki službi zagotovi
prava, ki mu ne gredo ne po socijalnom stališču, ne po izobrazbi, zakaj duhovniitvo nima nikake pedagoške izobrazbe. Duhovniku manjka v prvi vrsti psihološka in metodična izobrazba. Nadeoasko službo izrabljajo duhovniki v svoje sebične namene s nekakim gospodovalnim Ionom. To je najbolj opažati v soških knjižnicah, kjer manjkajo vsi spisi o fiziki, naravoslovju, geografiji ia sploh o modernem znaastvu. Župnik, ki ima nadzorstvo nad šolo, se smatra za gospodarja iole, a učitelj mu je le gost — Vse to velja ie v večji meri tudi pri nas, kjerkoli gospodari pri krajnom šolskem sretu duhovnik.
* nopar V pokOjUU Zloglasni ma roški ropar Raiznli se je naveličal razburljivega roparskega življenja ter sklenil iti v pokoj in se posvetiti — kupčiji. Naseliti se hoče v Evropi, in sicer v južni Španiji, da uživa v miru sadove svojega trudapolnega življenja. Njegovo premoženje se ceni na tri milijone. Njegovi prijatelji so odpotovali na Špansko, da najamejo ladjo z zanesljivo posadko, ki naj prepelje roparjeve zaklade v Evropo. Celo sultanovo brodovje — sestoj eče iz dveh ladij — pa preži neprestano, da bi Raizuli z naropanimi zakladi ne uiel iz dežele.
* MUiJariarJove make. Mehi-
kanski milijardar Pedro Alvarado je že dvakrat ponudil svoji očetnjavi, da ji poplača vse dolgove, a država je obakrat ponudbo odklonila. Sedaj je ponudil državi 40 milijonov za zdr-ževanje polka, ki bi naj iztrebil In-dijanoe. Alvarado je sploh čuden gospod. Svoji pokojni ženi namerava postaviti spomenik, za kar porabi 40 centov čistega srebra. Pred 20 leti je bil Alvarado ubog rudar, ki je služil na dan 3 krone. Našel pa je bogate srebrne žile, in danes ima na teden 4000 kron dohodkov ter je skoraj najbogatejši mož na svetu.
* Francoeka vseučilišča. Francoska vseučilišča imajo v tekočem šolskem letu 35 638 slušateljev in 2259 slušatelj i c, skupno tedaj 38.197. Med slušatelji je 33.399 Francozov in 2239 inozemcev, med slušateljicami pa 1364 Francozi j in 1195 inozemk. Potemtakem študira na Francoskem 3434 inozemcev. Po fakultetah se razdele: jus 15 551 (124 žensk); medicino 8297 (796 žensk); lekarništvo 2290 (66 žensk); literaturo 6710 (1105 žensk); naravoznanstvo, filozofijo itd. 6349 (468 žensk). Samo pariško vseučilišče šteje 15.789 dijakov, med temi 7032 juristov, 3369 medioinoev, 4435 mo-droslovcev in 953 farmacevtov. Potem sledi Lyon (2783), Toulouse 2675), Bordeaux (2496), Nancy (1841), Mont-pellier (1752), Lille (1560», Rennes (1498), Aix - Marseille (1269), Dijon (966), Poitiers (962), Grenoble .896), Caen (814\ Besancon (325) in Cier-mont (281).
* Nova razdelitev Dunaja po okrajih. Vsled deželnega zakona z dne 2. februarja 1907. so se dunajski okraji znatno spremenili. VeČina okrajev se je razširilo, in sicer je pridobil 15. okraj 7 ha, 17. okraj 4 ha, 12. okraj 3 9 ha; zmanjšali pa so se: 5. okraj za 5 ha, 14 okraj za 4-8 ha, 19. okraj za 3 6 ha. Seveda se je tudi število prebivalstva spremenilo, tako da je imel po štetju leta 1906. 16. okraj 177.599 2 okraj 158 047, 3. okraj 155 963, lO. okraj 147.190, 9. okraj 109.501, 5. okraj 107.639, 17. okraj 105.165 prebivalcev. Najmanj prebivalcev imajo, kakor dosedaj, 11. okraj 44 412, 15. okraj 46 927 in 19. okraj 47.936. Po novi razdelitvi je imel Dunaj koncem 1. 1906. 1,962.064, a danes ima že precej nad 2 milij ona prebivalcev.
* 8 sablji nad vlak. Na kolodvoru v Kolenfbldu (Ogrsko) je te dni neki brambovski stotnik letal z golo sabljo po progi ter hotel ustaviti vsak vlak. Železniško osobje je takoj uvidelo, da ima opraviti z umobolnim ter so brž poklicali reševalno društvo, ki je z veliko težavo razorožilo zbesnelega častnika ter ga odvedlo v blaznico. Nesrečnež je stotnik Žiga Kiralv iz Munkača.
(Posvećenim pozvečene).
Motto:   „Ni moje kraljestvo od tega sveta —* to Kristusov izrek je, izrek je boga.
Kaj mar mi molitve, kaj maša mi mar, sedaj so volitve, pozabljen oltar.
Pozabljen misale, pozabljen brevir in znane device prijaznih manir.
Naj spoved počiva in proč verouk — bolj važen sedaj je volilni „poduk."
Kot maša volilni bolj svet imenik, sestavljen po nase pošteni laž nik.
Ne Čujemo proženj dui jednih is vio: Voiilce slepiti, to naš je poklic.
Kot sredatvo volilno nam ljuba je laž in Čuti jo mora sovrag in pristat.
Će laž ne zadošča, na vrsti hudir, nebesa in vica, peklenski kvar tir.
Ljubezni do brata nas Kristus uči — prepir in sovraitvo oznanjamo mi.
Laži in sleparstvo, sovraitvo, prepir — to naša deviza, to naš je panir.
Telefonsko m brzoiovno poročilo.
Belgrad 27. aprila. Zastopniki Slo veni,e in Jugoslavije morajo biti neodvisni rodoljubi, jekle • D^ga značaja, trdnega srca in lju bitelji napredka. Proč torej s pobožnimi kimovci in mlačnimi Ja-r ezi Ta je duh čas d prehitel. Brat jo — na noge! Živio Hribar, vrli Jugoslovan!
Belgrajaki Slovenci.
Dunaj 27. aprila. Eben-h o c h o v strupeni Članek zoper koalicijo svobodomiselnih Nemcev, Čehov in Poljakov, ki naj bi potisnila nemške in jugoslovanske klerikalce v manjšino, ni, kakor sodijo različni listi, Čisto iz trte izvit. V mero-dajnih krogih se smatra tako koalicijo kot skoro zagotovljeno, Če bodo omenjene stranke pri volitvah le dosegle toliko mandatov, da bodo imele zadostno moč, uresničiti svoj načrt.
Ounaj 27. aprila. Po gorah okrog Dunaja, na Gornjem Avstrijskem in Solnograškem kakor po vsi južni Nemčiji je zapadel sneg.
Trst 27. aprila. „Piccolo" joka, da izgubi njegova stran ka en Če ne dva italijanska mandata v Istri in to vsled kompromisa med Hrvati in italijanskimi klerikalci.
Lo/ran 27. aprila. Župan Lueger je danes zjutraj odpotoval na Dunaj.
Praga 27. aprila. Mesto in vsa okolica je pobeljena. Ponoči je snežilo. Vsled tega je za nocoj določena ponovitev razsvetljave odpovedana.
Petrograd 27 aprila. Vlada je ustivila izdajanje treh socialističnih listov.
Petrograd 27. aprila rR s sija" je pr.občila senzacijonalen članek, v katerem dolži desnico, da je ravno tako revolucionarna kakor levica. Ta članek je dokaz, da hoče vlada nastopiti proti desnici.
Rim 27. aprila. Kralj angleški je s kraljico dospel v Neapolj.
Poslano.9')
Gospodo Dominiku Rudolfu, župana in krajšemu ielakema nadzornika v Ćrnem vrha.
Podpisani izjavljam, da ste v svojem poročilu na c. kr. okrajni šolski svet v Logatcu z dne 5. februarja 1907 pisali tudi neresnico, in Vas poživljam, da me tožite, ker bode sicer Vaša županska in krajnoiolskonadzorniška čast za en madež bogatejša.
Fran Silvester,
nadučitelj.
•) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Bratje Sokoli!
Jutri v nedeljo, dne 28. t. m. priredi „Sokol" ob ugodnem vremena peiizlet v kroju b smerjo H rastje, Sv. Jakob ob Savi, Dol, Zalog, Devica Marija v Polju, Ljubljana.
Odhod je točno ob 2. popoldne iz „ Narodnega doma".
Bratje! Udeležite se pohoda v Zim največjem števila.
„Na zdar!"
I I^^hIm. wmm\m\tMmwMmmtmmi
ustnico nreonisivfl.
G. J. N. v Idriji. Na Vale pismo naznanjam«, da v Vali icjavi v ponedeljkovi številki 8. N. is lastnega nagiba nismo priobčili imena onega, ki ga dolžite misbfikacije „Notranjea'.
Razširjeno doma6a aeravi.o. Vedno recja [»vpraševanja po »Moll-ovese francoskem i ganja in aoli" dokazujejo uspešni tpiiv tega zdravila, slasti koristnega kot bolesti utešujoce, dobro znano antirevma-Učno mazilo. V steklenicah po K 1 00. Po postnem povzetji razpošilja to mašilo lekarnar A. MOLI«, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJl Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. S iS—6
FRANC JOZEFOVA
Izvrstno odvajalno sredstvo.
Zahtevajte
ilustrovan cenik
podjetja za žarnice
Ideal"
Bogo Pollak
DUNAJ, VI. Willione 34. Cena, lepa svetloba bres inštalacije in
nevarnosti, Poraba l1 4 kr. na uro. 3911 26
Oilastveoe varovane!
1CH DIEM Alleinechter Baleta
A. Tklsf rv is Ppesjfsee H
129—16
Vsako sonaro|aaJo kaznive! Belino pristen fe
Thierryjev balzam
z zeleno »antveDo znamko z nuno. 12 majhnih ali 6 dvoj-natib steklenic ali lika specialna steklenic* ■ patentnim zaklepom K 6'—.
Tbierrvjevo centifolijsko ■azile
za Tte, se tako stare rane, vnetja, poikodbe itd. 8 lončka K H bo. Pošilja >e aamo po
povzetju ali denar naprej
Te  ilve   domači   zdravili ste
kot iiHJtml*! n|>1o«uo znani  in Ntarvnlavni.
Nasiivlja naj se na
lekarnarja A. Tiiierrv v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Zaloge po skoro ▼seh lekarnah. Knjižice s tisoči izvirnih zahvalnih pisem aaatonj ia
poštnine prosto.
Proti zobobolu in gnilobi zoo
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melnsine nstna in zobna voda
ki utrdi dlrsno ln odHtranjuJe n«3prijetno m sapo im osa* t «telaJenle§e z navodom 1 14..
BI gorodnemn gospoda 91. Levstika, lekarnarja v Ljubljani.
Vaaa izborna Melnsine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ost in je neprekosJjiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemn najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite se 3 steklenice Melos, ustne in zobne v o o.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold aangi, mestni tajnik.
Metlika, 94. aprila 1906.
Dež. lekarna ICiL Leusteka
r LJubljani. Rtsljiii cisti št 1
I a« nowoOTatenee?a Fran Joftefovega
'7»hi    rr^r^r- 13—17
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila   in Metoda:
Gospića Lojzka Roš v Hrastniku na Štajerskem K 14 40, nabral g postajenačelnik A v. Ludvik ob priliki sklepa letošnjih strelskih večerov. — Gospod Štefan Klun v Ljubljani
K 8'--Skupaj K 22 40 — Srčna hvala! —
Živeli!
Za g. Bodel, kočijaievo leno, riori-janske ulice 9: Gosp. Jos Ph. Goldstein, optik v Ljubljani] pod Trančo, nabral] K 18'80 — Srčna hvala!
Umrli so v Ljubljani.
Dne 22. aprila : Ivan Umek, gost tč, 64 let, Radeckega cesta 11. Artritis de to rman s.
Dne 24. aprila : Makao Hiršman, delavcev sin, 6 mes., Dunajska cesta 6. Bronchitis basi-laris. — Ana Muru, posestnikova žena, 48 let, Radeckega cesta 11. Dementia. — Josip 8 rak ar, posestnikov sin, 7 let, Cesta na leko 19. IV ricarditis.
Dne 26. aprila: Fran Urilč, svecar, 24 let, je bil na Ambroževem trgu zaboden. —, Marija Halleger, urarjeva, vdova, 74 let, Pred igriščem St. 2. Ostarelo*t
Dne 26. aprila: Helena ZdeSar, dninarica, 64 let, Radeckega cesta 11. Lnpus universaUs.
V dežel ni bolnic i:
Dne al. aprila: Ivan Pavlin, pasarski po močnik, 37 let. J etika.
Dne 23. aprila : Josip Poor, sasebni uradnik, 62 let. Insuffient. valv. aortae.
Meteoraloftltno poročna,
Vitina nad morjaaa 04't   Srednji anćal tla* 786 0 mm
1 *• 1	Cas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	t6.	Vetrovi	Neko
86	9.	7803	10 7	el. Jzah.	oblačno
27	7. ZJL	7219	89	er jjeah.	oblačno
•	*, »op.	7200	16 4	moč. jzah.	oUaeno
male: 114*. — Padavina
Slovenci In Slovenko I No zabito družba sv. Ciril« In Motoda I
♦S*/, »rebrna renta #% avstr. kronska H    .   zlata       .   . . #*•, sirska kronika renta t*.     , zlata
posojilo 4«i. Kranjske 4      posojilo mesta Spljei
s*4%    .      . z*«**'
bos.-herc. iclszniško posojilo 1902 .   . . 4% soika sel. banka k. s.
*%    .      . 1 •
sest. pisma zal. Ost. MpoteČne banke . .
*H% 8«**-  *om   k- 8
ie . s*......
41 ,% zast pisma rnnerst krsnilnke.....
♦V?* sazt pisma ogr. teti*. Sei. hranilnice .   . .
#*'•*/• *• P**- °fr hlP- **n-Iab!. o$r. toksinih io-
ie»nk: a\ dr. ... Pimfm češke in4. banke H prior. tok. *>1ei, Tre<-
Poca*.....
frt prior, dolenjskm sol. . 1% prior. jut. žel. kap. ! . Vt 94^t avstor. po*, aa iel. p. e
BeeZsa.
ft>«ča* es L . * . , S«* l. 1#*4 .... . Saško......
Sorzna poročila
L|zd»l|aaska
„Kreditna banka ¥ LJubl|ani".
Uradni kurzl dun. borze 28. aprila 1907.
Sla«
98 7U 10C16 98 70 117 10 9456 11*70 USHN 10160 10085
100 65
101 — INO
! 01*05
10670
100 76
Lt
, svrasse sip bank« -    ernske a fm. >Oe
» torike.....
gcamfca        srečke . .
?iemoš*e         • • ■
Krakovske         » . •
i^ubljaneke        „ • ■
Mssr. rdeč. kriaa . , .
vfr.    . vi-
Rudolf ovo          * »
^Rlcburike         , • .
i>«*a4ikc k*«a,  » . •
Stsf
Islst bbIszsJgs . » « . t"; Javne Železnice . . &v«tr.-ogrske zasene sem. Hiili kredttKt banke   . . testa    ,       •      . . Živnostenake       ,       . . Prem ogo ko p v ki som. CsViuO 4ipinske rasntan .... ?>r*.&e žei. seet 4rr. ... ^•ma-Muraaivi TrbovslieSM Avstr. orlice tam. . Baibs zta^oiere šatto
98- BO 99 96 9860
116 90 94 36 112 50 9860 104-60 99 85
9970
1C0 -
99- 10
100 06
106-70
99 76
100-— 100—
100--100-
99 90 9875 30376 100 76
210 — Ž58 — 148 60 270 60 282 75 246 •
96 25 '89 60
21 70 487 —
80 —
90 -
strto 75
27-50 63
18-481 -
133 75 f8l 25 1764 —
£62 75 774 — 242 50
72S — j! 607 26 2680-ij 651- -I 269 — !! 668 -H5 —
100 60 10030
100 20
101-
99 76
305-75 100-7b
212 — 264 — 160 50 S80 50 292 75 256 --106 25 190 50 23* 10 447 —
yo~
96 -65-47 75 29 50 73-18 — 491 -
134 76 685 25
1775- -663 75 775 — 243 50 730 — €0825
.590 — 5b2 — 271 — 661 — 148 -
n-40
19-14 83 66 £4-13 17 76 9665 2-52
Žitne oene v BudimpeSti
Dne 28. aprila 1907» Termin*
?ianica
Koruza
■
Ovet
m »J , . aa oktober.   .   . ,
maj ...» maj . . . • jnlfl . . . • oktober     .   . «
•3 rotite, v. 10—15 višje.
50 kg K	880
to . „	9-19
tO . .	764
60 . .	5 70
60 . a	6-74
60 . .	6-88
t
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijatelem ia znancem prebritko vest, da je Boga Vsegamogenemu do-padlo, poklicati k sebi nafto predobro iskreno ljub jeno mater in taščo, gospo
Marilo Florlančlč
soprogo užitninske^a prejemnika
ki je danes ob b. uri zvečer, po dolgem trpljenja,  previđena s sv. zakramenti
Za umirajoče V starosti 7<J let, preminula.
Pogreb nepozabne rajnice bode V nedeljo, dne 28 apri a ob 4. pop. iz hiše Žalosti, Duoajska cesta št. 31, na pokopališče k riv. Križa
Sv. maše sadaŠnice se  bodo brale
v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Drago pokojnicu p ipoočamo v blag spomin.
V Ljubljani, dne 26. aprila 19( 7.
ti4i8 Žalujoči ostali.
Zahvala.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so našega preljubega očeta, oziroma starega očeta, tasta in strica, gospoda
Jurja Oblaka
Obiskovali v njegovi dolgi in mučni bolezni, ob priliki njegove smrti nas tolažili in ga spremili k zadnjemu počitku; lepa hvala tudi za lepe darovane vence in krasno petje
V Litiji, dne 26. aprila 1907 H17 talv|očl ostali.
Teško probavljanje
katar v aolodcu, dyepepzlje< pomanjkanja zlsstl do JodIJ, zgago itd., kakor tudi
kmtari v sapniku,
sasllzonjo. kašelj, hrlpsvozt so one bolezni, pri katerih se
■ai-su*""-^^
po izrekih medicinskih avtoritet rabi z »sobi ti m uspehom. 51—3
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnor-Ju in Petru Laaenlk-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Absolviran
trs. okađemik
i lita služba, =
St 17. Ljnbljan*. Pasta restante.
Sprejme se takoj
šiviljo m učenko
pri gospe Borala,   Wolfove ulice
štev. 5. uio i
Gostilna
npri Raku", na Krakovskem nasipu st. 4 v Ljubljani, se takoj odda na račun. ui5- i
Moćan
konjski hlapec
se takoj sprejme Mesečna plača 80 kron. 1419 1
Zalaga piva Reiningbaus v Šiški pri Ljubljani.
manufak turista
1408 Z
J. Ketar, LJubljano, stari trs.
Ottop talMj. =
1409       ZtM Mesto pri
J. Pflullnu u Bovem mestu
Majhna
z
aa take! adia v Ljubljani.
Pojasnil« daje upravniitvo nSlov. Naroda44.
1S79—3
Orehe, suhe gobe, kumno, oves
ter splob vse deželne pridelke kupole Anton Kolenc v Celju.
647 13
Razne prevode
iz nemščine v slovenščino
cirkularjev, pi*eui in drugih tiskovin oskrbi ceno izvežban  uradnik v tej
stroki.
Naslov Naroda".
v   npravniatvu rSlov.
Ocprcmcčljiuc
pelerine
(za turi^tikc in lev)
iy velblodje dla^e ali lodna, ja gospe, gospode, deklice in
deč^e   u najboljši kakovosti
priporočata
?413- i
CJricar §
^^^= lT)ejac Ljubljana, u'rešernoveuliae9
«e ln iet obstoječa najstarejša Ijublja
iposredovalnica stanovanj in služeH
G. FLUX
Oosposke ulica it 6 1393
fl*«o3 aeztfaeot
kOČiiaia za graščino, sloge h gospodi za Ljubljano, Gorico, Gradec, gospodinjo k nekemu grofu v Trst, več kuharic ln hišen
za tukaj  in  zunaj.   Priporoča se  nekaj prav spietnih natakarici brhkih, urnih, zanesljivih računaric.  s kavcijo  in izpričevali  za poletna in celoletna mesta i. t d
Veitna Ize kolikor možno hitra pofltrriba zagotovljena.
Zunanjim flno'snfn ie oniožitl znamko za odgovor.
Pozor!   Trgovci! novost!
76 koaor aamih novosti fln. poziva po 2 vin. zz prodajanje zz 1 K 10 vin. 88 koaov pripravnik zz kavarne in gostilne po 4 vis. za prodajanje zz 1 K 10 vin. razpošilja vse v lepih kartonih po povzetfu-, ako ae za 6 kron zaenkrat naroči tudi poštnine
prosto.- |. ■ranit, tovarna Ifnags pasiva v Kranj«. 3
Učenca
se krefaifce ebrt sprejme takoj
JOSIP SOJINA »os« šalazezrfov« allct it«v. 5.
Kupčijska hiša
ua najlepiem prostoru, v zelo obiskani tari, blizu tel. postaje, so proda ped
zelo ngodalml pogoji.        1251- 6
Poisve se v upravuistvu „Slov. Naroda".
W Proda se
iteTlu parcela
nasproti kopališča Kolizej v Ljubljani.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1113—4
se odda na Jurčičevem trgu it 3 za avgustov termin.
Vpraša naj se v prvem nadstropju tam pri gosp. Stuppanu.        1400 2
▼  Ljubljanskem  predmestju se proda ali odda v najem
lr i » et
v ' kateri se nahaja dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom pod
ugodnimi pogoji. 1416—1
Vprafta naj se pod naslovom nhiša 2000", poste restante Ljubljana, do 15. maja.
t   f t
!SUKNA
1 In modno Moto za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno v )tumpolCtt
na Češkem. Tvornlske cene. S Vzorci franko.
Pohištvo, tapetniško blago ^^^^^ in izdelke ^^^^=
priporoča
Puc & dr., Ljubljana.
uu 1 Sodnijskegulice.
Klavirji in šobna oprema na obroke.
Prlporoftamo svoja priznano O
izborna kolesa M
pO raznih oenah.Vedno v zalogi O tUdI Z© rabljena kolesa.   ^    ,^ Q
Sdine zastopstvo g
najbolj slovitih tovarn
Durkopp & Co., - -Oester. Waffenfabrik
Styria tovarna za kolesa
(fack t Ca.) *'»-« j
I Iran Jox i sin, imk Mm m n.!
Pozor! Pozor!
Vsako nedeljo
velik ples
v gostilni Balija
tt IScžni dolini.
Isto tam s e toči sedaj najbolj priljubljeno
= mengeško pivo. ——
Za mnogobrojen obisk se najvljudneje priporočata
1249 3 F. in M. Balila.
vajena konfekcije, narejena takoj
FRAN SITAR ne
Ljnbliana, Kolodvorske nMoo ML m H^l4abmnOamlaSl
5—0 HP pravi „dion bonton11 je radi smrti ceno na prodaf.
Star- trg^ št. 7 1253-3
Vajenca
sprejmem takoj v svojo trgovino z meAanim blagom        12% 3
IVAH mit Ilirska Bistrita.
z o Hnbami, kubiujami in kletmi ter vrtom SO proda v okulici Ljubljane.
Naslov pove upravniStvo „Slov. Naroda". 1396 -1
Sposobne m zonesljiue oseim
katere želijo postranskega zaslužka kot
krajevDi oziroma gtavoi zastopniki ali trajne službe kot potniki pn   rvovrata av-tnjski
zavarovalni družbi
katera se peča z V8umi važnejšimi panogami, naj blagovolijo vposlati ponudbe pod št. 15.305 Gradec, poste restante 12. IS9C
M stanouonj
v bližioi nove girunazijp, obstoječih iz 2  in 3  sob   ter kubin)e,   se Odda
za avgustov termin v StreUskib ulicah st 20. 1^-5-1
Poizve se istotam
Proda se enonadstropna, skoro nova
v Ljubljani, z izrednimi ugodnostmi. Naslov v npravništvu ,.Slov. Xarodaw.
1339-4
Prirodna vina
zajamčeno pristna 936-4
beia in svetlo rdeča po 36 K, rizliog po 48 K, pristna 50", slivovka in tropinovec po 112 kron za 100 litrov prodaja I. Kravagna v Prajo.
Motordvokolo
6 HP., 2 cilindra« skoraj nov
- se zelo ceno proda. -
Natančneje se izve in ogleda pri Fran Čudnu, ur ar ju v Prešernov ib
Ulicah. 1384-3
I    ■   ■    ie najboljše In najfinejše I
\n IO DI ti čistilo za čevlje. I
11 799—s Dobiva se povsod. ||
Ces. kr. avstrijske    ^    državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1
Odhod iz Ljubljane fu& tel.:
T-iO iiutu) Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel.,
Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
H'30 pr^rt*>pidno. Osebni vlak v smeri: Jesenice, vit>rica c. kr. dri. žel.. Trst c. kr. drž. žeL, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inom ost, Bregenc.
laOO popoltfiv% ^>!Mbni vlak v smeri: Novo mesto, Straiz-Toptice, Kočevje.
*eo popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. dri. žel., Trst c. kr. dri. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
7-oa zveoer Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje.
7 30 ivoder. Osebni vlak v smeri: Trbiž.
io-9s ponoAi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žsi.( Beljak, lnomost, Monakovo.
■obed v MaMlsao jma. ieLi
ros zjutrsj. Osebni vlak iz Trbiža. a-44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Keotvjs.
Gorice
Linca ,
Straže-
oktobra 1906. leta.
ii is predooldne. Osebni vlak iz C. kr. Urž. zel., Trbiža, Celovca Prage, Dunaja zahodni kolodvor.
.2-^2 popolne   Osebni vlak iz Toplice, Novega mesta, Kočevja.
4*30 popoldne.  Osebni vlak iz Selctala Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka. Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. drž. i
8-35 xvc&er. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
8*40 z veder.  Osebni vlak iz Prage, Linca.. Dunaja juž. žel , Celovca, Beljaka, Trbiža,
Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel 11-34 ponoOl.   Osebni vlak iz Pontabija.
Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. i
Odhod Is LJubljano dr*, kolodvori 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik, a-oo popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 io zvečer Mešani vlak v Kamnik. 10 45 ponool Mešani Vlak v Kamnik. (Same
V Oktobru in le ob nedeljah in praznikih Dobo« v LJubljano 4ra» kolodvori S-49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika, io so predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika. e-io zvodor. Mešani vlak iz Kamnika. O 55 ponoOl. Mešani vlak iz Kamnika. (Saz«e
v oktobru in le ob nedeljah in prasnlHbJ (Odhodi in dohodi so nsznačeeii v srsdnjs-evropejaken času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu
CL
1102
Primerile silile
išče oroi. postajevodja v p., oženjen, zanesljiv, z dobrim izpričevalom, govori in pile slovensko in nemško ter potrebuo br?atsko. Službo nastopi lahko takoj ali po dogovoru. — Naslov pove upravn. „Slov. Naroda14. 13*5—3
Več
stanovanj
z eno, dvoma ab tremi sobam« ie takoj ali ob Četrtletju oddati v novih hišah Ilije Predoviča na Selu.
Nataučaeie »c poizve na Ambroževem trga št. 7. ise? 3
Lep lokal
sredi trga v TriiČU Št. 95, na najlepšem prostoru, pcrabeu za kakšno trgovino, se Odda s 1. majnikom. — Istotam tudi lepo stanovanje v I. nad stropju. — Več se »zve pri J. Deu V Triičn (Gorenjsko). 1292-4
«9 1» ■*«»    1 «■ «» ** i»
gostilna
se odda za majev termin. Retlek-tuje se na dobro kuharico s kavcijo.
Ponudbe   pod   „A.  B.  42" na
upravn. .Slov. Naroda". 1350—4
Čevljarskega pomočnika
za moško in  žensko  delo, spretnega, -        sprejme takoj ==
Ivan Zamljen, Ljubljana.
Avtom, pasti na veliko.
Za pod km ne ri. 2—, za miši  ti. 1'SOi Ujame se jih brez cadzorstva v eni noč. do 40, duha ne oetane, nastavja se samo firl«'l i |i ■* •—.   p««*t   za ščurke, ki jih
niame v eni noči oa tisoče Stane fl. 1 '20. Povsod najbolji uspeh. Raz po 5 japo povzetju
J. SchiilUr, Dunaj II, Kurzbauergassa 4/30
Premnogo zahval in priznanj        3120—i0
Panorama-kusmcraina
Dvorski trs SL 3
pod „Narodno kavarno1'.
Od 28. aprila do 4. maja 1907:
5pcmini na
nemško-francosko vojno
leta ISTO 71.
t
Reelno in dobro!
Prekrasna žepna ura in verižica za samo H. 1*40
i
50.100
nakupljenih zaradi opustitve neke švicarske tvornice za nre, zaradi tega razpošiljam prekr. G1 ori a srebrno 36 orno precizijsko uro remontoarko z lepo pozlačeno verižico z obeskom, natančno idočo, za kar se tri leta pismeno jamči, za samo gld. 1*40 Po povz. razpošilja I. zaloga
Kohane Krakov št
neugajajoče denar nazaj. Mnogo zahvalnih pisem.
Mim   D.UJ w £
Po pov
1    S. K
I      Za ne
i blaga -37. 1
1326 I
Vsak
ki hoče vedeti, koliko naj plača za poroko, krste in pogrebe, naj si kupi knjižico
(stolitlna)
veljavne za Kranjsko, Koroško in Štajersko. — Te  pristojbine  so določene
vsled dotičnih postav. Kdor plaća duhovniku već, kakor ie po
postavi treba, meće denar proč. Knjižica velja 20 kraje, in se dobi pri
Juriju Kalanu vos Hoito steu. 3 pri ikofji Loki.
Manj kot e knjižio ee ne oddaja.
Za knjižice izpod 20 izvodov naj se priloži poštnina. Kdor vzame nad 20 knjižic, jih dobi poštnine prosto. 1141 4
Kako si upaš mi prinesti kaj drugega, nego preizkušeno dobri
„Ottoman" -cigaretni papir ali stročnice
IV 895 1
popolnoma separirano, v I. nadstropju, z električno razsvetljavo, obstoječe iz 2 velikib sob s predsobo (sli kuhinjo) se takoj odda. 1101-1
Vpraša naj se Prod Škofijo 31,
dop. ob 11., pop. od 2. do 3.
25,000.000
poizve
je podelila
db
818—8
»w«»sa ,«reiilti-eroMia*
Pišite zaradi pristopa po prospekt St 19 na d,ušt?o „Credltreform" Gradec, Havdng 10.
Staro železo
baker, svinec in medoioo
kupnje po najvišjih cenah
Fr. Štupica
v Ljubljani, 10*4-0
Marije Terezije cesta štev. 1 in Valvasorjev trg štev. 6.
Graščinska upraoa dr. Geyze barona Raucha o Lužnicl
Dobičkonosnega ln Krtovem zaslužka
dobe v tej deželi pridni ljudje, ki se hočejo pečati z izdelovanjem žganja, rama in likerjev. Izkušen in zanesljiv strokovnjak taka izdelovališča popolnoma uredi za delo in tudi preskrbi koncesijo za izdelovanje.
Piama na opravo. „Slov. Naroda" pod »strokovnjak". 1369-i
1397
Panorama
Pod trančo 2.
Razstavljeno od nedelje 28. aprila do vštete sobote 4 maja 1907 :
D
d
Za majev termin SO oddajo 3 veliki
tttaisll lokali
ležeči ob Dunajski cesti, majhen lokal v Šelenburgovih ulicah 6, in majhen lokal v Kolizeju.
Več se izve: Pisarna Deghengbi, Costa na Bndollovo železnico 16.
1863—3
Starorenomirana trgovina
Š De cen j a in trgovina z železnino, že 60 let obstoječa, v večjem mestu na prav dobrem krajn in s mnogimi odjemalci se samo zaradi bolezni proda* Pripravna je tudi za železnino poseoej, ker je daleč na okoli brez konkurence in je železnina dobro uvedena.
Izvečine slovenski odjemalci. Ponudbe na upravništvo ,,Slovenskega Naroda" pod ..Dobra stara trgovina11.
1-06—1
obstoječe iz 4 sob, predsobe, kuhinje,
[ kopalnice in z vsemi dtngimi pritikli » nami in
i
Je
I
o š t a
a «-
prodaja svoj
konjak
p«>čeoši od 5 / do 25 / po K 6*-, od 25 / do 100 / po K fr— iz ZaprešiČa.
• Nadalje prodaja 790-10
bostanjeun drevesca
za nasaditev, visoka po 2—3 m in debela po 4—6 cm po 100 K za 100 nomadov; visoka po 3—4 m in debela po 6 — 8 cm pa po 150 K za 100 kom.
Popolna oprema
za novorojenčke otroško perilo
▼ zalogi za vsako starost priporoča znana trgovina s perilom
C J.HAMANN
LJVBLJAVA.
Perilo lastnega izdelka.
..y4    1S70 Ustanovljena IHTO.
v suterenu obstoječe iz sobe, kuhinje in z drugimi prit klicami se dasta takoj ali z avgustovim terminom v najem. Naslov pove upravniŠtvo tega lista.
1391 1.
9-ilel
t i? eofpz assAoprz
OIOSVO 'd
TSgoiodud qB0iad|^9)S ni qiopos a
eiesaenj ? euuo£ ip mnomaaa outa
s «a»afiwfi
'eu|a eu|49$sp
es|sue(!iei! 'oauesia 4e(|nqa4 'eu|A *3fspjq es|Sioj|i euisuj
Dobravah
je izšla......... SI*«*«,.« je izšla
t založiti LaT. Sctantnerja t Ljubljani.
Dobiva ao samo vezana; cena 6 S, po posti 6 K 55 h.
Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najoknsDejših jedi domače in tuje knhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokov-njaSkega stališča, literarna kritika za adi lepegz. lahko amevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige.
~~ 69 20
?atent
jCatschek
ternilov
Najboljše kritje sedanjosti, varno proti ognju, pišu ali nevihti, lahko, brez popravil in ceno. Zahtevajte vzorce in prospekte.
Glavno zastopstvo za južne dežele: 900 4
Portlandcementne tvornice delu. dr. Dovje, Trst.
Vprašanja na založnika Trodorja Horna, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se tudi izdelujejo strelovodi, kleparska in krovska dela iz različnega blaga.
Za 60 kron so proda
takojj radi pomanjkanja prostora.
Naslov  pove   upiavnistvo „Slov.
Naroda".
1375 3
ao sprejme v notarski pisarni v Kamniku. 1361-3 Vstop lahko takoj.
za Ljubljano oddaja
valjčni mlin v Kranju.
1368-3
Lepa
nova hiša
s prostornim   vrtom je   naprodaj v
krasni Savinjski dolini na Štajerskem. Leži 5 minut oddaljena od postaje.
Natančneje se poizve v Ljubljani, Elizabetna cesta štev. 8, I. nadstropje od 11. do 2. 1342—2
Sprejme se več dobrih
delavcev
ki bi napravljali bukova drva in knhall oglje. Drevje je prav lepo in na ravnem svetu, plačilo dobro in po dogovoru. 1334—2 Več se izve na parni žagi v Koprivniku pri Kočevju, ali pri Dominik Lusinu v Jenkovih ulicah št. 18 v Ljubljani.
in zelenjavo
razpošilja po povzetju Josip DolČiČ
V Trstu, Via della Sorgente Štev. 7.
Telefon Št. 1465. 816—15
Hiša naprodaj!
Iz proste roke so proda pritlična hiša. V pritličju sta dve lepi sobi, prostorna shramba, kuhinja, veža n klet; zraven je tudi nekoliko vrta. Hiša je Še nedolgo novo zgrajena ter v prav dobrem stanju. Pripravna je za kakega upokojenca in stoji blizn farne cerkve v Mengšn. Pogoji ugodni!
Natančneje se izve  pri lastnika
Valentinu Gregorcu v Mengšu.
1099-5
Kupujejo se stare čipke
in blago iz Čipk vsake vrste, zlasti pointe, bruseljske, guipures, cerkvene in samostanske  čipke, tudi majhni, poškodovani deli, dalje 1407
staro vezenine
vsake vrste, na svili, tulubatistu ali zlatu, staromodni kostumi, rute, staro cerkveno blago, mašna oblačila i. t. d.
Vse to so kupuje in dobro plačuje. Tudi od kupčevalcev.
Samo v nedeljo 28., ponedeljek 29. in torek 30. aprila vsak dan od 10. do I. ure in od 2 do 5. ure.
W. JOESSEL v Ljubljani
hotel „pri Maliču".
39
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Strttarleve nlioo it t.
Podruinlea v CELOVCU.
12-48 ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem kurzu proti poljubnim mesečnim odplaAllom.
Dovoljuje predujme na sreSko In druge vrednostne papirje«  Zamenjava valute In novoe po dnevnem kurzu.
dlokontuje kulantno devize t laikih lirah.
obrestuje od dne vloge do dna vsdiga po 4V* */•• Ktntni davek plača banka sama.
in
7488
0598
D^^C
214331
111433564
1
415
Dolenjske Toplice
no Kranjskem, cfoi. ždtnft postala Stroža-Topflce.
kopeli, nkahovlte hOpsli   Raakoino eOttvOaae tajske, igralne ia draiabae aobe.   Dobra ia eene restavracije, IHHM 1. saa|a de 1. oktobra, 1896 1
Prospekte in pojasnila daje* breaplacao
mm
P. n. gospodom odjemalcem koksa si dovoljujemo s tem vljudno, naznaniti, da smo radi tega« ker so cehe angleškemu premogu v kratkem času dvakrat poskočile, tudi mi primorani cene koksu od 1. maja t. I. počenii pri vsakih 100 kg povišati za
*0 vinarjev.
V LJubljani, dne 26. aprila 1907.    irttflTiffr nanrfi ratfMM«m<
1403 1 £jnbljanska plinarna.
Z mojimi tiskalnimi aparati a kavčukovimi črkami lahko vsakdo takoj tiska: posetnice ali naslovne karte, avise, okrožnice, uradna povabila i. t. d. Enkratna sestava omogočajo na tisoče odtiskov. 1239 -3
Cena a vsemi pritiklinami:
K 6. ; K 7-20; K|10-;
66 črk   .   .  K 1*—;  140 črk   .   .K 240; 364 črk . 90 črk   .   . K 1-40; 211 črk   .   .  K 4—; 468 črk . 120 črk   .   .  K 2—; 265 črk   .   .  K 480; 660 črk .
809 črk   ..   K12*—. Za 14. S*— okusno izvršena gumasta štampilja do 4 vrst besedila, neomejene stanovitnosti v elegantni kaseti a vedao trajnim barvalnikom.
J.  LeWTlnSOIl%  tvornica sa StampilUe in livarnica gumastih črk. Ceniki zastonj.— Dnnajl 22Adlergasse 12. Podražnica v Odesi na Ruskem. —Zastopniki se iščejo.
Št. 886
Razpis.
1386
V svrho dobitve ikic ia projektirano poslopje meitaneke šolo v Postotni razpisuje c kr. okrajni iolsU avet a tom dve nagradi:
I. nagrada: 450 kron
II. nagrada: 250 kron
Obrok za vlaganje ikic se določa
do 15. junija 1907.
Kot sodniki glede razpisanih nagrad so določeni sledeči gg.: I. Boltz, C. kr. stavbni svetnik. L Klinar, c. kr. det. stavbni svetnik, J. Jaksche, c. kr. iniener, I. Dnffe, stavbni svetnik in J. Bnnar, ravnatelj meščanske iole.
Dotični pogoji, stavbni program, z načrtom lege i. t. d. vred se morejo dobiti pri c. kr. šolskem svetu.
C. kr. okrajni šolski svet v
dne 17. aprila 1907.
ni,
Razpis.
Za zgradbo naprave za vodno preskrbo vasi Laže pri Senožečah, politični okraj Postojna, na 10.000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponndbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože dO 5. majnika 1.1. ob 12ib opoldne podpisanemu županstvu.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, je doposlati zapečatene z nadpisom: „Ponudba za prevzetje gradbe naprave za vodno pre skrbo v Lažab."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pri p ozn a ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij Se 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po fcurzni ceni.
Podpisano županstvo si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo po nudbeno razpravo. Oddaji ima končno pritrditi deželni odbor. 1334—3
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v občinski pisarni.
Županstvo občine Laže,
dne 15. malega travna 1907. ;
Fran Zetko.
Lepo birmanska darila.
Lepa birmanska darila.
Cenjene botrice in botri!
Pri nakupovanja birmanskih  daril  Vaa vljndno opozarjam na Svojo VOllkO
zalogo vseh vrst ur, verižic, uhanov, brošk, okraskov itd. po najnižjih tvorniških cenah. — Zaradi ogromnega prometa in ker razpošiljam svoje le prve vrste in priznaDO najboljše blago na vse kraje sveta, mi je mogoče vsakomur najbolje postreči z blagom kakor s ceno.
/j veleBpoštovanjem se priporoča
1374-2
na Mostnem
nasproti rotovia
ci«b»iam H.SUHNER_
urar in trgovao z zlatnino In srebrnim
Veliki novi cenik, ki je ravnokar izSel, pošiljam zastonj In poštnine prosto. Nikljasta cilinder rem.
ura......fl
Sreb. cilinder rem. nra „ „   anker. rem. nra ,, Srebrna verižica  .   . „ „     Ženska ura  . „ 14 karat zlata ženska
nra.....
Zlat prstan . . . Zlati uhani .   . .
2*46
3- 90 4*90 1 —
4- 76
12 50
1-91) 1 76
Velika zaloga
prvo vrsto as|JinoiaHla, i seaesl|tt1k
sJiskih
mmm*
I
MMMMUUMIIIIIIIIIIIUHM
JOS. REICH
Edini zavod
sa kemično ftišeenje obleke ter lastorjov , b&rrarija in likanje sukna
Poljanski nasip —
Ozke ulice it. 4.
Sprejemališče
Selenburgove ulice štev. 3.
Pojtnžbi točaa. Silldai
= iiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiUHiiNHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiium
SpreelmJ nisi obllUav,
ne tišči na, želodec.
pri porota v naj v «4 j i isbsri
Alojzij perseke
v LJubljani
Mkofijo M. SI.
m m
»3
m m
m m m m m m
Pekarija
slaščičarna
in
kavarna
s*
J. ZALAZNIK
Stari trg št. 21.
= fOkjalkt: =
Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26
fr
Ni
fr w fr fr fr fr fr fr
fr
fr m m
Važno!  mm Važno!
pipodiiji, trprn is iiiiionjsi.
Najbeljaa li aajcaaijia postrežba
sa drogve, kemikalij«, aelltča, ovetjs, korenino itd. tud po Kneippu, ustno vodo ln aobnl prašek, ribjo olje, ro-dllno In poslpalno moko sa otroke, dišavo, mila ia oploh vso toeletne predmete, foteisfraafletie aparate in potrebooliio, klrurglčne obvo-allo vsako vrsto, srodstva sa desln-fekcljo, voeek In pasto so tla Itd. — Velika saloga najflnejeege rasna in tke>saja*li*. — Zaloga svežih ssal-saeralalli vej* In sollj aa kopel.
Oblastv. kiKML ridaji strupov.
ilwlne>re|eo
pooabor priporočljivo: grenke sol, dvo|na sol, oolHor, onojan, kolmoi, krmimo opno Itd, — Vnanja naročila so BsfiSaMu toeno in solidno,
-m Drogerija m- 17
Anton Kano
Uubljana, Židovske ulice SLI.
~1
I jBK-m
loaoeioaoai
PATENTE
PtostOvOljna razprodala
Špecerijskega in galanterijskega blaga, kakor tudi konjaka, raznih likerjev in dragih pijač, steklemu, prodajalniške in hišne oprave
j»o najnižji ceni -
rail sartl trfovc« 1371-3
g. 3[arla ?abianija v Kranju št. 105.
eliti smete namo
Jaoobi'" La Fleur » tubo čaiti
Ce kr# prive tovarna za <wmaiit
Trboveljsko promogokopne družbo v Trbovljah
priporoča svoj pripomano isvraten sr*om*eiamamci - oseasameMnO v vodno Jodnakomerni, vso od avstrijskega drufltva inženirjev in arhitektov določeno pred-dpiso glođe* tlako vne in odporne trdote elssle«) sassdlss-tlJaJoe>i dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno igosaio ■
Priporočila in spričeval*
rasnih uradov ln n a j a i o v i t e j i i h tvrdk so na raspolago.
899-7
Centralni urad: Ji Is, Mazimi taost^p s
so 8.
3[itjiževna novost!
Rado Murnik: Znanci.
Ta nova knjiga našega priljubljenega hamorista obsega 16 povesti in orisov, deloma resne, deloma humoristične vsebine in stane broš. K 2'—, eleg. v platno vezana K 3*—, po poŠti 20 vin. več.
Založništvo L. SCHVVENTNER v Ljubljani
Prešernove ulico štev. 3.
f8 - 23
isr-i
•   »utilci     O. B E R N ATOVI C •
t
(Globoko znižano cono!
zaradi prevelike zaloge moških in ženskih oblek in površnikov, damskih in dekliških jopic, paletotov, kril in  kostumov, dalje klobukov in slamnikov 1330-6
v Angleškem skladišča oblek 0. Bernatovič
V|LJubljani9 Mestni trg št. 5.
25
S VETO VNOS LAVNI
tffti-18
FERNET-BRINGI
tvrdite FRATELLI BRANCA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA ORENČIOA NA SVETU!
Neutrpljlva v vsaki družini! Dob'va se v vsaki boljši del katesni
trgovini in v vsaki kavarni.
Prva domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev
..... v Ljubljani, Wolfovo uliee itev. J2 .....- Atnat- teieiesmat.
OstaaovUeaa lota 1S54.
priporoča slavnemu obcinstn in spoštovanim
gostilničarjem svoje
v i-jUDijani, nuiiMvo uuuo eiori i* 4012 72---------—
marčno pivo v sodclh in steklenicah.
Szantnericv črovlii
Največja zaloga
za gospode, gospe, dečke in deklice. —
7ennis črevljev p7 Amerikanskih črevljev Sar Otročjih črevljev v M»ho|»iih
Pomladaask« novosti.
edini v kakovosti, lepi obliki in fini izvršitvi!
Prvo ln nolvefln zalogu irevljev no Kranjskem
Ljubljana, ^ Šelenburgove ulice 4. # Ljubljana.
Ceniki zastonj Ia poštnine prosto*    Zunanja naroČila točno proti povzetju.
Učenec a« učenka
vešča slovenskega in nekoliko nemškega jezika v govoru in pisavi, dobrih staršev, se sprejmeta v trgovino  z me
šanim blagom v Škocjanu pri Mokronogu. 1367 2
Konjski hlev
r1
s supo
itd.
se daje:Iv
1370—3
(3 staje
najem.
Vprašanja v Ljubljani v vili Kosler, I. nadstr.
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAK
Ljubljana, Rimska cesta št. 11
pru.^rnea svojo bogato zalogu novih in ie rabljenih     13?—17
vozov
Občudovanje
vzbuja povsod novi
..ntanio"
parni brzopralai stroj.
V tretjim prejšnjega časa se opere sedaj perilo bleščeče belo ob manjšem trganju. Vsak otrok lahko vrti stroj! Pranje je zabaval Perice sploh ni treba! Prihrani 75 odstotkov časa, mila in kuriva. Vsak stroj damo na poizkušnjo. Cene od K 54 — naprej. Prospekti, lepaki, izpričevala zastonj. Zastopniki se iščejo.
Tllanla Uerke, Vels St. 75, Gor. Avstrijsko.
Specialna tvornica za parne pralne stroje, ovijalnike, brzopa-nlnike za živinsko krmo, sejalne stroje in separatorje. \ta j—3
povsem iz kovanega železa,  z valjci iz trdega lesa.
Cene  od  K 40 — do K 100 —
Petletno jamstvo.
Še vedno najceneje in v veliki izbiri se dobivajo
trouerze, železn. sine, cement, sterje, ceni
in trembe, mlatilnioe, trijerji, ^lomcrcznice, pejReljni, brone, štedilniki, orodje, mreže in žica za ograje, el<ei»i, Keirjinj^e oprana •■ . ••- , ta v ta draga ielezniaa pri firmi - --
Schneider & Verovšek
v Ljubljani, Dunajska cesta 16.
Edina zaloga amerikanskih kosi In ih strojev iz Čikaga!
Roncejila
za gostilniško obrti se ukoj odda. VeS o tem v Vegovih ulicah it. 6,
I. nadstr.
138b-2
7U     jjjggjgs **** SŠ wi
^ (RKO£LIKAIt.M, SLIKARJA aJ K NATISOV IN QKBOV   i» r
JBR/lT/1 CBEKL [
^em iviqi 1hnh MlkloSKfeva cesta St €.
C LAiBUnnn, lflrlJke u4k. * 6 =
gjk - Telefon K 154. —
Lovske puške
vseb sistemov, pnznano izdelki prve  vrste z največjim strelnim □ cinkom, priporoča  127 16
Peter VVernig
o. kr. dvern   dobavitelj orožja
v Borovljah na Koroškem.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Herbabnvjev podfosforokisli
Zaloga fskoro v «Sth. iekarnieah! ~ Fristea samo s svodni o
Pristen samo s spodnjo 1q|     varstveno znamko. [SJ
Herbabnvjev
apneno železnati sirup.
Ze 37 let zdravniško preizkušen in priporočan prsni sirup. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek.   Povzdiguje  slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi
in kosti.
Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj.
feriilimrTir;,- •
Pred ponaredbdai st svati.
111;
Edino izdelovaliSče in glav. razpečevališče:
Dr. Hellmanna lekarnica
Zaloge pri gg lekarnarjih v Mjf smSslf
99
Sarsaparilla sirup.
Že 32 let uveden in vrlo preizkušen.   Izborno, lahko delujoče odvajilo. Odstranja zaprtje telesa in tega posledice. Pospešuje menjavanje snovi in tvori kri. Priporočljivo zlasti za pomladnje in jesensko zdravljenje.
__ Steklenica 1 K 70 h, po pošti 40 h več za zavoj. 814 8
zur Barmherzigkeit" »SjaStfSt
Podružnica ^ c. kr. pri v.
avstr. kreditnega zavoda za trgovino in obrt
(prej banka L. C. Lnckmann)
Ljubljana,
Delniška glavnica in rezervni zakladi kron 183,000.000'
Franca  Jožefa  cesta  št« O.
se peča z bančnimi in metalnimi opei^cliami vsake vrste, kakor. ™* prodalo tuzemskih in inozemskih rent, saemveJfc ^^J^^ma^^^tm^jTl priskrbuje in deponuje tenitovanja ke kavcije, pravtako .tudi službene ksvelle in vadile sa
preje'mljŽ^M vrednostne pspliie ter oskrbuje za njih naravo in revijo
pri liirebanjlh,
zavaruje srečke proti kurznl Isonbi, „  .     .. ., ...
vnovčnie kupone in isirebane vrednosten paplr|e pn svoji Magajm, _ dovoljujelprednlme na vrednostne papirje mi sprejema borzna aaroeua za imeaasaui
1105-12
borze,
prejemlje vloge za obrestovanje proti vložnim knjižicam na tekoči račun in na glro-konto ter dovoljuje imetnikom takih računov da smejo tudi s vso tvojo Imovino razpolagati potom čeka S vista,
izdaja obrsstenosns blagajniške liste,
dovoljuje kredit na tekočI raenn,
eskOBHaje v tuzemstvu in v inozemstvu izplačne menice, ter jih prejemlje za inkasovanje, prepušča f'rt^rtr izdaja kreditna pisma za vse kraje tuzemstva in inozemstva,
daje vestna navodila za
naška Slatina
mm     —- Štajersko :
Prospekte poslije ravnateljstvo zdravilišča
Železnica, Prekrasna lega, ^e^e»i»e»lsme»nsas* proatovljeno^.
poete in, kisika poln zrak Novo hydro-elaktro-mehsno.terapevtako zdravilišče v velikem In modern#m t|0*u   _ Zdravllanla
brss prahu Mo- * mrate vodo. električne svetlobne In kopeli v banjah, Inhaiatorlj, colloo Sa sosret irik Xtr
der* komfori, meseis, solnčne kopeli, sdrevilne gimnastika   Uspešno sdravlllsee as bolezni t^Iodču. črevlh
aivahno dru "•J#llrth '" 1?**^ *? zaprtje, hemoroide, kamen, odebelelost, sladkorno boTsVsn, oroMn'
žaboo življenje, katarje v požiralniku In Jabolku. Jako močni zdravilni vrelci, podobni onim C Karlovih In Merilih vedrih!
Hov hotel i ifctetako restavracijo in novim voijoyo<|odi u sladko pitno vodo.
telegraf.
Prospekti zsstonj.
Svoji k s volim!
Kdor rabi traverze in železniške šine za oboke, strešne lepenko, bičje za strope, pločevino za strehe, okove za okna in vrata, pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico
naj se obrne na trgovino s želesnino 1086—6
1FR. STUPICA v LJUBLJANI ■SHMJL«
Edino tam se dobi vedno svež porttnnd in roman cement is »lovečih tovsm iovake in trkovellake. Bfrete in tica za ograje, travniško brane, plugi, štedilniki, tehtnice, čistilnice in iito, oprava na miekarne ter vse polledelako orodje. Glavno in edino zastopstvo za celo Kranjsko na zadnji poljedelski razstavi v Zagreba s prvim darilom odlikovanih
siamoreznic, mlntilnic in gepeljnov. Amerikanski stroji na kola j o ia obračanja mrve vedno v zalogi.
Svoji k Bvojim
Veletrici t vinom imajo lepo priliko kupiti okoli
ioeo -5
1000 hektolitrov vina
po zelo povoljni ceni. — Natančnejša obvestila daje
oprava vlastelinstva Golubovec, pošta Stublca, HrvaŠko.
Mislite na
samo, ampak poizkusiti morate staro
pra zknšeno zdravilno
t lils 'omlfićnato eno Steckenpford
4% Ce*, nraidane In način AS Labi
prej    Bergmanoovo lilijakomlečnato milo (znamka 2 škrata),  da dobite belo polt  brez  peg in  nežno kožo na obrazu.      2349 44
Po 8l> vin.   ga prodajajo v Ljubljani lekarnar J. MAYK, droug. A. KANC-" VIKTOK SCHIFFER,  parf. OTON FETTICH-FRANKHEIM.
mnihovgroške čevlje
moški na trakove najfin. izdelani od gld. 6*90 damski na trakove najf. izdelani od gld. S 75 damski nizki pariški najf. izdelani od gld. 3*90
Tvornica jamči za vsak par. = Popravljanja točno in ceno.
HENRIK KENDA
zaloga c. kr. priv. čevljarske tvornice
mnihovgraške. 1077-3
birmanska darila!
Pred
nakupa
si oglejte velikansko
17
Zahtevajte samo ,UniorV ure ker so najboljše, švicarske, le L vrste- 1373-2
Srebrna  cilinder  rem   fl 320
sukneno zalogo <§> R. Miklauca
v Ljubljani, špitalske 17 ulioe štev. 5.
Ostanki nod eenol
Kupuj pa ()le v steklenicah"!
V ■ Jublji.nl pri ar o m podili:
1323-2
It Fabiana nasl Fr. Khatn.
Ant<n Korbar Ant. Kane, drog
F. GroSelj. Mihael Kastnem
AdollHanptmann Edmund Kavčič.
Kari C. Holz^r. Henrik Keada.
Ant. Ječminek. Josip Kordin.
Anton KriapT. Peter Lassnik. Alojzij Lilleg. A. Meble P. Mencinger. J. Perdan.
VaHO P*»tririč. Kari Planiošek A Sušnik. M. h Supan. A. Saraboo
nasl.
Viktor Sebifter. M. Spreitz<*r. Anton Stacnl. Fran Stupiea
Iv. E. Wufcjcherja Ferd Terdina.
Po vseh dragih krajih na Kranjskem so zaloge povsod tam, kier so
obešeni „Zacherllnovi" lepaki.
•11
11
ii
n
n " Srebrna verižica
11
11
11
11
11
zlata damska ura . . fl. 13*— Velika zaloga brilfaniov, zlatnine =   in srebrnine. =
FR. ČUDEN
11 urar in trgovec na drobno in debelo nasproti frančiš. cerkve v LJubljani.
Veliki novi cenik m koledarjem tudi po poeti zastonj.
8
Dobro in ceno/
Anton $chuster
v Ljubljani, $tritorj«uc ulice 1
priporoča
noi>o$ti
konfekcije ja dame in deklice, blu$, deških oblek, modnega blaga ja dame in gospode, voile, batist leuantin, garniture; najboljše belo blago ja perilo in vsakovrstne preproge.
*5olidna postrežbe! 1341-2
^(ojnižje c«nc!
Uzorci na zahteuanje poštnine prosto!
F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana
opekarna In tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
patentiranih
zarezanih strešnikov
JSttm Mamu*        (ttnniMzzleseD        Mm MAM0U"
nar ve s a) rdeči naravne iiani, b) trm laprefniranL HT   Najll6ne)ie, najcenejše In najprlproatejše streino kritje.
Vsaki strešnik ge zamore na late piiMtt ali pa s tioo privezati, kar je gotovo velike valnosti
za kraje, ki trpe po močnem vetrn in bnrji.
Vneme in pnapahta peMtaae na tel|e preiplatee.
Tekejinja in najranaaljivajaa poatraatMi.
706—17
Lastnina in itk .Narodne tiakarne"
Isdsjstelj (a odgovorni firednik  Ras to Pnitoalealek