25. številka. Ljubljana, v ponedeljek I. febrnvarja 1904. Uhaja vsak dan zvsčsr, urim« nedelje in praznike, ter velja po posti preje man U avstro-OgrskO dežele MT»Oh»to»K, »poIleUlSK,« četrt leta 6 K 60 h. *a eden mesec 9 K 30 h. Za LJubljano • rajanjem sa dom za vse leto 24 K, sa pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plaCa aa vse leto 22 K, se pol leta H K, u Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 1 K 00 h. - Za tuja delete tolik0 reč, kolikor znafia poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoBiljatve naročnine ae ne ozira, — Za oznanila se plačajo od petoroetopne petit-Trste po 12 h, 6e se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, ca se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* žrankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnletvo je v Kaaflovih ulicah st. 5, in sicer uredništvo v I nadstropja, upravnifit?o pa v pritličja. — Upravnifitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Slovenski Narod1' telefon St. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon St. 85. Zaradi praznika izide prihodnji list v sredo, 3. februvarja 1904. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekle koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da poilljanje ne preneha In ca dobe vse številke. SLOVENSKI NAROD w v«ija zs ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. . K 22-— I Četrt leta . K 6-50 Pol leta . . „ It*— I En mesec . „ 1-90 Pošiljanje na dom ae računa za vse leto 2 K. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. . K 25-- I Četrt leta . K 6-50 Pol leta . . „ 13-— I En mesec. „ 230 ur NareČa se lahko i vsakim dnevom a hkratu se mora poslati tudi naročnina, erugače ss ne ozlrsmo ns dotično naročilo, pjr Ust se ustavlja 10. dan po potekli aaroj jej brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Predpustno oznanilo. Ljubljanski škof Anton Bonaven-tnra je najnesrečnejsi vseh katoliških škofov. Toliko nerodnosti in breztakt-nosti že ni kmalu kak katoliški škof storil, in kakor je razvideti iz sobotnega „Slovenca", bomo teh nerodnosti še obilo doživeli. Pred nekaj leti je Anton Bonaven-tura na pustni torek priredil v Ribnici — procesijo, letos pa je na podoben način razveselil kranjsko deželo in sicer 5 pravim predpustnim oznanilom, kateremu je dal patetični naslov: „Sveti oče Pij X. ljubljanski škofiji". Škof je bil one dni v Rimu in sprejet je bil tudi v avdijenci pri papežu — zdaj pa hoče ljubljanski škofiji natveziti bajko, da je papež pri tej avdijenci kar v naglici ovrgel in preklical tisti ukaz, ki ga je bil po večmesečnem premišljevanju in posvetovanju izdal kot „Motu proprio". To naj verjame ljubljanskemu škofu gospod Stefe, drug mu tega ne bo verjel. Treba je le malo premišljevati in vsakdo spozna sam, kako nerodnost je zopet storil ljubljanski škof. Papež nosi šele nekaj mesecev tijaro in torej ne more biti o naših kranjskih razmerah prav nič podučen. Stavili bi glavo, da niti pojma nima o teh razmerah, da se mu niti ne sanja, kako da je pri nas in za kaj se gre pri nas v političnem in v socijalnem življenju. Sedaj pa je stopil pred njega ljubljanski škof in pri tej avdijenci, ki je bila brez dvoma gola formalnost, naj bil bil papež izrekel sodbo in zavzel določno stališče glede njemu neznanih bojev. To hoče škof s posredovanjem g. Štefeta prav resno dopovedati slovenskemu svetu. Pri tem je nvaŽevati še naslednje : Znano je, da papež v latinščini ni posebno podkovan. Latinščine zna toliko, kakor kak navaden duhovnik in se more o važnejših rečeh pogovarjati samo v italijanskem jeziku. Vsakdo ve, kako težko stališče imajo v Rimu tuji kardinali, ki ne znajo italijanskega jezika — ker 8 svojo latinščino ne morejo izhajati in se ne morejo z nikomur porazumeti. Ljubljanski škof pa ne zna italijanski in je torej moral pri rečeni avdijenci latinski govoriti. Našega škofa se tisti, ki so ga vajeni, le težko razumejo, kadar govori slovenski. Kdor je bil kdaj pri kaki škofovi pridigi, se gotovo spominja, da ni Škofa skoro nie razumel. Škof namreč požira besede in bruha stavke iz sebe tako, da je nemogoče mu slediti. In ta škof naj bi bil papežu v jeziku, ki ga znata oba le za silo in v katerem je jako težko razpravljati o političnih in socijalnih razmerah, v nekaterih minutah razložil vse naše javne razmere tako, kakor nam po škofovem naroČilu sporoča v sobotnem „Slovencu" g. Stefe. Prav lahko si predstavljamo, kak<> je bilo pri ti avdijenci. Škof je pred papežem skakal sem in tja, bruhal iz sebe latinski govor in obilo slin, papež pa je kimal in rekel: Si, si, va ben, va ben — kakor pač pravi uljudni Italijan pri vsaki priliki. Prepričani smo, da se papežu še sanjalo ni o tem, kaj da hoče Škof in da ga tudi ni razumel. Papež je rekel: Si, si, va ben, va ben — Škof je pa iz tega napravil celo epistolo, seveda kakor je njemu kazalo. Že način, kako je škof to epistolo spravil v javnost je zanimiv. Č e j e papež za Italijane izdal poseben „Motu p rop rio", če jepapež celo o ženskih oblekah izdal posebno pismeno odredbo, ker se mu je zdelo, da hodijo dame na papeški dvor preveč dekoltirane, potem bi bil gotovo tudi za ljubljansko škofijo enako storil — ako je sploh kaj hotel povedati. Ljubljanska Škofija šteje pol milijona prebivalcev — ti so pa že toliko vredni, kakor tisti trije tucati rimskih dam, ki so na papežev dvor nosile kazat svoje prsi. Zaradi teh dam in njihovih bujnih prsi je papež izdal poseben ukaz — za velike probleme političnega in socialnega značaja, za katere gre v naši deželi boj, pa naj bi zadostovalo to, kar je gosp. Stefetu povedal ljubljanski Škof? Pa še v drugem oziru je to JegliČ-Štefetovo predpustno oznanilo zanimivo. Hujše kakor s to epistolo že ni bilo mogocepapeža kompromitirati med Slovenci. Denimo, da je papež res tako govoril, kar nam poroča gosp. Štefe po tem, kakor je izvedel od Škofa — kaj si mora misliti slovenski svet o papežu, ki izreka sodbe, ne d a b i bil razmere preiskal, ne da bi o njih splol imel kak poj m, kar na podlagi tega, kar mu je v petih minutah nadrožnjal in napi n val ljubljanski škof, ki je v našem boju skrajno pristranski in popolnoma nezmožen, podati papežu objektivno sliko. N a j manj, kar se mora zahtevati, je to, da pusti papež po nepristranskih os eb ah preiskati razmere, da pusti zaslišati pritožbe obeh strank in jih preiskati ter da na taki podlagi izreče svoje mnenje. ..Slovenec1 pa nam hoče natveziti, da je papež kar na Škofove besede in trditve izrekel sodbo. Raj si mora raznmni svet misliti o takem postopanju ? Toliko v splošnem oziru o pred-pustnem naznanilu, objavljenem t sobotnem „Slovencu**. O vsebini tega oznanila izpregovorimo prihodnjič. Češko-nemška sprava. Dunaj, 31. januvarja. Pretočeni teden so se vršili neobvezni pogovori med raznimi nemškimi in češkimi politiki ter vlado glede nove spravne akeije. Pogovori so ostali brezvspešni, ker se je naletele na tolike ovire, da so se morala pogajanja prekiniti. Posredovalci so zapustili Dunaj. Odločilna bo parlamentarna komisija mladočeškega kluba, ki jo je sklical načelnik P a o a k v sredo na Dunaj. Famozni Derschattov predlog. Dunaj, 31 januvarja. Poslanec grof S t u r g k h preklicuje po listih, češ, da ni bil pri razgovarjanju o znani dr. Derschattovi resoluciji navzoč ter sploh ni ničesar o njej vedel. Pri dotičnem razgovoru so bili le dr. Derschatta, Pergelt in Barnreither. Mobilizacija? Zemun, 31. januvarja. Tukajšnji list poroča, da se 4. in 7. voj (Budimpešta in Temešvar) premestita ▼ marcu na srbske in črnogorske meje, poprej pa se mobilizujeta. List izjavlja, da zdržuje to svojo vest napram vsakemu oporekanju. Trgovinsko - politični položaj med Avstro - Ogrsko in Nemčijo B e r o 1 i n , 31. januvarja. Za pričetek trgovinskih pogajanj se še ni napravil uradni korak. Pač pa je nemška vlada po svojem poslaniku na Dunaju opetovano zaupno vprašala, ali se pogajanja ne prično kmalu. Na Nemškem poznajo velike težkoče, ki stoje na potu pogajanjam vsled političnega poloiaja v Avstriji in na Ogrskem. Avstrija ima v tem oziru lažje stališče, ker ji ni treba za pogajanja pooblastila parlamenta, dočim je Ogrska vezana na tak po ohlastilni zakon. Vendar je grof T i s z a pripravljen, da začne pogajanja tudi brez pooblastila ter si da pozneje indemniteto. Malorusi v Galiciji. L v o v , 31. januvarja. Maloruski deželni poslanci, ki so odložili svoje mandate, ker se jim ni dovolila gimnazija v Stanislavu, so izdali na vo-lilce manifest, v katerem jih pozivajo, naj se vsestransko proteatuje zoper deželno večino. Hrvatski sabor. Zagreb, 30. januvarja. Poal. dr. M. Starčevič je vložil interpelacijo glede ureditve meje med Ogrsko in Hrvatsko v Podravju in glede regulacije Drave, posl. Grga Tu S kan pa o razžalitvi hrvatskega naroda po polkovniku Hanelu. Posl. dr. M. Dere nčin je vložil predlog glede varstva volilne svobode, kateri pride v prihodnji seji v razpravo. Na dnevnem redu današnje seje je bilo na* daljevanje proračunske debate. Prvi je govoril posl. dr. Avg H&rambasie. V svojih izvajanjih je kritikoval ekspoze podbana Su-manovića in postopanje hrvatskih pos'ancev na skupnem drž. zboru t Pešti, kjer si Hrvati niti ne upajo govoriti hrvatski. Na Hrvatskem ni nikake volilne svobode, ker vlada in uradniki s silo vplivajo na voliloe, da morajo voliti vladi prijazne kandidate. Volilna pravica je omejena na tako mali krog voliicev, kakor nikjer drugje v Evropi. Z nagcdbo se sicer mora računati, ni se pa treba pri tem tuđi odreči narodnih idealov. Zedinjenje domovine se mora doseči, toda samo korak za korakom, ne sme se pa pri tem stremiti po nemogočih stvareh, kakor priklopljenje Srbje, Crnegore in Bolgarske Hrvatski. Stranki prava je> vedno pred očmi svoboda in edin-stvo hrvatske domovine. Zato pa tudi Madjari ne bodo mogli preiti LISTEK. Iz arhiva. Dražestna gospa! Ko sva zadnjič sedela v prijetni ihtijevi gostilni na Rožniku ter hvalila —■ Yi izborno kavo, kakršno znajo napraviti le prijazna Peršinova mamka, jaz pa imenitno Matijevo črnino — spo-rekla sva se tako, da od tistega dne ne pridete več v Matijevo hišo. Povod temu je bila škofova garda, ki je zabita v dolge Črne halje prikorakala ravno takrat po potu iz bližnjega gozda. „To je naša nada, ta duhovniški naraščaj", rekh ste ter s posebnim zadovoljstvom gledali za njimi. „0 gospa", odgovoril sem Vam, „osobito za te črnohalježe Teljaj0 besede: ,Mnogo poklicanih, a malo izvoljenih*. Kajti ako bi danes stopil med nje milijonar ter jim odprl svoje zakladnice, ostalo bi v prostorni hiši ob zeleni Ljubljanici le par duševnih rev, drugi bi hitro pobrali svoja kopita ter urno brez slovesa odšli. Ali mislite res, da jim je v trenutku, ko so prestopili prag te neprijazne hiše, zamrlo tudi srce ? Motite se; prav mnogo teh ,mladih petelinov' ni pozabilo na svoje ljubice, prav pridno si dopisujejo pod tem ali onim imenom, tndi kot brat in sestra ter komaj čakajo, da prebijejo štiri dolga leta dresure. No potem pa z bogom vest, adijo morala! Popolnih bodo čete tistih skrajno podivjanih kaplanov, s katerimi se že nekaj let odlikuje osobito naša Škofija, in varne ne bodo ne dekleta ne Žene, še manj pa hranilnične knjižice". „To je pa že skrajna predrznost — raztogotili ste se nad menoj — da si npate ravno napram meni o teh nadebudnih mladeničih, ki so iz poklica si izvolili sveti duhovniški stan, tako nedostojno govoriti ; mislite li, da so vsi taki, kakor bi bili vi, ako bi po dovršeni gimnaziji šli v seminar, ko vas je že kot šestošolca zmotilo lepo oko krasne gaštejske rože ? No, lep duhoven bi bili vi! Liberalci ste baš vsi enaki, a vi ste mogoče še slabeji od drugih, od danes naprej vas sploh ne poznam več! Po teh besedah šinili ste nervozno skozi vrata ter brez slovesa odšli. Nisem mislil, da bom prav kmalu vam lahko dokazal, da tudi lemena-tarska kri ni voda in da pod črno dolgo haljo prav živo trepeče srce „nadebud- nega mladeniča", ki si je iz poklica izvolil sveti duhovniški stan". Čujte torej, dražestna gospa, prvo pismo tacega ptička iz dalnje Amerike: N. N. 10. sept. 1903. T nedosežnl sinji daljavi trepeče mi duša po rajski ljubavi! Ko ti pišem ta list iz dalnje Amerike, so že pale name težke verige discipline in stroge pokorščine. Polagoma, prav polagoma iztiskajo iz nas Živo, mladostno srce in nam usiljujejo mrzlo ledeno ljubezen do nezmotljive cerkve in njenih naukov. — Pa se jim bo posrečilo — če hočem dokončati započeto stvar, se jim moram udati in zatreti s silo vsa nekdanja prepričanja. Čemu sem šel sem — ej veš, me je pa že malo preveč bolelo, da bi se žogale z menoj tiste ljubljanske „smrklje" in si domišljale, da ne morem res ničesar druzega postati kot kak propal igralec — a so se vrezale, to ti rečem, prav pošteno! Čez 4 ali 5 let jih pa povabim na svojo novo mašo —, o, to se jim bodo vihali tisti Špičasti noski ! A propos! Doslej ti še nisem povedal, kje pravzaprav sem! — Da sem Amerikanec, to ti kažejo pismene znamke! — Tušem sem došel pred kakim poldrugim mesecem in stopil v . . . . semenarv (lemenat po naše!) Življenje ta notri je krasno — le molitve bo malo preveč —; najmanj sedem- krat na dan klečimo v domaČi kapeli in trapimo ušesa ljubemu bogcu, sebi pa kolena, da se mi že kar lupijo! *>ole imamo pet ur na dan in vse predmete v latinščini ali pa v angleščini. Nosimo se kot bogoslovci, a Če gremo v mesto, lahko odložimo duhovniško obleko. Vidiš, srček moj, tako se premaguje tvoj fant, samo da bi enkrat postal mož, kojega bi se ti ne bilo treba sramovati. Knjižnico imamo v našem zavodu velikansko, in tako ticim v knjigah od zore do mraka. A, ko se me poloti utrujenost, — takrat se zamislim v svoje prejšnje dneve — na krasno Ljubljano in njena dekleta — ki te pogledujejo tako presrčno, smehljajo tako srebrno — a vendar ti le prerade zagrenc življenja pomlad — vse to premišljam in v takih trenutkih mi postane srce otožno — oko rosno. — M i c i, ali mi daruješ ti kdaj kak spomin — si me li že pokopala, in kam si me zagrebla — v mrzlo zemljo — ne, tega nikari — v tvoje nedolžno srce — tja notri me spravi — tam notri naj spim, dokler me mogočni stvarnik ne pokliče v življenje —. Piši mi kaj, saj to mi smeš, in ostani tako pridna in čista, kot si bila tisti večer — saj veš, kdaj je to bilo! Meni se tako toži po tebi; tu sem popolnoma tuj in nimam ni ene sorodne duše. — < »stani mi zvesta, — a če si s.c mi že izneverila, pusti druge in ljub1 mene! Ne veruj, da bi bila najina sedanja ljubezen nespametna — duhovnik zna in mora ljubiti, če hoče učiti svoje vernike: .Ljubite se med seboj!" Prisrčne poljube in pozdrave od tvojega ljubčka — NB! Če mi pošlješ pismo, prilepi nanj znamk za 26 vin., na razglednico 14 vinarjev. Gospa, kaj pravite k temu pismu ? O poznam vas, rekli boste, to ni res, to ste si vi, liberalec, izmislili. Počasi, le počasi, dražestna gospa! Pridite zopet k Matiji, prinesem original seboj in Čitali boste lahko sami tudi popolno adreso tega zaljubljenega ptička. Pri dobri kavi in imenitni črnini se zopet sprijazniva, to tem gotovje, £ker boste prišli do prepričanja, da vendar nisem brez vsacega razloga zadnjič tako „nedostojno" govoril o teh nadobudnih mladičih, osobito ako pazljivo prečitate drugo pismo tega Amerikanca. N. N. 9. oktobra 1303. Le naglej se kremplja, resnice zahteva od mene, - • kot bi je ne go?oril vedno ! Dušica zlata, tebi je ne bom in je nisem skrival —. Res potrjen sem, a nisem se toliko zbal tornistre kot misli, preko Hrvatov na dnevni red. Hrvat, ima brate, Hrvat je veja velike slovanske rodovine. Ako bi Madjari h*oteli to poskusiti, bi se lahko ponovil o leto 1848. Zgodilo bi se lahko zopet: V treh dneh prijaše ban, v treh nočeh prikorakajo Ličani in tam na severu je severni stric, kateri stori zopet ono, kar je storil 1. 1849. Govornik je nato razpravljal o tiskovni svobodi. Tiskovni odnošaji na Hrvatskem so najslabši v celi Evropi, saj je celo bosans&a cenzura in ruska pr e v e n t i v a boljša, kakor hrvatska tiskovna svoboda. Govornik je potem še razpravljal o učiteljskem vprašanju in o časnikarstvu. Nasproti posl. KovaČeviću, ki je rekel, da so hrvatski opozioijonalci »anarhisti«, je izjavil, da je raje takšen anarhist, kakor pa tak madjarski mameluk, kakor je on:, ki je nazval opozicijo-nalce z anarhisti. Govornik je od klonil proračun. Nato se je prešio na interpelacije. Podban Šumanović je odgovarjal na interpelacijo dr. Starce-vica glede razpusta gospičkega obč. cdbora in na interpelacijo posl. dr. Harambašića o nemirih v belo-varskem okraja. Podban je priznal, da so bili nemiri v Kapeli, v Gu-dovoih, v Trojatiiu, v Rači in Mišu-linovcu. O pravih vzrokih nemirov se še ne ve Kadar bo podban natančneje informiran, bo poročal o oeli zadevi saboru. Na interpelacijo posl. Tuškana o razžalitvi hrvatskega naroda po polkovniku Hanelu v Petrinji je odgovoril podban, da je dotični oficir izjavil, da ni nikdar rabil onih žaljivih besed. Navzlic temu pa se je uvedla najstrožja preiskava. Sabor je vzel odgovor na znanje. Prihodnja seja danes zvečer ob petih. Položaj na Ogrskem. Budimpešta, 30 januvarja. Pos. SmialovBzkv je v zbornici utemeljeval svoj predlog, naj komisija vseh strank izdela načrt za rešitev krize. Proti predlogu je govo ril ministrski predsednik, ki je rekel, da bi s prenosom vodstva na strankarske odseke priznala vlada svojo zmedo in slabost. Vlada in veČina imate jasen program. Srni* alovszkega predlog je bil odklonjen. Nadalje je zbornica sprejela predsednikov predlog, da se zbornica sestane zopet Šele po delegacijskem zasedanju. Budimpešta, 30. januvarja. Inkompatibilitetni odsek je razpravljal danes na ovadbo posl. Glava o znani podkupni aferi S z a p a r v -Khuen-Hedervary. Odsek je ovadbo odklonil, češ, da ni po opra-vilniku niti po zakonu Hedervarvje-vega mandata razveljaviti. Budimpešta, 31. januvarja. Reforme glede vojaške vzgoje na Ogrskem so izdelane ter jih predloži vojni minister prihodnjo sredo ogrski delegaoiji. Z reformami bodo Madjari pač zadovoljni, ker dobe vojaško višjo realko in kadetno šolo za pešce. Dogodki na Balkanu. Dunaj, 31. januarja. Zunanje ministrstva opazuje s čimdalje večjo pozornostjo dogodke v Turčiji. Splošno prepričanje je, da macedonska vstaja izbruhne še z večjo silo, kakor brž bodo pota pripravna. Sarafov je prinesel iz tujine mnogo denarja ter se že vrše agitacije za atentate. Da pride do vojne med Turško in Bolgarsko je tudi vedno bolj mogoče. Velesile se bodo vedle tudi v tem slučaju začetkoma le pasivno. Solun, 31. januarja. V turških vladnih krogih prevladuje mnenje, da napoči spomladi vojna z Bolgarsko pa tudi s Srbijo, ako se ista zveze z Bolgarijo. Turčija ima pripravljenih 250.000 vojakov, ki so nastanjeni ob mejah. Solun, 31. januarja. Civilna agenta Avstro-Ogrske in Rusije sta si ogledala v spremstvu Hilmi paše ječe v Jedikulah, kjer je zaprtih nad 1500 Macedoncev. V ječah sta našla tako strašne razmere, da je moral Hilmi paša takoj obljubiti, da prepelje polovico vjetnikov v bivšo bolnišnico. O sultanovem splošnem pomiloščenju je vse tiho. S o f i j a, 31. januarja. Vse turške vesti o spopadih turškega vojaštva z vstaši so izmišljene v namen, da se prikrije dejstvo, kako turški vojaki napadajo bolgarske straže in patrulje. Te dni je 20 turških vojakov naskočilo bolgarsko patruljo pri Rilu. Seveda je patrula streljanje vračala. Streljalo se je z obeb strani pol ure. Belgrad, 31. januarja. Iz Koso-vega je pribežalo na Srbsko več srbskih popov, ki so se pri ministerstvu pritožili nad turškimi grozodejstvi. Srbska vlada se je takoj pritožila pri sultanu ter v svoji pritožbi posebno povdarjala, da Srbiji ne bo mogoče ostati nevtralni, ako Turska kupici ob njenih mejah vedno več vojaštva, ki se loti večkrat srbskih straž. Nove ovire za izseljevanje. London, 31. januvarja. Vlada je izdelala zakon o naseljevanju tujcev v njenih ameriških, afriških in avstralskih deželah. Zakon se nemu doma predloži parlamentu ter določa, da mora vsak izseljenec imeti v potnem listu opisano natančno svoje dosedanje Življenje. Kdor ima neugodno preteklost, se ne sme izkrcati ter ga mora parnik na svoje stroške nazaj odpeljati. Vsak tujec ostane pet let pod policijskim nadzorstvom ter se mora od časa do časa osebno javiti civilni oblasti. Rusko-japonski konflikt. Dunaj, 31. januvarja. V tukajšnjih diplomatičnih krogih se smatra položaj v vzhodnji Aziji za zelo kritičnega. Sicer se zatrjuje, d? ima ruski odgovor, ki se te dni odpošlje Japonski, zelo miroljuben značaj, toda tistega jamstva, ki ga zahteva Japonska, pa le ne more dati. Vsled tega se je bati, da Japonska takoj napove vojno, ko prejme ruski odgovor. London, 31. januvarja. Japonska vlada je že obveščena o ruskem odgovoru, ki odklanja japonske zahteve glede Mandžurije. Vendar je upati, da se bo dalo na podlagi ruskega odgovora nadaljevati pogajanja. Vsekakor bo Japonska molčala in mirovala do 20. s večna, ko do speta vojni ladji, ki jih je kupila v Argentiji. London, 31. januvarja. Rusija kakor Japonska sta sklenili v raznih ameriških pokrajinah pogodbe za dobavo velike množine govejega mesa. Japonska je kupila od parobrodne družbe v San Frančišku štiri najhitrejše parnike ter jih spremeni v pomožne križarke. Berolin, 31. januarja. Neki odlični severoameriški državnik je povedal berolinskemu dopisniku, da se ruska akcija v vzhodnji Aziji smatra, da je naperjena tudi proti Zedinjenim državam. Ameriške, japonske in angleške koristi zahtevajo „odprta vrata" na Kitajskem, dočim bi si Rusija, Francoska in Nemčija najrajši razdelile Kitajsko. Zato pa Anglija in Zedinjene države v slučaju vojske ne bodo dopustile, da bi Rusija uničila Japonsko. Za svoje trgovinske koristi pokažejo Zedinjene države moč svoje armade na suhem in na morju. Vstaja v nemški Afriki Berolin, 30. januvarja. Danes je odplul iz Hamburga parnik »Adolf Wdrmann« z drugim transportom vojaštva v Afriko. Vstaja na San Domingu. London, 31. januvarja. Vstaši so zopet zavzeli po hudem boju mesto San Pedro de Macoris. Glavno mesto je v kritičnem položaju. ršice iz ribniške doline. § 21. Župnik Šalehar trdi še vedno in stika po spisih 50 let nazaj, v katerih je označeno, da ima pravico po-holjšek pobirati in s temi spisi, katerih niti ni, ubogega kmeta goljufa. Kmet je dober in neumen, pa verjame ter nosi v farovško „kaščoa. Ko ga ti gospodje oskubejo, bo čutil, da je gol in tistikrat bo drugače le škoda, da bo prepozno. Volk bo že ovco požrl. § 22. Dvogovor: Župnik Vole na Poljanah, župnik Krumpestar pri Sv. Gregorju. — Dejanje se vrši pred cerkvenimi vrati na Poljanah. Lep jesenski dan; duhovna gospoda sta nekoliko zamišljena, ter občudujeta lepi razgled, stalnega pogovora ne moreta pričeti. Sedaj spregovori poljanski Vole: „No Francelj, kako je z biro ?K Nagovorjeni Krumpestar žnpnik š en t gre-gorski: ..Kar se tega tiče, saj veš, ženo malo pohvali, možu daj če je doma, kak dober svet, pa saj biro navadno ženam prepuste, otroke po imenu pokliči, če pa ne veš pa po imenu vprašaj, je pa, kako domače dekle pri hiši, pobožaj jo ali jo pa v lice vščipni in materi se bo dobro zdelo, dobil boš tako mero, da bode mežnar komaj vzdignil." Župnik Vole: „Kar se tega tiče je vse res in to tudi vem, da mi je Miško pravil, in ta ve.tt (Pomežikne z očmi.) Krumpestar (smeje) „Ta ima življenje. — Mi smo bolj kmečke sorte, on se pa zna tako smukati! Posebno pri ženskah je persona gratissima iu to ni kar si bodi (z jezikom tleskne, kakor da bi kozarec najboljšega vina izpil.) Vole: „Tiho, nekdo prihaja! (In res je bilo slišati voz. Izza ovinka pripeljal se je počasi v klanec Matiček s Poljan, vedno*smehljajočega obraza.) Vole: „No, Matiček, od kod, od kod?" Matiček: (pozdravljajoči ..Malo sem začel stikati po prašičih," pa sem šel malo v svet z „mrkanti". Krumpestar: (za odhajajočim) „Ali je ta naš?" Vole: „Gotovo! Saj se je na „Slovenca" naročil, mora neumen postati če noče." Krumpestar: „Ti pa znaš." Vole: „Xe še popolnoma, viš, — zima bo in drv bo treba in to kupovanje, sekanje in žaganje stane denar. Krumpestar: rTebi pa ne gre denar rad izpod palca." Vole i „Tebi pa rajši v mavho; koliko si dobil ti že mastnih ofrov!" Krumpestar: „Znat je treba." Vole: „Pa pustimo to" Krumpestar: „Mh, tebi drva rojijo — tako stori kakor jaz. Jeli župan naše stranke?" Vole: „Andolšek je naš župan." Krumpestar: „Naroči mu, naj skliče občinsko sejo, pri kateri naj se sklene, da ti dobiš od vsake hiše vsako leto voz drv, tisti pa. ki sobenkujejo in ne plačajo davka, naj pa drva se žagaj o, razsekajo in zlože, in za vse to delo ti ne bode treba jim še hrane dati — ves kmet ti vse stori, samo prav ga je treba potipati. (Se prav potuhnjeno zasmeje.) To je dobro, da sv. Jožef ne sliši in da je samo naslikan.)" Vole : „Ne bi blo slabo!" (Sklenjeno storjeno.) Krumpestar: „Ne, ne! Samo stori, jaz moram iti, je uže pozno, servus domine." (In ločila sta se Krumpestar navzdol po bližnici, Vole pa v župnišče.) Čez kakih štirnajst dni pozneje oznanil je z lece: -Ker so občinski možje sklenili, vas prosim, da pripelje vsak posestnik voz drv, če pa kateri dva pripelje, ne bode jih peljal nazaj, se bodem pa zahvalil in zapisal, tisti pa, ki nič davka ne plačate, jih bodete pa žagali. Krumpestar je resnico govoril, ljudje so pričeli drva voziti in Vole se jim v pest smeje, ker jih je okanil za novo biro in jim naložil nov jarem. Čast policaju Andolšku in njegovim odbornikom, ki tirajo svoje vaščane v pogubo. Vipavski torbar. Z veliko predrznostjo so jeli letos duhovniki agitirati sa umazano cunjo »Domoljubovo«. Tako se mi poroča iz Cola in Podkraja, kako se je vsiljeval ta ničvredni list ondotnim prebiva'cem, ob novolet nem blagoslavljanju hiš. Marsikateri mož je vzkliknil: »Gospod, ne morem, nimam denarja!« A far jo je zakrožil: »E, kaj to, bom že jaz posodil, pa bodete plačali čez par mesecev.« — Pa tudi takim, ki se niso hoteli noreč ti pod nobenimi pogoji, so jim ga poslali. V Podkraju pa so zadeli ob pravega, ki bode pa tudi našel v kratkem več posnemalcev — za to garantiramo. Poslal je namreč farško cunjo — retourz napisom: »Se ne sprejme, smrdi preveč po žlindri.« — Živeli posnemaloi! Liberalnovipavski - kitajski zid. Vipavski liberalec, ki je imel to veliko srečo, da je bil navzoč pri podiranju »liberalnovi da bom moral hlapčevati avstrijskemu imperijalizmu celih 12 let* — Domovina je prva, za njo in naša dekleta nam mora goreti srce; a naj se koljejo oni ki imajo v to poklic — jaz ji hočem služiti na plemenitejši način — zvesto in udano. Da jo ljubim, to Čutim šele sedaj, ko sem tako daleč od nje, nad 4000 km! Kako lepa je narava! Lepša ob smrti nego ob rojstvu! Orumenelo listje, kot zlato in ta mrzla jesenska sapa, ki brije črez grobove —. Vernih duš dan je. Na valih grobovih plapolajo lučke in se lasajo s hudobnim vetrom, ki jim hoče vsak hip vpihniti nežno življenje. Poleg njih se grejejo ozeble rože in duhteči zimzelen. — Crez pokopališče se pa valovi nemirna množica in tepta smrtno polje kot nekaj ostudnega, strašnega —a vendar je lepo. Zaljubljeni ljudje koketirajo, nekateri se jočejo, a stare mamice pa pobožno gibljejo z ustnicami in molijo: „Še za tiste duše, ki jih ni ne tukaj ne tam — očenaš, kateri si v nebesih — i, t, d. ( * Kako rad sem gledal druga leta take prizore, a letos jih ne bom. Drugi kraji, druge navade. Nekdaj so mi očitali, da sem Otročji, ker nisem maral starih matron, a sedaj uvidevam, da sem čisto pametno ravnal, se mi saj ne boš tako hitro omožilar, ni res? [ - Kako Čisto srce imaš, ti moj angelček, vate se moram smrtno zaljubiti, če tudi bi se ne maral. Le pošlji mi svojo sliko, jako draga svetinja mi bo —. Samo to prej poizvedi, koliko boš morala dati poštnine, Če bi je premalo, ne bi dobil tvojega lista, ker se premalo frankovana pisma sploh ne odpošljejo. — In še ena stvar je — previdna morava biti; ne pozabi, da sem v semenišču (leme-natu) in da se lahko primeri, da gosp. rektor odpre pismo, če bo čutil v njem sliko. Zato mi pa moraš pisati kot sestra Francka. Sporoči mi, da so te dali moji starši v Ljubljano v šolo, — kam in kako se boš že nalagala, saj to ni greh, — le skozi in skozi kot sestra. Tudi mi lahko pošlješ svoj naslov, da bo komedija verjetnejša. — Bog varuj, da bi ti mi pisala kot ljubica ! Sploh se lahko podpisuješ v vseh pismih kot moja sestra — ne bo škodovalo! Tudi jaz ti pošljem svojo sliko — o nič me ne glej tako preplašeno! Duhovniška suknja, farška kapa in rimski ovratnik — Čuden svetnik — a pod vso to obleko utripa še vedno tisto srce, ko nekdaj — le še bolj živo in ognjeno! \Vellen tosen Triigt nur Schaum — auf meinen Beeten bliihen der Liebe rothe Rosen! Mirna in tiha je moja samostanska celica — a jaz ljubim, ljubim! Iskrene poljubčke tvoj na Na svidenje torej, dražestna gospa, svidenje pri Matiji na Rožniku! Smarski. Pod novim orlom. Zgodovinska povest. Drugi del. XVI. Na novega leta dan 1811. je Ilirija dobila svoj uradni list »Tele-graphe offioiel des provines illvrien-nes«, ki sta ga urejevala intendančna uradnika Beaumes in Pariš. V vabilu na naročbo, ki je izšlo šest mesecev poprej, je bilo rečeno, da bo izhajal list tudi v slovenskem jeziku. To pa se ni uresničilo, ker se je za slovensko izdajo oglasilo samo 22 naročnikov, in ker ni bilo mogoče, dobiti sposobnega urednika. Vsled tega je list izhajal aamo v francoskem in nemškem jeziku. Pri nemški izdaji sta sodelovala tudi Valentin Vodnik in Andrej Kopitar. Istega dne se je tudi razglasilo, da pričakuje cesar Napoleon iz svojega sakona z nadvojvodinjo Lujiso potomca in maršal Marmont je vsied tega dal med uboine ljubljanske rodovine razdeliti 10.000 franko? in mnogo živil. Končno je bil istega dne tudi velik sprejem pri maršalu. Zastopniki vseh oblasti in vsakovrstne deputacije so prišle čestitat maršalu novo leto. Ljubljana je imela torej mnogo snovi za pretresovanje. Najbolj se je zapazilo, da niso prišli maršalu čestitat ne nemški meščani, ne avstrijsko misleči duhovniki, niti nekatera društva. Izostali so namenoma, kakor da so vedeli, da se bliža doba Mar-montovega kraljevanja svojemu koncu Izostali so pa tudi zaradi tega, ker je bila med njimi zavladala velika nevolja. Marmont je bil namreč dovolil Židu Abrahamu Hevnemannu iz Memelsdorfa na Bavarskem, da se je kot trgovec in bankir naselil v Ljubljani. To je bil prvi Žid, ki je po preteku več stoletij dobil tako dovoljenje. Meščani so bili zaradi tega razburjeni in duhovščina jih je tako podžgala, da Hevnemannu niso ho teli dati nobene prodajalne v najem, dokler ni posegla vmes generalna intendanea. Avstrijska stranka pa je bila jesna na maršala, ker je zlasti v zadnjih mesecih postopal s skrajno brezobzirnostjo proti vsem antifrancoskim agitacijam plemstva in duhovščine in dal uradnika dolenjske intendance, Vilharja, lapreti in vklenjenega odpeljati v Pariz, samo ker je bil na sumu, da je v zvezi z dunajsko vlado in da posreduje med dunajsko vlado in med tistimi ple- pavako-kitajskega zidu« prišel je ^ davno v neko župnišče (pa ne b!( pensko!) »Gospoda« ni bilo dom pač pa kuharica, ki se je prav p. srčno zabava a z nekim udom ra?n, ustanovljenega katoliškega izobrai* valnega društva. Prišleo je bil pr jazno sprejet. Beseda je nanesla b« sedo in poleg različnih stvari prišle so na vrsto tudi uganke »Gospod, uganite v čem sta si C| »gospod« in kozel podobna in v čet) se razločujeta?« — Liberalec: »Opro stifce, tega pa ne uganem celo i„ ljenje.« — Klerikalec: »Nič lažjega kot to. Vidite — podobna sta si , tem, da ijubtta oba, če Je moreta J prepovedan sa d« — »In raz lična?« —»To pa je še najlažje Vsak kozel ima svoj duh, naš fd, moster pa g m r d i j o p o ž i i n d r — Tudi kuharica se je smejala. Dnevne vesti. V L|ubljani, 1. februvarja. — Osebna vest. Namestnici konceptni praktikant dr. Ar tur Rq zesnik je premeščen k okrajnem« glavarstvu v Konjice. — Župan Hribar se odpelj« jutri za štiri dni na Dunaj. — Blagoslovljeni sufi Obešenjaki v talarjih, ki so zbran, okrog topovskega glasila ljubljanske^! škofa, nadaljujejo s svojim pod -sumničenjem, kakor se spodobi zi prave šufte. Na članke, ki smo jih pod naslovom »Petrova skala« priob čevali, niso mogli odgovoriti niti ene same besedice. Dobro vedo, da je vsaka besedica v tek! člankih re sn ična, da jeneovržna in tisočkrat dokazana. Zato niti poskusili niso, teh člankov pobijati. Kakor tepeni psi so se morali poskriti in molčati. Njihovi lastni somišljeniki so jih silili, naj vendar odgovore, a morali so molčati. Ker pa stvarno niso smeli ziniti, so si pomagali di drug način. D o 1 ž e nas, dasmood protestantov podkupljeni, di delamo protestantsko propagando. Ko bi hoteli razviti protestantsko zastavo , bi bila to prava igrača, kajti počeujanje k ran j skih farjev se je tisočim in tisočim tako pristudilo, da je treba samo poziva in nekaj izgledov, da se začne druga reformaeija. Nam pa kaj takega niti v sanjah na misel ne prihaja, ker naš namen ni, provzročiti novo reformacijo, naš namen je, spraviti ob poli t i č n o v e 1 j a v o i n o b p o 1 i t i č n i vpliv tisto zavrženo bando, ki je z brana okrog »Slovenca«. »Marš v cerkev« kličemo tej drhali. v političnem oziru pa kličemo »kušV — V soboto so ti tonzurirani »Slovencev i« šufti ponovili svojo zgoraj omenjeno obdolŽitev. V št. 18 z dne 23. januvarja ao ti šufti pisali: »Drugič naj »Parlamentiir« . . . obja?i svote, ki jih dobiva liberalni stranka za prestavo nemških 9*W~ Dalje v prilogi. ~~ajsj| menitaši in duhovniki na Dolenjskem, ki so skrbeli, da bi na migljaj z Dunaja lahko provzročili vstajo. Bolj kakor novemu listu, maršalovi ženeroznosti in demonstraciji pri sprejemu pa se je Ljubljana čudila, da maršal ni priredil običajne novoletne soareje. Sieer se je reklo, da je soareja izostala, ker je maršalica zapustila Ljubljano in šla v Trst, ali vobČe je se mislilo, da je maršal opustil slavnost, ker je spoznal, da je Izgubljen. Toda maršal takrat še ni bil popolnoma obupal, nego še vedno mislil, da reši svoje mesto in ohrani svojo oblast Ni mu bilo za guver-nersko mesto, nego za moč in oblast, ki jo je imel. Računal je s tem, da se je carinsko-politično nasprotje med Francijo in med Rusijo poostrilo, in da bo Napoleonu samemu na tem, da ima generalni guverner v Iliriji za slučaj vojne kar največjo mod. Najbrže je pa tudi mislil, da v slučaju, če bi prišlo med Francijo in Rusijo do vojne in če bi Napoleonu ne bila sreča mila, lahko stegne svojo roko po kraljevski kroni. Doseči je j* mogel le, Če je bila vsa moč v njegovih rokah in zato mu je kazalo, storiti vse, kar se je dalo storiti, da Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 25, dne 1. februvarja 1904. protestantovskih »Los von Rom« člankov. Se izve vse pri GustavAdolfVereinu«. Pozvali smo te žegnane šufte, speoijelno Načeta Žitnika, naj to dokaže, ali kot pravi šuft ni Nace Žitnik ničesar odgovoril in še manj kaj dokazal. Ta božji namestnik je lagal in čast kradel, ker ga varuje poslanska imuniteta. Namesto da bi bil svojo dolžitev dokazal, je brez dokaza ponovil svojo trditev. Zadnjič je še vedel, da se vse izve pri Gustav Adolf Vereinu, sedaj pa ničesar več ne ve o tem društvu in pravi, da je pri »Evang. Bundu vsa tajno in se ne ve, kdo dobiva denar. Tako nesramno podlo zamore lagati in obrekovati samo žegnan lump v talarju. Žitnik se v privatnih krogih izgovarja, da nima s to infa-mijo ničesar opraviti, Krek pa isto-tako govori. Odkrito rečeno, nas tudi ne zanima dosti, kako se imenuje tisti šuft, ki po »Slovencu« maže — mi se držimo o.d govornega urednika Načeta Žitnika in škofa Jegliča, ki ima nadzorstvo nad listom in nad duhovniki, in garantiramo jima, da bomo ž njima korenito obračunali. — Polom sloge na Hrvat- skenii Dotični n*»š člančiČ razdra-lll je »Edinost« in pa »Slavensko Misao«. V prvi se oglaša tržaški Hrvat, in kakor »Edinost« poznamo, izpredia bo pri ti priliki dolgo tra-kuljo uvodnih člankov. Kadar bude vse napredeno, posvetimo ji kratek odgovor. Da bode naš članek po /0 naših kranjskih farje? ne misli drugega kot to, kako bi br6z skrbi in truda dc bro živeli, z mladimi ženskami po farovžih se gonili in — kmeta drli. Ko ti pa tek pop potem umre, mu pa črna garda po »Slovencu« in podobnih lopovskih listih in po cerkvah tuli: »Koliko je ranjki storil v »bežjo čest« — zidal ali pa pepravil cerkve in turne, farovž predelal (za graščino) in postavljal altarje, nove orgle, zvonove oskrbel in druge naprave. Ne pove pa ta sodrga nikoli, da tak far ni za vse to nikoli nič dal, ampak le ubogi kmet, katerega je drl. Eden takih eksemplarov postaja tudi — tomišeljski beneficijat Knific. Ker mu deželni odbor ni dovolil denerja za ustanovitev mastne fare, je skrpucal zdaj neko obvezno pismo)!), s katerim straši od hiše do hiše id nagovarja ljudi, da naj se »podpišejo za f ar c«. Kdor se je ali se še bo podpisal, bo moral seveda plačati ves denar, kar ga bo Knific potreboval. Vjel jih je do zdaj seveda še malo, ker postajajo Tomišeljci in njih sosedje že pa metnejši, zato je pa v nedeljo na prižnioi rentačil, z*kaj večji in boljši posestniki še niso podpisali tega pisma, in pristavil, da bo, če tega ne store, pa škofijstvo založilo, zato bodo pa temveč morali plačevati za zvoneDJe, pogrebe in druga opravil«! — To ni drugega nego zloraba duhovske službe v sebične nimene in iztiskanje denarja iz kmetovih žepov. In z*to naj benefioijat Knific ostane generalni guverner z dose daujo skoro absolutno, res kraljevsko oblastjo. Zaradi tega je na novega leta dan popolnoma skrivaj povabil nekaj naj-zve9tsj8ih svojih prijateljev, med njimi Frana Damjana, na zaupno posvetovanje in jih nagovarjal, naj pošljejo ilirski deputaciji v Pariz spomenico, naj izprosi pri cesarju, da ostane v Iliriji vse pri starem in da se organizacija prepusti maršalu. Novi organizacijski načrt, je maršal razlagal svojim zaupnikom, na-redi konec Iliriji kot avtonomni slo vanski narodni državi. Napoleon hoče Ilirijo zdrobiti in narediti iz nje skupino navadnih departementov. Svojim načrtom glede Balkana se je Napoleon popolnoma odpovedal in zato nima Ihnja več tiste vrednosti zanj, kakor jo je imela nekdaj. Zdaj hoče tudi tu uveljaviti svoje centralistične nazore in njegovo avtokratstvo mu brani, da bi pustil Iliriji le senco sa niostalnosti. Po novem organizacijskem načrtu ne bo imel generalni guverner druge pravice, kakor da bo BRiei cesarja zastopati pri patrijotičnih Blavnostib. Ničesar ne bo smel več sam storiti, ničesar več odrediti, duša vse uprave bo generalni intendant, ki bo dobival svoje ukaze iz ministrstva in bo v večnem prepiru z gu vernerjem. S tem, da se Iliriia zdrobi na departemente, postane veljava slovanskega prebivalstva prav majhna Maršal je svojim pristašem z ve liko vnemo pojasnjeval, kolika š-toda bo to za narodno stvar v I iriji in da po tej organizaciji ne bo Ilirija nič druzega kot kaka podvržena kolonija, podvržena zato, da b« jo francoska drž- va eksploatirala Prebivalstvo ne bo moglo živeti po svojih navadah in nazorih; kar so bili prej Nemci, bodo odšle; Francozi. Zbrani maršalovi čestiloi so bili popolnoma istega mnenja in so seveda pritrdili z vnemo nasvetu, naj se pošlje v Pariz mudeči se ilirski deputaciji v tem smislu sestavljena spomenica. To spomenico, ki je že čez dober teden šia z mnogimi podpisi opremljena v Pariz, je sestavil notar dr. R*pešič. Predno je pa prišla sporne niča v Pariz, je bila deputacija ie odpotovala. S c«r pa je škof Rieei ves čas, kar se je z deputacijo mudil v Parizu, spletkaril proti Marmontu in bi se gotovo ne bil oziral na to spomenico, tudi če bi |o bil pravočasno dobil v roke Sčasoma se je bilo po Ljubljani tudi v najtrših krogih zaznalo, kako nasprotje se je razvilo med cesarjem Napoleonom in med maršalom Mar-montom. Ljudje so dobro čutil, da je nova organizacija le pretveza in da hoče cesar s to organizacijo generalnemu guvernerju vzeti vso veljavo, da bi se isti v kakem kritičnem trenotku na noben način ne mogel proglasiti neodvisnim in se> polastiti kral|evske krone. Z*to so ljudje z nestrpno radovednostjo čakali, kak odgovor pride iz Pariza in takorekoč neč in dan prežali na vsakega ku rirja, ki je prišel iz cesarjeve prestolnice. A minoii bo tedni in izvedelo se ni ničesar. Maršal Marmont se ta čas ni skoro nik|erveč prikazal. Čim dlje ni bilo odločitve, toliko težje so cficrji in uradniki ž njim izhajali. Prijazne besede ni bilo več slišati iz njegovih ust. Pozneje kar po več dni ni zapustil svojih sob. Le zvečer je časih dal vpreči šest jelenov, katere mu je podaril knez Auersperg in se z njimi v divjem diru voiil po mestu in po okolici. N kogar ni več vabil k sebi, na nobeno veselico ga ni več bilo in naposled so še prvi uradniki le težko prišli do njega. — Maršal trpi fizično in duSevno strašne bolečine — so si franooski dostojanstveniki v kazini Šepetaje pripovedovali. Zdaj spoznava, da so šle njegove sanje o kraljevski kroni v nič in zato je tak, da se intendant trese, kadar mora k njemu. In govorili so resnico. Maršal Marmont je trpel strašno, ker je iz poročil, ki so mu došla iz Pariza, razvidel, da so bile njegove sanje o kraljevski kroni v resnici prazne in da g\ hoče Napoleon odpraviti iz Ilirije. Časih ga je jeza tako preobvla-dala, da je popadel svojo sabljo in razbijal stekla ter sekal pohištvo toliko časa, da je vsled jeze in onemoglosti padel brez zavesti na tla in obležal. Dne 20. februvarja je vztre-petala vsa Ljubljana. Razvedelo se je, da je prišel iz Pariza kurir z lastnoročnim pismom cesarjevim, da je maršal, čitaje to pismo, zarjul kakor lev, pismo v silni srditosti poteptal in kurirja s sabljo pognal iz palače ter ga tako ranil na rami, da je mož ves krvav pritekel na cesto. pazi, da ga za ta njegov manever na drug način ne primemo. — V sobotnem »Slovencu« se pa svija in reterira, da ni nad uči telju orgijanja odpovedal, zato ker v svoji neumnosti domneva, da je zadnje umazano njegovo perilo obesil na solnce neki gospod v Ljubljani. Pa ne bo ničt Jože Kn fio ; ljudje, ki so Vas siti, skrbe za to, da dobi »Slov. Narod« naravnost iz Tomišlja pristne slike o vašem dejanju in živ-ljenju v roke ! Toliko za danes! ^ — Slotendcina pri koroških ftodiMeih. Prenagljeno je bilo veselje slovenskih listov, da so se vrnile slovenščini pri sodiščih na Koroškem stare pravice, češ, da je nedavno dr. Brejc pri sodišča v Veliko ven govoril neovirano slovenski. Znani arogantni dr. M r avla g pojasnuje sedaj škodoželjno ta slučaj po nemških listih. Dr. Brejcu je pustil sodni pristav Thurn govoriti slovenski, ker je bil dr. Brejc toženi. Toženi pa se sme zagovarjati tudi slovenski, dokler toži-telj ne ogovarja. Tožil je dr. Brejca imenovani dr. Mravlag, ki pa ni prišel osebno k obravnavi. Pozneje, ko se je obravnava nadaljevala, prišel je dr. Mravlag ravno vsled časniških poročil sam v Velikovec ter je takoj protestiral proti dr. Brejčevemu slovenskemu zagovoru. Pristav Thurn je nato tudi takoj pozval dr. K rej ca, naj govori nemški ter mu končno zagrozil z neko ministrsko naredbo iz leta 1862, da se bo njegov zagovor smatral za niče v, ako bi še nadalje govoril slovenski. In dr. Brejc se je u dal terorizmu ter govoril nemški. Kakor vidimo, še nern-ki nacionalizem vedno triurafnjc nad pravico in justico na Koroškem, zato je treba boj nadaljevati s podvojeno silo. — Zmaga koroških Slovencev. Pri občinskih volitvah pri Sv. Jakobu v Rožu so zrm.gali v vseh treh razredih Slovenci. Značilno pa je da nemški listi ne pišejo o Nemcih in Slovencih, temuč o na-prednjakih in klerikalcih, kakor da bi v Št. Jakobu sploh n? bilo več Slovencev. Ondotni nemški »napred-njakio so namreč sklenili, da bojke-tu,ejo one štiri gostila* v St Jakobu, katerih lastniki so vcltli klerikalno, (t. j. s Slovenc). A!i pa je nemški javnesti klerikalno in slovensko neločljiv pojem? To bi bilo za Slovence še slabše spričevalo. — Reperioir slovenskega gledališča. Jutri, v torek, »ta dve predstavi: popoldne ob polu 3. kot ljudska predstava ob znižanih cenah »Pot okoli zemlje«; — zvečer prvič v sezoni Meverbeerova opera »Afričanka«, pri kateri sodelujejo vsi solisti in pomnožena atatistarija. Besedilo (v p.evodu E. Gangla) se dobi v knjigotržnioi L. Schwentnerja in pri blagajnici v Šesarkovi trafiki. Knjižice se dobe po 40 h. — Slovensko gledališče. Predpustni čas je, čas ple«ov, koncertov, zabav in vendar je b:lo gledališče tudi včeraj nabito polno. Popoldne se je vprizorila priljubljena narodna igra »Brat Martin", »ve-čer pa »Pot okrog zemlje v 80 dneh«. Na večerno predstavo je došlo vse polno hudi z dežele. — ,Peier S vučić1. »Slaven ska Misao« je priobčila o tej operi precej obširno kritiko. Tuintam je sicer v tej kritiki izrečena kaka beseda, kateri ni ugovarjati, ali v obče se mora reči, da je ta kritika nezasluženo ostra in nepravična. — Fran Bradaska f. V starosti 74 let je včeraj umrl v Zagrebu vpokojeni gimnazijski ravnatelj gosp. Fran Bradaška. Pokojnik je bil rodom iz Kranja. Po dovršenih naukih je prišel kot suplent na Hrvatsko in je potem ostal tam. Služboval je v raznih krajih, na zadnje kot gimnazijski ravnatelj v Zagrebu. Za svojo ožjo domovino je imel vedno iskrene simpatije; podpiral je rad naša društva in ee hotel, ko je šel t pokoj, preseliti v Ljubljano, a vlada mu ni dopustila, da bi pokojnino vžival izven dežele N. v m p ! — Za Slavcev" maska radni semenj pndajale ae bodo vstopnioe na Svečnico ves dan v »Narodnem domu«. Kdor vabila za to maskarado ni prejel, naj blagohotno odboru oprosti, kajti odbor je prepričan, da navzlic točnim naslovom ni pošta mnogim dostavila vabil in na ta način je bil mnogokateri prezrt. Vstop na maskarado je vsakemu nemaskovanemu dovoljen tudi brez vabila, le maske se morajo izkazati z vabilom na dotično ime. Radi snaženja ostane dvorana jutri ves dan zaprta. — X- velika maskarada pevskega društva }Lfubijane' Be vrši na pustno nedeljo, dne 14 svečana, v dvoranah starega strelišča pod imenom »Izlet v Ameriko«. Sodeluje vojaška godba. Vabila v obliki primernih potnih listov se bodo razpošiljala prihodnji teden in naj se vsak, kdor bi ga spregledoma ne dobil, obrne na društveni odbor, kateri bo drage volje rad v&tregel vsaki tozadevni želji. Naslov te maskarade daje tako obširno izrabo vsakojake fantazije, da si bo zamogel vsak preskrbeti primerno masko. Razni narodi celega sveta se vozijo v Ame riko in tedaj se sestanejo Slovenci s Francozi, Rosi, Italijani, Švedi, Hrvati, Poljaki; z mornarji, policaji, vojaki, Kvekerji, Mehikanci, Mormon', Kanade', pirati in splch z vsemi mogočimi ljudmi. Plesalo se bo v pristanišču pred ladjo, v kateri se bo že nahajala godba, katera zaigra pred odhodom. Torej na svidenje v Ameriki! — Dobrodelno društvo tl-I&arjev na Kranjskem je imelo včeraj dopoldne v hotelu »Lloyd« svoj osmi redni občni zbor. Iz poročila odborovega naj omenimo, da je štelo društvo koncem leta 136 članov in da je priredilo dne 20. decembra v areni »Narodnega doma« lepo vspelo božičnico. Občni zbor je izrekel soglasno zahvalo vsem dobrotnikom, ki so kakorkoli bili društvu naklonjeni, imenoma zlasti »Narodni ti skarni«, ki je tudi letos darovala 50 kron. Blagajnikovo poročilo izkazuje 776 K 55 vin. dohodkov in 767 K 70 vin. stroškov, tedaj 8 K 85 vin prebitka, s katerim je društveno pre-moženjo naraslo na 920 K 97 vin. Pri volivi novega odbora so bili vo ijeni Bledeči člani: g. O. Planine predsednikom, g. A. H o f l e r podpred sednikom, g. P. Jeločnik zapisnikarjem, k.A.Štrekelj blagajnikom, gg. M Rožaneo in I. Vehar odbornikoma, I. Komar in M Rautar namestnikoma, gg. A. Ko ima n in J o s. Pavlic pa pregledovalcema računov. — Veselica v kazini. »Slikarsko in pleskarsko društvo v Ljubljani« je bilo v »Slovencu« ošteto, ker je priredilo svojo veselico v ka-zinski restavraciji. Društvo nam je poslalo kratek zagovor, katerega pa nismo priobčili, ker se na noben način ne da opravičiti, da prirejajo Siovenci veselice v kazini. Vemo sicer, da gostilna v kazini s kazino samo nima ničesar opraviti, ali tudi tej gostilni so take razmere, da Slovenec ne more prestopiti praga. Res niča pa je, da škofov list »Slikarskemu in pleskarskemu društvu« radi tega ne sme ničesar oč tati in sicer zategadelj ne, ker ljudje škofove stranke sami najbolj silijo v kazino in sploh v nemške prostofe. Podporno društvo iz tobačne tovarne, ki je v klerikalnih rokah, je lansko leto priredilo svojo veselico v ravno isti kazini, nad katero &e zdaj zgraža »Slovenec« In zadnji politični shod kranjskih klerikalcev — kje se je ta vršil? Na starem strelišču, ki je last one kranjske hranilnice, ki vzdržuje tudi kazino. Od ljudi, ki tako delajo, se pač ne bo nihče učil narodne morale — Javna vinska pokušnja. Pri nocojšnji od 7. do 10 ure vršeči se vinski pokušnji v tukajšnji deželni vinski kleti, bode razstavljenih in na pokušnjo razen mnogo navadnih, dobrih namiznih vipavskih in dolenjskih vin, tudi več firiejšib, buteljskih vin in sicer renski rizling, sipa, karmenet i. dr. To so le imena raznih trtnih vrst, pridelana pa so vsa ta vina na Dolenjskem in Vipavskem. Klet ee zapre ob desetih, kar se bo naznanilo z zvenenjem in sicer ob pol 10. enkrat, V4IO dvakrat in ob desetih trikrat. — Iz Šiške« Ni včerajšnjem občnem zboru »Sokola« v Šiški so bili voljeni: Zakotnik Ivan, starostom; Dr en i k Fran, podstarostom; odbornikom pa: Brinšek Gabr., Deu Mihel, KoatnapfelAleks., Kotnik Fr. in Kovic Pavel. Namestnikom; Mohar Dar. in Košak Fr, ter pregledovaioem računov: Kotnik in Mohar. Daljše poročilo o zanimivem zborovanju sledi. Čast. društvenike šišenske čitalnice in Ča-Btilce V. Vodnika se opozorja na jutršno Vodnikovo besedo s plesom pri Koslerju. — Že stopajo . . . »Bralno društvo« v D jI. Logatcu napravi prvo javno poljudno predavanje na dan 7. svečana popoludne ob 4 uri. Predaval bo dr. Anton Dermota »O sod-niji in kakšen naj bo človek pred sodnijo.« Predavanja se bodo redno vršila vsak mesec. Živeli posnemovalci! — Status kranjskega uči-teljstva« S 1. januvarjem t. i. so bili pomaknjeni v višji plačilni razred in sicer v prvi razred: Ivan Pokoren, Anton Pavčič, Franc Kovač, J-tkob Oaterman, Josip Cepuder, Ivan Bele, Eimund Lahainer, Frano Pfei-fer, Josip Bezlaj, Roza Junis, Juraj Rezek, Andrej Kmet, Jernej Ravnikar, Franc Krame, Leopold Pančub, in L^opoldina Rozman. V 2. pla čilni razred: Avgust Štefančič, Jurij Erker (učitelj) Jurij Erker (nad-učiteli) Ivana VVohinz, Janko Toman, Franc Gale, Vinko Paternost, Marija Bezlaj. Avgust Pire, Janko Rudolf, Josip Ažman, Alojzij Erker, Anton Likozar. Franc Luznar, Janja Mik-Ihv&iČ, Mihael Kabaj, Ivana R*or, Matija Krauland, Josip PetriČ, Mihaela R*zincrer, Fraao Kalan, Janez Jeglič, Josip Turk, Ivan B*jec in Ivan Jak-litach. V 3. plačilni razred: Pranja Zebre, Antonija Wohinz,, Franc Škuli, Vincencija Pupis, Josi-pina Šusteršič, Marija Mohorčič, Emilija \Vruss Oiga Kobau, Adolf Sidar, Ida Ma!ly, H-rmma Mdgušar, Jako bina Naglas, Ana Vrašovec. Franc Grailand, Lran Lakner, Franc Lavti-žar, Apolontja Fatur, Ana Jereb, Kornelij Iglic, Marija Sesark, Sera-rdfina Jamsek, Alb'na Prevc, Ernes-tina Rekar, Jakob S*apar, Julij Slap-šak, Marija Baudek, Matilda G-b*u r, Frane Potokar, Anton SmrJelj, Josip Samides Franc Jordan, Frano Borštnik, Alojzij Gorjup, Engelbert Kavčič, Ivan Baraga. Ivan Stupica. — Vseh učiteljev (učiteljic, je uvrščenih v 1. razred 71, v drugi razred 107, v 3. razred 214 in v 4 raired pa 174 — Ženska podružnica sv. CSrila in Metoda v Logatcu napravi meseca marca večjo veselico v prid glavni družbi. Po pripravah obeta nadkriliti vse prejšnje veselice. — Podružnica Ciril-Meto-dove družbe v Sv. Petru na Pivki priredi 7. februvarja v hotelu »pri južnem kolodvoru« veselico. — iz Novega mesta smo prejeli naslednjo izjavo: Z ozirom na zadnja dva dopisa, ki poročata v veselici na Silvestrovo 1903 in o plesnem venčku dne 23. januvarja 1904., katere je priredila narodna čitalnica v Novem mestu, izjavljamo, da z njima nismo v nikakoršni zvezi. Odbor narodne čitalnice v Novem mestu. — Iz Postojne se nam piše: Dne 23. m. m. so se zbrali vsi postojnski krogi in ž njimi tndi vsa narodna društva, da vzamejo slovo od enega svojih najzvestejših članov g. dr. Otona Papeža, katerega nam nemila usoda odnese v Ljubljano. Po oficijelnih govorih predsednika čitalnice, g. deželnega poslanca Frana Arkota7 staroste „Sokola" g. Frana Pate mosta, dež. sod. svetnika g. Leopolda Žužka, c. kr. notarja g. Gustava O m a h n a in odvetnika g. dr. Pikla, ki so se vsi poslavljali od obče priljubljenega gospoda dr. Otona Papeža, razvnela se je živahna zabava. Glavna zaslaga gre v tem oziru „salonskemu orkestru" v Postojni in pa skupnemu pevskemu zboru, ki je pod vodstvom gospoda geometra V e r b i č a najlepše narodne pesmice zapel. Odhodnica nam je pokazala, kako priljubljen je bil odhajajoči gospod dr. Oton Papež v vseh meščanskih in uradniških krogih. Želimo mu, da si povsod iste simpatije pridobi ter da se z veseljem spominja na Postonjčaue, ki ga ne bodo pozabili. — ,Celjski Sokol1 priredi tudi letos na pustno nedeljo, dne 14. t. m. maskarado v vseh prostorih celjskega „Nar. doma". „Ena noč v Kajiri" se bo na ta večer nudila celjskemu občinstvu. Brata Benčan in Juro Detičck že sedaj dekorirata veliko dvorano „Nar. doma" in pripravljajo se najraz-novrstnejše skupine. Z ozirom na to, da je sokolska maskarada vedno bila največja in najživahnejša plesna prireditev v Celju, in z ozirom na simpatije, katere vživa „Celjski vSokol" v vseh narodnih krogih Spod. Stajerja se vobče pričakuje, da ta maskarada ne bo manj obiskana kakor prejšnja leta. Vabila se naj reklamirajo pri odboru. Na z dar! — Celjski okrajni zastop. štajerski deželni odbor je te dni nd ločili da škodo v znesku 29.000 kron; ki je vsled poneverjanja že obsojenega tajnika Kosma zadela okrajni zastop, morata plačati dr. Srnec in dr. Dečko. — Saj smo rekli S Ptujski pek O m lg je sprejel ves srečen zopet županstvo, le malo kadila je potreboval poprej v obliki »zj.upnic«. Tuli Kal ser je sprejel podžupan-stvo. — Ormoška ženska podružnica »v« Cirila in Metodu je imela 2$. januarja t. 1. svoj občni zbor. Ker se je dosedanja mnogoletna in zaslužna predsednica gospa Roza M i ki o v a, trgovčeva soproga, preselivši se k Veliki Nedelji, odpovedala predseduištvu, je bila za predsednico voljena gospa Ivana dr. O m ul čeva, odvetuikova soproga v Ormožu, za njeno namestnico pa gospa Roza Mi-klovaj nadalje so bile izvoljene: za tajnico gdč. Uršula KuhariČeva, posestnikova hčerka na Dobravi in za njeno namestnico gdč. Julika Va-lentinčičeva, učiteljica na lluinu; za blagajničarko gospa Ana Rosi-nova, učiteljica ženskih ročnih del v Ormožu, za njeno namestnico gospa Angela Porekarjeva na Humu; delegatinji k veliki skupščini sta Mi-cika in TonČika Štupčevi, učiteljici pri Sv. Marku. — Vodnjakarstvo9 katero se je doslej vršilo na primitiven način z obzidavanjem izkopanih vodnjakov, zaznamovati ima v poslednjem času velik napredek. Mesto obzidavanja s kame njem in opeko, upeljalo se je namreč betonovanje sten. Ta način gradnje vodnjakov ima to prednost, da se vodnjakov obod spušča polagoma za toliko, kolikor vodnjaka se izkoplje, v zemljo, ter od vrha zopet z betonom nadzidava. Poleg tega so vodnjaki z betonovanimi obodi iz portlandskega cemeuta napravljenimi tako rekoč za večnost, v tem, ko je iz kamna ali opeke zidane obode treba mnogokrat popravljati. Tem važnejše je to, ako se pomisli, da so ti po novem načinu zidani obodi celo muogo cenejši, ko kamenitni ali opečnati. Kdor si torej napravlja vodnjak, opusti naj v lastnem interesu dosedanji primitivni način obzidavanja in odloči naj se za betonski obod. Naš poročevalec videl je na lastne oči pod jako težavnimi razmerami v mivko izkopan in s portlanskim cemeutom betonovan vodjak pri delniški pivovarni v Laškem trgu. Naglašati je treba, da ga je izdelal domačin, vodnjakarski mojster Andrej F rautar s Poženka pri Cerkljah. Izvršil je tudi prej že nekaj podobnih del, ki mu delajo vse čast; s tem — o nenavadno težavnih okoliščinah izvršenem — delom dokazal je pa, da se slovenska dlan in um ne potrebujeta bati tuje konkurence, ki jo navadno še tudi veliko dražja. — Nezgoda. V Kamolomu v Rjžeku se je sprožil med obedom delavcev navrtaui strel. Kakor glava debel kamen je priletel v delavsko barako, prebil deske ter ubil pri mizi Beleč^ga delavca. — Predrzna tatvina v TrstUa V petek ponoči so neznani tatovi vlomili v urad okrajne bolniške blagajne v Trotu, navrtali že lezno blagajno in ukradli iz n;e 9283 kron denarja in neko srečko. — Drzna tatvina. V Trstu so v noči 30. m. m. vlomili dosedaj še neznazni lopovi v prostore okrajne bolniške blagajne, prevrtali pokrov blagajne ter odnesli ves dnenar v znesku 9200 K in neko večjo srečko. — Oproščen morilec. Porotniki v Rovinju so oprostili kmeta Leonardeliija, ki je svojega očeta ubil. Izkazalo se je namreč, da je merilec zanemarjen, a oče ga je pretepal ter sihl v njegovo ženo z nesramnimi ponudbami. — Umr»l je v Gorici železniški oficijal g. Friderik Heren. Truplo se prepelje v Ljubljano in bo tu pogreb v sredo ob 1/24. uri pop. — Gost z revolverjem. V soboto zvečer je prišel v Krneti-čevo gostilno na Dolenjski cesti iz-kcpovaiec vodnjakov J J. in si na ročilpij * - Gostilničar mu je prinesel piva in se vsedel k njemu ter ga vprašal, kdaj mu bode povrnil stari dolg. To je izkopovaica vodnjakov hudo razjezilo da se je začel hudovati nad gostilničarjem, češ, da se ga nič ne boji, dokler ima revolver v žepu. In res je potegnil naenkrat revolver iz žepa, a v tistem hipu ga je zgrabil gostilničar za roko in ga držM, dokler ni prišel v gostilno policijski stražnik, ki mu je revolver vzel iz roke. — Z rešilnim vozom so prepeljali včeraj popoiudne v deželno bolnice delavca Franceta Furjana, stanujočega n^ Karolinški zemlji Št. 6 V Rakovniku ga je zadela gugalnica, na kateri sta ae dva delavca gubala, v glavo s tako silo, da se mu je takoj iz n^sa in ust vlila kri — Telovadno društvo nZu gorski Sokol" v Zagorju ob Slavi priredi v nedeljo, 7. t m. v prostorih gospe Marije Medvedove plesni venček — V kavarni ponesrečil. Krojač Aiojaij Barle, stanujoč na Bregu št. 14, je včeraj v kavarni »Avstrija« pri obračanju biljarda ponesrečil Pri jelo ga je za rcao in mu tri prste zmečkalo. — Izgubljene reči. Na poti po Kario /bki .čutiti, Sv. Florijana ulicah, Starem in Mastnem trgu, Špital-skih ulicah do Franćiškans&ik ulio, je izgubila neka dama rdečo us-njato denarnico a svoto 32 kron. — Najdene reči. Fi j stanki hlapec Ivan Koomur stanujoč v Gospodskih ulicah št. 4 je našel včeraj zvečer na Rimski cesti dva srebrna obeska za verižico. — Hrvatske vesti. Jugoslovanska akademija znanosti v Zagrebu ima danes javno sejo, na kateri bo Čital pravi član dr. Jurij Majcen učeno matematično razpravo. Orožen umor. V liožjakovini so v sredo zvečer pijani kmetski iautje zaklali gozdarja Svedija. Gozdar se je na večih mestih prehoden takoj zgrudil mrtev na tla. Pa to še divjakom ni bilo dovolj. Odrezali so mu še jezik in ga strašno razmesarili na rokah in nogah. Vzrok ubijalstva ni znan. Križ in polmesec. Vojaški zdravnik v Vlasenici v Bosni je dobil nalog, da cepi mesto civilnega zdravnika koze. Pri cepljenju je opazil, da so prinesli samo kristijani svoje otroke, dočim so mohamedanci popolnoma izostali, kar se mu je zdelo zelo čudno. Zato se je obrnil na več odličnih mo-hamedancev in jih vprašal, kaj je temu vzrok. Odgovarjali so mu, da ne daje zato svojim otrokom cepiti koz, ker je prejšnji zdravnik cepivo urezaval v obliki križa. Zdravnik jim je nato obljubil, da bo pri raohamedancih cepil koze v obliki polmeseca, nakar so vsi mohamedanci prinesli svoje otroke k cepljenju. Gledišče v Varaždinu seje 28. pret. m. zopet otvorilo, ko so se izvršile potrebne varnostne odredbe za slučaj kakšnega požara. List hrvatskih natakarjev, gostilničarjev in kavarna r j ev je že izšel in bo izhajal vsakega 15. v mesecu. Kakor kaže prva številka, bo list prav spretno urejevan. — Slovensko omizje v Sarajevu priredi v četrtek, 4. i bruvarja ob 8 uri zvečer v stranskih prostorih »Društvenega doma« (par terce) veselico s petjem in salonskim orkestrom. — Carovniška zabavna predstava je nocoj v Perleaovi pivovarni. Začetek ob 8 uri. Vstop prost. — Opozarjamo na današnji »Slavcev« šahivi inserat! — Prodajo sSlov. Naroda1 prevzela je dalje gospa Roza Tomšič, trg07ka v Ilir. Bistrici. — Najnovejše novice. — Predrzen rop. V Aradu so tako rekoč v mestu roparji napoditi poštni voz tar ga izropali. Voznika, ki je peljal pošto iz poštnega poslopja na kolodvor, so trije možje ustrelili ter voz izpraznili. — Afera Todorovič-Pe-tronjević. Bivšega srbskega ministra Todorovića, ki je pobiral državi namenjeno najemščino, 80 izpustili, ker je delal tako po navodilu kralja Aleksandra. Dr. Petronjević pa je še zaprt, vendar se tuli njemu tki trt-ba hudega bati, ker mu je kralj Peter nekak stric. Njegov oČe je imel namreč za prvo ženo sestro sedanjega kralja Petra, a dr. Pe tronjević je iz drugega zakona. — Snežni piaz je v Jaonav-skem rudniku (Galicija) ubil štiri može. dve ženi in tri otroke; osem mož in tri žene so težko ranjene. — Maščevanje nemškega cesarja. Cesar Viljem je šef prvega angleškega gardnega dragonakega polka. Toda kako angleški častniki ljubijo in spoštujejo svojega šefa, to so pokazali svojeČasno, ko so v stoji kazini sneli s stene sliko nemškega cesarja ter jo grdo oskrunili. Sbdaj mora polk oditi v Indijo. V slovo je poslal nemški cesar vsakemu častniku — soleten bič. — Velik gozdni požar. V komitatu Vel. Becskerek gori že tri dni velik gozd, ki se raztega naed petimi vasmi. Požar je tako silen, da je gašenje nemogoče. Nadvojvoda in huzar. Nadvojvoia Jožef )e poslal staremu huzarju Mih. Taru v Kopošvaru, ki so je pod njegovim poveljstvom boril pri Kraljevem gradcu ter izgubil v bitki desno nogo, 100 gld. ter sle-deSe pismo: »Pobili smo Nemce, toda bili so močnejši kot mi. No, huzarji so vedno zmagali. Naj vas Bog blagoslovi ter vam da srečno novo leto. Vaš stari tovariš nadvojvoda Jožef.« * Za omiko policajev. Načelnik cursšfce policije je sklenil, da svoje ljudi izomika po londonskem načinu. Vsak dan poučuje službo proste pGlicaje učitelj plesa v dve-r Ijivosti in lepem vedenju. Uče se posebno, kako se morajo pri rasnih prilikah obnašati dostojanstveno in prikupljivo. Pouk v lepem vedenju daje sam policijski načelnik. * Ljubavna drama. V Keč-kemetu se |e pripeljal nedavno tr goveo Julij Ste f a novic s svojo nevesto k poroki. Ko so se svatje pred cerkvijo zbirali, planil je med nje bivši nevestin ljubČek ter vrgel vitriola v obraz njej, ženinu in ne kemu svatu. Vsi trije si dobili težke opekline ter se je bati, da oslepe. Napadblec je zbežal ter ga do danes še niso dobili. * The Chicago Sunday Tribune. Gospa Lujiza Souva-nova v Cnioagi nam je poslalala kot kurijoziteto nedeljsko številko lista »The Chicago Sunday Tribune« z dne 10 januvarja. To je iiek^j izrednega. Šele če vidi človek tak list, spozna, kaj je ameriška žurnalistika in kako daleč so Američani prehiteli londonske in pariške liste. Proračunali amo, da je v tej eni številki chicagskega lista ne glede na ilu*traci|e ravno toliko gradiva, kakor ga priobči »Neue Freis Prease« vseh števikah em-ur« n.es» lskci Matica.« — StenografiČni zapisnik 11. shoda slov. odvetnikov. — Siovensk amerikanski Koledar. — Spisi Kr. štofa Smida. — Lopudska sirotic — Janko Pretna-: Literatura češka, devatenaeteho stoieti — ć-isopu Musea kraiovstvi českeho 1903 — E—s: N:triansky politička trestny procesa — Emanutl si. z L»*sehradu Pru*eky. 16. Glasba. Dr. Vladim r Foerster: Koncert Jaroslava Kociana 17. G 1 e d 1 š č e Dr. Fr Zbašuik: Si vensko gledišče. A. Drama. — 1 Opera. — L. Pahor: »Petnr Svač i> — Dr. Jos. TominŠek: I Massentovi opera »Manon«. 18. Med revi jami. —a—: »Novi Lst« — An* Dermota: OsveUa. — Ant Dermota: Moderni revue. 19. Splošni p r č gled. Dr. Vošnjakova sedemdesetletnica. — K. S: J S. Machar. — Dr. —ič: Nekrolog o Simonu Rutarju. — Janko Pretnar: Valerija Marreco Morzkowaka -j-. — »Iz slovenskih poetov«. — »Knajpoveo«. — »Slavi-sches Esho«. — Janko Pretnar: Za-padnočeški umetniški - obrtni muze kraf mesta Pisni. — —a—: Števil■> ▼ Rusiji tiskanih knjig. — Janko Pretnar: Pod naslovom »La coedu-cation des sexes«. Telefonska in brzojavna poročila. Celje l. febravarja OdfBtoi kandidat, doktor Josip Kari ovsa k, znani narodni boritelj v Olji: je napravil danes v Trstu odvetniški izpit z dobrim vspehom Dunaj, 1. februvarja. „All-deutsch8 Corr/ trdi, da se je dr Stransky minoli teden pogajal zastran moravskega vseučilišča z ministrom H a rti o m. Cehi izjav ljajo, da to ni res. Dunaj 1. februvarja Nadvojvoda Ludovik Viktor je na nedoločen čas" odpoto val v Mera n, to se pravi na Dunaj ga ne bo več. Dunaj L februvarja. Bivši ti rolski državni poslanec Welpo ner je umrl. Dunaj 1. februvarja. Nem ški cesar je člana avstrijske gospodske zbornico, kneza Flir-stenberga, imenoval !najvišjim maršalom. Fiirstenberg je patrijot v dveh državah. Praga 1. februvarja/Načelnik mladočeškegd kluba dr. P a ca k je imel v Caslavi shod, na kaU« rem je rekel, da so Oehi priprav ljeni odnehati v sedanjem boju, če se pokaže, da jim hoče vlada nasproti priti glede uradnega jezika in glede vseučilišča na Ib ravi. Petrograd 1. februvarja. Ru-ski odgovor na japonsko noto je bil v soboto določen in bo sredi tekočega tedna izročen j apon]ski vladi. London, 1. februvarja Listi prinašajo vsakovrstnih poročil glede vojnih priprav Rusije |n Japonske. »Daily Maila javlja, da je Japonska že mobi lizirala rezervo mornarice in armade in pripravila 14 transportnih ladij. ALBOFERIN edilno in krepilno sredstvo, iedi kri, jači živce, pospešuje slast do jedi, Itlinieiio preizkušeno; odllenl f.tlraiiilki s« prlporoenjo za slabo irvne in prebolele ljudi in slabotne otroke. Na prodaj po vseh lekarnah in drogerjah, l^ot prašek 100 gr K 5—, v tabletah 100 kosov K 150 in v čokoladnih tabletah 100 ;;sov K 180. I'osletiiije nalašč za otroke. (2998-23) Vprašajte svojega zdravnika. Borzna poročila. Ljubljanska Kreditna banka" v Ljubljani. likum dunaj. borze 1. februvarja 1904. i 0 4V. I1■ 4 V. ■i: : Naložbeni papirji. 42° o majeva renta . . . 4 2°/0 srebrna renta . . . 4< avstr. kronska renta 4i\o „ zlata ,, i ( ogrska kronska „ \ „ zlata „ 1 0 posojilo dežele Kranjske ll/a°o posojilo mesta Spljet 4VA m i. Zadei !»/,*/, bos.-he rc žel pos. 1902 češka dež. banka k. o. . „ » it ž. o. . , sat pismagal.d.hip.b. pešt. kom. k. o. z Pr- ■ • • • • zast. pisma Innerst. hr. „ ogrske cen. dež. hr...... s pis. ogr hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... obl. češke ind. banke 4° l prior. Trst-ForeC lok. žel. 4° o prior. dol. žei. . • . 5»/, * iuž. žel. kup. Vi Vi I1/, avst. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 1854 .... „ „ „ 1860\B . . . „ „„ 1864 ... . „ tizske . . . „ zero. kred. I. emisije si n n 11* '» „ ogr. hip. banke . . „ srbske a frs. 100 — „ turšse ...... Basilika srečke . . . Kreditne „ . • • fn< >moške . . . krakovske „ . . . Ljubljanske „ . . . Avst. rud. križa,, . . . Ogr. „ „ ,i . . • Rudolf ove ii . . . Salcburške „ . . . Dunajske kom. . . . Delnice. Južne železnice . . . . Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ . . Živnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel indr. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . . Valute C. kr. cekin...... 20 franki 20 rrarke....... Sovereigns....... Marke........ aški bankovci..... Dolarji Đenar | Blago 100-60! 10080 10060, 10080 li 0-6:! 100*80 12060 12080 98-90 99 UD 11905 119-25 100*—: 10075 100-— 100-— 100'-j IW - 1GT— 102 — 100-— 101- 100 — 10070 101-7B 102-05 1C6-6C 107-60 101-—; 102 — 100-50 10110 100'bO 101*30 100'- 101'— 100-60 10070 96-5! 99-70 10070 3C4-— 306 — 101- 102- 185 - 195 — 185- 18750 ^57 — 261 — 164 53 166-50 2^5 — 300 — 288- 292- 268 — 271 — 92*— 94 50 131 - 132 — 2185 2285 465 — 475'— 82'- 87 — 81 — 85 — '/0 — 74 — 55-- 56 — 2875 2975 67- 69 — 79 — 83 — 510-— 522 — ! 85-25 86 25 66G2J3 667 25 L604- 1614 — 66575' 6-6 75 76025 762-25 252-50 253-50 667- 673 — 41625 41725 i&so-— 1895 — 474-50 47550 381- 387-— 456-—, 460 — 152 — 154 — 1134 11-39 19 05 2342 £3.50 2? 92 24 — 11692 11712 95-20 95-40 25275 253-25 4-84 5 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 1. februarja 1904. 'IVrmlii. Pšenica za april .... „ okt. 1903 . h april . . . „ maj 1904 . . „ maj .... EfeUtlr. vzdržno. za 50 kg K 7-88 Koruza Oves 50 50 50 50 772 659 5-32 550 Mefeorologično poročilo. t ud morjem iJOd 1. Urednjl mčal tlak 7BtJ*0 mm 1 : Čas ;opazo-| vaiija fitanjd ; baro-I metra v mm. |* — 43 Vetrovi k S. zv. ..7 0 00 brezvetr sk. oblač. 31 7. zj. 73? 6 — 01 si. Bsvzh oblaCno 30 1 11 si. ssvzh. oblačno * 1 n 0. zv. 7. z j 2 7/7 8 7*M H 72)6 11 — 0 3 07 brezvetr. sr jvzhod si. jjvzh. oblačno Bneg oblačno »Srednja temperatura sobote in nedelje ""°8 in -02", normale: —18° in —17°.— Mokrica v 24 urah: 0 f) mm in 1 8 mm. i Marija Heren rojena Jakopič naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Marte, Mirka in Marije, da je njen ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod Friderik Heren oficial juž železnice po dolgi bolezni, včeraj ob '/i6 uri zjutraj preminul. Truplo dragega rajncega se bo pripeljalo iz Gorice v Ljubljano. Pogreb bo v sredo, 3. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice na ljubljanskem pokopališču. 322 V Gorici, 1. februarja 190J. V svojem in sorodnikov imenu naznanjam vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je moj iskreno lj obijeni brat, preblagorodni gospod Franjo Bradaška kr. gimnazijski ravnatelj v. p. v Zagrebu, danes ob 5. uri popo-iudne po dolgotrajni mučni bolezni v 74. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dražega ranjcega se bode vršil iz hiše žalosti v Zagrebu, Nunske ulice Št. 1, v torek, dne 2. februarja 1904 popoludne. V Ljubljani, dne 31. jan. 1904. Ferdinand Bradaška. 321 mestni blagajnik v. p. Potrti najglobokejše žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest. da je Vsegamogočnemu dopadlo, našo nepozabno in iskreno ljubljeno hčerko, oziroma sestro in svakinjo, gospico Štefanijo Metlica danes ob pol 6. uri zjutraj, po kratki in mučni bolezni, previđeno s sveto-taistvi za umirajoče, v 17. letu njene dobe, poklicati k sebi v boljše življenje. Zem8ki ostanki predrage ranjce preneso se v torek, 2. svečana, ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti na domače pokopališče k večnemu pokoju. Blago ranjko priporočamo v prijazen spomin in molitev. Št. Peter na Notranjskem, dne 31. januvarja 1904. 318 3It*te«z in liana >i stariši. — Ivan, Josip. Franjo in Tliliiii Tl<-«lf<•», bratje. Jfllei Frole , Amalija Perne, Antonija GahrtJ«*], Angela in Tiil*a .Tlecllca, sestre. — Ivan Frole, lj?iia-eij Perne, Itragotln Gabrijel, svaki. Zahvala, Za vse izkazano srčno sočutje povodom bolezni in smrti mojega ljubega očeta, gospoda Gregorja Biaznik krojača kakor tudi za časteče spremstvo k zadnjemu počitku izrekam tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo srčno zahvalo. Posebej pa se zahvaljujem slavni krojaški zadrugi za spremstvo in svetilo. Presrčna zahvala vsem I V Ljubljani, 1. svečana 1904. Lovro Biaznik posestnik in trgovec. Tiralnica. Dotičnoga u^moviča, lp je včeraj 3večer v svojem hramu polastil moje srebrne šfcatulje, poživljam, da jo do jutri tO. ure zjutraj vrne, sicer objavim njegovo polno ime 2 vsemi t i tu ta-t uram i. Mvan M8\ ali 320 Lepo stanovanje s tremi sobami in pritiklinami ter ena nemeblovana mesečna soba se odda takoj ali pozneje na Tržaški cesti št. 33. — Vpraša ae tam. 313—1 Odda se v najem ali na račun gostilna pri gradbi Bohinjske železnice, na prav dobrem kraju, posebno pripravna za mesarje, ker je ledenica zraven. Na-jemšcine približno 800 K, na računu 500 K kavcije. 312—1 Več pove Anton IVI a ve r-, zaloga mengiškega pive v Lescah. Poskusite pristni rastlinski ; liker I? nnin Varstvena znamka. Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. Ogreva In oživlja telo, Budi tek in prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: 5-23 EDMUND KAVCIC, Ljubljana. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. i^%.T*Z-r- ?i'- '-v'.>VT*fr;r?jrtVt'jĆ uA» «1* «.*» «Jlka «Jfc» «*» «A» t*» • v* «Jk» C** Eenitna ponudba. Gospodična, stara 28 let, '"\ vajena vsega gospodinjstva, ka- ^ .-y------O O--f----,~v,„, In predaja vse vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, arečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital H 1,000.000-Žarnim k tkikiaptiji Da)i predujni u vridnostoi papirji. izžrebane vrednostne papirje in ZSat-srsci-uJa srečk« prsti vnovčuje zapale kupone. srečk Ir-cLr-z^rj.i Lzg-aToi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške zemtninsko kavcije »Nkompl im litim MMmtr. *W fr-fT- Bnnoit iiaroclla ■■■■■MHaM^MMHHHl^HHlBaBBaaaBBaiBBBBnBaaKM Podružnica v SPLJETU. <253= Denarne vlo^e MpreJ^nm v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vložeui denar obrestuje od dne vloge do :no vzdiga. 39—12 Promet s čeki In nakaznicami. Urarskegu pomočnika sprejme takoj 267-6 H. SUTTNER v Kranju, pranja Jesih Ljubljana, Stari trg št. 17 priporoča svoj 79-8 modni salon v napravo oblek. Poučuje tudi v krojnem r-isanju po najnovejšem sistemu. G. PICCOl lekarnar v Ljubljani dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža priporoča naslednje izdelka svojega keiučno-farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sictr vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo. Pleeolifva ž#»lodeiia tint« tura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. (1372— 49; Pferaffev zel«* znalo v8no se uporablja pri malokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Poiliteraka steklenica 2 K PU'eoHjoi sirupi iz citaliii ali taiuarinde dajo z vodo pomešani Izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana K 1*30. ^unait|a naročila i»o poštnem povzet|a« P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij. Hiša na prodaj v Ilir* Bistrici, v dobrem stanu, pripravna za malo trgovino ali pa za boljšega rokodelca. 207—3 Pojasnila v manufakturni trgovini št. 99 v Ilir. Bistrici. 1000 krun ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre obilem biagoslovu otrok Z več tisoč zahvalnicami pošilja diskretno za 90 h v avstr. znamkah go8pa A. Kan p a, Berlin S.W. 220Linden-strasse 50 Pariška svetovna razstava 1900. ■ s. v - ■ - ĐUDOCTEUR 10® Svetovnosfavna ustna voda« Dobiva se povsod. (2105—50) Alojzij Luznik na Vrhniki pri Ljubljani preskrbuje dobre harmonije domačega in amerikanakega Ht-atava. kakor tudi a aMomlrJ«*, planine in vlnalne atrojr* — Daje ee tudi na obroke. Ceniki na zabtevanje 39 brezplačno. l|,Vsak dan ■ i?sais^ sveže, najfinejše pustne krofe prijioro^a 3448*8 Rud. Kirbisch alašelćaraa v Ljubljani, Kongresni trg. stanovanje na vogala Kongresnega trga it| Vegovih ulic, v II. nadstropju, oiJ stoječe iz 5 sob in pritikliu se oddaj takoj ali pa 200 : j za majev termin t. 1. Povpraša se pri hišniku v isti hiši r Spomini na Prešerna Spisala Ernestina Jelovšek. Katerega Slovenca ne bi zanimala ta knjiga! Pesnik - Prešeren, človek-Prešern je gotovo najmarkantnejši pojav v našem narodu v XIX. stol. Pa dočim so nam prvi naši kritiki-eate-tiki ocenili in pojasnili ter končno pokazali pravo vrednost Prešernove poezije, nam je bila oseba in življenje pesnikovo zav»to v nekak meglen mitus ki nam je kazal Prešerna sedaj v skoro preveč svetlih, sedaj zopet v pretemnih slikah. In vendar je bil le človek! „Homo sum" velja tudi o pesnikih vseh narodov. S tu poudarjenega stališča je presojati to knjigo, ki nam je najbolj avtentičen dokument o Prešernu, saj jo je napisala — njegova hči. Dobiva se v,založništvu Lav. Schvvenfnerja v Ljubljani. Cena broš. 2 K, po pošti 2 K 10 h, elegantno v platno vez. 3 K 40 h, po pošti 3 K 60 h. 2—11 Virst. snaniia: $|<3ro. Liniment Caps. Comp, Iz Rlehierjevi* lekarne v Pragi priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po HO h., K l*4o in K 2'— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj m jemljejo le originalne stekJj v zaklepnicah z našo varatv-znamko „sidro" iz Rlchterjave j tekarne, potem je vsakdo prepr.J?au. X X H X X X X < X X X X X > X X ; R X x >< > H Karaani Za obilen obisk se priporoča Ivan JLenda Dobra kuharica JG JZŠld Hllnka Taslčeva j® v založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani. Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 65 h. Obsega na 576 straneh več nego 1900 receptov za pripravljanje najokusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 8 lino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v plaf.no vezana. Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konećno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 282 —«j Za neveste najlepše in najprimernejše darilo! Ernesta f f I I i i MADILE, VVUTSCHE KO. -i trgovina železnin in kovin Ljubljana, Valvasorjev trg št. 6. (C i i % I € I 661 3392 899999^ j Linolej in povoščeno blago I prodajajo n» dflielo utijeeneje 173—6 Vzorci in ceniki franko. Josip Pfeningberger-ja sinovi1 m Amm 1» J 1., A nl4«*rliul'. I novanje v drugem nadstropju s tremi sobami in pritiklino odda se za 1. februvar leta 1904 v novi stavbi „Narodne Tiskarne" v Tfnaflovih ulicah. Pojasnila daje Jos. Lavrenčič, upravni cdbornik v „Narodni Tiskarni" ali na na Dunajski cesti 31 (pisarna mest. užit. zakupa). Hi ^ #7*v "SB t&a ^ESa^^HMHI ■KaVMBHKalMlHHB^^ F 4 ■g j 4 4 4 * I Ščiti za krste da se iste v grobu ne stlačijo, najcenejše in najpopolnejše nadomestilo za zidano grobnico. Vis. c. kr. ministrstvo notr. zadev jih je odobrilo in dopustilo, da se smejo uporabljati po vseh glavnih mestih. 2991-12 posebno se priporočajo z ozirom na bližnjo otvoritev novega pokopališča in s tem zvezana prenaSanja nanj. V zalogi film pogrebni zavod Frana Doberleta v Ljubljani. 9* .3 ▼ e priporoča Tovarna za kruh in pecivo KANTZ v Ljubljani pravi rženi kruh, mešan in črn. Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva. ijflgT Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo). Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se naj točneje izvršujejo. Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva, biškotov in suhorja. 163-7 Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 ,6. zvečer. Dvanajst podružnic in prodajalnic. Higieniski transportni vozovi za kruh in pecivo. 323 Zdravje je največje bogastvo! Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nenađkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in znnanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih ublažujejo katar, urejujejo Izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo ]q zboljSujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehla-jenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in Ščipanje v želodca. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni me&čanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: IfIeH(n« lekarn«, Zr-greb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 3099—10 Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. Denar se poSilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena Je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako poŠto: 4 dura« (19 Mekim I«*) 4 H. I 4 ducate ( in Meklenl«*) IKiO k. "* ducata («4 Mleklenle) H 14. I d ducatov < «« »tekJenlc) H. 5 dueate (36 Mtekleiile) 11 14. | Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam 3amo imena nekaterih gg. ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter Popolnoma ozdravili Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčic, žapnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, Šivilja; Josip Seljanič, seljak itd. Ustanovljena I. 1360. Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. Zdravje je največje bogastvo! icni zavod FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg 28 priporoča veliko zalogo vsakovrstnih očal, naočnikov, daljnogledov ter vseh optičnih predmetov. Popravka in postne naročitve, se izvrše točno ceno in takoj. Žalne klobuke v bogati izberi od najcenejših do -ga najfinejših vrst priporoča 5 salon modnih klobukov J. S. Benedikt, Ljubljana. Josip Reich -h parna h- barvarija in kemična spiralnica ter likanje sukna Poljanski nasip - Ozke ulica It. 4. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna. One nizke. i IPredpust 1904! tU Mične novosti blaga za plesne veselica priporoča Alojzij Persche [ Pred škofijo 21. IPredpust 1904! 1 Tovarna in prodaja oljnatih Jbarv, firneža in lakov. —►I Električni obrat, fre— j 1: Brata Ebsrl k a I lata 1842. ! Prodajalna in komptoar: Miklošičeva cesta št. 6. Delavnica : Igriške ulice št. 8. Pleskarska aojstra c. kr. dr!. Ii c kr. prlv. Inž. želez. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje. Kaloft-a čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd. Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljSe in neprecenljivo Bred al v o za likanje sočnih tal pod imenom ..Bapldol'. Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. w \ » \ I t \ ± Pri nakupovanju = suknenoga = in manufakturnega = blaga = se opozarja na tvrdko ----------------■ Tini HUG0IHL v Ljubljani v Špitalskih ulicah št. 4. Velika zaloga suknenih ostankov. ks.___ a KBnvic ejšlh kitajskih, indijskih nskih čajevih vrst. Kantnerju, Antonu KrlMperJti, m. TI urniku, F. C. ProunMelaiPu aru I u. (2802-6) pr Svarilo! Vspeh, ki ga je dosegel najboljši planinski zeliščni liker 3C8-2 Klauer-jev „Triglav" je mnoge zapeljal, da so začeli izdelovati pod različnimi imeni ničvredne posnetke, ki naj bi Škodovali dobremu glasu mojega izdelka. Svarim torej najizrečneje pred temi posnetki in javljam, da sem edini izdelovatelj tega najbolj zdravega likerja. Z odličnim spoštovanjem J# JJUiUGr. Naročajte izborno S ljubljansko delniško pivo i iz pivovarcn f| v Žalcu in Laškem trgu. [I — I Naročila sprejema | — q I Centralna pisarna y Ljubljani, Sodnijske ulice št. 4. q Ces. kr. avstrijske £&g državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Zorrod im romega roda. veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Inomoet, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Au8see, Solnograd, čez K'iin-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten - Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni ak v Trbiž, Pcntabel, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solno *-ad, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 n-l 56 m popoldne osobni vlaK v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lond-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (direktni vozovi 1. in II. razreda Trst-Monakovo). — PROGA V N0V0MEST0 IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne- istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj o»obni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stejr, Ifii, Aus8ee, Ljubno, Lelovec, Beljak (direktni vozovi I. in n. razreda Monakovo-Trst). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in U. razr), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Ce lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta. Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beliaka, šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m in ob 10. uri 46 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. MeSani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri b m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevrepejakem času, ki je za s min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 Pozor! Pozor! Priporočani svojo bogato zalogo »nak najnoicjiilh ■lateaaov m najaia-v«jaW vrate, r*%ol%orjav L t. d., vseh pripadajoOth rattvlsltair in munleije, posebno pa opoamrjam na trocevne puške katere iadalojem v svoji delavnici in kater« se aar&di svoje lahkot« m prirodnost« vaktrau najbolj« priporočajo. Ker m pečam samo ■ isdelovanjem oroaja, s« priporočam p. n obtauatv« m mnogobrojna naroČila ter izvršujem tudi v ivo}o atvo kn apA>1avo4« u«r««tir in poprave iodno, solidno in najceaaje. Z veh»po3tovaaj«m 4-5 Fran Sevčik puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah« paallja ama PF* Pozor! One gospode! kateri se zanimajo za motor-dvokolesa vabim vljudno, da si pri meni ogledajo razstavljeno motor-kolo Jotu plich mod 1904 z najnovejšo, jako priprosto konstrukcijo. Dajem tudi radovoljno popolna pojasnila. S -poštovanjem v »in—9 Franc Čuden. 1G6-4 Tovarna pohištva J. J. NAGLAS Ljubljana, Turjaški trg št. 7. Največja zaloga ' pohištva OSI za spalne in Jedilne sobe, salone in gosposke sobe, Preproge, zastorjl, modroci na vzmeti, iimnati modroci, otroški vozički itd. Rijniji zaton niaiitt do lajtlujilh otroških vozičkov bi navadno do najfinaji« žime EPakič v Ljubljani. * I >»jnlij«" celic ^'ajsolldncjae blago. Naznanilo otvoritve in priporočilo. Slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da prevzamem in otvorim dne I« februarja 1904 staro znano gostilno gosp. Alojzija Zajca na Rimski cesti štev. 4 ki je bila vedno na jako dobrem glasu. Točil bodem le naravna wina po najnižjih cenah kakor: Hrvatsko rdeče vino.......liter po 32 kr. if u ii ii ii n ii ii ii ii ii ii 36 40 44 48 80 80 ii ii n n ii u Istrsko belo vino........ Istrsko črno vino........ Pristno dolenjsko vino iz Drenove . . Stari goriški rizling....... Refoško v steklenicah...... Rizling v steklenicah....... Najboljše marčno pivo bratov Reininghaus. $MF Skrbelo se bode tudi vedno za gorka in mrzla jedila. ~V6 5T» razpolago so tudi 3 elato prenovljene posebne »obe pripravne [za druži*'ene sestanke. Zagotavljajoč slavnemu občinstvu najsolidnejSo in najtočnejSo postrežbo, r priporoCam se obilnemu obisku t er belježim z odličnim spo&tovanjem 236—3 Fran Kavčič, gostilničar. J^. Kaj je in kaj obsega m ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni % dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino: Avstrijski centralni kataster Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena edina popolna dresna knjiga za vse Avstrijsko •i # * * ilPi r»^'nn rTv i*^^ obsega v 10. os. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kapljo: Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja. Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih. Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke. Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. (3182-17) V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geografičnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele. Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja. Pri vsaki občini se tndi dalje natančno razvidi:__ ^ okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, Število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje. Cena zvezkom: Zv. p I. DUNAJ.....K 13- — Zv. II. SP. AVSTRIJSKO",, 14.60 Zv. III. C.AVST. I. SLCB. „ 11 SO Zv. IV. ŠTAJERSKO . . „ IO. — Zv. V. KOR. I. KRANJSKO „ 8.— Zv. VI. PRIM I. DALM. . K 6.60 Zv. VII. TIR. I PREDARL.. „ 12. — Zv. VIII. CESKO (dva dela) „ 32. — Zv. IX. MOR. I ŠLEZIJA „25 — Zv. X. GAL. I. BUKOV. . „ 27,— Naroča se v KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 3. kakor tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in V inozemstvu. Ivan Jax in sin v LJubljani, Ounajska cesta 17 priporočat* svojo bogato zalogo v* voznih koles, glasbenih avtomatov in pisalnih strojev. Krasno izbero I^onfc^eijc za dame i. deklice kakor tudi manufakturno blago vsakovrstne preproge i. t. ĆL p rlporoea Anton Sektor Ljubljana Špitalske ulice štev. 7. xxxxxxx<>66 rf>;g^_~^f>. ^ Jt*^r Jti^~ **t^__ ^ C i t* Za 5 gld. Več sto nepremoiijitih, rnjavih in sivih have-j; lokov za gospode je došlo. Največja izbera zakotnih, smoking, šetalnih in salonskih oblek od 15 gld. višje. »Angleško skladišče oblek" Ljubljana, Mestni trg štev. 5. 300-2 n Kapamascija & Bondy. Oroslav Bernatovič. pcslovodja. Vljudno naznanjam, da se preselim dne 30. januvarja t. I. s iz Židovskih ulic št. 5 na Kongresni trg štev. 13. (O bivšo „ffarodno tiskarno«4.) Zahvaljujem se za dosedanje zaupanje ter se priporočam svojim Častitim naročnikom in slavnemu občinstvu tudi na novem prostom, kjer bodem kakor dosedaj in še bolje vstrezal vsem uaroč nikom z dobrim in solidnim delom. Z odličnim spoštovanjem Ivan Zamljen čevljarski mojster. < 0973 86 62