Leto LR. številka in
V Urinom v soboto 28. mosta 1926.
Uhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in prasnile. — iusera* do 30 petit i 2 D, do 100 vrst S D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, lekiame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — lurseratni davek posebej. — „ Slo v enak  Narod«' velja letno v Jngoslsv H  240 D, za inozemstvo 420 D
Cpravnlstvo: Knailova nllca stev. 5, pritličje. — Ta*efon štev. 304. Uredništvo: Knaliova nllca at. 5, I. nadstropje. — Telefon štev. 34,
BV~      PoStnina plačana v gotovini.
Manjšinski kongres
Te dni se je začel drugi kongres narodnih, manjšin v Ženevi.
Iz delovnega programa tega kongresa je razvidno, da se bodo na njem obravnavale zelo važne stvari, zadeve, ki se tičejo kulturnega, političnega, pravnega starjja narodnih manjšin v xaznih evrops?uh državah.
Kongresi narodnih manjšin so nekaj povsem novega za evropsko politično javnost, kakor je sploh pojm narodnih nvanjšin v modernem obsegu movost. Težnja predstavnikov narodnih majnjšin je, da se na kongresih razpravljajo možnosti in metode, kako zagotoviti nacijonalni obstoj onih drobc^rv prebivalstva, ki se nahajajo na temelju mirovnih določb v okviru driiF^orodnih narodnih držav in da se poLr-jcejo pota, kako se normira nekaj enotnega, nekaj načelnega za obravnavanje manjšin v vsej Evropi. To bi bfl nekak indirehten pritisk na gospodujoče evronske države, da priznajo narudnim manjšinam določeno mednarodno zagotovljeno pravo, ali da bi se vsaj v bistvenem obssgu vpoštevale one norme, ki si jih narodne manjšine po svojih zastopnikih same izbero. Program sedanjega ženevskega kongresa priča, da imajo glavni aianžerji prav precizne načrte o tem, kaj naj se najprej uredi.
Problem pravne ureditve položaja narodnih manjšin je eno najbolj kočljivih vprašanj sodobne politike. Velika razlika je med položajem posameznih manjšin, med njihovim kulturnim in gospodarskim stanjem, med kvaliteto njihove nacijonalne samozavesti in borbenosti, razporeditvijo njihovih Ibivališč in naposled med njihovimi pravimi nacijonalnimi težnjami. Samozavestne slovenske manjšine v Italiji ie moremo v polni meri primerjati z Tiacijonaino mnogo slabejšo slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem; obe sta zopet povsem različni od nemške manjšine v Vojvodini, še bolj na pr. od nemške v Latviji ali Estoniji. Ako se izvedejo v praksi ista načela, iste norme za te manjšine, rezultat nikakor ne bo povsod isti, efekt bi mogel biti tu pozitiven, tam pa celo negativen. Kažejo se tedaj tolike težave že pri pri postavljanju skupran norm za tretir3nie narodnih manjšin.
Še večja težava pa nastane, ako upoštevamo, da je velika razlika v tem, v kako razmerje so se postavile posamezne manjšine do države, v kateri se nahajajo. Nekatere ne moiejo misliti na kako narodno osvoboditev, to je prikljueenje k lastni narodni državi to velja nedvomno o Nemcih na Estonskem, Latviji, na vzhodnem Poljskem ali v Vojvodini. Druge manjšine pa bi mogle upati na eventualno možnost uresničenja iredentističnega programa, in za nekatere vemo prav za gotovo, da ie iredentizem zares njihov resnični program; težko bi bilo drugače pojmovati na pr. narodne cilje Nemcev v za p a dni Poljski, v obrobnem delu Češkoslovaške, Madžarov v "državah Male antante in še marsikje drugje. Nemci so na pr. sedaj svoje naciionalne težnje osredotočili baš v formo borbe za pravice narodnih manj-Sa. Zato je razumljivo, da vzbuja gi-banie narodnih manjšin marsikje ne-zaupnost in nasprotstvo, kakor se je pokazalo prav očitno že o priliki prvega manjšinskega kongresa v Ženevi.
Mi Slovenci, ki smo morali pustiti skoro tretjino svojega teritorija V tuji oblasti, smo seveda z največjo pozornostjo sprejeli gibanje narodnih manjšin in naš primorski sorojak igra zelo vidno vlogo v njem. Zato je za nas v dvojnem oziru važno, kako bo drugi ženevski kongres izvršil nalogo, ki si jo je zapisal za program, in kako se mu bo posrečilo najti srečno srednjo pot med vsemi raznovrstnimi nasprotji in opasnostmi manjšinskega problema. Zato bomo ženevska poročila sprejemali z največjo pozornostjo.
KRIZA V ŠPANIJI
— Berlin. 27. avgusta. Po vesteh Iz Lcndona je postal položaj generala Primo de Rivere težak in je pričakovati vsak hip njegovega padca Na Španckem se pripravljajo resni dogodki, zlasti Se, ker je tudi kralj zavzel stališče proti geseralu Primo de Riveri.
ITALIJANSKI PORAZ V TRIPOLITANIJI
_ Pariz, 27. avgusta. Po časopisnih ve*
steh iz Tunisa so doživele italijanske čete v Tripolisu hud poraz v borbi z vstaši pri erazi Gadames. Italijanske čete so se morale umakniti ter prepustiti vstašem ogromne zdoce inimiciie. orožja in ujetnikov.
Za lesen napovedujejo spremenilo režima
Radikali se pripravljajo za volitve. — Volilni mandat jim je baje zagotovljen« — Uzunovič nadaljuje pogajanja z davidcvičevcL
— Pavle Radič v Eeogradu.
— Beograd. 27. avgusta. Danes dopoldne se je pripeljal v Narodno skupščino II. podpredsednik narodno radikalnega poslanskega kluba in predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič. V predsedstvu Narodne skupščine je najpryo odpravil zaostalo pisemsko pošto ter podpisal nakopičene akte. nakar se je podal v prostore narodno radikalnega kluba, kjer se je sestal z večjim številom radikalnih poslancev. Na konferenci s temi poslanci je Marko Trifkovič poročal o političnem položaju ter opisal svoje vtise, ki jih ima o stranki in njenih uspehih pri zadnjih občinskih volitvah. Poslanci so izrazili svojo nezadovoljnost z notranjim ministrom, kateremu očitajo, kakor pravijo, diktatorske geste* Tudi gi delajo odgovornega za neuspeh pri občinskih volitvah v Beogradu.
V ministrskem predsedstvu ni bilo važnejših dogodkov. Rano zjutraj se je pripeljal predsednik KSK Pavle Radič in obiskal ministrskega predsednika Nikolo Uzunovi-ča, s katerimf je razpravljal o nalogah, ki čakajo Stepana Radiča v Ženevi. Nato je šel Pavle Radič tudi v zunanje ministrstvo, kjer je obiskal zunanjega ministra dr. Ninčiča ter prevzel zadnje informacije za Stepana Rudiča. Kmalu za tem se je pri dr. Nmčiču oglasil dr. Krnjevič, ki je odpotoval v Beograd dopoldne, da prejme instrukcije za Ženevo.
Nekako ob pol 11. je zapustil ministrski predsednik Uzunovič svoj urad ter se odpeljal z avtomobilom neznanokam. Vsa poizvedovanja so bila dopoldne zaman. Mini-
strski predsednik se je po vsej priliki odpeljal na Topčiderske brdo k zaupniku Da-vidovičeve stranke dr. Aleksi Mijoviču, da nadaljuje pogajanja za eventualni vstop davidovičevcav v vlado. Ugotovljeno je, da je dr. Mijovič predvčerajšnjim obiskal ministrskega predsednika Uzunoviča na njegovem domu.
Večje število radikalnih poslancev je odpotovalo zadnje dni v notranjost države, da pripravijo teren za velike radikalne skupščine in zbore, ki jih je napovedal ministrski predsednik Uzunovič za mesec september. Ta skoro nagli odhod radikalnih poslancev je potrdil napovedi političnih krogov, ki pravijo, da je politična situacija za enkrat ?olidna, da pa vendar ni tako solidna, da bi nove volitve bile povsem izključene. Radikalni politični krogi so prepričani, da bo sedanja situacija trajala do novega skupščinskega zasedanja, nakar naj bi bila otvorje-na formalna vladna kriza. Davidovičevski politični krogi računajo, da bo razpadu sedanje koalicije sledila nova vlada, ki jo bodo sestavili demokrati, ki bi dobili tudi volilni mandat. Radikalni krogi odgovarjajo, da imajo za slučaj razpada sedanje koalicije že pripravljeno novo kombinacijo in da dobe po ti kombinaciji sami volilni mandat kot najmočnejša stranka v parlamentu.
Ministrski predsednik Uzunovič je včeraj sprejel generala Tomiča, komandanta žai.darmerijskih Čet v Južni Srbiji ter šefa jr.vne varnosti, Žiko Laziča, ki sta mu poročala o stanju v Južni Srbiji in o meji proti Bolgarski.
sestankom
štva
narodom
Dnevni red septemberskega zasedanja. — Vprašanje vstopa Nemčije« — Predložitev po.jsko jugoslovenske prijateljske pogodbe,
— Ženeva, 27. avgusta. 41. zasedanje | zasedanja Društva narodov   Kakor se do-
sveta Društva narodov prične 2- septem- j bra in bo trajalo tekom celega zasedanja jesenske skupščine. Zasedanju sveta Društva narodov bo to pci prediodoval češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš.
Svet Društva narodov bo razpravljal o poročilu, ki mu ga predloži posebna komisija. V tem poročilu bodo načrti in nasveti za reorganizacijo sveta Društva narodov. Ta komistia se sestane 30. avgusta. Na to bo svet Pruštva narodov proučeval poročila ostaiih komisij, kakor poročila higijen-ske, finančne in mandatne komisije.
Sledilo bo poročilo mednarodnih komisarjev na Dunaju in v Budimpešti, kojih funkcijska doba je potekla. Nato sledi poročilo o finančnem stanju svobodnega mesta Gdanska, o grških in bolgarskih beguncih in o sklepih saarske vlade glede svobodnega transporta in železniškega prehoda. Končno bo sledilo poročilo o rae-melskem vprašanju, o čemur mora litovska vlada predložiti   posebno porodilo.
— Berlin, 27 avgusta. Tukajšnji politični krosi pričakujejo, da bo Nemčija septembra meseca sp-ejeta v Društvo narodov, čim najde komisija, ki ji ie poverjena naloga, da izpremeni statute sveta Društva narodov, primerno formulo, ki na] po eni strani zadovolji Nemčijo ter ji omogoči stalno mesto v svetu Društva narodov, po drugi strani pa tudi najde izhodišče za želje Španije in Poljske. Takoj nato bo Nemčija odposlala v Ženevo delegacijo, ki bo obstojala iz predstavnikov vseh parlamentarnih skupin, izvzernši komunistov, ki predlagajo, naj se Nemčija vzdrži članstva v Društvu narodov.
— Ženeva, 27 avgusta, Doznava se, da je španska vlada že precizirala svoje stališče, ki ga bo zavzela na septemberskem zasedanju Društva narodov. Španska vlada bo vsekakor vztrajala na tem, da dobi stalno mesto v svetu Društva narodov in bo to svojo zahtevo zvezala z zahtevami, ki jih stavi j a glede tangerskega vprašanja. V tem vprašanju je zadnje tedne nastalo med Italijo in Španjo malo nesoglasje, ker je Španija izjavila, da zahteva Tanger zase, dočim je Italija razglašala, da bo zahtevala pri preureditvi tangerskega statuta, da bo tudi Italija zastopana pri mednarodni upravi tega mesta. Na podlagi tega nesoglasja je Mussolini zahteval od španske vlade, da mu izda pismeno pojasnilo svojih zahtev tako v pogloau Društva narodov kakor glede tangerskega vprašanja. To pismeno pojasnilo je te dni izročil španski poslanik v Rimu Mussoliniiu, ki ga je vzel na znanje ter pristal na španske zahteve v Društvu narodov.
— Varšava, 27. avgusta. Poljski zunanji minister Zalevski se je dogovoril z jugoslovenskim zunanjim ministrom dr. Ninčičem, da podpišeta pakt jugosloven-skega prijateljstva tekom september skega
znava iz poučemu krogov poljske diplomacije, nov pakt prijateljstva med Jugoslavijo in Poljsko ne bo Izprenienil dosedanjega staušča Potiske republike napram Mali antanti. Poljska ostane šc nadalje izven okvirja Male antante in bo ie od časa do časa in od slučaja cto slučaja sodelovala s članicami Male antante in sicer v vprašanjih, ki bodo interesirala Poljsko.
edükeija invalidnin ukinjena
— Beograd. 27. avgusta. Iz ministrstva financ se doznava, da je finančni minister dr. Peric izdai odlok, glasom katerega se invalidom s l. septembrom ne bodo več odtegovali prispevki za pomoč poplavljenim krajem. Ta sklep je bil storjen na zahtevo neutrainega udruženja invalidov, ki je bila predložena predsedniku vlade in kralju. Nj. Vel. kralj je izrazil željo, naj bi se odtegova-nje prispevkov invalidom v bodoče opustilo.
Bolgarski odgovor
Po sofijskih vesteh bodo odgovori izročeni danes.
— Sofija, 27. avgusta. Včeraj se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je bilo odobreno besedilo odgovora na kolektivno noto Jugoslavije, Rumunije in Grške. Sofijska vlada je naročla bolgarskim poslanikom v Bukarešti, Beogradu in Atenah, naj izročijo odgovor bolgarske vlade še tekom  današnjega dne.
OBSEŽNE SPREMEMBE V DRŽAVNI SLUŽBI
— Beograd, 27. avgusta Kakor se doznava, se pripravlja v no'ranjem ministrstvu dekret o novem razporedu nižjega policijskega osobja. Izvrsi'e sc bodo večie p-emestitve policijskega uradništva. De-kredi bodo že jutri podpisa.n.
— Beograd, 27. avgusta. Sinoči je />d-potova1 na B'ed poseben kurir nrnistrske-ga predsedništva, ki je odnesel kralju v podpis nad 500 ukazov raznih ministrstev, tičočih se večnoma osebnih izprememb.
ČIČERINOVA POTOVANJA
— Rim, 27. avgusta. Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Grandi je odpotoval v Rapallo, kjer se bo sestal z zunanjim komisarjem Čičerinom. Italijanska diplomacija pripisuje  tej konferenci veliko
važnost, ker bo čičerin razpravljal z državnim podtajnikom o vseh vprašanjih, ki se tičejo Evrope in Rusije. Ruski komisar pričakuje pri vseh spornih točkah pomoči Italije. Cičerin dopotuje iz Wiesbad ena, kjer se je zdravil Iz Rapalla odpotuje nato v Pariz, kjer se sestane s francoskim zunanjim ministrom Briandom.
Nova grška vlada sestavljena
Kondilis ministrski predsednik, rasa* — Alarmantna vest pariš
Grč
— Atene, 27. avgusta. General Kondilis je včeraj popoldne sestavil novo grško vlado, ki je sestavljena tako-le:
General Kondilis ministrsko predsed-ništvo, vojska in mornarica.
Argiropulos, poslanik v Angori zunanje zadeve.
Petmezas, notranje zadeve in interimistično promet.
Dr. Papas, prosveto in interimistično ministrstvo za begunce.
Drosopulos, guverner Narodne banke, finance.
Makos,   poljedelstvo in* interimistično trgovino.
Driantafilopulos, um v. profesor, justjčno ministrstvo
Voditelji strank so izjavili, da bodo podpirali novo vlado. Bivšega diktatorja Pan-galosa so prepeljali na Kreto, kjer ga internirajo v tamošnji trdnjavi.
— Beograd, 27. avgusta. Kakor znano, so naše oblasti zadržale grškega generala Plastirasa, voditelja prve republikanske revolucije, v Bitolju, ker ni bilo znano, ali je grškim oblastem po volji, da prestopi na grško ozemlje. O tem so bitoljske oblasti obvestile istočasno našo in grško vlado. Nocoj ponoči je dospel odgovor grške vlade, da lahko general Plastiras svobodno prestopi grško mejo. Na podlagi tega odgovora je general Plastiras danes zjutraj odpotoval preko Soluna v Atene. V zvezi s tem poročajo nekateri beograjski listi po virih iz diplomatskih krogov, da je povra-
— Povratek generala Plasti-kega lista. — Italija in nova lja.
tek generala Plastirasa zelo značilen za. današnje razmere v Grčiji in da je nemara v zvezi s predstoječo resravracijo monarhoma. Za časa svojega bivanja v Parizu je general Plastiras prišel v stik .s z bivšo grško kraljevo rodbino in je dobi! popolnoma druge po.: ne o monarhizmu, uegu jih je imel takrat, ko ga je sam sovražil.
— Parjz, 27. avgusta. Komunistični dnevnik vHumaoite« jc prinesel senzacijo^ nalao vest, da je bila sklenjena med Jugoslavijo in Grčijj posebna ta'na pogodba z ofenzivnim enačajem, ki ostro nasprotnic paktu Društva narodov, kjer sta včlanjena Grčija in JugoslavTja. Danes objavlja ane.,-tura Havas derr^nti, v katerem zanika isti-nitost te vest; ter dema:.:ira i>oročilo pariškega lista na celi črti.
— Rim, Ü7. avgusta. Italijanski HflU odgovarjajo na članek pariškega >Temp*a<, ki je svetoval novi grški vladi, da se postavi na stran Framije in da na ta nacla sledi frankofilski p;>iitiki prejšnjih desetletij na Grškem. >D Rest o d«l Carlinuc trdi, da so minuli časi, ko sta dve skupini vole-sil tekmovali na Balkanu za nadvlado i a hu>kale balkanska državo eno proti dragi, Danes vlada na Balkanu duh svobode in sa-močtalnoMi, ki odstranjujij vpliv velesil. Le Francija bi si rada ohranila svoj presti! ter obdržala nekdanji protektorat nad Balkanom. General Kondilis, ki je bil 1. 1914, izrazit fraukofU, bi bj danes dobro premislil, preduo bo nasedel fcancosldün intrigam.
„Monte Caiiü" v Ljubljani
Finančna kontrola zaplenila 11.000 dinarjev.
Sinoči okoli 23. je bilo v tivolskem parku opazovati premikanje oboroženih mož pod vodstvom starejšega poveljnika. Ponočni šetalci so misliu, da ima vojaštvo nočne vaje. V mraku je bilo težko razločiti, da so to finančniki. Obkolili so hotel «Tivoli» in nekaj mož je vstopilo v veliko sobano v prvem nad-str. kjer je bila zbrana večja družba, ki je igra'a družabno igro «t-xpress eu-ropeen». Višji finančni inšpektor Mi-hajlo Aman, ki je- vodil patruljo, je prekinil igro in zaplenil v korist državne blagajne znesek 11.000 Din, ki je ležal na igralni mizi. Naravno, da je naspalo med družbo veliko razburjenje, začudenje in ogorčenje.
Nedavno je bil v Ljubljani ustanovljen^ družabni klub, ki je med drugimi družabnimi igrami v okviru svojih pravil gojil tudi ruleti podobno igro «ev-ropski ekspres». Pri tej igri je navedenih osem mest: Pariz. Madrid, Bruselj, Bukarešta, Beograd, Rim, London in Bern. Vsako mesto ima 3 številk in na te številke se stavijo poljubni zneski. Pri klubu je bila dopustna najvišja vloga do 20 Din, tako da se prav za prav ne more govoriti o pravi hazardni igri. Zato policija doslej v smislu društvenega in kazenskega zakona nt imela povoda nastopati proti klubu. Na policiji tudi ni znano, kaj je napotilo finančno oblast k temu postopanju. Domneva se, da klub morda ni plačal predpisane igralne takse in je finančna oblast morda radi tega na malo romantičen način iztirjala svoj delež.
Kakor izvemo, je ljubljanski veliki župan danes odredil razpust «Ljubljan-skega elitnega športnega kluba», ker je prekoračil svoj delokrog radi prirejanja hazardnih iger. Lokali kluba v hotelu Tivoli so bili oblastveno zatvorjeni.
Orožnik aretiral državnega pravilnika
— Velik Bečkerek, 27. avgusta. Tukaj se je .včeraj pripetil interesanten incident. Državni pravdnik dr. Andrija Parvany se je nahajal na ribolovu, kjer ga je zatekel neki or oziii k. Ker ni imel pri sebi nikake legitimacije, mu orožnik ni verjel, da je v resnici državni pravdnik ter ga je aretiral, prepričan, da je prejel že dolgo iskanega zločinca, koje^a osebni popis se je skladal z aretirancem. Dr. Parvany se jc aretaciji zoperstavljal, radi česar ga je orožnik začel pretepavat, dokler se končno ni vdal v svojo usodo in priznal, da je zločinec. Orožnik ga je uklenjenega odvedel na sodišče, kjer se ie izkazala usodna pomota. Zoper orožnika je uvedeno postopanje radi pretepanja aretirane^.
Darujte za sokoiski Tabor!
Šahovski turnir v Ljubljani
Snoii pozno jc bila končana viseča pai tija inž. Tekavčič^Kalaba r, ki je dobil p## tijo in s tem končno v tabeli sedem točk Kalabar jc dobil od 11 partij 7, 3 izgubil 1 (Kozamara) pa je bila anulirana. Njego* tekmec Tot, ki je imel včeraj 6 točk. ii danes dopoldne zgubil partijo proti Rieslu kar je bila precejšnja senzacija.
Danes dopoldne je pričelo ob obiCajn, uri xi., zadnje kolo turnirja. Za to kolo j« v šahovskih krogih največje zanimanje, za. to sta bili obe sobi restavracije ^Zvezda* kjer se igra turnir, vse dopoldne polni o p a* zovalcev, ki so napeco sledili poteku <>dk* čiirjih in važnih iger. V skupini A jc vladai lo najzvečje zanimanje za i^ro Riesl-Tot. V 33. potezi je ob 11.25 porazil Ricsl Tota. Acimovič GrenČarski po 20. potezi ob 11.4J remi.
V skupini B je po 23. potezi Polj ako* ob 9.25 porazil Jonkeja. Ob 10.25 je po 17 potezi Marjanovič dobil proti Cirilu Vjd» marju. Furlani je elegantno po 16. potez! točno opoldne premagal Dumiča in si & teo: v končnem rezultatu priboril 8 in pol točkj
Partija Drno-všcksdr. Singer po 33. pote« ob 12.5 remi.
Sedaj opoldne je nastalo največje za nimanje za partijo BožičA7ogelnik (črni). — Pozicije zadnjega so enake z belim. Ta par. tija je odločilna na končni rezultat, kajt v slučaju, da Božič izgubi, bo imel enak« število točk s Furlanijein.
Stanje opoldne:
Skupin3 A: Kalabar 7, Riesl 6 in pa Tet 6, Rupnik 5 in pol. V tej skupini priboril največ točk Kalabar, ki pride v ro* štev pri zaključni igri.
Skupina B: Božič in Furlani 8 in po^ Rožic še eno partijo visečo, Drnovšek it dr. Singer 7.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Efekti. Investicijsko posojilo 1921 74.50—75.50, Loterijska državna renta za vojno škodo 295, Zastavni listi Kranjski deželne banke 20—22. Kom. zadolžnice Kr. dež. banke 20—22. Celjska posojilnica Celje 193—195, Ljubljanska kreditna banka Ljubljana 170, Merkantilria baaka Kočevja 90, Prva hrvatska štedionica Zagreb 866—j 870, Kreditni zavod LJubljana 165—175, Strojne tovarne Ljubljana 110-110, Združen ne papirnice 1(8, Stavbna družba Ljubljana 55—65, Sešir, £kotja Loka, 103.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize. Wien 799.25—S<\>.25, Beri i** 13.5091—13.5491, Budimpešta 791.40— 798.4°m Italija 184.90—1s6.10, London 275.125— 276.325, Newyork kabel 56.675—56.975, Newyork ček 56.4620~5o.7c2, Praga 167.71 —168.71, Curih 10.94513—10.98513.
Efekti: 7% invest. pos. 1921 75— 73.50, 2H% drž. renta 298, 297.50—298, Ljubljanska kreditna l<6o—170, Hrv. eskpt. banka 100—100.50, Preditna banka Zagreb 1C1—10?, Hipotekama banka 56—56.50, Jn-goba:*ka 92— 93, Praštediona 865.67, Sla-venska b*nka 50.52, Eksploatacija 10—12, Drava dd. Osijek 250, Šečerana Osijck 365 —375, Isis 52—54, Gutman 255—2;*J, Sla-vesk 140—145, Slavonija 32—33.75, , INOZEMSKE BORZE.
Curih: Beograd 9.125, Pariz 1481 x London 25.15, Newyork 518.25, Milan 16.9y. Praga 15.35, Dunaj 73.15, " ^
Bush X
«S L O V 2 N 5 K I   NAROD* dne 28. avgusta 1926.
Ste*. 1Q4
Mat
'i
j' Juiri, v sobolo, praznuje šestdeset letnico jrojstva g. Ma!cj Hubad, eden najbolj odlič-pin In raslužnili gkisbfmih delavcev v Slo* jveniji. Malo je imen kulturnih delavcev med fcami, ki bi bila tako yopulnna, in malo £mož, Čijui zasluge bi bile t.-.ko brez, ugovora in prfdtžktt Cenjene in priznane.
Vfie svoje ploduo življenje je posvetil ju-üül-ini naši mladi glasbeni kulturi, ki se je [v \eliki meri bas  z njegovo pomočjo tako i lepo in krepko razvila. Vse naše večje glas-.bene institucije, na Čelu jim Glasbena ma-tica, konservatorij in ljubljanska opera, he-^ležijo v svojih analih  na častnem mestu jHubadovo ime in llubadovo delo. Zato nam bo jubilant oprostil, da se ga danes spomi-'njamo, Čeprav poznamo njegovo preveliko skromnost in čeprav vemo, kako malo mu je ležeče na javni hvali in javnem priznanju.
Rojstni kraj Mateja Hubada je mala vasica Povodje pri Skaručni    v kamniškem
sestdesetlefntk
okraju, kjer je bil rojen 28. avgusta 1S6>'. HftJlillid je v Ljubljani leta 1886., bil* eno leto juri M na graški univerzi, ua-to pa štiri leta gojenec dunajskega koaservatorija. 1. decembra 1S91 je stopil v službo ljubljanske Giasbene matice kot učitelj in kot vodja pevskega zbora ter glasbene šole. Dve« letni studijski dopust 1896—1898 je porabil za poglobitev svojega znanja na Dunaju, v Pragi, VarsaCVi, Monakovem, Berlinu itd.
Po povratku v Ljubljano se je z neizmerno ljubeznijo oklenil Glasbene matice, zlasti njene šole, ki jo je iz skromnih početkov dvignil na visok nivo in omogočil, da je iz nje po prevratu izSei dana«ru konservatorij.
Preobširno, a tudi nepotrebno bi bilo naštevati zasluge, ki jih ima Mstej Hubad. na drugih poljih našega glasbenega življenja. Vsa javnost jih pozna, priznava in ceni. Vsi se še danes z užitkom opominjamo serije krasnih koncertov, ki smo jih imeli pod vir-luozuim Hubadovim vodstvom. Vsako naše pevsko društvo pozna Hubadove in pod njegovo redakcijo izišle muzikalije, vsi priznavamo njegovo požrtvovalno delo za nase gledališče, zlasti za našo opero, številna počaščen ja in odlikovanja, ki jih je prejemal jubilant od raznih naših glasbenih in znanstvenih institucij in društev, so ie skromno priznanje za njegovo veliko ljubezen in njegovo idealno požrtvovalnost, s katerimi je posvetil vse svoje življenje naši glasbi.
Pri svojih šestdesetih letih je Matej Hubad še vedno zdrav, krepak in neumoren delavec. Z mladeniško živahnostjo izpolnuje svoje, odgovornosti polne dožnosti, uči, svetuje, vodi. Ni ga med nami, ki bi mu ob današnjem jubileju najiskrenejše ne želel še dolgega, plodonosnega življenja, kajti ga ni tudi med nami, ki bi ga mogel v popolni meri nadomestiti. Imamo samo enega Mateja Hubada in tega nam usoda ohrani še dolga, dolga leta!
movine
A 4ura ljubezni žejnega tvorničarja. — Premeteno tihotap-st*^- — Kmetje hočejo aretirati žandarje- — 21 letni mož umoril Fvoso 17letno ženo. — Samomor ruskega študenta. — Lov za
brzo vlakom.
V Kragujevcu se zadnje dni mnogo govori o ljubavni avanturi, ki jo je doživel ugledni tamošnji tvorničar Petar Trajkovic. Nekega dne meseca julija je prišel mimo hiše delavca Miodraga To-doroviča. Iznenada je stopila pred njega brhka ženska in ga povabila na ka-,vo. Trajkovic ne samo, da ni hotel biti nevljuden in ponudbo odbiti, ampak je našel tudi na brhki, mladi ženi veiiko dopadenje tn ji je rade volje sledil. Žena ga je odpeljala v sosedno kočo, ki je last kočijaža Milisava Rafajloviča in je bila na videz popolnoma prazna. Skuhala mu je dobro »turško« in kmalu sta bila v živahnem pogovoru. Ni trajalo dolgo, ko je kratko prijateljstvo doseglo iake meje, ki niso več samo prijateljstvo.
Toda v najlepšem trenutku se pokaže iznenada na vratih mož mlade Puti-farke in ves ogorčen plane na presenečenega Trajkoviča. V tem trenutku pa je tudi zapeljiva žena popolnoma spremenila svoje vedenje ter je svojemu možu pomagala, da sta ujeto žrtev povezala. Kmalu zatem je prišel tudi ko-Čijaž Rafajlovič in vsi trije so prisilili ivornčarja, da jjm podpiše menico, gla-seco se na 100.000 dinarjev. Zagrozili so mu, da ga sicer pretepejo na žive in mrtve ter ga zvezanega peljejo skozi vse mesto in naznanijo ljudem njegovo prešestništvo.
Bogati tvorničar ni videl nobenega 'drugega izhoda in je hočeš nočeš moraš podpisal že pripravljeno menico. Nato so ga takoj izpustili.
Neprijeten dogodek je Trajkoviča kajpa silno razburil. Odšel je takoj k odvetniku in mu opisal ves dogodek. Posledica razgovora je bila ovadba vseh treh izsiljevalcev, ki jih je policija že pf:r ur potem zaprla. Izkazalo se je namreč, da je bila žena v dogovoru s svojim možem in njegovim prijateljem, ter da je že delj časa prežala na Trajkoviča, ki je bil znan kot ljubitelj stasi-tih žensk. Vsi trije se bodo morali zagovarjati pred poroto.
Pa tudi Trajkovic ne bo odšel praz-
nih rok. Todorovič je namreč naperil proti njemu tožbo radi zakonolomstva in tako se bo moral tudi on za svojo »uslužnost« zagovarjati pred sodnikom. Kragujevčani z napetostjo pričakujejo razprave v tem vsekakor precej zamotanem procesu.
V Varešu so te dni odkrili novo tihotapsko afero. Iz tamošnjih rudnikov izvažajo železno rudo na Madžarsko. Družba pa se je hotela izogniti precej visoki carini na ta način, da je nalagala
j na vagone po 15.000 kg, dočim so btfi vagoni deklarirani samo z 10.030 kg. Ta-
; ko je družba pri vsaki pošiljki iztihota-Piia po 5000 kg nezacarinjene rude.
Tihotapstvu pa so slučajno prišli na sled. Družba je namreč v zadnjem času postala tako neprevidna, da je posamezne vagone preoblozila. Ker so se v zadnjih dneh ponovno dogajali slučaji, da so popokale med vožnjo osi, je postala železniška upiava pozornejša in je uvedla popolnoma skrivaj kontrolno tehtanje. Rezultat je bil presenetljiv. Ugotovilo se je, da s*o bili nekateri vozovi za ceilh 5000 kg in več preobremenjeni. Uvedena preiskava je dognala, da je bilo nad 8000 na ta način preobremenjenih vagonov poslanih preko meje v Madžarsko. Škoda, ki jo trpi država na neplačani carini, se ceni nad 1 milijon dinarjev. Izvoz rude je do na-daljnega ustavljen, zoper odgovorne predstavnike družbe pa je uvedeno kazensko postopanje radi tihotapstva.
*
V bližini Sombora se je te dni odigral nenavaden incident Večja orož-niška patrulja je ves dan zasledovala neko razbojniško bando. Istočsano so tudi seljaki iz okoliških občin priredili pogon za razbojniki in so se zvečer vračali domov. Na samotnem kraju so srečali orožnike, kar jih je precej izne-
i nadilo, ker niso biii obveščeni, o tem pohodu, kakor se je prej običajno dogajalo. Zato so bili prepričani, da so to razbojniki, ki so si oblekli orožniško uniformo, da bi lažje pobegniti pred za- ■
sledpvalci. Tudi pismenim legitimacijam Orožnikov seljaki niso verovali in so zahtevali, da odložijo orožje in se udajo. Vnel se je prepir, ki H kmaiu končal s krvavim izgredom, da ni slučajno prišel poveljnik orožnikov, kape-tan Pangerc, ki je seljakom pojasnil zadevo ter pomiril obe skrajno razburjeni stranki.
V maJeni in mirnem seiu Pmce pri Dolnji Lendavi se je v nedeljo zvečer odigrala krvava rodbinska drama, ki je zahtevala mlado življenje Rozalije To-tove. Jedva 201etni Ladislav Tot se je lansko leto podočil s 15 letno Rozalijo. Kmalu po poroki je Totova rodila dete, ki ga pa Tot ni hotel priznati za svoje. Posledica so bili prepiri in pretepi. V nedeljo sta se zakonca na povratku od maše zopet sprla in se razburjena ločila. Tot je odšel v gorico, žena pa k staršem. V svojo propast se je žena zvečer vrnila domov. Jedva je legla spat, je pristopu k postelji mož in jo z nožem sunil večkrat v prsa, trebuh in glavo. Odnehal je šele, ko se žena ni več ganila. Po krvavem dejanju je odšel Tet k orožnikom in prijavil svoj zločin. Izročen je bil sodišču v Dolnji Lendavi.
Preiskava glede umora, odnosno hngiranega umora železniškega blagajnika Reicherzerja v Osijeku je zaključena. Komisija ministrstva saobračaja je ugotovila, da je pokojni Reicherzer oškodoval državo za 2,130.000 Din. Za njegove malverzacije sta soodgovorna tvorničar Rehely in bivši uradnik zagrebške železniške direkcije Kirchlech-ner.
Banat je postal pravi eldorado ter zatočišče zločinstva in nemorala. V Bečkereku se je primeril te dni logo-dek. kakršnega običajno beleži zgolj velemestna kronika. Mladenka S. P., ki jo je zapustil ljubimec radi nezakonskega otroka, je plesala v Evinem kostumu v raznih lokalih proti plačilu. Sedaj je policija napravila konec njenemu početju. Mladenka je na policiji izjavila, da si je morala na ta način služiti svoj
kruh, da je preživljal sebe in otroka.
a
Tragedije ruskih emigrantov so na dnevnem redu. Največ tirata emigrante v smrt neizmerna beda in domotož-je. Brez strele in doma gladujejo, prezebajo in životarijo iz dneva v dan in zato se jim zdi smrt Cesto edina rešitev. Na Kalimegdanu v Beogradu so našli v sredo zvečer v krvi ležečega ruskega emigranta, študenta Evgenija Skunske-ga. Pognal si je pet strelov v prsa. Bil je še pri zavesti in prepeljali so ga v bolnico. Ker je Skunski razmeroma močne konstitucije, upajo zdravniki, da ga ohranijo pri življenju.
Včeraj zvečer je vladala med potniki sušakega brzoviaka velika razbur^ jenost. Ko je privozil vlak v Zagreb, je mnogo potnikov izstopilo in odšlo v restavracijo na večerjo. Vratar pa je med tem vrata restavracije, ki vodijo na peron, zaklenil, tako da potniki niso mogli iz restavracije na vlak. Vsi klici in prošnje pri vratarju niso nič zalegle. Ko je vlak začel že odhajati hi so potniki grozili, da vlomijo vrata, se je vratar še le omehčal ter odklenil, češ, naj se ne razburjajo, ker vlak samo premika. Toda potniki so kmalu spoznali, da je vlak odpeljal. Vratar je moral pred razjarjenimi pomniki pobegniti. Najhujše so bile ženske, zlasti neka priletnejša dama. ki je pustila v vlaku dve mali deklici. Pa tudi ostali potniki so bili razburjeni radi neprostovoljnega prekinjenja vožnje, ker jim je vlak odpeljal vso prtljago. Prometni uradnik si ni mogel drugače pomagati, kakor da je dal sestaviti poseben vlak, ki je odjuril za brzovlakom ter ga dohitel na peti postaji za Zagrebom. Zoper vratarja, ki je to nerodnost zakrivil, je uvedena disciplinarna preiskava.
Poslano
Podpisana izjavljam, da v istini ni moj, že vec let ločeni mož Anton Jamnik plačnik za moje dolgove:
1. ker istih nisem naredila,
2. ker on tega ni niti zmožen. Priporočam mu,,naj raje skrbi dostoj*
no za svoje otroke.
Ljubljana. 27. Vin. 1926. S20/n Leopoldina Jamnik.
Kar! A. Tarastjerna:
Brez besed
Ko Sta prišla v oddaljeni del parka, ta poiskala v zatišju klopico, kjer so ;>:ali okrog njih na straži vodometi. Jezero se je lesketalo skozi gosto listje kakor srebro v jutranji zarji in vete! je donašal k njima valove vonja z livad in gozdov. Mirno in vljudno je umaknil svojo ramo. Poboral je njene dlani, ji poljubil roko in se nasmehnil. Toda njegov glas se je tresel, ko jo je prosil, naj sede. Nato je mirno nadaljeval :
— Draga moja — prispel sem v ko-^ališše, da mi izpolniš neko prošnjo. To je prošnja srečnega moža, ki se ne da izraziti v pismu, ki jo je treba izgo-.voriti z vsem svojim bitjem, premišljeno, v popolni zavesti in pobožno. To prošnjo sem ti nekoč že šepetal, toda glasno je nisem izgovoril, ker trenutek ni bil primeren. Poglej mi v oči — saj te gre za nobeno žrtev. Klečč te pro-pm, nikar ne pozabi, da morava skupr.c Invati najino srečo vedno tako, kakor jo čuvala doslei Si me razumela?.
Stal je pred njo s povešeno glavo in ji gledal strogo v temne oči. Mirno in j malomarno je prikimala, kakor da blodijo njene misli nekje drugje. On je pa strastno nadaljeval: '
— Poslušaj me in nikar si ne beli glave z razmišljanjem o motivih, ki so me privedli sem, da ti pokličem v spomin najino zakonsko srečo. Takoj izveš vse. Vem in razumem, da hočeš biti tudi drugim všeč, da ti je prijetno, kadar te moški občudujejo in požirajo z cčmi. Priznam, da imaš pravico izrabiti vse čare. s katerim te je obdarovala narava. Sam sem prvi, ki visoko ceni občudovanje tvoje lepote, samo če je to občudovanje dostojno, podobno onemu, ki si ga deležna tudi z moje strani. Toda nerad bi bil ljubosumen, razumeš?! Nočem se ponižati do gnusnosti, ki divja okrog tebe v dvoumnih pogledih in besedah. In zdi se mi. da tudi sama ne želiš tega poniževanja. Sovražim ljubosumnost, ker jo predobro poznam. Ako moreš ljubiti koga drugega tako, kakor ljubiš 'mene — dobro, pripravljen sem resignirati in ne bom se spozabil, zakaj Inka ljubezen ti bo v Čast. Toda do take i ljubezni ne prideš v enem ali dveh me-i secih in bat *^ zavest, kakor tudi vera
v tvoj zdravi razum me podpira v hladnokrvnosti in zaupanju. In ta sigurnost je bila obenem vzrok, da sem se smejal, ko sem dobil iz tukajšnjega letovišča podlo, anommno pismo, v katerem stoji Črne na belem, da me varaš in da naj takoj pridem v letovišče, kjer se lahko O tvoji nezvestobi sam prepričam.
Gospa baronica se ni niti ozrla na pismo, ki ji ga je držal mož pred očmi. Morda ji je bila ta podlost deveta briga ali pa je že davno slutila, da pride vse na dan. Nobenega začudenja, nobenega ogorčenja, skratka ničesar ni bilo v njenih potezah in očeh, ki so zrle verno predse.
Zamislila se je in opazovala skrivaj s svojimi velikimi očmi zagonetne, nedostopne in nerazumljive poteze na moževem obrazu. Njen pogled je bil tako izzivajoč in nesramen, da bi vzbudil ljubosumnost celo v kamnu. Toda njen potrpežljivi in korektni mož je prekrižal roke na prsih m ji gledal naravnost v oči. Pri tem se je ironično smehlja1. Zmečkal je pismo v drhteli roki in spregovoril, kakor da hoče preklicati anonimne obdolžitve:
Sport
Incident v Murski Soboti
Na naš Citat maribor3i»e£s vTabora« o nedeljskem  incidentu na K*S£i"j.:>ki tekmi v
Murski Soboti, kjer je družina Ilirije pred* časno zapustila igrišče, nam pofipčajo iz krogov i>K Ilirije: Spor ni nastal meyj obe* ma družinama, ki živita öd nekdaj v p«i* boljših odnosa jih. Do odhoda z igrišča te Odločila Ilirija radi nastopanja sodnika, ki je onemogočalo nadaljni potek ifire. Öd domačink llirijankam izročenih cvetk te »a* moumevno nišo pustile namenoma na igri« šču, ampak so jih v razburjenju pri odhodu pozabile, kar same obžalujejo.
Z incidentom se ie bavil tudi odbor SK Ilirije, ki je sklenil naslednje: «Odbor graja ponašanje svoje bazenske družine v Murski Soboti radi predčasnega odhoda z igrišča, pa naj je bilo postopanje sodnikovo se tako nepravilno, ker se to protivi športni disciplini in športnim pravilom. S. K. Ilirija stoji slejkoprej brez ozira na levo in desno na strogo korektnem stališču v športnem življenju, ravnajoč se točno po športnih pravilih in varujoč športno disciplino. Ka* kor zastopa to svoje edino pravilno stališče na zunaj, toliko bolj strogo zahteva to od svojega članstva in od svojih sekcij .i
— «cSlo^*enski sport». Izšla je 26. Števil« ka «Slovenskega spOTta». List uvodoma raz* pravlja v zadnjih neprijetnih incidentih po* vodom lahkoatletskega tekmovanja za pr* venstvo Slovenije, prinaša nato obširno po* ročilo o tekmovanju samem, poročila o no* gomernih, hazenskih in dragih prireditvah, vsebuje pa tudi razne aktualne prispevke o težki atletiki, mednarodnem športnem gi« ban ju itd. Prav po nepotrebnem se zopet zaletava v športne rubrike dnevnikov. Ako ima stem kako posebno veselje, mu ga iz srca privoščimo.
— Giller izstopil iz Gradjanskega? Giller, popularno levo krilo Gradjanskega, se je nedavno vrnil v Sremsko Mitrovico in se prijavil tam za svoj matični klub. Uprava Gradjanskega sicer zanika izstop Giller* ja, vendar se vest trdovratno vzdržuje.
— M a ni j a preplsvanfa Roka\*skega za* Uya še vedno traja. V torek je z rta Gris Nez starta lo pet tekmovalcev, da preplava» jo Rokavski zaliv. Od vseh petih tekmo* valcev ni nihče dosegel cilja. Neki berlinski list je k temu hudomušno pristavil, da bi bilo najboljše, da tekmovalci vzamejo žogo s eboj, da se med potjo ne bi dolgočasili. Z angleške obale je istočasno startala Arne* ričanka Barrat, ki se je pri lanskoletnem poizkusu preplavani a zaliva približala za eno miljo .angleški obali. Topot je svečano zatrdila, da ne gre preje iz vode, predno ne doseže francoske obale. Navzlic temu oba = Ie ni dosegla in je morala tekmovanje po štiri in polurni borbi opustiti.
— Moiocikliztično kvalitetno vožnjo priredi za svoje člane Motoklub SIoven;i.i dne 29. t. m. na 250 km dolgi progi Ljubi j a* na*Novo mesto*Brežice*Celje*Ljubljana. V Novem mestu in Brežicah počitek pol ure, v Celju poldrugo uro. Start ob 7. v Ljub* ljani pri Zelenem hribu na Dolenjski cesti. Na Trojanah se vrši gorska hitrostna tek* ma. Klasifikacija po točkah, nagrade za zmagovalca in ev. drugega v vsaki katego* riji. Prijave do sobote cb 18. v klubovem lokalu, hotel Miklič. — Vozači in drugi in-teresentje za kvalitetno vožnjo so napro* šeni, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrsi danes ob 20. v klubovem lokalu. Sestanek funkcijonarjev kvalitetne vožnje je jutri ob 18. istotam.
— Iz sekcije Z. N. S. (Službeno). Za tekme 29. avgusta na igrišču Ilirije se dele* girajo: Ob 9. Mladika : Pananija g. Perko; oL> 10. Jadran : Triglav g. Dolinar. (Obe tek* mi 2 X 30 minut). Ob 15.30 Jadran : Ilirija g. Kemperle. stranska sodnika gg. Cimper* man in Pevalek; ob 17. Ilirija : Viktorija g. Vodišek, stranska sodnika gg. Šetina in Ku* ret. — Vsi gg. kandidati naj se vestno pripravijo na pedsavezne sodniške izpite, ki se vrše predvidoma koncem prihodnjega tedna — Vsi gg. savezni sodniki, ki žele nabaviti svitre potom Sekcije, naj javijo to pismeno najkesneje do torka 31. t. m. — Tajnik.
— ŠK Viktorija iz Zagreba, moštvo Premerla, reprezentativnega centerhalfa Zagreba in Vidmajerja, bivšega populär* nega levega krila ljubljanske Ilirije, igr<a v nedeljo v Ljubljani prijateljsko tekmo s SK Ilirijo. Vitoriia velja danes za eno prvih moštev v Zagrebu; med raznimi ugodnimi rezultati beleži zadnji čas reelno zmago nad močno Concordijo (4 : 2), tako da obeta nedeljsko srečanje obenem otvo* ritvena tekma jesenske nogometne sezone v Ljubljani, lepo, zanimivo in napeto igro. Tekma se prične ob 17 uri. — Predtekmo absolvirata ob 15 30 SK Jadran in rezerva Ilirije. — Za tekmo z Viktorijo igra Ilirija 31. t. m. pokalno tekmo s Slovanom, dne 5 septembra predvidoma pokalno tekmo z SSK Mariborom, 8. septembra z beograd* sko Jugoslavijo ter 12. septembra z graški* mi Atletiki.
— SK Ilirije nogometna sekcija. Danes v petek Ob 17. trening na dva gola med I. moštvom in rezervo. — V nedeljo 29. t. m.
igra kombinirano moš*x> prijateljsko tek. mo z Jadranom, juniorsko moštvo pa g o* siuj* v Domžalah proti «Disku». Sestanek juniorjev v soboto ob 19. uri na igriAču. — Načelnik.
— Tekma Gradjansto—Jugaslavila verificirana. Upravni cdbör JNS Je na svoji zadnji seji verificiral tekmo Gradjanski— Jugoslavlfa. Na podlagi te^a se Gradjan-skemu pTlma naslov državnega prvaka. Protest Jugoslavije Je bil odbit, ker so vsi sodniki ra^en treh be^ird.skih Izjavili, da je Feiner aodi! nepristr,ar^i^).
eležnica
KOLEDAR Danes: 27. avgusta 1926; katoličani: Jo« sip;  pravK>slavni:  14.  avgusto. Mihec; mu* slimani:   17-   saferja   1345;   židje:   17. elula 56S6.
Jutri: 2S+ avgusta 1926; katoličani; Av* gust; pravoslavni: 15. avgusta, Velika Go* spojna; musKrpani: iS. ?aferja t$26; židje: IS. elula 5S6S.
DANASKJE PRIREDITVE. Kino Matica: «Njeua romantična noč»; Ljubljanski dvor: «Carobni Orijen.1^.
D£2UR>TE LEKARNE.
Daner: Piccoli, Ehinajska c*?sta; Bakars čič, Karlovska ce*t*.
JUitri: Bahovac. Jutčičev trg; Ustar, Sv. Petra cesta; Jošt, Celovška cesta.
Solnce zaide danes o^ 1S-47 in vzide ju* tri ob 5.16 ter zaide ob lS,4o.
Mesec vzide danes ob .21.20 in zaide ju« tri Ob 9.52.
Mi v Halfst
— Evo, to je vse, kar je mogla storiti podla duša proti dvema prijateljema! Zdaj pa usliši mojo prošnjo zakaj čuvati morava najino srečo, tako izredno veliko srečo, da se je sa.na r.ui z besedico nisi upala dotakniti. Prepričan sem, da se bova znala ljubiti, kajne!
Umolknil je in njegove oči, ki so zrle nepremično v njene, so se polagoma napolnile s solzami, ne da bi se spremenile poteze na njegovem obrazu. Baronica je brskala nervozno z rokami pred seboj, premikala se je na klopi zdaj sem, zciaj tja, sedela je kakor na trnju in zdelo se je, da plane zdaj zdaj pokoncu. Pila je njegove zaljubljene poglede in bujna prsa so ji vedno bolj valovila. Ko je pritekla iz njegovih oči prva solza in zdrknila po obrazu na brado, se je -*Tgla kakor mačka okrog njegovega vratu in ga objela tako nežno, kakor bi ga do smrti ne hotela izpustiti. Naslonila je glavo na njegova prsa in vzkliknila vsa vzradoščena:
— Ah!
Rahlo jo je odstranil in poljubil v lice kakor da ima pred seboj dete. Prijel jo je pod roko in odvedel nazaj skozi park. Dala se je voditi, samo včasih se je ustavila, kakor da hoče nekaj povedati,
Iz Trsta nan> poročajo: Ka zborovanju faMstovskih tajnikav in sindikaj^rv iz slovenskih krajev JuhVke Krajine,, ki se je vršilo minulo soboto, je prof. Cavalotti, ki je  poročal  o politicneni položaju  na slo-vensk«m ozemlju Italije, zahtevaj o--lločuej-še postopanje proti Slovencem, ki co-jljo — pa-nslavistične tež nie. Pri  te*n je zastopal mnenje, da bi  se vsi slovaški listi morali zatreti in da bi se moralo uvesti posebno nadzorstvo nid slovenskimi zadrugami.   Tudi proti našim kulturnim društvom  in  športnim  krožkom se je obrnft' prof. Cavalotti ter očital Gentiliju, da je; njegova reforma še preobz.rna za Sloven-ce(!). Šele odlok, s katerim so se odpravile dodatue ure za siovenš-ino na slovenskih šolah, je po riegovem mnenju koristil Italiji.
Posebno nevarnost za Italijo vidi prof. Cavalotti v slovenskih duhovnikih, katerim se bi po njegovem mnenju moralo prepovedan podučevati verouk v ljudskih šolah-Slovenski učitelji naj bi smeli podučeva; le v nižjih razredih, medtem ko bi višji, razredi stali pod absolutnim vodstvom učiteljev iz starih pokrajin, če mogoče iz severne Italije, katerim bi morala vlada dajati višje plače In zagotoviti najlepšo ka-rijero. G. prof. Cavalotti zahteva, da se odpravi raba slovenskega Jezika tudi v krogu družine In da se naj zlasti po go-stilnicah občuje tudi v družabnem življenju izključno v italijanskem jeziku. Sploh zahteva prof. Cavalotti nasilno in naglo *asimilacfy>> Slovencev v Italiji.
*
V Trstu izhaja mesečnih «Vez» v hrvatskem jeziku za naše istrske žene. List hoče buditi med istrskimi ženami ljubezen do ženskih ročnih Jel, a objavlja tudi pod-učno članke za žene in dek!e;a. Tako je bilo V zadnji številki objavljenih nekoliko nasvetov ter opozorilo na matere v Istri, da morajo vcepljati svojim otrokom v srce ljubezen do svojega naroda ter govoriti z njimi le v materinem jeziku. Na te tako nedolžne vrstice je odgovoril »Popolo di Trieste» ter očital listu, da mu je poduče-vanje Istrank v ženskh ročnih delih le postranski namen Ln da hoče v glavnem delovati za protiitalijansko propagando. Tržaško glasilo fašistov se sploh kaj rado poslužuje surovih izrazov in tako očita tudi «Vezi», «da hoče izolirati gnojnico privan-dranih Slovanov, katera se je po nesreči razlila po Julijski Krajini, od avtohtonega ljudstva*.
Nadalje napoveduje «Popclo di Trleste* na   naravnost    ciničen način «3SimJ!acijo» vseh Slovanov v Italiji ter končuje svoja izvajanja tako-le: ^Požrli smo že in asimilirali in prebavili na tisoče tujcev. Preo*'* ja jih še dva ali tristotisoč. Mnogo jil . ampak avtohtoni element (fašistovsko gta silo noče očividno   pr'znati Slovanov Vo* avtohton    element v Julijski    Krajini) lw vse svoje organe zdrave in nedotaknjena« Asimilirali in prebavili bomo še zadnje to» napravili iz njih dobre državljane in — Zakaj ne? 1— najboljše Italijane.
kar ji pa ni šlo z jezika. Niti besedice I nista spregovorila, dokler se ni pokazal ! med drevjem zdraviliški dom. Tu je pa spregovoril s povsem drugačnim glasom, polnim zadržanega humorja:
— Moja najboljša prijateljica ni bila na izprehodu nič kaj posebno zgovorna.
In njegova najboljša prijateljica si je hitro opomogla. Otresla se je nežnosti. I ki je vladala med Štirim očmi*, na hitro roko je uredila svoje misli in poteze na obrazu ter odgovorila z razposajenim glasom:
— Ne morem govoriti s teboj o ljubezni tako, kakor z drugimi — ljubim te namreč brez besed.
Cez pol ure je vihral iz vagona robec v slovo nekomu, ki je ostal na peronu. Baron von Fremden se je po pogovoru z ženo takoj odpeljal.
Ko se je baronica obrnila, da bi odšla v hotel, jo je eden najzvestejših če-stilcev smeje nagovoril:
— Eh. ta ljubosumnost!
— Ali ste ta čas res toliko pretrpeli, da morate vzdihovati, dragi kapitan Wedele? — je vprašala in ga pogledala tako. da je bilo vse trpljenje mahoma pozabljeno. Kapitan jo je spremil. V ho-telu je odprl in zaprl vrat? njene sobe.
OlCV.
194
•SLOVENSKI   NAROD* dne 23. avgusta 192
Stran S.
Dnevne ves
i.yuh     ti,, n
— Industrije! in volitve v Zbornico za onct In fndiisrrrjo. Kakor smo izvedeli, je imela Zveza mdnsrrijcev v Ljubljani vče-taj sestanek, na katerem je razpravljala o zborničnih volitvah. Sklenila je, da postavi za industrijska skupinp nestrankarsko kandidatno listo, ki je bila Že včeraj tudi sestavljena Kakor trgovci in obrtniki, »o tudi industrijci zavzeli stališče, da so volitve v Zbornico strogo stanovska zadeva gospodarskih krogov, pri katerih politične stranka nimajo ničesar opraviti. Sestavili so zato svojo listo samo s stanovskega in sospodar-skega vidika. Tako imamo sedaj za vse tri kategorije Zbornice kandidatne liste, ki so jih sestavile vodilne stanovske organizacije in ki jamčijo, da bo bodoča Zbornica vsestransko delovala v prospeh naše trgovine, obrti in industrije.
— Jugosloveiisko odlikovanje Alojza Jiraska. Povodom 75«. letnice roi=tva znamenitega češkega pisatelja in publicista Alojza Jireska je pobelil jubilanta v Hronovi prosvetni referent kraljevine SHb v Pragi dr. Dragutin Prohaska in mu izročil red sv. Save III. stopnje ter pismene čestitke našega poslanika Nesič-a. Obenem je sporočil jubilantu čestitike češkoslov.-jugoslovenske lige.
— Kubanski konzul v Beogradu. Kubanska vlada je imenovala generalnim konzulom v Beogradu g Ralaila Serviana Petera, ki je te dni dospel v Beogradu.
— Upokojitve v finančni službi. Na predlog finančnega ministra s»i 'rajio upokojena gg. Valentin Koželj, šef blagajne finančne delegacije v Ljubljani, in Erih Mühleisen, finančni svetnik v Ljubljani.
— Zastopstvom tujih delniških družb. ►Službene Novine< objavljajo opozorilo: Trgovinsko ministrstvo je opazilo, di se podružnice nekaterih tujih delniških družb, ki poslujejo na na^em ozemlju, ne drže predpisov Čl. 95 zakona o delniških družbah. Trgovinsko ministrstvo opozarja v$e prizadete, naj se v bodoče strogo drže *eh predpisov.
_ Francoski inženirji v Sloveniji. V
aedeljo ob 22.38 prispe v Ljubljano 10 francoskih rudarskih inženjerjov pod vodstvom prof. Henrija Chapo-a. Inž?njerji ostanejo v ponedeljek dopoldne v Ljubljani, kjer obiščejo tudi univerzo, ob 14. pa se odpeljejo v Trbovlje, da si ogledajo tamkajšnje premogovnike. Nato obiščejo Še druge važnejše rudnike v Jugoslavi.i. V Ljubi ja li sprejmejo svoje franco'V-e tovariš tukajšnji m-lenjerji.
— Imenovanje tolmača. Višje sodišče 9 Ljubljani je imenovalo notarja Ferda Križana za tolmača nemškega jezika pri okrajnem sodišču v Murski Soboti.
— Razpisane službe. Razpisano je mesto višjega pisarniškega oficijala pri okrožnem sodišču v Mariboru. Prošnje do 13. septembra t. 1. na predsedstvo okrožnega sodišča v Mariboru. — Vodčtvo državnega zdravilišča za bolne na pljučih v Topolščici razpisuje mesto pisarja-zvaničnika. Prošnje do 15. septembra t. 1. na vodstvo. — V mogla kaznilnici v Mariboru se oddasta dve mesti paznikov-zvainčnikov. Prošnje do 5. septembra t. 1. na ravnateljstvo moške kaznilnice v Mariboru.
— Škoda po poplavah. Komisija, ki je precenjevala škodo, povzročeno po poplavah v Bački in Barauji, je te dni končala svoje delo. Samo v teh krajih je cenjena škoda na 146.740.227 Din. Najhujše sta prizadeta-kraja Senta in Apatin, kjer je opustošenih »kupno nad 23.000 oralov zemlje. Izmed okrajev je največja škoda v apatinskem okraju, kjer je precenjena škoda na 79.240.000 dinarjev. Komisije, ki v družili pokrajinah precenjujejo škodo, še niso predložile svojih poročil. Skupna škoda, povzročena po poplavah, bo dosegla skoro 1 milijardo Din.
— Nagi prvi zlatniki. Te dni dospe prva pošiljka naših novih zlatnikov, ki se izdelujejo v Franciji. Za enkrat bo stavljenih v promet samo 50.000 zlatnikov po 20 dinarjev. Po izjavi strokovnjakov so zlatniki zelo dobro uspeli. Tako se polagoma tudi na tem polju bližamo normalnim >dobrim, starim< časom, ko smo zlatnike previdna zavijali v papir, da jih nc zamenjamo z novimi vinarji in ^krajcarji<. Zlatniki predstavljajo seveda vrednost 20 Din v zlatu, ne v papirju in se bo zato njihova tržna vrednost spreminjala po stanju naše valute. Za sedaj bo vreden en zlatnik približno 210 dinarjev.
— Pogozdovanje v južnih delih držaje. V ministrstvu za šume in rude se izdeluje točen načrt za pogozdovanje, ki naj se izvrši v bližnji bodočnosti. V to svrho je bila letos odrejena posebna komisija pod načelstvom dr. Balena, Šefa odelenja za j pogozdovanje in znanega strokovnjaka, ki pregleduje vse one pokrajine, kjer je potrebno sistematično pogozdovanje. V južni Srbiji se je pregled že izvršil- Zato potuje te dni komisija v Dalmacijo, Bosno in Črno goro. V proračunu za prihodnje ie*o je za pogozdovanje predvideu večji kredit. Dela te bode vršila sistematično več let pod vedet vom in nadzorne* tvom strokovnjakov.
— Popravila železniških prog > Bo-ni. Prometno ministrstvo je tekom letošnjega ieta pričelo s sistematičnim popravilom železniških prog v Bosni, kjer so bile prege v najslabšem stanju. Doslej je popravljena prega Brod-Sarajevo, kjer so izmenjane vse tračnice in pragovi. Do zime bosta popravljeni tudi še progi Sarajevo-Konjice in vse ostale proge do Gruža, tako da bodo bosen-ske železniške proge za nekaj let zopet v redu.
— Za uvedbo tranzitnega prometa Dravograd-Podroščica. Guštanjska občina je uvedla akcijo za dosego tranzitnega prometa čez Koroško v svrho skrajšanja železniške zveze med dravograjsko-ciovenjgraško kotline in Gorenjsko preko Jesenic. Uvedba tranzitnega prometa na tej progi bi Mla brez dvoma največjega pomena ne le za p*ebi-
27. avgusta ib26.
valstvo teh okrajev, ampak tudi za ostalo zaledje. Sedaj znala pr. Zveza Dravograd-Ljubljana preko Maribora 231 km, preko Celja pa 182 km, dočim bi v tranzitnem prometu po avstrijskem ozemlju preko Jesenic znašala samo 163 km, pri čemur pa je zlasti treba upoštevati rudi še izgubo časa; saj rabi potnik iz Preval ja ali G listanja cel dan, preden dospe v Ljubljano. Avstrija mnogo bolj upošteva pomen tranzitnega prometa in vzdržuje direktne vozove Gra-oec-Celovec in Gradec-Betjak, Četudi ima dobro železniško zvezo po lastnem ozemlju. Upati je, da bodo merodajni čkiiteiji tej upravičeni želji prebivalstva ustregli,
— Jugosiorenski novinski kataio$. Pod tem naslovom je izdala naša najvsčja inse-ratna tvrdka Publicitas v Zagre— nov katalog vseh listov, ki izhajajo v državi z in-seratnimi ceniki in drugimi zanimivi podatki. Interesenti dobe katalog brezplačno.
— Državno zdravilišče za izvenpljučno tuberkulozo v Kraljeviči. Ministrstvo za narodno zdravje ie otvorilo v Kraljeviči državno zdravilišče za izvenpljučno tuberkulozo. Zdravilišče je odprto celo leto. Sprejemajo se bolniki, ki bolehata na tuberkulozi kosti, členov, žlez, membranu in vseh ostalih tuberkuloznih obolenj izvzemši na pljučih. Bolnica je moderno urejena in jo vodi specijalist. Popolna oskrba znaša v TL razredu za osebo do 14. leta 30 Din, za starejše 40 Din dnevno; v L razredu 100 Din. Natančnejše ratormacije daje ravnateljstvo državnega zdravilišča v Kraljeviči.
— Družba sv. Cirila in Metoda je prejela od moške šentpeierske podruž. znesek 2000 Din za 20 obrambenih kamnov, nabranih v proslavo gedu viš. nadzornika in po-stajenačeinika gosp. Avgust Ludvika. Vsem darovalcem iskrena hvala!
— Nova žrtev Save. Mesarski vajenec Josip Kraner, ki je že skoraj dokončal učno dobo pri mesarju Lmdnerju v Litiji, se je 25. t. m. popoldne kopal s tovariši v Sa^i. Ker so ti po Savi daleč plavali, jim je Kraner sledil, a prišel v globoke valove, kjer je kmalu izginil. Akademik Mirko Andolj-šek je skušal s požrtvovalnim naporom rediti utapljajočega se dečka, toda zaman; Kraner je izginil v valovih in do danes ga se niso dobili.
— Stražniki osumljeni umora. V su-botiški sirotišnici so našli pred par dnevi mrtvega ÖOletnega starca Jovana PakLČa. Prebivalci, ki so bili tekom preiskave zaslišani, so osumili umora dva j>oiicij-<ka stražnika, ki sta usodnega Jne dlj? časa bila pri umorjenem. Ko pa je sodišče bolelo zasli-sati tudi oba osumljenci, se je izkazalo, da se nahajati nekje v Somborn, kjer zasledujeta nekega f drugega ubijalca.
— Volk&ri v Bosuj. V Bosni so se letos zopet pojavili vol lovi v vvčjem številu. Zadnja neurja so jih pritirala čisto v doline. Po nekod so ve^a krdela napadla celo vasi. Blizu Ostrožca so volkovi pred par dnevi vdrii v stajo ueiosga posestnika in mu raztrgali dvajset nade\>ših ovc. Kc je prihitel v srafo, so vj«Vovi nar^ndlj rudi njega in le z največjo naglico se je mogel še rešiti.
— Samomor očeta radi omožitr9 hčerke. V Novem Selu pri Nišu se je pred par dnevi ustrelil seljak Janjo Janjič, ker &e je omežila njegova hčerka proti njegovi volji. Janjič je bil premožen kmet in je iskal za svojo hčerko sebi enakega moža, hčerka pa je imela razmerje z ubožnim kočarjem. Pred par daevi je pobegnila z doma in se preselila k svojemu izvoljencu. V sredo se je zopet srečala s svojim očetom, ki jo je pozval, naj se zopet vrne domov. Ker je to zahtevo odločno odbila, je oče izvršil samomor. Ljudje starca eicer pornilujejo, vendar pa dajejo prav njegovi hčerki, ki je ravnala po svoji vesti in svojem srcu.
— Več Časa za življenje! Mnogi pozabijo sami nase, ko se lovijo za srečo. — Pogosto je že prepozno, ko telo zapovedo-valno zakliče >Stcjk Preprečite to! Zdravje je največja sreča. — Varujte ta zaklad! Elida-negovanje telesa je negovanje zdravja. — Zdrava, naravna priprostost je ideal lepote naše dobe. — Če danes na potu domov kupite kos Elida-Ideal-mila, boste prijetno presenečeni, kako simpatičen je duh tega mila, ako voljno se prijemlje. Elida-Ideal-milo učinkuje tako blago, da ga stalno prenese tudi nežna polt vsake, tudi najbolj razvajene dame. — Skoz tn skoz parfum i rano in štedljivo do zadnjega koščka je Edida-ldeal-milo triumf naše domaČe 'industrije.
\i Ljubljane
—ij .Minister pošte in brzojava v Ljubljani, iz Zagreba je včeraj z avt »m«£>dom prispel v Ljubljano minister pošte In brzojava dr. Ivan Ž u p e r i n a. Ob 13. se je ustavil v hotelu »Union« ter tam tudi obedoval. Ministra so pozdravili direktor poštne direkcije dr. Alojzij Gregor ič, njegov pomočnik inšpektor dr. V a g a i a, in v imenu velikega župana vlad. svet dr. A n d r e j k a. Minister dr. Šuperina se je zlasti zanimal za gradnjo palače Foštne h-anilnice pred Narodnim domom. Gradnja je zasignrana in se prične kopati temelj v najkrajšem času.
—Ij Premestitev tržišča za drva. Radi preuredbe in olepšave št Jakobskega trga se je moralo sedanje tržišče za drva premestiti na cestišče Gruberjevega nabrežja poleg cestne mulde med bivšo »Marijino ko-peljo« in 4. kostanjevim drevesom pred Št. Jakobskim mostom. Dovoz na trg postavljenih drv je odslej dovoljen same po Grubar-jevem, nabrežju, Sredini, Privozu, Prulah na Grudnovo nabrežje, da se s tem vsaj delno omeji velik promet po Karlovški cesti, Florijanski in Rožni ulici. Prodana drva se pa smejo odvažati samo v smeri Št. Jakobskega mostu, po Meroscdni, Hrenovi in Rožni ulici. Kmetske prodajalce drv kakor tudi konsumente se opozarja, da se te nove odredbe kar najstrožje drže in se v vsa-
K čisti obleki rabite čisto obutev
Moiki 99*- 65-
Otroiki 49*-
gafa
K beli obleki kupite belo obutev
Moški Q9'~ Zen*ki 55" Otroški 49 "
gafa
K platneni obleki kupite platneno obutev
Moški 99*~Zensk' 65**
Otroški 49""
ga t a
kem oziru prilagode predpisom cestno-po-licijskega redi.
—Ij  Mik ošičev spomenik v Ljubljani.
Pričela so se pripravljalna dela za postavitev Miklošičevega spomenika na Kralja Petra trgu nasproti justične palače. Doprsni kip postavijo na podstavek, la katerem je nekdaj bil kip avstrijskega cesarja Frana Jožeta. Kamnosek tvrdke A. Vodnik je na kamenitem podstavku že vklesal ime: Franc Miklošič, veliki slavist Izbrisal je dalje spodaj prejšnje besedilo in mesto njega vklesal: cRojen leta 1813 v Radomerščaku v Slovenskih Goricah.» Sedaj so pričeli postavljati oder za dva na vogalih parka ob strani spomenika stoječa marmornata obeliska, visoka po 12 metrov. Deia bodo gotova tekom prihodnjega tedna, tako da bo spomenik odkrit prve dni septembra
—Ij Tobačna tovarna v LJubljani razpisuje na dan 30. avgusta ob 11- uri prodajo okrog 200 komadov zabojev od pločevinastih spojk potom ustmene dražbe.
—Ij Zanimive številke. Poročajo nam: Tekom zadnjega meseca se je prijavil-* pri gospodarjih, ki imajo Že dograjene in uporabljive hiše (stanovanja) in pri mestni občini za stanovanja v novi uradniški hiši, ki se še-le zida, nad 950 strank za stanovanja. To so ljudje, ki stanujejo v zasilnih sramovanjih, podstrešjih, barakah in kleteh, slednjič pa taki, boljše situirani, ki ne morejo več plačevati pretirano zvišane najemnine.
—Ij Šolski okoliši ljubljanskih mostnih
šol so letos nekoliko predrugačeni odn. tu in tam razširjeni, sprejem vnanjh otrok na osnovne in me$č. šole pa je deloma prepovedan, deloma pa strogo omejen.
—Ij Polomljene klopi Poroča se nam: Ob cestnih drevoredih je več klopi polomljenih in brez naslonjal, ker so jih ponočnjaki izruvali. Eno kot drugo naj bi se nadomestilo z novim.
—Ij Vreme, Danes je dva tedna, odkar je nastopilo z *nalimi izjemami lepo vreme. Sedaj šele pričenja — vročina. Včeraj 26. t m. je ob 21. kazal barometer 761.5, termometer 21° C, vlažnost 64%. Danes ob 7. zjutraj barometer 763, termometer 14° C, vlažnost 9S%. Jasno. Opoldne barometer 764, temperatura 23° C, vlažnost 90%. — Toplota Save pri Jezici 26. t. m. popoldne 15.3° C.
—Ij Pogrešana. Delavčeva žena Marija Menihe!}, stanujoča v Zeleni jami št IIS, je policiji naznanila, da je že dne 9. t m. odšla od doma njena hčerka 16-letna Marija, češ da gre na Gorenjsko v službo. Oblečena je bila primerno čedno, na glavi klebuk ter je nosila bubilrizuro. Mati se boji, da se ne bi deklici kaj hudega pri-godilo, ker ni dobila od 9. t m. od nje nikakega obvestila.
—Ij V globinah   alkoholnega veselja.
Marljivo popravlfa France dežnike ljubljanskim meščanom. Prisluži si kak dinar, dolgo č>sa stiska, ko pa nabere več kovačev, se spusti v dir z alkoholom. Včeraj je tako zopet popival. Govoril Je točai-kam: «Prinesi tistega, ki ga pije papež v Rirmi!» Franek je končno omagal in proti večeru kar na cesti zaspal. Pri tem ni gledal na oblike dostojnosti. Prijeli so ga in odvedli v zapor. Dobil je tri dni radi Pijanosti... Anton T. in Mica J. sta tudi popivala po mestu, veseljačila in prijetno se ljubila. Ko so zaprli gostilne, sta Jo
zajadrala v neko noaao kavarno. Tu je Tone naročal pijačo in bahato govoril: ♦ Nosi, natakar' Jmam novca kot smeti!* Ko pa je bilo treba likvidirati račun. Tone ni imel dovolj kovačev. Zato sta morala oba na policijo, Tone in Mica.
—Ij Drobna policijska kronika. Snoči so bile aretirane in spravljene v policijske zapore Štiri osebe, dve radi suma tatvine koles, eua radi pijanosti in neka Elizabeta radi vlacuganja. — Emili ju Margonu sta dva nepridiprava ukradla 200 Din vrednega psa. — Ukradena je bila 80 Din vredna strešna cev. Neki Jože Guzelj je poneve-ril prijatelju usnjati suknjič, vreden 500 D. — Mladi Stanko je hotel preprečiti aretacijo neke ženščine, ki je sumljiva tajne prostitucije. Policija je morala intervenirati v nekaterih slučajih lahkih nezgod in drugih dogodkov. Zblaznel je Emil K., ki so ga prepeljali v splošno bolnico.
—Ij Pozor pred psi! Dijaka Stanka Bene-detiča je v Trnovski ulici ugriznil pe» posestnika Matevža Breskvarja. Benedetič se je peljal po ulici s kolesom.
—Ij Redni letni občni zbor Slov. pev. društva «Krakovo-Trnovo» se vrši v nedeljo, dne 5. sept ob 9. dop. v gost g. M- Soklič, Pred konjušnico, z običajnim dnevnim redom. — Odbor.
—ij Kolo jugoslovenskih sester Štepa-nja vas proslavi dne 29. t. m. «Krstno sla-vo> dr. Tavčarjeve sobe z odkritjem njegove slike v Štepanji vasi pri g. Novaku p. d. pri Lozarju ob vsakem vremenu. Vsak, kdor je poznal tega ženij-moža, bo prihitel ob 16. uri popoldne na lice mesta, da se pokloni njegovemu spominu. — Brez vstopnine. — Odbor.
—Ij Člani Ljubljanske sadjarske in vrtnarske podružnice naj takoj naroče čebulnice in perene pri g. Augustu Bukovcu, Gruberjevo nabrežje 14. 819/n
Iz Celja
_c Gojenci vojne administrativne šole r Celju. V soboto, dne 28. t. m. dospo z večernim vlakom iz Ljubljane gojenci vojne administrativne šole v Beogradu s svojimi častniki in nastavnim osobjem. Pod vodstvom posebnega profesorja kemične tehnologije si bodo ogledali industrijska podjetja v našem mestu in okolici. V Celju se bo mudila ta po vojni prva administrativna Sola za častnike do 7. septembra, 8. septembra zjutraj pa ße povrne z vlakom v Beograd.
—c Celjani na beraški turneji. Varnostne oblasti opozarjajo na dva postopača, ki se potikata po Sloveniji in beračita. Eden je brezposelni delavec Otmar Strašek, rojen Celjan, a pristojen v Prevorje, drugi pa je delavec Kari Lubej iz Celja, ki se klati okoli z neko tujo žensko, katera ima pri sebi dva otroka. Najljubše jim je beračenje, za delo pa jim ni mar.
—c Vodnikova družba šteje v Celju in okolici v prvem poslovnem letu 428 članov, med temi 6 ustanovnikov.
—c Nova javna pot. Po dograditvi ob-zidka pri savinjski brvi in ko bo obrežje vsaj za silo popravljeno, bo otvorjena leva stran Savinje med brvjo in kapucinskim mostom občinstvu. Za sedaj bo dovoljen le prehod pešcem po navadni poti med Grofi jo in Savinjo, sčasoma a p se namerava zgraditi lepa promenadna cesta.
iz Maribora
—m Avto povozil konja. V sredo zvečer je jezdila vojaška patrulja od smodniš-nice v Bohovi proti Mariboru. Na Betnavskl cesti je privozil nasproti neki J.ov>rni avtomobil z največjo brzino in poleg tega še na napačni strani ceste. Ker se konjeniki v zadnjem hipu niso mogli več izogniti, se je avto zaletel v prvega konja in ga podrl na tla. Konj je zadobil Tako teške poškodbe, da so ga morali takoj ustreliti. Jezdec je ostal nepoškodovan. Avto je last nekega trgovca iz Lajtersberga pri Mariboru in se bo moral šofer radi svoje neprevidnosti zagovarjati pred sodiščem.
—m Stanovanja v nori mestni hi Si. Nova mestna stanovanjska hiša v Smetanovi ulici bo koncem septembra dogotovlj^aa. Stranke ee bodo vselile s 1. novembrom. Hiša obsega 29 eno- in dvosobnih stanovanj. Doslej vloženih že nad 100 prošenj in občinski svet bo imel težavno nalogo, izbrati med prosilci najpotrebnejše. Tudi ta na vol prosilcev dokazuje, da bo morala občina pod vzeti obsežnejšo stanovanjsko akcijo.
—m Mariborska občina toži vojažki erar. Mariborska občina je lastnica vseh mariborskih vojaSnic. Vojaški erar se dane* plačuje samo predvojno najemnino, dočim je občina prisiljena, vsako leto žrtvovati ogromne vsote za vzdrževanje poslopij. Vojno ministrstvo je vse zahteve po primernem zvišanju najemnine odbilo, tako da se je občina po šestletnem brezuspešnem po-
gajanju čutila prisiljeno, da zahteva sodnim potom zvišanje najemnine. Če pa bo sodna ek9ekucija imela uspeh, je seveda zelo dvomljivo.
—m Zdravstveno »tanje ▼ Mariboru j« zelo povoljno. V zadnjem času ni bilo bele-ženih novih obolenj za nalezljivimi boleznimi, v bolnici pa se leči samo Še 6 lažjih slučajev škrlatinke. V Četrtek je bil Maribot zopet brez mrliča, kar je vsekakor znak izredno povoljnega zdravstvenega stanja in priča, da Ima Maribor zelo zdravo podnebje.
—m Jiraskov večer. Mariborski češlri klub priredi o priliki "oletnice češkega pisatelja Jiraska v kmečki sobi Narodnega doma Jiraskov večer, na katerem bo imel g. Karl Fischer, ravnatelj tvornice >Doctor in drug<, predavanje o pisateljevem pomenu za Češko literaturo.
Napisi na ploščah prevlečeni s radiotinkturo, morejo se citati tudi ponoči. En primer:
ŠŠ    r >:
: NOGAVICE, KU LIC
Pred novim šolskim letom
— Meščanska šola v Slovenjgradcu. Iz* piti privatisrov se vrše dne 30. t. m., razred* ni izpiti dne 31. t. m. Pričetek ob 8. Vpi» sevanje v 1., 2. 3. in 4. razred je 1. septem* bra od 8. do 12. Učenci, ki se vpišejo na novo, morajo prinesti s seboj zadnje izpričevalo, krstni list in izpričevalo o cepljenih kozah ter priti v spremstvu staršev aH njih namestnikov. — Ravnatelj.
— Na I. deški meščanski šoli v Ljub' Ijani bodo ponavljalni in vsi drugi izpiti v dneh 27. 28. in 30. avgusta. Izpiti se vrge po redu, ki je razglašen na deski v veži šol« skega poslopja na Prulah. Vpisovanje bo v sredo 1. in v četrtek 2. septembra vsako* krat od 8. do 12. dopoidne. Šolska maša bo v petek 3. septembra; v soboto 4. septem* bra se prične reden pouk.
— Glasbena Matica v Ptuju bo v tem šolskem letu razširila svoj delokrog. Poleg pouka v posameznih instrumentih bo po* svetila svojo pozornost v prvi vrsti ko* morni glasbi, ki naj bi bila nekako sred"* šče glasbene vzgoje. V ta namen se je Že sestavil, oziroma obnovil komorni godalni kvartet, ki naj bi bil duša splošne komorne glasbe, ki se bo gojila na zavodu. Kvartet sestavljajo sledeči gospodje: I. gosli K. Pa« hör; II. gosli B. Orožen; viola g. D. Kve* der; violončelo g. A. Stritar. Kvartet jo le začel s svojimi rednimi vajami in ima v programu klasično komorno glasbo; Mozar* ta, Haydna itd. Vzporedno z godalnim kvartetom se bodo sestavile še druge go» dalne skupine, ki bodo gojile strogo Ida* sično in moderno komorno glasbo.
— Drž. gimnazija v Mariboru. Razpored v začetku šolskega leta je sledeči: ponavljalni (razredni) izpiti v petek 27. avgusta iz matematike; 28. t. m. iz latinščine; 30. t. m. iz ostalih predmetov. — V sredo 1. septembra so sprejemni izpiti za prvi razred od točno 10. ure dalje; vpisovanje za te izpite se vrši tik do ure izpita, bodisi osebno ali z dopoäiljatvijo rojstnega lista in šolskega izpričevala. — Dne 2. septembra ob 11. se vpišejo v svoje razrede lanski dijaki te gimnacije. S tem je redno vpisovanje za vse dijaštvo zaključeno. — Dijaki tujih zavodov se morajo za sprejem zglaslH do te ure osebno pri ravnateljstvu.
— Izredno vpisovanje v I. letnike t/ro* kovnih oddelkov na Tehniški srednji šoli v Ljubljani se zaključi v petek dne 3. sep* tem bra od 9. do 12. ure. Za sprejem v Gradbeno srednjo šolo in Strojno srednjo solo se nanovo upoštevajo le še učenci, ki so izdelali 4 razrede gimnazije ali realke. Na Strojno delovodsko šolo in Elektrotehniško delovodsko šolo se sprejemajo samo še učenci, ki imajo po dovršeni učni dobi pri mojstru vsaj eno leto pomočniške prakse ali imajo višjo šolsko pred izobrazbo. Na Žensko obrtno šolo se ne sprejme nobena učenka več. Sprejemajo pa se še učenci (učenke) v Mizarsko in strugarsko mojstrsko (delovodsko) šolo, v Kiparsko in re*-barsko šolo, v Keramisko šolo in Pletarsko šolo. Redni pouk se prične v četrtek, dne 9. septembra. Na Gradbeni rokodelski šoli se vrši vpisovanje od 28. do 31. oktobra, redni pouk se prične v sredo, dne S. novembra. Vse nadaljne in natančnejše poja-snitve so objavljene na razglasni deski v veetibulu zavoda ali se dob« pri ravnateljstvu.
8$
Veselo I
Pruič v Juiostavl]!! %
Zabavno! Originalno!
Izvrstna pikantna veseloigra.
Razkošje in bogastvo. Sijaj in humor. Vsebina pove naslov . . . Prekrasne najmodernejše toalete. Fina režija. Izvanredna ig^a. Lepi igrala. V glavnih vlogah: Elegantna Constance Talmaige in
splošno priljubljeni
RONALD C O L M A N
znan iz velefilma »Bela sestra". Predstave točno obi 4.v   '/**.,   VA in 9. uri.
Krasna godba prvovrstnega umetniškega orkestra pri vseh predstavah.
BUTNI EIII0 MATICA. Najudobnejši kino v Ljubljani. Telefon 124.
* Moderna ventilacija.
3B
To in ono
Iz življenja Rudolfa Valentina
O živlicnju znamenitega filmskega igralca Rudolfa Valentina, ki je v ponedeljek podlegel operaciji slepega Črevesa, smo že obširno poročali. ..Omeniti hočemo še nekatere zanimivosti o mladem, talentiranem Ijubljen-|km kinoniiblike, osobito pa ženskega spola.
Zanimivo je, da je dalo filmsko podjetju :United Artisli», pri katerem je bii Valentino največja moška zvezda, posneti njegovo umiranje, njegove zadnje zdihljaje. Valentino ie imel frnnogo konkurentov, toda nobenega ni ženski svet po vsem svetu tako oboževal, kakor njega. Sam se je cesto fcridko pritoževal, da era imajo ljudje tako radi. Siromak ni imel nikoli miru. Hoditi je moral na vse družabne veče-jfC bankete, zabave, promenade, čajanke, plese itd. Svojim prijateljem je rad pripovedoval, kako so begale zaljubljene ženske za njim do ateljeja in kako je neka lepotica, ki je prihitela £a njim v trenutku, ko je bil maskiran, od strahu omedlela misleč, da je obolel.
V svojhi indiskretnih izpovedih je Jbil Valentino včasih tudi sentimentalen - in otožen. Nekoč je izjavil svojemu prijatelju, da prav dobro ve, da pride tudi on iz mode, ker so vse ženske vihrave, danes ljubijo enega, jutri se navdušujejo za drugega. «Mi vsi,» — je dejal zamišljeno, — «Chaplin, Fair-banks in jaz, vsi plavamo, jašemo, igramo polo, vozimo se v avtomobilih, imamo polne žepe denarja, toda ženske hočejo še več, one hočejo povsod dosečk rekord.»
Zanimivo je tudi, kaj je pisal Valentino v času, ko se je ves svet zanimal za njegovo ločitev od druge žeti e Rambove. «To, kar boste čitali, — id napisal nekemu znancu, ali morda -znanki — je deloma moja izpoved. Nimam sicer dvojne eksistence, kakor •dr. Jckyll-IIyde, vendar pa lahko rečem, da živim dvojno življenje. Sta inamreČ dva Valentina. Na platnu vidite Rudolfa Valent-na, malokdo pa pozna nekega Rudolfa Gugliehna. Prvi je mlad dečko, ki živi bugato, razkošno in romantično življenje. Ljubi ženske, junaško se bori z vsemi zaprekami, da končno objame kraljico svojega 'srca, ako ga ne prehiti tragična smrt. T>rugi, pravi Rudolfo Guglielmi. je jmladeiiic, ki je imel v preteklosti mnogo neprijetnih ur Iti ki pezna poleg fcreče tudi nesreco.»
Opetovano je nastopal Valentino z piano filmsko divo Vilmo Banki. Krožile so celo govorice, da se nameravata poročiti. Toda to je bila gola izmišljotina. Vilma govori o Valentinu, cigar čudoviti objemi na platnu so spravili marsikatero študentko ob spanec in aoetit. kot o skrajno surovem človeku. Imela je z njim bridke izkušnje. Pri filma.iju ljubavnih prizorov jo Še ba^e opetovano tako trdo objel, da so se ji poznali sledovi njegovih prstov na ramah, hrbtu in na prsih.
Zdaj bi morala igrati z Valentinom Zola Negri ali Estelle Taylor. Ponesrečena operacija je pa prestrigla nit njegovega burnega življenja.
Valentino *ia mrtvaškem odru.
Truplo umrlega filmskega igralca Rudolfa Valentina so v sredo položili na katafalk v eni newvorskih cerkev. Truplo ostane izpostavljeno do nedelje.
Naval n nožtc v cerkev je ogromen in odigra vaj i se neverjetni prizori. Že prvi dan je d Hiralo mimo mrtveca 20 tisoč Ijud:. večinoma žensk in mladine. Nad 200 policistov vzdržuje red. V nastali gnjeci je bilo devet oseb težko ranjenih, žene in dekleta so se onesvšča-le, otroci so se izgubili in bili pohojeni. Policija, ki ic bila tekom včerajšnjega dne še ojačena, je jedva vzdržala red.
Zasebni tajnik pokojnega »filmskega kralja< je do danes prejel 20.000 sožal-nih brzojavk. V cerkvi so nakopičene cele gore vencev in cvetja.
Rudolf Valentino je bil po rodu Italijan. Njegovo pravo ime je bilo Guglielmi. Ni se pa mogel sprijazniti s fašizmom in njegovo diktaturo in svoje domovine v zadnjih letih sploh ni hotel obiskati; prestopil je nedavno celo v ameriško državljanstvo. Fašisti so mu to hudo zamerili in šli ponekod tako daleč, da so preprečili predvajanje njegovih filmov. Zdaj po smrti, ko govori ves svet o Valentinu in njegovem tragičnem koncu, so mu odpustili tudi fašisti in njihova newyorska organizacija je postavila ob krsti celo častno stražo v fašistovskem kroju, Mussolini pa je dal na krsto položiti velika venca v svojem imenu in v imenu italijanske vlade. Vse to je vzbudilo ogorčene proteste pri italijanskih protifašistih, ki se sklicujejo na pokojnikovo mržnjo do fašizma in zahtevajo od Valentinovega manažerja, da odstrani fašistovsko častno stražo. Ali in kako se je borba končala, nam še ni znano.
Kje Valentina pokopljejo, še ni določeno. Njegovi sorodniki se zavzemajo za to, da ga prepeljejo v Italijo, njegovi filmski tovariši pa ga hočejo imeti tudi po smrti v svoji bližini in zahtevajo, da da pokopljejo v Hellywoodu.
Zdravniški pregled pred poroko
.V angleškem kraljevskem zavodu za narodno zdravje je predavala dok* torica Churchillova o potrebi zdravni* škega pregleda ženina in neveste pred poroko. Predavateljica je naglašala, da je med tisoči zaročencev komaj eden. ki pred poroko dobro' premisli, je*li sposoben dati življenje zdravim po* tomcem. Predno se pa zakonodajalec odloči za uvedbo obveznega zdravni* škega pregleda, je treba vedeti, jesli to res potrebno in je«li javnost toliko za« vedna, da bo razumela smoter te re* forme. Gotovo je, da bi mnogi zaro* čenči radi vedeli, kakšno je zdravstve* no stanje dotične ali dotičnega, s kate* rim se hočejo poročiti. Važno je tudi vprašanje, kako bi se dal preprečiti za* kon tistih, ki bi jih zdravniki proglasili za bolne.
Pruska vlada je priporočila z odlo* kom z dne 19. januarja 1926 vem sa* moupravnim korporacijam, naj ustano* ve posebne posvetovalnice za mlade zakonce in zakonske kandidate. Na* men teh posvetovalnic je ugotoviti po« tom zdravniškega pregleda, da * li je zdravstveno star. je zaročencev tako, da se lahko poročita. Rezultat pregleda se zabeleži v takozvanem poročnem iz* pričevalu. Odredba pruske vlade seve» da ne govori o obveznem zdravniškem pregledu in ne zahteva, naj zaročen« ca pred poroko legitimirata drug dru* gemu s poročnim spričevalom. Zdrav« niki, ki pregledujejo zaročence, morajo čuvati napram vsem tujim osebam strogo tajnost. O rezultatih pregleda lahko obveste samo zaročenca. Posve*
tovalnice prepuščajo zaročencem pro* oto voijo, da ravnajo kakor hočejo. Po mnenju strokovnjakov se bo dalo sa« mo s tem koncilijantnim načinom do* povedati ljudem, da zdravniški pregled pred poroko ni čin nezaupanja, tem* več usluga, ki jo hočejo storiti zdrav* stveni organi zaročencem v njihovem !   t nem interesu.
Nesreče in zločini
/.'nameniti specijalist za ženske bolezni, profesor na univerzi v Buenos Airesu Artur Turmaco se je oženil pred leti s hčerko tovarnarja Adoifa Est^ra. Nevesta je imela poleg solidne dote tudi krasno vilo. Nekega dne je profesor Turmaco igral karte in izgubil večjo vsoto, tako da mu je moral tast pomagati iz zadrege. Turmaco je takrat obljubil, da ne bo nikoli več igral, »toda obljube ni držal. Ko je zopet izgubil večjo vsoto, je tast izjavil, da mu ne da več denarja. Tedaj je povabil Turmaco tasta v svojo vilo in ga pogostil z vinom. Dve uri nato je tovarnar Ester umrl in Turmaco je podedoval ogrom-no premoženje. Ta čas je prišla na kli- i niko v službo usmiljenka Massotova, s } katero je imel Turmaco ljubavno raz- | merje. Ker se pa ni hotel ločiti in zapu- ! stiti žene, ga je usmiljenka izdala, da je • zastrupil tasta. Massotova se pa. s tem ni zadovoljila. Turmacovi ženi je poslala te dni torto, češ da jo je kupil njen mož, ki ne more priti k obedu. Popoldne so poklicali profesorja telefonič-no domov. Ko je stopil v sobo, je zagledal ženo in sina, ki sta se zvijala v predsmrtnih krčih. Ko je izvedel, da ju je usmiljenka zastrupila, je odšel v svojo sobo in se ustrelil
V sredo dopoldne je dobil škofijski ordiiiarijat v Košicah na Slovaškem brzojavno obvestilo, da je neznani morilec ponoči umoril v vasi Valča katoliškega duhovnika Jana Magyar a. Podrobnosti še niso znane. Orožniki domnevajo, da gre za roparski umor, pri katerem so bili zločinci presenečeni tako, da so morali pobegniti, ne da bi prišli na svoj račun. Orožnistvo zasleduje zločince s policijskim psom.
V Dečini na Moravskem so prišle oblasti na sled veliki poneverbi, pri kateri je bilo oškodovano društvo za vojne žrtve za 300.000 Kč. Nepričakovana revizija blagajniških knjig je dognala, da manjka v blagajni 300 tisoč Kč. Denar je poneveril blagajnik Krotschek. Imel je sicer lepo mesečno plačo 3000 Kč, vendar je pa jemal *denar tudi iz blagajne. Bil je aretiran in izročen sodišču.
V dvorani denarnega zavoda Farmers Deposit and Saving Bank v Pitts-burgu je hotel v sredo stražnik aretirati nekega sumljivega moža. V trenutku, ko je stopil k njemu, je udaril neznanec po vrečici, ki je ležala pred njim. Nastala je strahovita eksplozija, ki je porušila velik del bančnega poslopja- Atentatorju je odtrgalo glavo. V bolnico so prepeljali 15 ranjencev, med njimi 9 težko ranjenih.
V severnem deiu Londona se je raz-bežalo v ponedeljek 35 bikov, ki so jih gnali kmetje na sejem. Nastala je nepopisna panika. Cestni promet je bil delj časa ustavljen. Štiri osebe, med njimi enega stražnika, so biki težko ranili.
Neznani zločinci so vlomili v torek v draguljarsko trgovino hotela Evropa
v Varšavi. Z vitrini so odprli vrata in | odnesli za 200.000 zlotih raznih drago- !
cenosti. Drzna tatvina je vzbudila v Varšavi splošno senzacijo. Trg pred hotelom je namreč noč in dan zastražen, ker stanujejo v bližati poljski in inozemski diplomati. Zanimivo je, da se nahaja hotel nasproti poveljstva me-sta Varšave. Vlomilci so imeli torej pred nosom policijo in voja^.vo, pa so vendar odnesli bogat plen.
Zagonetni atentat na vlak Berlin— Hannover še ni pojasnjen in že poročajo iz Berlina o novem atentatu na železnico. V sredo dopoldne je zavozil električni vlak na progi Berlin—Bernava na kup kamenja, ki je bilo na ovinku nasuto na progo. Vlak se je ustavil, vendar pa ni skočil ».tira. Med potniki je nastala strašna panika. Nekateri so poskakali iz vagonov, ker so mislili, da gre za roparski napad na vlak. Ob!asti so ugotovile, da je nekdo nalašč nasul kamenja na progo.
Gospodarstvo
Ljubljanski petkov trg
Današnji trg radi nujnega dela na p -lju ni bil tako živahen kakor navadno ob petkih. Dovoz zelenjave je bil sicer pri* meren, zelo malo pa je bilo krompirja in češpelj. Na trg je bila zjutraj postavljena le mala količina bosanskih sliv, zato so bile takoj pokupljene od branjevcev. Ce* ne češpi„am so danes poskočile od 5 na o Din kg. Cene ostalemu sadju in žele* njavi so ostale neizpremenjene. Ribji trg je bil dobro obiskan, cene ribam neizpres menjene.
Tržne cene so bile danes: a) mlečni izdelki: mleko 3 Din, kuhano maslo 45 Din. surovo maslo 40 do 45 Din, čajno maslo 55—60 Din, sirček 9—10 Din kg. b) meso: govedina v mesnicah v mestu 16 do 19 Din kg, na trgu: goveje meso I. 18, II. 15. goveji jezik 18—19 Din, pljučka 6—8 Din, jetra 18—19 Din, teletina I. 20 Din, II. 17 Din, prasicqe meso I. 25 Din, II. 22 Din, koštrun 13-—14 Din. c) perutnina: mala 12—16 Din, večja 18—25 Din, petelin 30—40 Din. race 20—35 Din, domači zajci 10—12, večji 20—30 Din. d) ribe: karpi 25—30 Din, ščuke 35 Din, postrvi 55—60, klini 15—20. mrene 25 Din, pačenke 15 Din, raki 2.50—3 Din.
Reka živi od Jugoslavije
Dr. Mario Moisc je objavil zanimive statistične podatke o trgovskem prometu na Reki v prvi polovici letošnjega leta. Iz te statistike je razvidno, da bi Reka danes ne bila to, kar je, ako bi ne imela za seboj Jugoslavije, ki skrbi za njen promet.
Od celokupne reške trgovine v prvi po-lovici letošnjega leta odpade na Italijo sa* mo 18 odstotkov, ostalih 82 odstotkov na na Jugoslavijo. Madžarsko, Češkoslovaško in Avstrijo. Glede na trgovski promet Re=> ke zavzema prvo mesto Jugoslavija. Na Jus goslavijo odpade 61 odstotkov reškega uvos za in 203 odst. izvoza. Jugoslavija uvaža z Reke v prvi vrsti premog, stroje, želez* nino, riž ita., izvaža pa preko Reke les, ke; mične izdelke, žito in moko. Les je najvaž* nejše izvozno blago Jugoslavije, ki je navezano na izvoz preko Reke. Celokupni pro^ met Reke je znašal v prvi polovici letošnje* ga leta 371-577 ton. Od tega odpade na uvoz
213.950 rta izvoz pa 157*-27 ton. Promet med našo državo in Reko je znašal 160.000 ton., kar poiueni, da odpade na Jugoslavijo -43 odstotkov celokupnega reškega pr< meto.
Ti pudatk; govore menda dovolj gl* tttO ?a to, dd bi se marala naša \:;ida E£*niti in poskrbel za ia.ivoj suLašKCjga prUtaniSčf* Kj bi lahko uspešno tekmovaio z Rtko, bi ne bilo tako zanemarjeno. Neumestno favoriziranje Italije z naše strani pgroil na« še gospodarske interese tvm bolj, fcer ve* zapadni del države kljub ugodni zem1 jcpi>; ni legi nrma interno uri er. ga trgOvaškega pristanišč.:.
—g Posestniki t .: : <iomo. mlirtt>kg> ga kan enja. Neki tuzemski interesent zanima -a naše karr^-n^loiae, iz kojih se do* biva materijal za izdelovanje m::nskeoa kli* menja. Posestniki, ki posedujejo take lamt.» nolome, naj blagovolijo naznaniti svoj" mu tančen naslov Zbornici za trgovino, ohrt 'n industrijo v Ljubljani.
—g Južna žclžnicm br^z dividendc. Dl c nivskr.ssavsko-ji-iranska, prej Južna žele A* niča, ne bo izplačala za preteklo poslovilo iero nikake dividende. Dobiček v znesku. 265.031 zlatih frankov se bo porabii deloma za redne, deloma pa za izredne odp.-e.
—g V znamenju Steden ja. V ->redo se je vršila >eja ministrskega sveta, na kateri je finančni minister poročal o novem pre* računu, i^ia-fril je, da so ministrstva veči* noma 2e sertavila rvoje prora .unc in da se bodo vršile v kxaikem k< nference s poedi* l.Imi ministri o njihovih pror~č'inih. Finan :» ni minister ic prrpravil ur.-doo o sr>'csi.ii organizaciji mini>»t.rsfk;v. Po tej uredhi se bodo odslej sprejeroali tudi novi urartniki. V uredbi je predv dena redukcija ne»atc» rih oddelkov in osebja v ministrstvih. Novi proračun bo ses*' vi jen že na podlagi te uredbe.
—z Tihotapci skrbe za državne finance. Sušaška carinarnica je objavila podatke o zaplenjenem tihotapskem blagu tekom lanskega proračunskega leta. V apgrOn 1925 je dobila država od tega bLjRa 6S.098.^9 Dit, v maju 39.441.85, v juniji, i--».509.53, v juliju 74.119.43, V avgustu 40.396.5 9, v septembru 3«S.0S2.i»9. v oktobru 5S.645.85, v novembru 77.072.10, v decembru 11.185.17, v januarju (1926) 50.006 51 t, v februarju 27.814.20 in v marcu 23.791.0 ž Din — skupaj torej 575-163.22 Din. Tiho -tapstvo je torej važen vir državnih dohodkov.
,Ij!&ljana v jeseni"
Obisk šolske mladine.
Velika pokrajinska razstava «Ljubljani v jeseni» bo nudila tolikanj raznovrstnega in tolikanj poučnega, da je priporočati čim* večjo udeležbo šolske mladine. Pogled na razstavljene predmete, ki kažejo razvoj na* šega narodnega gospodarstva, kulture in športa, bo gotovo povzdignil v mladih srcih samozavest in ponos na slovenso marlji* vost. inteligenco in kulturo.
Zato je tudi prosvetni inšpektor pri velikem županu ljubljanske oblasti s poseh» no okrožnico priporočil ravnateljstvom vseh srednjih in meščanskih šol ter učiteliiše, mestnemu šolskemu svetu v Ljubljani in srezkemu poglavarju za ljubljansko okolico poset te prvič med Slovenci v tako veli* Kern obsegu prirejene kulturnosgospodarske razstave. Sejmska uprava je znižala vstop* nino šolski mladini na 70 %, če obišče razstavo v skupinah pod vodstvom uči* teljstva.
Psi jamarji na letošnji razstavi.
Med pse jamarje štejemo lovske p:e, i:i jih uporabljamo za izganjanje lisic in jaz* becev iz jam. Za ta posel sta najbolj pri« kladna jazbečar in terrijer. Obe pasm i imata več vrst. Poznamo 3 vrste jazbečar« jev, kar se dlake tiče in sicer a) krat'-.-o* dlakega, b) resastega in c) dolgodlakega Po barvi pa jih delimo v črne, rjave, rde^.e, tigraste, da, celo bele jazbečarje. Pri nas ni sicer videti mnogo jazbečarjev, ali vem* dar srečamo tu pa tam prav lepe živalj. Upamo, da se bodo na razstavi 8. in 9. septembra zbrali vsi ti smrtni sovražniki lisic in jazbeeev.
Darujte za dijaške kuhinje
GEJQSQQHSJElHQEIElEElElElElEiEIEl
---1
ZM. U. 3)1 Fr. Girant
Miklošičeva Cesta 18i'11 — ordin. od 28. t. m. redno
do 1. do 3.
Osmo- iti proteintevapiju notranjiii in infekcijskih ter kožnih in spolnih bolezni
__
Najstarejša parketarska tvrdka
9- FerJ© Primožič
LJUBLJANA.  Trnovski  pristan A
se priporoča za dobavo in polaganje vsakovrstnih parket, hrastovih m bukov h deščic. Popravila in struženje sta-Deio solidno. rih podov. Cene zmerne.
n
u
naznanilo preselitve.
Leopold Knez, trgovec z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Radovljici,
je preseli! svojo trgovino
iz Oton Homanove hiše št. 46 v lastno hišo št. 45, po domače dri Primožu v Radovljici. — Cenjenim odjemalcem se zahvaljujem za dosedanje zaupanje ter se naj-topleje priporočam za nadaljno cenjeno naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem 2352 Leopold Knez.
n o
Šofer išče službo
za takoj. — VičsGlLnce št. 1. 2449
Bukova drva
(suha) — kupuje družba «ILIRIJA*, Ljubljana, Kralja  Petra   trg   št. 8.
2448
Prazno sobo
po možnosti s souporabb kuhinje išče zalconski par brez otrok. — Po* nudbe pod «Prazna soba 2456» na upravo «cSlov. Naroda*.
Manuiakturna trgovina
v sredini mesta, dobro vpeljana — naprodaj. — Plačilni pogoji ugodni ter kupcu lokal in inven* tar takoj ves na razpo* lago. — Naslov pove uprava «SIov. Naroda*.
Absolvenftinja
trg. šole, zmožna slov. in nem. sezka, strojepisja ler vseh pisarniških del, išče službe. Dopisi na upravo lista pod „Stalno 2442.
25.000 Din posojila
za 1 leto išče trgovec v svrho povečanje "rgovine proti dobrim obres im in sigurni garanciji. Ponudbe na upravo lista pod „Po-sojilo/ 2*11
Premog — drva
«ILIRIJA», KraJja Petra trg 8. Tel. 220. 53/T
Dva dijaka
se sprejmeta na stano* vanje in hrano; bližina realke. — Ponudbe pod «Dobra hrana/2455* na upravo «Slov. Naroda».
Klavirski pouk
želi gospa. — Ponudbe pod «Učenje/2454» na upravo «Slov. Nar.».
Konopce in vrvi
Več dijakov
sprejmem na stanovanje in hrano. Strogo nadzorstvo. Dopisi na upr lista pod ..Dobra hrana/2443".
Lokal za brivnico
po možnosti s s ta no/a nJem. na prometnem prostora se išče takoj v najem Poxindbe na upr. Slov. Naroda pod ,Brivnica/2433.
1 i č e m o za tamošnje okrožje .OFFICIAL DAELER" 24»
okrožnega zastopnika
Udoben posel s pi-alne mize. 3iez strokovnega znan'a. Znanje nemškega iesika potrebno Dohodek 100-150 dolar ev mesečno tudi kot postranski posel. Vprašanja pod .FORDSYSTExM 190- na ogl. zavod Interreklam d. d., Zagreb 1-78, Strossmayerova 6.
Prometni zavod za premog d d.
v Ljubljani prodaja
l-T
11 ^3l^©ifrW^CBCp mm
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča rosebno prvovrstni češkoskovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in br kete
\fnClAv. PROMETNI ZAVOD za PREMOG d.d. liaMUV • v Ljubljani,  Miklošičeva cesta 15 I
P
nudi
tuornica KAMPA i UŽARIJE 1L
ODXACI (Bučka)
Zahtevajte cenik!
Zahtevajte cenik!
46-T
FmncOSllO Hnlia. CIE. GLE. TRAHSATLAhTIQUE
MAVRE•NEWVORK
samo 6 dni čez morje.   Dobra hrana in pi ača brezplačno«
0? C»«t*4H Munis. JUD ATLANTIQUE,
Transport - Maritimes, za pomorske vožnje v Južno Ameriko, Avstralijo. Argentl-rtljo in Kanado.
zadevna pojasnila in vozne listke daje zastopnik
1UAH KRAKER, Uubllann
Kolodvorska ulica štev. 35.
jUreiuje; Jo&io Zunanči& —» Za jtNirodno tiskarno*; Fran JezerSdc —> Za inseratni del lista; Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.
t