ZC. IMM.
I, v sredo Z6 Januarja I9Z1.
LIV. leto
Ishaja vsak dan popoldne, Uszermsi asdolts tn prnulk*.
•tise at§ t Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 at/m /išine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijskl in uradni oglasi 1 m/m  \ i-—, notice, poslano, preklici, Izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke »J K. ZenJtne ponudbe, vsaka beseda K 2-—. Pri večjih naročilih popust.
Vprašanjem glede lnseratov nai se priloži znamka za od^ovo^
Cpnvnttivo „Slor. Naroda" ia „Narodna Tla^aroa" RnaMova
nltoa it 5, priti     d — Teio'on ŠL 334.
—      I! ».I     I        I     I •
„<ij - tf-K'-i     -t-j.r vel;« v Ju:].>&h»i;i:
celoletno napre, plačan   .   K 3^0-
polletno ......   .   „ 150* —
3 mesečno......M 7.v —
t      . ........ 25-
V   Ljubljani   In  pO pottl I V lmoBomatvo i
celoletno    ......   K42J*—
polletno .......   „210*—
3 mesečno......»1°**—
„ 35-
Pri morebltnenn povišanja se ima da!)?a naročnini doplačati. Novi  naročniki na,  poiljeio v prvič saročuino   veJno   -jan/"  po nakaznici. Na samo nlsnena naroiii brez ooslarve »ienaria se ne moramo ozirati.
Uredništvo „Slov. Naroda" Hnallova ulica At S, I« nadstropl*
Telefon itev. 34.
Doplae  »protemu  le  podpisane  in  zadostno franko v ana. mmj     Rokopisov ne vrača. 'H^j
Posamezna števiSka velia V20 %
Poitnna platana v gotovini«
Klerihalizem je poosod sooražiiifc
Klerikaiizeni pozna tući evangelika (proiestantovska) cerkev. Politična zloraba cerkvenih naprav, strankarsko izkoriščanje prižnice je zfo, ki ga pobijajo tudi v protestan-tcvski Nemčiji. Nemška demokracija odklanja vsakršen klerikaiizeni, ki grozi v vseh konfesijah zadušiti vero; kJerikLjizem, ki ovira in zatira rast resnične kulture med vsemi narodi. Toda pri tem zastopa nemška demokracija svobodo vere, ker je vera duševni temelj narodne kulture, narodne morale, etike, značajnosti Prav današnji dobi vsrsplošne srčne in duševne posirovelosd in podivjanosti, vsesplošne otopelosti vesti in čuta za vse. kar je v zvezi z dolžnostjo, poštenjem in altruizmom, je težka naioga vseh konfesUL Dolžnost veram je, da zbtide znova v človeštvu zamrli idealizem, da pobijajo brezvestni inaterijalizem in. cinizem ter da pripravljajo tla novim močnim, nesebičnim in požrtvovalnim možem in ženam, ki naj obvladajo nove velike nacionalne naloge po prevratu.
Po svetovnem kaosu, največjem, kolikor th je doživela Evropa, se je povsod razpaslo strankarstvo v doslej nezaslišanem fanatizmu in nikdar pričakovani številnosti. Narodi so razrveclleni, kakor menda Še niso bili. Človeštvo hrepeni po nečem z edin ja jočem, skupnem, ki bi bilo obenem pomirJa>oče in blažeče. To naj bi bile konfesije. Cerkve naj bi bile politično nevtralne. Namesto tega so postale cerkve politične, vere se zlorabljajo za hujskanje in ceo-Uenje narodov, lece se izkoriščalo za stranke, agitacijo, namesto da bi se z njih vplivalo čisto versko.
»Iz vseh delov Nemčije« — piše Ditrih Graue, župnik Marijine cerkve v Berlinu, v svojem članku »Kanzelinissbrauch«: »Berliner Ta-geblatt« z dne 22. t. rrL — »prihajajo najhujše tožbe, da človek pri božiih službah ne najde več verske pobude, nego le rx>lltične žalitve. Ali si gospoda ni na jasnem, kakšne morajo biti posledice? Ali res ne ve. de se s tem pospešuje le nevzdržno izstopanje Iz vere? Če se bo to nadaljevalo, bo prizadet življenjski živec cerkve. Upravičeno se ie doslei (v Nemčiji) kot posebna vrlina cerkve naglašalo, da je kot organizacija religioznega življenja prodrla do zadnje vasfee in v vse Ifudske sloje ter Je služila domovini kot vir duševne sile.« Klerikalna,   vsem modernim
tendencam naše države so\ razna cerkev mora izgubiti vsakršno naklonjenost politikov in parlamenta, trdi župnik Graiie. Evang. višji cerkveni svet hoče v družbi izvestnih nemških vojaških krosov zlorabiti bodočo (!) smrt bivše ške cesarice za demonstracijo proti republik] in za HohenzoUernce. ZaukazaJ ie splošno žalno zvonjenje po evang. cerkvah! Ta ukaz smatra Graje za sila nevaren, ker ni cerkven, nego političv-n čin. Vzbuja vtisk. da je evangelska, doslei iz državnih sredstev subvencionirana cerkev tajna volilna organizacija konservativnih strank m menarhistične proiirevolu-ctfe. "Išil cerkveni svet je bil do 9. novembra 191S neposredni organ kraljev, ki je bil v svoji lastnosti najvišji deželni škof. In še zdaj. ko se je izkazalo, da je nemška republika postala za narod neobhodna nujnost, še zdaj se cesaričina smrt, ki sploh šc ni nastopila, netaktno zlorablja politično v klerikalne namene. Takih breztaktnosti. briskiranja republike in nacionalistične prenapetosti vlada ne bo trpela, a kompromitirana je vsa evangelska cerkev. V nedflio se ie volil nov cerkveni svet. Župnik Grane trdi. da ?*gre pri tej volitvl za vprašanja, ki so nad vse važna za nemško bodočnost. Pan volitve ie usodni dan. ne ie za cerkev, neso še za daleko več. za nemško kulturo. Gre za nadaljni razvoj vsega našega duševnega življenja,« piše Graue. Cerkev mora biti zopet politično nevtralno torišče, vse smeri oklepajoče, ujedimajoče. vsemu ljudstva enako prijazno, globoko versko in vendar svetu, napredku odprto zbirališče Hudi. ki hrepene po duševnem in nravnem prerojen *u. Cerkev bndi splošno nacionalna ali pa Je ni treba!
Kakor je videti, se Nemci bole klerikalizma huje kot boljševizma Nevaren posfaia namreč njih svobodi, njih republiki, ter grozi uničiti vse, kar j<e prinesel preporod po svetovni vojni.
Mi se v Jugoslaviji borimo s klerikalizmom že petdeset let. Po znamo niegove metode in cilie. doživljali smo niegove strahote, perseku-cije. ubiianie tnlentrvv in vse nrofi-kultume zločine. Kar smo doseeli smo si morali priboriti vedno proti klerikalizmu: neštetokrat smo tra prisilili, da ne nam ie akomodiral. da se je končno udal svetovni struii ra-predka, da ie moral posnemati sča-
| soma vse tisto, kar je poprej prekll-j njal Elastičen je in nietgova natura ■ je protejevska. Iz petoliznika se preko noči izprenieni v revoiueionarca.
Iz ognja v led. vse mu pride prav. iz monarhista nastane republikanec, če le koristi klerikalizmu. In boju ne bo konca! Toda tudi odpora ne.
Prasuetni program pouerfegilSfuzt za ali
In bogocastje.
Poverjeništvo za uk rn bogocastje v Ljubljani je ob sodelovanju strokovnjakov in šolnikov sestavilo za proračunsko leto 1921. obsežen prosvetni program, ki je vreden, da o njem spregovorimo. Ta program se nanaša na splošno prosvetno delovanje in pa na šolsko prosveto.
Kar se tiče splošnega prosvetnega programa, ie poverjeništvo stopilo na pot. o kateri smo imeli priliko že večkrat izpregovoriti. Gre namreč za tujerodce. ki se hočejo priučiti našemil jeziku. Ta naprava je zamišljena nekako v obliki \ arzov. Kakor smo nasprotniki takozvanih kurzov-cev, ki navadno nimajo resne volle priučiti se našega jezika, marveč hočejo samo s kurzovskimi spričevali v rokah odjedati domačinom boliše službe, tako je vendar pozdravljati ta zadnji kore k iz tega ozira, da se omogoči onim. ki resno žele priučiti se naši materinščini, brezplačni pouk strokovnjakov. Taki tečaii bodo zlesti cb naši severni meji in v Kočevju.
Našim uradnikom so namenjeni brezplačni obvezni tečaji v srbohrvaščini, ker je nrdvse potrebno, da se naše iiraduištvo docela priuči glavnemu državnemu jeziku. To stre""!*?nje naše vlade nai podpira naralelna akcija s počitniškimi Jezikovnimi tecaii v Srbiji, s počitniškimi jezikovnimi tečaii v Srhih, s počitniškimi potovalnimi ustanovami za srednješolske profesorje zlasti zgodovinane, geografe in prirodo-plsce. na d alfe počitniški tečaii za učitelje in ootovalne ustanove za učitelfe. Kakor ie torej videti, le za Jezikovni pouk razmeroma dobro nreskrblieno. Tudi na domovlno-znastvn se ie prosvetni proeram po-verienistva oziral. V tei smeri namerava nadalje graditi svoj pro-srram tr*<di na srednjih šolah. Za srednješolske profe^orio, se nai uve-efek) ciklični tečnu v srbolirva^čTnf. v katerui naj predavalo rojeni Srbi in Hrvati, o Zffmilepfsfil in zrr-dovinl fn,r o et"**v"frafičnfh no^^bnostih na-^e države. Ti tečafi bodo obvezni in bodo trai^fi vs^k dan no pno nro. Trk? tečaii se bodo vršili v gotovih
centrih tudi za ljudske in meščan-s1 učitelje.
Tudi pouk v družili strokah namerava vladni program postaviti na nove temelje. V smislu jugoslavenske narodne pesmi naj se preosnuie ves pouk v petju. V to svrho nai bi odšel na študijsko potovanje po naši državi skladatelj Emil Adamič, da nabere potrebni materijal za šolsko vporabo. Na ljubljanskem konzervatoriju študira že 7 učiteljev in učiteljic, ki bodo po končanih študijah prevzeli pevski šolski pouk. Učite-IjiŠčnikom v Ljubljani se dovolijo ho-spitacije v šoli Glasbene Matice. Podobno se naj podoira pevska Šola Druzovičeva v Mariboru in Glasbeni zavod v Ptuju.
Program predvideva še celo vrsto drugih tečajev tako za vse tri skupine meščansko šolskega učitelj-stva, celoletne tečaje za učiteljice ročnih del. 6tedenske počitniške tečaje na tehniški srednji šoli v Ljubljani, ravno tam 6tedenske tečaje za izobrazbo učiteljev rokotvornesra pouka, štiritedenske tečaje za telovadne iTčitelje in učiteljice, ustanove za obisk telovadne šole v Pragi itd.
Treba bo seveda za izvedbo tecra programa cele vrste novih učnih knj"g. Delo za ljudske šole ?e že popolnoma organizirano in uspešno napreduie. pa tudi krnice za srednje Šole bodo v kratkem dogotovljene in izdane. V svoiem proi*rramu navaia poverjeništvo še niloge v propagandnem in umetniško - vzgojnem oziru. ki tih bo v doslednem času izvedlo, ker so od ministrstva zaeo-tovljene izdatne podpore in dotacije.
Prosvetni program poverieni-štva za uk in boj-roča^tie v LJubljani predvideva torei celo vrsto zelo koristnih reform v našem šolskem pouku, pričakuie seveda iniciiativc zn nndalme reforme \z srede ljudskih zastopnikov, od katerih bo več aTi manj odvisno tudi ali se bo dal ta prooTpm ki si ea je stavila vlada v ozkem okviru izvesti aH ne. Ministrstvo prosvete v Beogradu in pri-stolno poverjeništvo v Ljublian? za-trotavfia temu programu vso materijalno in moralno p*xlnoro. Tudi uči-
te! :stvo in uradništvo pozdravila ta
korak našega poverjeništva. nade-jajoč se, da bo pomagal gradit! naše enotno državo in utriati temelje na-:.;a edinstva. Največje važnosti pa je. da vzgojimo državi značajen, dobro poučen in vsem zahtevam odgovarjajoči uradniški naraščaj. V to svrho bo treba misliti na temeljito reformo srednješolskega pouka. čo» sar seveda posamezne pokrajine same ne morejo izvršiti, marveč leži to vprašuje v rokah centralnih državnih oblast' in liudskih zastopnikov Če pa izvede naše pokrajinsko poverjeništvo za uk in bog očetje ta svoj program ie s tem storilo velik korak za utrditev edinstva naše države in za men rrocvit Treba je sa* m o energične roke.__
FoKflEne uesfi.
— »Ali ni izrinf!a?c   Pod   trm nar
>1ovott! prinaša današnja mariborska >Straža< rlo-c: uvodnik, v katerem se bavi s politično >etagnarijo< v Beo-cTfldu. Uvodoma priznava PaSl(**n vse •/mo/no=ti. a tnkoj nato zopet povzdigu-ie Protiča v deveta r.nhpso, češ da Jo Pnfič sirer doh^r teoretik, da pa no pozna razmer, ProtiČ pa Je >veleum, ki ima tem "lii to p ml izobrazbo In Je <rrHniten zna^j!t Protic je baje tudi dnšeTn!] ooe radikalno stranke in n^*-«refa ie da ;o je Pa5i6 ubral no demo-krat.=kib in Markovicevib potih, ne paj r^> Protičevlh, Po«*lo<lira to Po£icVve t OfcreSke je današnje 'jnizemo politično strinie. Konstituanta ne pride z delorai nanrej čo ra bo vseeno delnla, ne bo ustvarila niresnr. kar bi ustrezalo za-hteran *0{zromnec*a dela državljanov«:, rp**» njeno delo bo brez f eoata Rolidno-*4i in trajnosti. Nato ee zaleti seveda »Stražac v demokrate in zborničnega nred^ednika dr. TJibara. Pasiru pt. prorokuje, da bo v kratkem zgubil ono dobro mnenje, ki era Imajo o njem drža rljnni. državo pa. bo pahnil v tei-ke ustavne Korbe! Kontno 89 >StraŽac tolaži z dejfltvoia, da šo ni vso iztrublje-no in da morda se pride v kratkem ea?. ko bodo radikal^.' spregledali, da ne bodiio po nravi noti! — Rtraftac Jo n-i^ v prvi vrsti Koklieana, da daje lekcije g. Papirni!
— Vprašanir fin. minifitra. Na vco-mjsnji seji -i«s>n-okratcke£:a kluba, k1 Jo trajala od dr^rtib dopoMn"*, to Voja Ma« linkoviS odklonil kandidaturo za fi-naurnera ministra. VsM tepa jo prišla zone t v po^tev knndidaPira prof. Kiima--nndija. Konćnovel^avne*rt:a skl^fia v trm ozim *e ni. NriStopna seja se vrfcl jutri ob desetih.
-rr Ponis pn»tidr? elementov. Politične obla=fi so sestavile popis vseh onih oseb. ki so se udeležile protidr-žavnib nokrotov.
=r Zemljomdniki sestavFajo ostaviti nacrt. Radi PaSičeve bolezni so za
Aleksander Dumas. slu: 10
Kiparjeva pravda.
Roman. (Dalje.)
»Ali, spoštovani gospod,« je dejala smehljaje, »gospodje vendar ne plešejo med seboj.«
In obrnila mi je hrbet ter angažirala mlado dekle k plesu. Oblečena nI torej bila samo v paža, nego je tudi igrala niegovo vlogo. Nisem bil žalosten: Če tudi ni plesala z menoj, so počivale vendar samo ženske reke v njenih.
Kakor vsi drugi, tudi jaz nisem odvrnil očesa od nje. Otrok je bil središče večera. Mati je sedela v kotu, kjer je elasno govorila in se pah-Ijala. Ko sem jo pogledal ostro, sem našel grde poteze v tem, na prvi pogled simpatičnem obrazu. Oko ji je zrlo hladno in preračunljivo; ustnice so bile tanke in so kakor klešče stiskale besede, ki so U vrele šiloma na dan, njen glas pa je bil krhek. V nje*-^ nem razgovoru ali bolje rečeno sa-mogevoru, kajti govorila je brez prestanka, so se neprenehoma vrstile besede: »moja hči«, — »moja prva
hči« — »njen oče« — »moja hči,« — »mož moje prve hčere ...«
Nekateri izmed starciš/* gospode, ki so morali ostati pokonci in čakat? svoje otroke, so jo navidezno pazno poslušali m so kanali svojo pozornost s tem, da so zdaj pa zdaj po-kimaM z glavo.
Med tem pa je paž plesal. Ta otrok se ie s tako strastjo vdajal zabavi, da *e moral stopiti od časa do časa v malo sobo, kier se je n^užfl hladnejšega zraka. Ondi je položil roko na prs', nagnil rlavo na^ai. in zdelo se je. kot da išče zraka, ki mu ga nedostaje. Gledal sem io, ne da bi vedela za to. Vsaka njena kretnja je kazala gracijo, v vsaki poziciji je bil ritem. Zabavalo jo je tudi, kr; je videla, kako se njene kretnje na vseh straneh odražajo v zrcalih.
Kmalu pa je sedla, kaiti bila je jakn potrebna miru. Potegnila je maihen vonjiv čipkast robček iz nedrij in si je ž nJim hladila obraz. Potem si je ogledovala predmete, vse-naokrog in je lahno kimala z glavo, kakor d;i taktira godbi in še v duhu pleše. P dagoma se je gibala vsepo-časneje, usta so se odprla, pogled se Je zastrl in glavica se je nagnila na blazino. Dihala je počasneje, nožice
je iztegnila, robček je zdrknil iz rok. oči so se zaprle — otrok je zaspal.
IX.
Stal sem med vrati budoarja in sem zaprl duri. Nekaj Časa sem opaža! v njenem mladem obrazu neko podobnost: da, prav gotovo ie bil podoben obrazu nekega dečka, ki sem ^a poznal nekoč prej. Toda nisem se mosrH sporumti tpga dečka.
Morda bi bil stal vso noč ondi. ampak Iza (tako Je bilo ime dekletu, okrajšava od Izabela) n? mooda izginiti z bala. ne da bi bila vzbudila s tem pozornosti.
PrišTo jo je več deklet iskat. Dajal sem jim znake, da spi. Spoštovali so to spanje, bi zbrali so se končno tudi dntei, da ^a občudujelo, kakor so občudovali ^ve tiri sem vsako njenih kreten1* Ples je prenehal, godba je umolknila.
»Napravite vendar skico!« mi je deial hipoma gospod Riez.
Rad bi ga bil javno objel, ker je tako dobro razumel moje misli.
Šel sem po peresa črnilo in veliko polo oaolria. Mlada dama w» igrala na klaviriu Choninovo uspavanko in k) polglasno pela, vsi ostali so bili tiho.
Nekateri, ki so stali za menoi. so vzpodbniali moio urno roko z vzkliki »Bravo! Izborno1 Izborno!«, drugi so odgovarja'i s »Pst. pst!«
Se^ai je napoči! dan. eden izmed gostov je mahoma odrvrmil zavese in drugi je na niegov mig ugasnil luči. Z lahnim vzkrikom so zbežale dame iz sobe.
Hrup ie zbudil deklico, k? ie odprla oči. Razumela ie. da je bila v snu junakinja doerodka, spoznala je svojo sliko, in zdelo se mi je. da se Je zelo veseli. *
»Mi bo moja?« je vprašala in Je z otroško radostk) iztegnila roko po svojem portretu.
»Seveda. rrri:ostiva gospica. dobite fo; ampak prej se mora posušiti. To se zgodi kmalu. Se danes ziutrai jo denem pod steklo, in ako dovoli vaša gospa mama, Jo prinesem sam k vam na dom.«
»Danes?«
»Danes.«
Mati rn hči sta se nemarni spogledali.
»Povedati vam moram, da stanujemo jako slabo,« je rekla mati in je zardela celo ood rdečo šminko, ki je pri dnevni raTtevetliavi kakor krinka pokrivala njen obraz.
»Vseeno mi je. kakšno je vaše stanovanje, milostiva. Ako vam Je pa Ijt Me. da vam sliko pošliem ...«
»Ne. le pridite.« ie dejala mala.
LočiM smo se. Sel sem za njima in z neko otožnostjo opazil, da sta nitma kostiima iz bombažasteca baršuna.
Preden sta stopili v kočijo, k? je b?1a naročena za niu. se je mati zavi'a v nieno rdeče in sivo-kržasto ruto. Hči sc je ogrnila v črn plašč, čegar podloga {c bila ogoljena ter je kazala vato. Na materin akafl ie vz^ln čepico z glave in Jo je data njei. glavo pa .s? ?e pokril:; z modrci bombažas'o kučmo, ki io je vzela iz plašča. s Marija Medičejska« si je obtda gakše, in ko je dvgrula svojo vlečko, fe bilo videti okorne noge, irrobe pletene negavice in obledele solne od atlasa. Sunila je hčer v voz in je dejala:
»No, Ie hitrof Pazi, da se ne prehladiš!«
Vstopila ie za njo, pri čemer sta jo podpirala dve slugi. Vkljub njenemu kraVevskemu dostojanstvu si lahko sklepal iz njenih pogledov, da bi se nikakor ne branila, ko bi se bil kdo peljal ž njo in Ji piačal voz. Jaz bi bil to storil rad. a se nisem upal
36
£ stran
»SLOVENSKI NAROD", dne 2p\ Januarja !92i.
20 Štev.
enkrat ponehala pogajanja med roditelji strank za sporazum t vprašanju ustave. Zemljoradnički klub jo sestavil odbor, ki naj izdela pol! Ioni in gospodarski program stranka ter nacrt ustave, kater* >ga mislijo remljoradnikl •predložiti konstituanti.
= Volitve ustavnega odbora. Poročilo odbora za izmeno poslovnika, ki je bilo poslano v državno tiskarno, danes dopoldne Še ni bilo dotiskano in se zaradi tega ni moglo predložiti zbornici. Vsled tega se danes niso moda vršiti seja konstituante. Ustavotvorna skupščina je sklicana za Jutri, torek, 25. t m. ob 16 z dnevnim redom: volitev Odbora za ustavo.
— Ureditev uradniškega vprašanja. Beograd, 24. januarja. Danes se je TrSila v finančnem ministrstvu konferenca načelnikov vseh ministrstev radi ureditve vprašanja uradniške službena pragmatike in reduciranja uredništva srploh. Prišlo je do soglasnega sklepa, da se mora pred Ureditvijo reduciranja -uradniškega statuta najpreje urediti vprašanje uradniške pragmatike, po kateri naj se uvedejo tudi državni izpiti, ki bodo poleg ostalih moralnih Kvalifikacij edino merodajni za napredovanje uradnikov. Konstatiralo se je nadalje, da je vzrok sedanjemu velikemu številu uradnikov dejstvo, ker razmere sedaj niso več take, kakor so bile pred vojno. Kvaliteta uradnlštra se Je morala nadomestiti s kvantiteto. — Vsi nedostatki se bodo po mnenju merodaj-Alh krogov uredili s pametno in ume* atno uradniško pragmatiko, ki bo izključevala vsako zlorabo.
a= Potvorjen prestolni govor regenta Aleksandra. »Neue Freie Presse« Je priobčila dobesedno prestolni govor regenta Aleksandra pod naslovom: Prestolni govor srbskega kraljeviča regenta. >N. Fr. P.< je črtala iz govora Vse. kar bi moglo spominjati naedinstv. državo. Kakor znano, jo končal regent avoj govor z besedami: Naj živi narod Srbov. Hrvatov in Slovencev. >N. Fr. Prosse« pa piše: Naj živi srbski narod. Zdi se, da bo treba malo bolj paziti na tendencijozno p'sanje židovskega dnevnika, ki se je do sedaj previdno izogibal poročilom, ki bi mogla Škodovati njegovim interesom v Jugoslaviji.
= Muslimani za jugoslovenstvo, Sarajevska >Pravda« piše med drugim: Iter je en del naše inteligence orijentiran hrvatski, drugi pa srbski, in ako bi inteligenca nadaljevala vsaka svojo Orijentacijo, bi moralo priti do razkola med muslimanskimi vrstami. Tako bi se muslimani zopet razdelili v dva nasprotna tabora in s tem bi samo povesil slabe odr.ošaje med našimi srbsko-Jkrvatškimi brati. Danes je najpotrebnejšo, da se vr£i pri nas proces združevanja in ne razkrojevanja in moramo novdariti, da bomo odigrali vzvišeno tlogt>, ako se nam posreči, da združimo napeljane brate. Mi se imenujemo Jugoslovani zato. ker priznavamo, da smo tako Srbi kakor Hrvati in ne, da Smo Jugosloveni zato, ker nismo ne Srbi in ne Hrvati, kajti ako bi ne bfli ne Srbi in ne Hrvati, gotovo tudi Jugoslovani se bi mo?1i biti.
== Pašičevo zdravje. Ministrski predsednik Nikola Pašić ni mogel zapustiti svoje hiše. Njegovo zdravstveno stanje pa se je znatno z bol j šalo. Ministrski predsednik se bo mogel doma posvetovati z načelniki strank. Zemlje-radniški klub pričakuje odgovora od ministrskega predsednika PaŠića, ali bo vlada sprejela zemljoradniški program, ki obsega 20 točk, ali se bodo pregovori nadaljevali.
— Tri stmje v R^dičevi stranki. V Redičevi stranki so tri etra j©: frank ov-ska, zakleta sovražnica Srbije in Beograda, seljačka, ki hoče sporazum z drugimi strankami in komunistična. Radi čev zastopnik dr. Bas&riČek ni bil v Beogradu niti od daleč tako sprejet, kakor so bili sprejeti prvi Radičevi delegati. Misel, da se izvedejo na Hrvat* akem nove volitve za one poslance, ki nočejo priti v konstituanto, dobiva vodno več pri ataše v.
= Protidržarna klerikalna veselica. >Narod« poroča, da jo »Katoliški kroge v Subotici priredil veselico, na kateri se je žalila krona, in srbski del našega naroda.
= Radi tajnih sestankov in komunistične propagande so bili aretirani v Dubrovniku Heroc Anto, Kojakovič Nikola, Marojlca Marko in Gjuovič Ilija. Vsi Štirje so predani državnemu pravdniStvu.
=r Pismo Stambolijskega. Beograd, 24. januarja. Včerajšnja >PoUtika< prinaša pismo sedanjega bolgarskega ministrskega predsednika Stambolijske-ga. katerega je ta v sporazumu s svojimi tovariši pisal L 1017 takratnemu ge-neralisimu fcekovu. Pismo je pročitaj v sobranju profesor Danajlov ter Je to pismo zbudilo med poslanci veliko pozornost Stambolijski predlaga v tera rismu 2ekovu, naj strmoglavi vlado Radoslavova ter sestavi novo, v katero bi šli demokrati, široki socijalisti in Ptambolijski. Nadalje pravi v pismuf da sastavlja Zekovu kot generalisimu bolgarske vojske svojo častno besedo, da bo vedno ostal zvest zvezi s centralnima državama in da je za zmago zar vozniškega orožja potrebno, da se vojna z vsemi silami nadaljuje do srečnega k^nca. — Pismo bolgarskega ministrskega predsednika jo tudi v beogradskih političnih krogih napravilo globok vtis.
— Patriotizem poljskih železničarjev. V Varšavi se je vršilo te dni zborovanje železničarske zveze, na katerem se je sklepalo o stavki. Železničarji so sprejeli resolucijo, a katero so se odrekli 6tavki z ozirom na posledice, ki bi jih mogla imeti stavka v vpra-tauo. Gornje Šlazii* U istega iMJoga
so prenehali tudi poštni uslužbenci s stavko, ki je trajal* le par ur.
— A rt ur Ffenderson komunistom. Predsednik angleško delavske zveze, Arfur Henderson je izdal na komuniste celega sveta proglas, v katerem povdar-
ja potrebo vrnitve k zdravemu razumu. Proglas vsebuje nadalje vse nevarnosti, ki bi morale slediti, ako bi se uveljavila komunistična načela in metode ruskih boljševikov.
Telefonska In brzojavna poročila.
je podal kratko poročilo komisije v Versailleau od dne 30. decembra 1920 in je potem obrazložil sedanji položaj Nemčije gled^ čet iu njihove oborožitve. Generali Nollet, Binghara in Mari-etti so podali podrobnosti o posameznih točkah. Ko sta Lloyd George in Barthou odhajala iz dvorane, sta so jako resno pogovarjala.
—d Partz, 24. Jan. (Havas.) Maršal Fooh Je danes dopoldne na mednarodni konferenci tolmačil ugotovitev mednarodne komisije in naglasa 1, da. se ni izvedla ali pa da se je zavlekla izvršitev novih klavzul spaskega dogovora glede razorožitve. Izvajanja maršala Focha so, kakor je bilo videti, naredila na Lloyd Georga in druge zastopnike zaveznikov ugoden vtis. Go-nel Nollet je navede' številke in izjavil, da Nemčiji svojih obveznosti še ni izpolnila v polnem obsegu in da se jim izkuša odtegniti.
—d Pariz, 21. januarja. (Havas). Jutranji listi so bavijo z vprašanji, ki so na dnevnem redu posvetovanj vrhovnega sveta, zlasti pa z vprašanjem avstrijskega finančnega položaja. Naglasa se potreba, da se reši ta preteči problem.
IPARIŠKA KONFERENCA.
—d Rim, 24. januarja. Giolitti je obvestil Brianda, da se zaradi parlamentarnega dela ne bo mogel udeležiti pariške konference.
—d Dunaj. 24. januarja. Dunajski koresoondenčni urad poroča iz Londona: Malone vsi listi se v nedeliskih številkah baviio s pogajanj o Avstriji in izvafajo, da bodo britanski zastopniki pri konferenci v Parizu naiprvo obravnavali avstrijsko vprašanje. »Obser-ver« izjavlia, da je rešitev Avstriie velikega pomena za vse antantne države, ker gre za to, ali plavati z Avstrijo, ali na potoniti se. Razsulo Avs*r?ie bi prejknne potegnilo za sabo ttidi Češkoslovaško in Jugoslavijo. (?! SmeSno! »Observercr ?e nač informiran iz Avstrije. Ured.) Dunaj ima velik pomen za angleško trgovino, ker sam razpolaga z razsirienim in ure'enim bančnim pos^v^niem v Srednii Fvroni. Ako se ne moreio izvršiti predlogi Sir Wil-Iiama Oooda. se mora najti druea pot za rešitev Avstriie.
—d Pariz, 23. jami a rta. Mednarodna konferenca se začne iutri donosne v zunan'em ministrstvu. Prva seia le bržkone namernega za DTOttcavanie razorožitve Nemčiie. Zavezniški vojaški strokovnjaki soglašajo cdai. kakor kaze, o ureditvi, ki bi stavila Nemci u kratek rok. da iznolni svo:e obveznosti v smislu španske pogodbe. Nato se bo vrhovni svet skorai gotovo lotil vpraŠania dobav premoga. Na nadnli-niih seiah ho vrhovni svet raznravlial glavna vorašnnia obnovitve. Ravil se ho tudi s finančnim vOraSaniefn Avstriie, ki le jrko težko, fn z motnostjo pomoči. More se torei domnevati, da se z iztočnim vpraSaniem ne bo peč^l. Prvi sestanek P>riandov z Llovd Oenrgom ie bil nosebno prisrčen. Ohllubita sta drug drusremn. da bosta storila vse. da bodo nPh dela za skupni interes obeh zavezniških narodov in za vzpostavo svetovneea miru imela uspeh.
— R^oprad 24. januarja. Tz Pariza iavliaio- Grof Sforza bo o docrodkib na Reki r^feriral na sestanku jnMstrakih prodsedniVov v Pa rini. Grof Rfor^a bo v Parizu izjavil, da pfromi Tt^lija no tem. da vzpostavi z Jugoslavijo čim na i pri srenji še odnos>jo
DR. KOŠTA KUM A NUDI FINANČNI MINISTER.
— Beograd, 24. januarja. Danes dopoldne se je vršila seja demokratskega kluba, na kateri se je raspravljalo o spopolnitvi mesta finančnega ministra. Ker je dosedanji glavni kandidat za to mesto dr. Voja Marinkovič že drugič odklonil ponuđeni mu mandat, je demokratskih klub na današnji seji definitivno zaključil, da kandidira na to mesto dr. Kosto Kumanudija, Jutri bo izročil demokratski klub vlogo s to odločitvijo ministrskemu predsedniku Na-koli PaŠiču, nakar bo ta predložil regentu ukaz o im movanju dr. Kumanudija sa finančnega ministra v podpis.
SEJA KONSTITUANTE.
—d Beograd, 24. januarja. Jutri se sestane konstituanta k svoji šesti seji, ki se bo pričela ob šestnajstih. Poročilo odbora za revizijo poslovnika se sprejme s enostavnim glasovanjem. Za nastopno sejo bo predložil dr. Ribar nastopni dnevni red: 1. Poročilo veri-fikacijskega odbora. 2. Poročilo odbora za revizijo poslovnika. S. Volitev ustavnega odbora.
POGAJANJA Z AVSTRIJO RADI SEKVESTROV.
—d Beograd, 23. januarja. Včeraj so se v Beogradu prvič sestali avstrijski in jugoslovenski delegati k pogajanjem za ureditev vprašanja sekvestru v in imovine avstrijskih podanikov v Jugoslaviji. Jugoslovenski zastopniki so dr. Arangjelovič, dr. Ko-strenčič in Prapretnik kot strokovnjaki; dr. Žerjav pa se udeleži pogajanj kot delegat ministrstva ea trgovino in industrijo.
ST. RADIČ O POLOŽAJU.
— Zagreb. 24. januarja. Danes so imeli Radičevci svojo sejo, na kateri je poročal dr. Basariček, ki se je že vrnil iz Beofrrada, o poteku njegovih poea-janj s posamnimi strankami. N*š poročevalec ie imel daljši razgovor s Ste-panom Radićem, ki je izjavil, da ;e po tem poročilu gotovo, da imajo zemlie-radniki pripravljen poseben načrt ustave, Radičevci pa tudi svoj načrt. Sedaj gre v prvi vrsti za to, najti potreben modus, kako bi se sklical v naikraišem času nekak kongres vseh kmetskih poslancev, da se osnuie skupno bazo za nastop napram vladi. Na vprašanje, ali bi Radič orisegel. Če bi se našel izhod na ta način, da se smatra prisego zgolj za formalnost, ie Radić odgovoril, da ne more priseči kralju, ker temu nasprotuje republikansko stališče njegove stranke, če bi pa bil monarhist, bi zahtevano prisego tudi takoi položil. Na vprašan;e, zakai on in njegovi poslanci ne gredo v Beograd in tamkaj ne pomagajo rušiti sedanje vlade, je Radič odgovoril, da on in njegova stranka ne nameravajo rušiti sedanje vlade In strank, marveč da hočeio rušiti samo sedanli centralistični sistem nasMia in korupcije, pa naf bi ta sistem obstojal tudi v republikanski državni obliki.
ZEMlfcTOR A TVNTTTT   TN TU^OT.NITEV RAPALSKE POOODBF.
— Beograd, 24. januarja. Na prihodnji seji konstituante namerava staviti neki zemljoradniški poslane" na ministra zunanjih del interpelacijo, v kateri bo zahteval obrazloženje razlogov in vzrokov, radi česa Italija še do dence ni izpolnila rapalske pogodbe in še ni izpraznila nam pripadajoča okupacijskega ozemlja.
RAZMEJITVENA KOMISIJA NAPRAM ITALTJI.
—d Beograd, 23. januarja. Meseca aprila ae sestane mednarodna komisija za razmejitev med državo SHS, Ttalijo in Albanijo,
GRŠKI NEUSPEH V MALI AZIJL —d Pariz* 23. januarja. Kakor poroča »Chicago Tribunet iz Carigrada, je dospelo v Carigrad nad 2000 ranjencev grške armade. Potrjuje sc. da so imele grške čete velike izgube v Mali Aziji.
VELEPOSIvANlSKA   KONFET ENC A.
—d Pariz, 24. jan. (Havas.) Prva seja pariške konference se je pričela ob enajstih. Prisostvovali so tile načelniki delegacij: za Francijo Briand, predsednik konference, z Bertbelotom; za Anglijo Lloyd George in lord Cur-zon; za Italijo grof Sforza, grof Senino-Longare in marki Della Torretta; za Belgijo Jaspar In Theumee; za Japonsko Išii. Vsaka delegacija ima dva, tajnika. Za prej je bilo sklenjeno, da se privedejo tehnični strokovnjaki šele tedaj kadar bi prišla na vrsto vprašanja, ki se tičejo njih stroke. Po nekaterih kratkih pozdravnih besedah Brianda in po kratki razlagi dnevnega reda se je obravnavalo prvo vprašanje, ki je dalo povod sklicanja konference, namreč vprašanje razorožitve. Vstopili so izvedenci in sicer za Francijo Bartheu, maršal Fooh, predsednik mednarodne vojaške komisije v Versailleea, s generalom Wevgandom kot adjutantom, in general Nollet, predsednik kontrolne komisije v Berolinu; za Anglijo generala Wilson In Bingham, predsednik podkomisije za razorožitev pri mednarodni kontrolni komisiji; za Belgijo general Maglineo. načelnik generalnega štaba; za Ttalijo general Marietti, zastopnik Italije pri mednarodni voja-iki kttniaiii i ^araaiUesu. Maršal Fooh
Iz p&šs ftraii£w«ii«.
— Anketa za ustanovitev oceanografskega instituta na Jadranu. Zagreb. 24. januarja. Jugoslovenska akademija v Zagrebu je sklicala za 21. in 22. t. m. v Zagreb posebno anketo za osnovanje oceanografskega instituta na Jadranu. Anketa le bila iako dobro obiskana ln so bili na njej zastopani delegati srbske univerze in akademiie. Uublianskega vseučilišča, prof. Gavazzi in Hadži Ju-tfo<dovenske akademije v Zagrebu ter pomorske oblasti. Anketa je prišla do sklepa, da se mora ta oceanografski institut na Jadranu iz naučnih in praktičnih razlogov takoj ustanoviti V to svr-ho se je izvolil poseben odbor, čigar predsednik je profesor MohoroviČić, tajnik pa prof. Hadži. Ta odbor ima nalogo, da zainteresira   za ustanovitev
; tega zavoda prizadeta ministrstva, iz-| dela potrebne proiekte za ustanovitev. . izposjuje od centralne vlade potrebne ; kredite in izda na nnrod proglas za zbi-i ranje prostovoljnih doneskov.
— Zagrebško rasoni*!«*. Organ radikalne stranko v Zagrebu. >Narodno Pjelo« bo odslej mesto vsak dan izhajal vsak teden. >Na.rodnaPolitika* bo od danes nanrej Izbaiala popoldne.
— Ča*tni doktorat za dr. Roj ca, Profesorski svet tehnične fakuHote ▼ Zagrebu je nodelil dr. Milanu Rojen, poverjeniku izven službe častni doktorat tehnike za njegove zasluge pri osnovaniu fakultete.
— Čudni jugoslovenski potriotl. V Zadru se je vršil te dni proces proti nekemu Koludoviču in niesrovi družini, ker so vtihotapili Za 56 milijonov neveljavnih avstrijskih bankovrev. Obsojeni so na več mesecev ječe. Pr/avni pravdnik je v svojem c^voru rekel, da ti ljudje unuMTieio   kred;t .TuTOpTnvlje
; in Italije. Koludovič se je izdajal za i največjega Jugoslovana in daroval več
tisoč v razne svrhe v Jugoslaviji, samo da je nwgel lažje tihotapiti ln verižiti v škodo ubogega ljudstvo.
— Volitev v beogradskem demokratičnem akademskem klubu. Beograd, 24. januarja. Včeraj so se vršile v tukajšnjem demokratskem akademskem klubu nove volitve ter je bil izvoljen za predsednika filozof Milan Raiic.
— Velik požar na btvfein posestvu Ilabsburžana. Osij6k, 24. januarja. Na velikem naeijonalizirnnem in podržavljenem posestvu Belje, ki je bilo nekdaj last bivšega nadvojvodo Friderika Habsburškega, je danes izbruhnil velik j'ožnr, katerega doslej kl]n:> velikim naporom še ni bilo mogoče lokalizirati. £-koda znaša več milijonov kron.
— Pogaviea v Zagrebu. Zagreb, 24 januarja. Danes je že četrti dan odkar ni v Ziigrebu obolela za pegavioo niti ena oseba.
uii!2.
— D' Annunzlo v Sv. Križu pri Trstu. Na poti z Reke v Benetke se je ustavil D Annunzlo v Sv. Križu pri Trstu. Pred Stoliovo restavracijo so poskakali iz avtomobilov D'An-nunzio in njegovi spremljevalci ter prišli v gostilno, kamor so si dali prinesti s svojih avtomobilov jed in pijaco ter potrebno posodo. Jedli in pili so z velikim veseljem dobre jedi in dobro pijačo, gospod D' Annunzlo je pil pa šampanjca. Oblečen je bil v debel kožnati kožuh s šofersko kapo in šoferskimi očali. V gostilni ie privzdignil na čelo šoferska očala tako. da se je dobro videlo tudi njegovo umetno stekleno oko. D' Annunzio Je gledal skoro vedno na tla kakor človek, ki se česa sramuje. Za prijazno postrežbo so pustili gostje pri odhodu 20 lir denarja in nekaj posode. Drugi dan so prišli karabinjerji poizvedovat, kako ie bilo z D' Annunzije-vim obiskom. Rekli so, da če bi ga bili zasačili, bi ga bili takoi spravili naprej, ker ni imel dovoljenja, ustavljati se na poti v Benetke.
— Velike italijanske priprave za aneksijsko proslavo. V Trstu se vrše posvetovanja, kako bi se kar najsijaj-noj§e proslavila aneksija Primorja k Italiji, določena na dan 6. februarja t. 1. Vidi se, da hočejo Italijani pokazati, kako si je želel zlasti Trst priklo-pitve k Itnliii. To se jim mogoče na zunanje tudi posreči, pravi vzdrževa-telji tržaškega življenja pa bodo s svojim srcem pri tej proslavi odsotni. Izvolili so posebne odbor za proslavo, ki jo naprosil vojvodo D* Aosta. generala Diaza in Petitija ter admirala Thaona, da bi prišli k proslavi v Trst. Zastopniki raznih denarnih zavodov, trgovine in industrije so imeli sestanek, na ka-tem so se razgovarjali o ustanovitvi zavetišči za jetične v soomin aneksije,
— Komunisti v Julijski Benečiji. Socijah"etični kongres v Livornu je pokazal, da je v Julijski Benečiji 4462 čistih komunistov in 32£6 komunistov, ki se imenujejo vmifnrnic socijalisti ali >uraerieni< itd. >Piccolo< se ostro spod tika nad tem dejstvom in povdar-ja, da večino komunistov tvorijo jugoslovenski sodrugi. Torej bi no bilo nič čudno, ako bi se nekaterih starih tr-ža^kib organizacij z naskokom polastili jugoslovenski komunisti. >Ficcolo<: vzklika na to t Italijanski delavci pod slovansko - komunističnim vodstvom in rod direktno odvisnostjo od Moskve! Knkor se vidi. bi >Piccola« ne trle tako velike skrbi, ako bi bili vsi ti komunisti sami Italijani!
— Z Goriškega. Na Goriškem se pečajo z ustanovitvijo zadruge vojnih oškodovancev, ki je za sedanje razmere jako potrebna. Pomen take zadruge je v glavnem ta. da bo zadruga sama odločevala, kako in kdo bo izvrševal obnovitveno delo v deželi. Ljudstvo si želi
kolikor mogoče  hitro   rešitev svojil vlog za vojno odškodnino. Ali te vl^ : so   rešujejo strašno počasi in strank« zamujajo dneve za dnevi z izpraseva njem po zemljeknjižnih   uradih, kda aobe zažrljr-no rešitve.     Višja deželni sodnija v Trstu naj vendar že naprav red in poskrbi, d h so ljudstvu ugodi. — Med Gorico in Ajdovščino   so   zgrad električna pro^a. Komisijon&lni ©r ^o bo vršil 1. februarja t. 1. —■ Avto mobilna zveza med Idrijo. Cerknem in Sv. Lueijo se je izpopolnila tako, (Lj prihajata in odhajata ziuraj in zveče po en avtomobil. Promel je živahen. -
V Ajdovščini jo po- predrznr tatvina. Pred SSSOSOJ se neznanci okradli po£io, sedaj pa c li okras*, davkarijo, toda uspeha ni bilo. ker so. kakor se je pokazalo, fce nezadostno iz vežbani v vlomilstvn.
— Zrelostni izpiti na gimnaziji v Idriji.. Po nalogu gen. civ. komiaarijs ta v Trstu se določuje za prihodnji mesec redni termin za zrelostne izpite n;: gimnaziji v Idriji. Pismene naloge (slovenščina, italijanščina latinščina, grščina) prično 8. februarja, ustmeni izpiti teden dni kasneje.
— Boj za slovensko solo v Devinu.
V Devinski občini je nad 70 slovenskib šoloobveznih otrok, italijanskih pa komaj nekaj nad 10. vkljub temu pa obstoja v Devinu samo italijanska šola. Bivši stn/ako je sili! slovenske starše z orožniki, da morajo pošiljati svoje otroke v italijansko šolo in grozil jim ie celo z interniranjem, veaeln pa ob-Ijuboval, da dobi Devin slovensko šolo, ko «9 popravi Občinski dom. Ta dom je popravljen ali slovensko tole se vedno nL Pač pa je nastanjen v prostorih bivšo slovenske ljudske šole takozvani >asilo«, katereca pokrovitoijica je sar ma vojvodinja D' AOsia. V Medjlvasi so se vsi soglasno znova izrekli otvoritev slovenske šole in otroci so hrupno jokali in prosili svoje orete, da naj podpišejo j.ahtevo za slovensko solo ko se je mudil tamkaj slovenski zaupnik, Devinci hočejo nadaljevati boj za slovensko šolo in zahtevajo, da se nemudoma otvori. Izjavljajoč obenem, da s\o-jih otrok ne bodo nikdar pošiljali v italijanske šole. Kedaj so začno izpolnjevati svečane zagotovitve vodilnih italijanskih državnikov, da se bodo mogli Jugosioveni v Italiji kulturno neovirano "razvi j rti?
Občinske uollfoe In klerikalci.
Mariborska »Straža« Je prinesla pod lem naslovom daljši članek, v katerem pravi: Demokratska glasila so prinesla vest, da je dr. Kukovec v Beogradu dosegel, da se v kratkem vrše v Sloveniji občinske volitve na bazi volilnih Imenikov za konstituanto. Naša stranka, pravi »Straža«, se je vedno odločno zavzemala za to, da se volitve izvršijo čim prej. a demokrati so jih zavlačevali. Ko je imela pokrajinsko vlado še v rokah naša stranka, je Izdelala lep načrt po katerem bi prišlo tudi naše žen-stvo do volilne pravice. Prestolonaslednik rejrent Je ta, od ministrskega sveta sprejet načrt tudi podpisal in uzakonil. Ne vemo, kako pride zdaj dr. Kukovec do tega. da razlaga, da se bodo izvršile občinske volitve na drugi podlagi. To je gollufija. ker ie regent podpisal načrt za občinske volitve na podlaci pravičnega zakona. S pravičnim zakonom In reerento-vim podpisom pa tudi dr. Kukovec rte bo verizi! in delal kravje kupčije. Igra, ki jo i.srralo danes demokrati, ni samo gTda. marveč Je že — ostudna. — Tako »Straža«! Kakšen Je oni »pravični zakon« — klerikalni občinski volilni red, ki hoče dati vso oblast v roke tercfjalkam. ve pač I vsakdo — brez komentarja!
Dneune vesti.
V Ljubljani. 25. januarja 1921.
— Nov   deželni predsednik?
»Ajrramer Tagbiatt« ve povedati, da bo za deželnega predsednika za Slovenijo imenovan znova dr. Gregor Žerjav. V koliko je ta vest resnična, nc vemo. Verjetna se nam ne zdi. ker bi potem dr. Gregor Žerjav moral odložiti svoj mandat v ustavotvorni skupščini, kar bi pa ne bilo v strankarsskeffl interesu.
— Ugotovitev. Nemško poslaništvo v Beogradu je poslalo upravi našega lista v objavo oglas, nanašajoč se na plebiscit v Zgornji šleziji, s prošnjo, naj bi se vsebina oglasa omenila ;udi v uredniškem delu. Brez vednosti uredništva ja uprava, ustrezaje prošnji, dala uvrstiti v redakcijskem delu vsebino onega oglasa. Ko so bili že tiskani prvi izvodi včerajšnje naklade, je UTednisfvo opazilo oglas nemškega poslaništva ter takoj odredilo, da se dotična notica uniči. Preostal? naklada, obsegajoča 9000 izvodov. Je na to Iz-sia brez notice »Gorenjcidezij« i« Oioboko obžalujeniv da se je mogel vsled neprevdarnosti uprave dogoditi ta skrajno neljub dogodek. »Slovenski Narod« se je v preicklosti in sedanjosti dosledno »;or«l proti nem*!\u ter z vsem prer>r Vrni uii rr«*l av?iral vseslovansko ideio.  Temu svojttrru
k programu ostane zvest v bodoče, za
to neče svoje čiste prn5J,sti omadeževati z nobeno stvarjo, tudi nc s plačanim inseratom, ki bi se jo dalo tolmačiti v protislovanskem smislu. Uredništvo Je poslalo nemškemu poslaništvu v Beograd to-le pismo:
»Poslaništvu nemške republike v Beogradu. »Slovenski Narod« je jugoslovenski in slovanski list. Kot tak odklanja poslani inserat, ki ima za cilj, da koristi nemški in škoduje poljski stvari v Igor. Šleziji. V Ljubljani, dne 24. jan. 1921. Rasto Pusto-slemšek. glavni urednik.«
— Proti učenju srbolirvatskega jezika je »Slovenec«. Zato napada vodio poverjeništva za uk in bogočastje dr. Frana Skaberneta, ki je sestavil obsežen načrt, po katerem bi se nai sistematično širilo v vseh inteligentnih krogih znanle srbohrvatskeea jezika. Kdor ve, da tvorijo kleriknlno stranko po pretežni večini istomislieniki kanonika Nadraha. ta je vnaprei pričakoval, da bo klerikalno zlasilo. čim ho izvedelo za prosvetni program noverleniStva za uk in bogočastje, lopnilo z lopariem po osebi, o kateri misli, da 'c v pni vrsti zagrešila oni nrogram. Tako se ie tudi zgodila Ne zdi se nam potrebno, da hi branili in zagovarjali dr, Žkrberneta, ki le spreten dovoli, da ho znal sam nko se ho mn sp1oh zdelo vredno, primerno odhiti ta klerikalni napad na niegovo osebo, konstatujemo samo, da pozdravljajo smernice prosvetnega dela, ki ga
20. štev.
.SLOVENSKI NAROD-, duc 26\ Januarja 1921.
& firan-
navaja omenjeni program, t največjim zadoščenjem vsi v resnici patrijotski krogi, ki se zavedajo, da je znanje sr-bohrvatskega narečja v eminentnem interesu vsakega slovenskega inteligcn-ta, ne oziraje se pri tem na to, da je srbohrvaščina poleg slovenščine tudi pri nas državni jezik. Ako uvaiujemo, da imamo Slovenci že danes znatno nadprodukci.o v inteligenci in da se bo ta hiperprodukcija vspričo številnih srednjih in visokih šol. ki jih je nam z največio uslužnostjo in dobrohotnostjo naklonilo ministrstvo prosvete. Še znatno stopnjevala, bo pač vsak razumen človek, ki mu plemenska in strankarska strast še ni omehčala možgan, priznal, da je treba izreči samo priznanje in zahvalo poverjeništvu za uk ln bogočastje, ki modro in dalekovidno skrbi za to, da si bo predvsem naša mladina, a tudi naši učitelji in uradniki pravočasno pridobili ono potrebno jezikovno znanje, ki jih bo usposobljalo, da si bodo lahko služili pošten in dober kruh ne samo v ozkih mejah obljudene naše male Slovenije, marveč širom naše prostrane domovine Jugoslavije. Ako smatra čestiti »Slovenec« takšno delo za hlapčevanje, nas pušča to in z nami vse tiste, ki jim je slovenska in jugoslo-venska stvar v istini pri srcu, a ne samo na jeziku, docela hladne. Sicer pa ie nad vse značilno, da govori o hlapčeva-nlu prav tisti list, kateremu ie hlapčevstvo pod Avstrijo in pod nemškimi Habsburžani postalo že druga natura.
— Prepovedani jugoslovenski listi v Julijski Benečiji. Na temelju dopisa komi sari jata za pošto in brzojav Julijske Benečije v Trstu z dne 17. t. m. št. 1351/3 so vsi časopisi ki izhajalo v Jugoslaviji prepovedani za privatne naslovnike v Julijski Benečiji. Opozarjamo na to našo vlado, da poskrbi, da se prekliče ta prepoved, čim se zamenjalo ratifikaciiske listine rapallske pogodbe.
— Ministerijalna komisija in Trboveljska premoKokoona družba. Kakor je znano, je bila imenovana ministerijalna komisija, da prouči produktivne stroške Trboveljske prcmogokopne družbe in da na tej podlagi presodi, da-li ie vsled zvišanja mezd delavcev potrebno zvišanje cen premoga. Kakor čujemo, je Trboveljska premogokopna družba zahtevala od te komisije, da ugotovi, koliko stane družbo jamski les. To je gotovo zelo potrebno. Toda družba ravno pri ugotovitvi cene lastnega lesa noče nikdar z barvo na dan. Zato pa je potrebno, da pozna ministerijalna komisija način, kako Trboveljska družba zaračunava ta lastni les. Komisija naj zahteva pred vsem pri vsakem ravnateljstvu takozvani »izdelovalni kalkul« (Gestehungskalkiil), v katerem bo uvidela, koliko stane družbo premog. S to listino naj primerja pri vsakem ravnateljstvu materijalni račun, lesni konto, blagajniški konto, račun za elektriko in konto za delavnice (Werkstattenverrechnung). nadalje pa še delavske knjige, v katerih se zaračunava delavska plača. Za primer samo en slučaj«: Meseca novembra lanskega leta je imela družba pri nekem rudniku, kljub temu, da si je zaračunala pole* vseh stroškov še 20 odstotkov amortizacije ln 400.000 K investicije za Hudo jamo In Rajhenburg, produktivnih stroškov tako malo, da ie stala tona premoga družbo približno 290 K ali za naložen vagon 2900 K. V tej svoti pa je zaračunana tudi že amortizacija, ki znaša pri vsakem vagonu z 10 tonami približno 560 K. Statistično je dokazano, da je dnevna produkcija v dotičnem rudniku 350 vagonov. Cena kosovnemu premogu je 540 K za tono, za zdrob pa 500 K. Slične so kalkulacije skoraj v vseh revirjih. Sedaj si pa lahko vsak sam izračuna, kakšne dobičke vleče Trboveljska premogokopna družba iz svojih rudnikov, in kako izkorišča poleg svojih delavcev tudi vse kon-sumente pri cenah, ki jih Je nastavila za premog že lansko leto. Družba trdi, da Jo stane 1 tona premoga 440 K. Če bi hoteli verjeti družbi, bi imela še vedno pri vsaki toni 150 K dobička. Nas Jugoslovane bi torej stalo vzdrževanje centrale na Dunaju in reprezentance v Ljubljani vsak dan 225.000 K. torej več kot pol milijona, kar seveda morajo jugoslovenski koTisumenti z navdušenjem plačati delničarjem Trboveljske pre-mogokopne družbe, da iim prihodnjič potegne kožo še preko ušes.
— Trboveljske cvetke. Včerajšnja poročila pripoveduicjo. da Je Trboveljska družba nezadovoljna z ministeri-jabio komisijo. Nam se zdi ta nezadovoljnost jako umliiva. Trboveljski ko-inandatje bodo tembolj nezadovoljni, čimbolj jim bo država na prste gledala, zakaj v nu"h kniigah so vnebovpiioče sfvari. Odločilne knjige na so še vse na Dunaju. Gospodje so bili doslej razvajeni. Pomagali so si srečno s svoiiml metodami, o katerih Še izpregovorimo. Če ie na prav trda predla, ie pomagal đo&iel dobri stric. Mi pa pravimo sedaj s Hoffmannsthalom: »Federmann, delne Sttmden sind abgelaufen.« Če komisija ni slepa, moralo uriti grde stvari na dan in celo sramežljivi prijatelji jih ne bodo mogli zagovarjati.
— Vest o »bosanskih« uradnj-k& V.čerai je Dopisni ura4 dal li-
stom v objavo vest da bo cela vrsta bosanskih poštnih uradnikov premeščena v Slovenijo, zlasti v Maribor in Ljubljano. Vest, ki Je vzbudila v uradniških krogih, kakor je razumljivo, veliko pozornost, seveda ne odgovarja resnici. Nastala Je Iz tele notice beogradskih listov: »U ministarstvu pošta i telegrafa izradjen je veći ukaz o postavljenju poštansko-telegrafskih činovnika u Sloveniji. Največji razpored je u Mariboru i Ljubljani.« Pri prevzemanju notice ie dotični uradnik pač razumel, da gre za »bosanske« mesto »poštanske« činovnike.
— Novinarska vest. Glavno uredništvo >EdinostU v Trstu je prevzel goriški rojak dr. Engelbort Besednjak, doslej član uredništva iSloveneat v Ljubljani.
— Hrvatski žldte na Dunaju. Z Dunaja prihajajoči potniki pripovedujejo, da so se pojavili tamkal v zadnjem času zelo številni židje iz-Hrvatske, osobito iz Zagreba, ki trosijo vesti o razsulu naše države, kar je pričakovati v najkrajšem času ter se javno hvalijo, da moralno in gmotno podpirajo Radića, da se čim prej pri nas izvrši preobrat. Ko je te dni pripovedoval neki taki zagrebški krivonosec slične bajke radovednemu uradništvu v neki banki, je stopil k njemu neki gospod ter mu priložil gorko klofuto. Ko je Žid zahteval, da se nuu legitimira, se je hotel dotični gospod legitimirati kot dober Jugoslovan z drugo klofuto, a židovski junak Jo je hitro popihal, ne da bi te legitimacije počakal. Tako škodujejo ti židovski špekulanti, ki delajo prav mastne zaslužke pri nas, proti naši državi tudi v inozemstvu, hoteč 11 vzeti ugled. Vsakega takega obrekovalca in škodljivca naj bi zadela enaka kazen, kakor onega Žida v dunaiski banki.
— Zapeljana antanma komlsiia. Kakor se nam poroča iz Maribora, se je sobotne prireditve »Manner-gesangsvereina* udeležila tudi tukajšnja antantina razmejitvena komisija, katero so Nemci mistificirali s tem. da so ji zatrjevali, da gre tu za mednarodno prireditev.
— Šikaniranje naših ljudi. Tz Celja nam piše naš somišljenik: Za časa Avstrije je zgradilo v Celju društvo v Sloveniji obogatelih švabskih nacionalistov »Deutschee Haus«, ki je bilo na razpolago le avstrijskim patri jo tom. Po razsulu Avstrije je naša državna oblast rekvirirala poslopje, ki je bilo skoraj dve leti brez restavracije, dokler jo ni dobil v najem Srh MartinoviČ, ki so ga avstrijske oblasti imele v ječi vse do prevrata, G. MartinoviČ je prepotoval vso Evropo v svrho izpopolnitve svojega poklica ter je zelo okusno in elegantno uredil restavracijo v hotelu >Unionc Na žalost pa so se našli ljudje, katerim Srb MartinoviČ ni po volji in mu zato mečejo pod noge polena, kadar le morejo. Tako mu je na pr. stanovanjski urad rekviriraj kar 8 sob za mesečno najemnino 143 kron, dečim drugi niso bili tako močno prizadeti. Vprašanje je, kdo Je provzročil to ra vsak način krivično rekvizicijo?
— Olepšava mesta in južna železnica. Pred glavnim kolodvorom ima železnica vrt in cel kompleks sveta ograjen z navadnim lesenim plotom. Ti plotovi se v našem mestu ponavljajo, odkar je leta 1857. stekel prvi vlak v Trst. Marsikaj nemodernega je že zginilo Iz mestnih ulic, le južna železnica je postavljala pred in okoli Ljubljane vedno le lesene plote. Te plote bi pač lahko nadomestila s kako primernejšo ograjo, recimo: žičasto na betonski podlagi, da bi tuji ljudje takoj pri dohodu v mesto ne dobivali utiša, da so prišli v kako — zanlankano vas.
— Laški zidarji iz Furlanije in ne-odrešenih pokrajin bi kaj radi prišli zdaj na spomlad k nam zidat in delat! Poročajo sem, da jim sedaj v Italiji huda prede za zaslužek. Italija Farna jih ne more preživljati, pa bi radi k nam za kruhom. Delajo se jim skomino po onih tisočakih, ki so jih svojčas pri nas zaslužili in domu pošiljali. In zdaj hi ti zidarji radi delali v Jugoslaviji, kakor se čuje, za >polovieo ceneje«. Bliža se stavbna doba in zdi se, da bo naptalo tekmovanje žo tudi med delavci glede boljšega dela in manjše mozde.
— Pisemski promet s inozemstvom. Dosedaj veljavne tuzemske pisemske pristojbine v prometu z Avstrijo, Bolgarijo in Madžarsko se 31. januarja t. 1. ukinejo in veljajo od 1. februarja t. 1. dalje v pisemskem prometu ■ omenjenimi državami mednarodne pisemske pristojbine.
— Bankovcev do 20 dinarjev
(80 kron) že od sobote naprej ne sprejema nobena mariborska banka, ker le odklonila sprejem mariborska podružnica Narodne banke. Finančno ravnateljstvo fe sicer razglasilo, da so banke do nadaline odredbe primorane sprejemati te bankovce. Narodna banka pa je sprejem teh bankovcev zaradi številno krožecih fal-zifikatov odklonila. Prebivalstva se je vsled tega delstva lotila razumljiva razburjenost.
— Ponarejeni 20dinarski bankovci. Prihodnje številka »Uradnega Lista« bo priobčila objavo tukajšnje delegacije ministrstva financ o popisu ponarejenih 20dinarsikh bankovcev. Občinstvo se opozarja na ta popis in na kar rakterisiičaa zeake falti lik a to vw A
? — Udeležba lugoslovetiskih čast-| nlkov na prireditvi »Mannergesangs-j vereina« v Mariboru vzbuja vseobče ; ogorčenje. Rezervni častniki so vložili z ozirom na to. da so se udeležili te prireditve aktivni jugoslovenski častniki, na merodajnem mestu energičen protest.
— Opeharjeni Snoči so se z večernimi vlaki vračali besni in nezadovoljni številni »sejmarji^. ki so pridrveli na »semenj za kože«, katerega je kmetom natvezil »Domoljub«. Ogorčeni so bili, kajti vsakdo je moral nesti domov vse lisičje in kini je kože, čeprav si je zjutraj v fantaziji predstavljal »masten zaslužek«. — Ljubljanske ulice pa so res včeraj kazale neobičajen obraz. Na »Domo-ljubovoor reklamo za sejem s kožami so pridrveli iz vseh daljnih gorskih krajev mladi lovci, zanikani in divji lovci, eni z nahrbtniki, drugi pod pazduho razne kože. Drveli In podili so se po ljubljanskih ulicah kar v dolgih procesijah, povsod vprašujoč: »Kje je semeni za kože?« Vsak meščan jih fe debelo gledal. Videč, da so potegnjeni, so začeli kar po ulicah ponujati svoje kože, toda bile so slabe kupčiie. Oškodovani so bili Dri stvari zlasti prekupci, ki so na » Doni oljubovo« vest že več tednov po vsi deželi kupovali in drago plačevali lisici" in druge kože.
— Iz Prekmurja se nam piše: V notici, ki smo jo vam poslali v objavo glede razpisanih notarskih mest, seveda ni tangiran g. Anton Koder, notarski namestnik v Murski Soboti, ki ie pri nas spiošno spoštovan in znan kot odličen delavec na kulturnem in političnem polju.
— Grozen zločin v Tržiču na Gorenjskem. V samotni in mali vasi. v Hudem nad Tržičein so odkrili grozen roparski zločin. Zelo premožna in petična posestnica vdova Jcra F a j f a r je 14. t. m. kar nenadoma izginila. Domačini, sorodniki in orožniki so se zaman trudili, da bi io izsledili. Skoro vsaka sled, kam naj bi bila šla, je bila povsem zabrisana. Dne 20. t. m. se je posrečilo orožniku S. čuferju, da jo je našel v kleti — mrtvo zakopano. Imela je prerezan vrat. Iz vseh znakov in okolnosti je postalo jasno, da je Jera postala žrtev težkega roparskega umora, zlasti ko niso našli v hiši absolutno nobenega denarja. Kot storilec je bil aretiran čevljar Josip Zupan, ki se je one dni zelo sumljivo obnašal.
— Aretacija nevarne tatice. Brezposelna šivilja, 191etna Marija Ostrin, se na zvit način zna prikrasti na domove, kjer potem odnaša razne stvari ter takoj zbeži v Logatec. Bila je sedaj aretirana, ker je v decembru lanskega leta ukradla Angeli Bremce v Št. Vidu nad Ljubljano veliko razne zlatnine za 15.000 K v zahvalo, ker so ji dali prenočišče. Na policiji je bila ogorčena: »Kaj? Jaz da sem MariJa Ostrin— »Kako se pa zovete?« — »Prosim, jaz sem poštena žeiezničarjeva žena — Marija Ogrinc iz Logatca!« — »Mhm!« — »Seveda. Niti ne vem, kje je Šent Vid!« Izdajala se je tudi za Mirni Peinerjevo.
— GoTiuma. Aretiran je bil Valentin Cescut. zidar iz Sov od en j. Goriško, ker je že pred letom dni ogoljufal trgovca Frana Medico, lastnika ljubljanske tvrdke Medica in drug. za 600 lir ped pretvezo, da mu jih dolguie njegov kompanjon.
— Umrla je včeraj v Mariboru Goričanka učitelja An tonila Ema Batič v 25. letu. N. v m. p.!
Rfpcrtoir narodnega gledališka v Ljuhliani.
Drama: Torek, 25. januarja- Zaorto. Sreda. 2o\ januarja:   Cvre k za pe*Tjo. Red D.
Četrtek. 27. Januarja: Sen kresno noti.
v opernem gledališču, ob dramskih
cena. Red A.
Opera: Torek, 25. inn.: To-ra. red B. Sreda, 26. jan.- Fra Diavoto, red E. Četrtek.   27. jan.:    Sen kresno nori.
dramska predstava, rod A.
— Koncert »Glasbene Matice«. Snočni koncert »Glasbene Matice« je uspel sijano. Pevski zbor je vsestransko kazal iste vrline, kakor smo jih bili vajeni pri niem onazovati skozi desetletja njegovega obstoja. Ravnu tako je g. Niko Štritof vreden prejemnik in naslednik tradicij zaslužnega bivšega pe-vovodje ravnatelja g. H ubada. Obšir-neiše poročilo o koncertu prinesemo jutri.
— Slovenska revija. V kratkem prične v LJubliani izhajati revija »N j i-va«. Izhajala bo vsakih 14 dni na 24 straneh. Celoletna naročnina bo 120 K. Urejeval bo »Njivo« dr. Vladimir Knaflič.____________
~gto%*»i strni.
— Sokol Vič naznanja, da ie umrl brat Franc G a r a f o 1 j. Brati e in sestre poživljamo, da se zanesli ivo udeleže pogreba: bratie v kroju. Zbirališče jutri 26. t m. ob 4. v Sokolskem domu iia.Viču.
— Sokol I. Sestanek članstva za
določitev kandidatne liste za društveni redni občni zbor se vrši dne 27. t. m. ob 20. zvečer v društvenem lokalu trg Tabor. Vabi odbor. (k)
— Redni občni zbor Sokola I. se vrši dne 30. t. m. ob 9. dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma. Z oživim na važnost tega občnega zbora, kjer se bo sklepalo o zelo dalekosežnih predugih in delu v letošnjem letu vabi na obilno udeležbo odbor. (k)
— IX. redni občni zbor  Sokola II v Ljubljani se vrši v nedeljo.   30. t m, točno ob 9. dopoldne v društvenih prostorih v realki z običajnim sporedom. Bratje in sestre, pridite polnoštevilno.
— Društvo za zgradbo sokolskega doma Sokol II. ima svoj redna občni zbor dne 30. januarja t. 1. v društveni sobi na Realki ln to eno uro pred občnim zborom Sokola II. Pridite točno in vsi. Posebna vabila se ne razpošiljajo.
OriiHfusns tsssSI In 9srirgJift£2.
— Kurz poljskega jezika prireja vsako soboto zveOer ob 6. v II. državni gimnaziji, I. nadstr. »Društvo prijateljev poljskega naroda. Vodi dr. V. Mole.
— Podnfleir^ko podporno društvo,
podružnica Ljubljana, priredi dn^ 29. jau. 11*21 v vol. dvorani hotel* 1 ni<>n, r vseh poatr i.-kih pfostorib J-akor tudi restavraciji Istega hotela »Pl *ni ve-ceri pod pokrovitelja tvom nManta dimvSKe divizij?*© oblasti aeg. suljutanta N.i V. kralj g. Gjorgja Dokića. Svir.i | rak. divizijske oblasti pod paebntn vodr Mvom kapelnika g. dr. C - ITstDp Bina t* dinarjev. Cisti de bidei .i' namenjen podporam včl \njr-nim. Oblaka poljubna. Ker je vstop k prireditvi do-voljen samo vabljenim in fe Khko nu> aoda, da jo društvo v obilioi »iola. požalilo tega ali onega vabiti, naj fo blago* voli pravočasne prijaviti na na »lov na* rodnika BlanA, arhiva dravdke divizijske oblasti. k
— Fantovski ples prirede fantje šentjakobske soseske v torek. 1. februarja v veliki in mali dvorani Mestnega doma v prid šentjakobski napredni knjižnici In vabiio nanj vse šentiakobske fante in dekleta kakor tudi fante in dekleta drugin sesesk. Igra muzika Dravske divizije, za originali Mtl io izborno preskrbljeno. Vstopnina za Člane društva v predprodaii v kn izniči zvečer o4 sobote nanrci 10 K. pri blagajni v Mestnem domu za vsakogar 20 K. PrcpL. ila se sprejemajo. (k)
a.
i« \
DR. KOROŠEC PRI PAŠIČU IN PROTIČU. -—d Beograd, 24. jan. Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je bil pozvan na razgovor k ministrskemu predsedniku Pašiču. s katerim je več časa konferiral o trenot-nem položaju v državi. Sestal se ie tudi s poslancem Stojanom Protičem, s katerim se je tudi dalj Časa razgo-varjal.
PROTIC NE PRISEŽE. —d Beograd 24. jan. V krogih, ki so blizu g. Protiča, se čuje. da Protič ne bo prisegel in da hoče položiti svoj poslaniški mandat. »Nai-več zanima parlamentarne kroge, kako bi Protičeva eventualna ostavka učinkovala v radikalnem klubu. Iz razgovorov' z dobro poučenimi osebami se doznava, da Protič ne mara, da bi zaradi tega v radikalnem klubu prišlo do razkola.
BORBA PROTI KOMUNISTOM.
— d Beograd, 24. jan. Policija je aretirala mnogo sumljivih oseb. ki so delale propagando za komunizem. Med njimi je bilo več ruskih beguncev ter dva romunska podanika, ki sta bila odposlana iz Moskve z naročili za jugoslovenske komuniste. Pri njih so našli ključ tajne radio-brzojavne zveze med Romunsko in Moskvo. Največ odkritij o komunistih je bilo doslej v Bosni. Odkrili so v Bosni tudi ključ za njihove brzojavne šifre.
mmm% pora
ŠKODLJIVCI DRŽAVE. —d Sarajevo, 24. Jan. Danes se je vršila razprava proti Olircnsteima, Oštricu in dr., večino.na Zidom, ki so obtoženi, da so s irikrivaiicm velike množine starih čevljev ocu-ijuiaJ] ravnateljstvo vojnega plcnft. Pri preiskavanju se ie dogn?lo. državo oškodovali za približi *0 tfcoČ kron. Obsoieni so bili vsak na šest mesecev gtpora ln na 30.00A kron globa
PREDSEDNIK  SKOPELJSKE Oft-ĆINE.
•—d Skoplle. 24. ten. Ki ponovnih občinskih volitvah ie bil s \W$ glasovi izvoljen za predsednika občine Aleksander Bukvžč. nx>siler soo~ razumne liste med radikale!, demrv kratl in muslimani. Delavska Ifsta Korte Stefanoviča le dobila 8*7 srla-sov.
ZA SAMOODLOČBO RHSIJE. —d Berlin, 24. jan. »Deutsche Allgemeine Zeitumr« poroča iz New. Yorka: \VPsrn je tajništvu zveze narodov poslal noto. v kateri prosi velesile, na i dajo jamstva za to. da se Rusija zavaruje pred vo!a5kim| napadi da se preprečijo nove vojna Velesile nai priznaio pravico do samoodločbe Rusije. WQsofi ponuja v©> Iesilam, nai se odnošlje preišnP ameriški poslanik v Carigradu Monrera« thau v Rusijo, ki nai bi tam uvedel primerna podajanja, ako bi bile vela* sile s tem zadovoljna
i
GosRfiJifgirske nest!«
—g Gospodarski svet (Privredni savet) je sklican na plenarno sejo za dan 3. februarja t. 1. v Beograd. Dnevni rod je sledeč: 1. Predlog ministrstva za trgovino in industrijo o izmeni in dopolnitvi našo carinske tarifo. 2. Poročilo ministrstva trgovine o trgovinski pogodbah. 3. Poročilo ministrstva za saobraćaj o prometnih prilikah. 4. Pred! o ti
—g Vprašanje premoga. Dunajsko
poročilo ve povedati, da je na Francoskem premoga v Izobilju. Lastna produkcija je dosegla mirovno stopnjo, dobivajo pa še nemški premog. Položaj je tak. da ne rabijo več angleškega premoga. Založeni so tudi dobro s polnovrednim premogom. Tudi na Angleškem je dovolj premoga. Amerika je močno dvignila svojo produkcijo in ne rabi več mnogo angleškega premoga. Iz Anglije se celo poroča, da v nekaterih krajih omejueio prcmogokopne obrata Poročilo pravi: Dejstvo je, da so luke polne premoga. Kot naravna posledica velikih ponudb je močno padanie premogovih cen na svetovnem trgu. Amerikanski premog, ki je stal loco Trst 36 dolarjev, je bil dne 22. januarja t. 1. ponujan v Trstu po 12 dolarjev. Računajo s tem. da bodo cene dalje padale. Vse to potrjuje vesti, ki so jih nam prinesli tuji trgovci že pred 3 tedni, da se nt zapadu računa vobče s tem, da bo najposlei v poldrugem letu sploh nremagana kriza v premogu. Želeti bi bilo, da pride do tega v interesu konzumenta in pa naše industrije, ki je morala za pretirane cene jemati in plačevati dolgo Časa tudi blago, ki je bilo le še po imenu nremog.
—g Savez fabrika šećera (sladkorja) kraljevine SHS. u Beogradu vršit će od sada prodaiu šećera domačih fabrika i te hkliučivo trgovcima (grosi-stima) kolonijalne robe i industriiskim preduzećlma, koja prerndjufu šećer. LTpozoravaju se kupci da se obrate neposredno gemiem Savezu Kralja Petra ulica br. 30/32, koja daje sva potrebna obaveštenja.
Borza.
—d Zagreb, 24. ianuarja. Devize: Berlin 2.32—237, Italiia 525—52a London 54*—550, Newyork 144—145, Pariz 970—i ono. Praga 188—1% Švica 2300 do 2325. Dunaj 22.40—22.90. Valute: Ameriški dolarji 140—142, avstrijske krone 27—0, bolgarski levi 150—0. carski fublil 0—70. češkoslovaške krone t), angleški funti 0—560, francoski ftanki 920—950. napoleondori 475—433.
. nemške marke 220—224, romunski leH 194—196, italijanske Ure r 10—515.
— d Dunaj. 24. jan. Borza. Devize. Zagreb 415—419. Berlin 1012-1018, Budimpešta 116—118, Bukarešta 8.TX London 2400—2420, Milan 2240-^2604 Pariz 4370—4410. Praga 797—803, Sofija 767.50—777.50. Varšava 75—77, Ctt-rih 9835—9^5 jNewyork 634—638. Amsterdam 20.350—20.450. Valuta Novi jugoslovenski din:ir;i 1660—1690, fra!* coski franki 4350—4390. češkoslovaške krone 800—806. madžarske krore 118 do 120. romunski leji 820—330. bolgarski levi 760—770. Italijanske lire 2225 do 2245. nemške marke 1012—1018. poljske marke 82.50—84.50. angleški funti 2390—2400. carski rubljl 317-^32* ameriški dolarji 628—^2.
— d Curih, 24. januarja. Devize: Berlin 10.62V,, Holandiia 212. Newyork 635 60. London 24.09, Pariz 44.50. Mila« 23, Bruselj 46.75. Kodanj 127.50. Stock-holm 138.25. Kristljanija 123. Madrid 85.75, Buenos Aires 222.50. Praga 8.45. Varšava 0.85, Zagreb 4.^0, Budimpešte 1.17%, Bukarešta 8.40. Dunaj 1.70. avstrijske z^osane krone 1.
V}
Izbila se je v nedeljo roČnK torbica ob 9. uri od stolne cerkve do obrtne šole. Odda naj se v upravni* štvu »SHv. Naroda«,
— Izgubljena jo bila v soboto. 2J# januarja na obrtniškem plesu zlata zapestnica. Oseba, katera io ic našla. Je znana, naj jo prinere k upravi »Slov. Naroda«, da se izogne sitnostim.
-——— ■
G*mi urednik: Rasto Piistoslcrj^ek.
Odgovoriti nrefJuiks flr?i<ipr V o d o n>.
Ste preveč občutliivl za mrzli
zrak? Vsakovrstne bolečine se takoi pojavljajo? Slabost? Oj, kako t« ttblažufelo bolečine in dtriujelo * I > masaže I Fellerievim nravim Elza-fluidom! o" dvojnatih ali 2 veliki špe-» cijalnl steklenici 42 K. Državna trošarina posebej.
Potrebovali bi odva?s*oče. ?cto-đec okren^u'oČc sredstvo? PoslttžU te se le Fellerievih pravih EIza-kro-» glic! 6 škatljic 18 K. — Omot in poštnina posebej, a naiceneie. Eveen V. f^l'or. Stublca donla. Elzatr* gt. '•IS. Hrvatska. E.
4» stran.
»SLOVENSKI NAROD*, dne 26. januarja 1921.
20. Štev.
- —^
Ds*ag$; Seseliak
Anoncnl savad
Ij«M]in* Cankarje™ c. 5.
Oglasni *ćđs3ek sprejema ogia*e vseh mt v vseh listih v tu in inozemstvu. Proranmf. nasveti, orotavt zastoi). N  H vsestransko obsežne Bgoonosti Oskrbi fcli^e. Dopisuje    vseh jezikih.
in prvovrstna vilanjska rdeča vina, stara in nova, nudim po najuižjih dnevnih cen3h. Posodim sode; sprejmem dobro vpeljane zastopnike
Viljem Sshuth,
vinogradnik, Vi9lany.
Kupim hišo z
s
najmanj 5 sob, v bližnji okolici Ljubljana odnosno stavbeno parcelo v Ljubi iani. Pojasn la daje An on ta i inf. zarod Drago Be3e!jak, Liabijais.   Cankarjevo nabr.5. 511
Prodajo se
gramofonske ploske po 60 K komad Vprala se Hranilnična cesta 5tev. 10 Piller.
Ml
Proda se
ceno kratek z lepo kožuhovino podložen usnjat suknjič. Poizve se v trgovini Zupane, Lancovo 32, pri Radovljici. 599
večjo r«si racijo ali kavarno v Sloveniji vzamem talioj v nafeni. Anoacni Inf. zavod Drago Be-aeifak, LJu^Mana, Caa<&arjava nabr. 5. 512
Ai*nanah izide v krasni obliki in okusni Udaji in bo za vse kroge kot vodilna Unpga po Jngoslavlft z ozirom na posanek in razvoj, ustroj in industrijski in trgovski razvoj kraljevine. Glav-«0 uredništvo v Sfovem 32ft« je poverilo zastopstvo za Slove-■ij« (■ Dalmacijo tvrdki Drugo Baselfak* Asoo. in Inl. zavod Miibljaaa, Cankarjevo nabr« S, ki prevzema lzkltaćao vsa naročila in plačila 2a knjigo in oglase. Almanah bo tiskan v 4 jezlkib in več tisoč izvodih. Knjigo in oglasovanje v njej toolo priporoča: Glarro nrelnlSrro Almanaha Kraljevina 8. H. S. 1931
Nori srd
i
1
z lepo \\Vta, gospod* poslopjem, novo sortiranim vinogradom, ssoortosnikoni > travniki in gozdom z vsem! potrebščinam: za neodvisno gospodarstvo, se pod jako ngođnlai kupnimi in plačilnimi rogojl radi izselitve takoj proda! Informacije da Anon. in inform. zavod DRAGO BHSELJAK, Ljubljana, Cankarjevo nab.r. <x
kcnzurnne in crkvene sveče lekarnškl vosek, kadilo itd. nudi najceneje
Prva fassslovanska mlina in m-Um m Pa*?! Imm, LIuj Sasa-E
0 HP motor
::a sesalni plin (Saug^asmotor) eaovtmi generatorjem za 7/C00*— K prodam [ikoj. Obrat 3 krmt ceneje kot lokomo bila, ca 140— K dnevno. Naicenejši obrat AMEL1N, Irinjskega cesta 6 (pls-sme!.-* vpraiaaia.) 501
Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvomic:
nudim elektrotehnični materijal, betonsko železo, različen železni materija! 'n motorje. Zahtevajte ponudbe
Gjcrgls Grujić
BttjraS, jaffletina ul 15.
Proda se londauer
in brek z 12 sedeži. Naslov pove upav-niltvo Slov. Naroda. r,on
Kuharica, CaaJn.,pk°oi
spreime. Ravnotam se sprejme tudi služkinja za vsa hišna deU proti d m plači. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 605
Proda se usodno
kompletna oprava, lepa. e!e^dt,tn*i nova, iz trdega lesa pri mi arju Irana Aadiftvicu, Gosposvetska e. 13, Kolizel pritličje. 607
Uradnica mmn
v Ljubljani, Prešernova nI. t«. 9
sprejme već gosp dičen iz rne-čansl. b krogov, ki bi se žele'« izuriti v kuhmj-stvu. 597
Proda se dober Klavir
{Stutzf U\el) in violina. Naslov pove uprava slov. Naroda. 612
Proti dobri nagradi
isce viSji bančni uradnik boljšo in čisto •obo. Ponudbe pod .čisto 585' na upravo Slov. Naroda. 5&5
Špecerijska oprana,
cela, Ae  skoraj  nova se takoj proda Ceno pove J. Kolčne, Medvode. 5H6
Prodaše čevljarski sini
Singer (eilmder) in moško kolo. Spod. ŠiŠKa, Knezova  ulica 235, III. naestr.
592
lIjeStoanadložataffciTjaO
sa duljoin prakso« za BahKock-Wi!kox kot ove traži za nastu i za ođm >h .Tvorn'ca tmina d. d. u SisVu". ^onude sa prepisima svjedodžba i naznakom nvjeta imadu se slali n;* uprava gorn e tvornice. 576
Mm miiM pouk
slovenščin-* in nem5čine ter osta'ih šolskih prt ii^etov. Ponudbe pod .Pouk 5**4*   oi upravo  Slov. Naroda.
Drago Seseliak
Anemoni zavod iJBđljiaa, Cankarjevo nabr. &
Kakir?RtH>n>daltil edielafc oskrbuje kupce, prodajalce, sakupojemalce za Ms t, posestra. tvrarie. žage, mltas ki dr. Provizijsko posredovanje izključeno. Le v lastnem a bon ementu. Naročnina po obsegu reklame.
Olji snii « bi hpo in im kapi
z nakupom tvornice in zemljišča v a - ni Ljubljane z lepim  vrtom.    Potrebna  gotovina  pol  milijona kron.
Natančneje pod „500.000 582" na upravr:s'--\o „Sloven. N3rodafI.
Prta ia edlsa izUovahia ste 2 rdi! o u teedercev)
600
iste se prevajalec
Is ruSčine v srbščino ali hrvaščino (za zgodovinske stvari). Naslov: $ent-setrska vojašnica, sodil oddelek, soba st. 82, »d 9-11 In 8—5 are. 608
Gospodično začetnica
išče slui.be kot pisarniška moč. ene tudi na deželo. Je fjd« Izurjena Šivilja. Naslov pove upravniltvo SJovenskeea Naroča. t>0&
Prage (Suelarle)
bukove, borove, vsako mno?ino kupi r>o najv sji ceni Fr Shrbec trgovec i lesom Miiioiičata c 8. I. aadstr 595
Modistinja
starejša, zanesljiva, ki bi vodila vso obrt, se sprejme. Ponudbe pod „Spretna/598* na upravništvo Slovenskega Naroda.
Švčjiin obrekoialcei r Za^lo on Sari!
Podpisani poživljam vse tiste delavee, naj mi očitno dokažejo, da sem med delavsko stavko proti komunistom uganjal poli:lko in hinavsčino. Ako pa mi na morejo tega dokazati, jih imenujem nesramne lažnjivce.
Zagorje ob Savi, dne 23. prosinca 1921.
JosJp Zupančič,
578
rudar.
D»sveska «®st^ ©j II.
Priporoča najnovejše kroje in pasove, ki povzroče vitko in gibčno postavo. Opravlja tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela. izdeluje poprsnike (Busenhalter), steznike za boke (HCLftenforrner), ravnodržce. Poprsniki vedno na razpolago. Popravila se hvaležno sprejemajo in točno izvršujejo. 1 .=  Cene solidne.
Naročite takoj
mm ZAVOD
v anem glavnih mest Jugoslavije Ssča
ki naj bode Jujjosloven in to Srbin, Hrvat aH Slovenec ter popolno vešč in vajen trgovskih poslov ter da ima nekaj praKSe fa<H v bančnih posiih. ker se eavod bavi z blagovnim oddelkom aa veliko. Ponudbe s imrriculuni vitae pod šifro ffBankd?rektep 1326" na Blocknerov anončni zavod Zagreb, Jnrjevska ul. 31.
i hvala.
Za vse izraze sočutja, za darovano cvetje in za pogrebno vdeležbo povodom 5mrti mojega dobrega soproga, oziroma brata, svaka in strica, gospoda
plsnmlak^ga ravnate i? l:nb!faa*h? predilsit^
izrekamo najiskrenejšo zahvalo.
Lloblfana, 24. jaa. 1921.
Je sipina raseveo roj. Mirt, soproga. Rodbine: Dabnvec, Rova6t6. Lebsr la Repo*a.
ubli
Zvon
ietnik 1921
Ljubljanski Zvon je najstarejši in najboljši slovenski leposlovni mesečnik. Novi letnik je bogato založen s celo vrsto povesti in člankov, ki bodo zanimali vsakogar. ===== Izide v novi opremi. Celoletna naročnina znaša 180 K, polletna 90 K, četrtletna 46 K.
Naročnina se pošilja na Upravništvo ^Ljubljanskega Zvona", Ljubljana,  Sodna ulica 6. 591
radii! flipd!
Velika partija stofastih oblek nemškega izdelka. Izredno ceno. Vzorce predložim tekom tedna. Interesnnti naj blagovolijo poslati ovoj naslov na upravništvo Slovenskega Naroda pod „Redka priložnost". 583
Tvornica keksov, srepecenca, obiatov in vajrijnov
I3f=
31
j .... rfw
Wc*f cva vrcnepsrtia (V^rbncd) loVomoIiila s kondenzacijo 300 385 PS;
atftaiOVft yro66paraa (V^rbuail) lokomobfla s kondenzacijo 220-300 PS;
Velik vo4ohraraiii kotel 8 pregrevaleem 200 qra, točno pod jamstvom za neoporečno obratno sposobnost; dalje
noior na surovo olje 30 PS, fabrikat Bolinder; generator na vrtilni tok Bergmann, 80 K V A 220 voltov; S motor]! na vrttlni tok 30 PS, 500 voltov;
vrtilnega toka velikonapetnoatni transformator 92.* K W 3150/3075, 3000/390, 225 voltov, 150 obratov, tudi točno dobavno.
rudar Fischer,
Vli&n III, Fasangasse 38.
Brzojavi: LokomebiUiseher Wlen. 590
a
Rsgs^k^ Slatina
prlporoHa avoja fine iasfe^ke.
V?em onim. ki so ob priliki prebridke smrti našega Ijnb-Ijenega očets, bratd in strica
£eollarsksga majsita
čatili z nam;, ki so ga spremili na njegovi radnji poti, dalje pevskem zboru za ganljive žal« stinke, čevljarski radrugi zi obilno udeležbo njenih čl?nov In vsem tovarišem m znancem, k' so preskibeli za tako veličasten sprevod Izrekamo prearčno zahvalo.
V Liublfanl, dne 21. januarja 1921.
Žalnfočl ostali.
Proda se
krasna oprava za spalno sobo. Oprava je iz medi ter obstoji iz ene postelje, umivalnika, nočne in toaletne mizice, mize in stolov ter iz dveh omar, od katerih ima ena veliko zrcalo. — Dalje se proda tudi omara za knjige, plačilna miza (Zahltisch), kovček za potnike, velika stelaža za prodajalno in r>93
n\\h Mtm, sonolnonis nova tt^iina
(aAdlersflagel* Štev. 3 predvojno blago.) — Natančne podatke daje 4rgovina s papirjem Mat. Gerber v Ljubljani, KongTesni trg si. 4.
Mija realitet b Stajertiem Sili.
Krasna trgovska hiša v Mariboru, manul. in konfek., vel. promet, lepo stanovanje. Hotel in restavracija, 30 sob, velika hiša, velik inventar, priv. stanovanje v Celju. Mlin, žaga, preša za olje, stan. hiša, hiša za gostilno, poslopje, 5 oral zemlje, vodna in parna moč. Nov mlin, vodna moč 30 HP, moderna, na Kranjskem. Tovarna za kp*4o kaolin-triple, vodna sila in lepi vila, 8 sob, konfort, pohištvo, pri Celju. Graščine, mala in velika posestva, gostilne, trgovine, tovarne, hiše, vile posr, K. Breznik Celje, Dolgo polje 3.
572
St. 179. 53$
Dražbeni oklic
Dne 19« svečana 1921 ob pol 12. ari dopoldne se vrši v miinn neata fIo6ev]e v Kotovja Štev. 99 prostovoljna dražba mlinske priprave, (5 mlinskih kamenov, obod itd.) s tem pogojem, da ima vsak ponudnik svoj največji ponndek Ukoi plačati.
Mestni občinski urad vKofevju
dne 19. jan. 1921.
Zdraviliška In sanatorii
Tobelbad
(ori Gradou)
naznanja s tem svojim cenj. gostom, da je pojasnjevalnica na Dunaju I., Lothringerstr. 3 opuščena ln preložena na Dunaj (Wlen) Ui., Schrottgasse 9, Parterre llnks No 4, kjer ae vsak dan od 3.-6. pop. dajo pojasnila o zdravilišču In sanatoriju Tobelbad- 587 A fr*4 Sch-sll lastnik zdravilišča Tobelbad.
JAK
Podružnice:
Split, Ceioveo, Trst, Sarajevo, Gorica, Celje, Maribor, Bo-rovlje, Ptuj, Brežice.
mama mxssssMssssxsM^sxm
LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 2. n Delniška giavnica
se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. 0     k 50,000.000.
Prodaja srečke razredne loterije.        ERezervni »wadi
Telef. štev. 261 in 413. Brzojavni naslov: „Banka". Ljubljana, fcj 45,000 000