Poštnina plačana ▼ 2o*ovInL Leto IX. sw. ZB1. I UuDlionL v loreb 13. mtnto 1421 Cena Din 1* Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2__Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Upravnlštvo: Knaflova ulica Št 5, pritličje. — Telefon 2304. _ Odločitev se vedno bolj približuje Vlada namerava baje preprečiti izenačenje davkov. — Ljuba Da vido vi ć pripravlja teren za koncentracijsko vlado. — G. Vukičević se ni hotel sestati z Aco Stano je vicem Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Beograd, 12. decembra. Radi odsotnosti večine narodnih poslancev je bilo včeraj v Beogradu popolno politično zatišje. Ministrski predsednik g. Vukičević se je mudil na lovu v Vin-kovcih in se je vrnil šele danes zjutraj. Skupščinski odbori se sestanejo večinoma že danes popoldne. Dopoldne je zasedal v Narodni skupščini samo davčni odbor, ki je razpravo o neposrednih davkih pospešil. Zlasti opozicija si prizadeva, da bi bil ta zakon v odboru sprejet še tekom tega tedna tako, da bi lahko razpravljala Narodna skupščina o njem še pred proračunsko debato. Zatrjuje se, da namerava v'ada zakonski predlog o davkih po zaključeni razpravi umakniti in predlagati razne nove spremembe. Znano je namreč, da se srbijanski poslanci zelo protivijo uvedbi davka na skupne dohodke in se zatrjuje, da hoče vlada ta davek popolnoma eliminirati. Opozicija je odločena, da se tej nameri z vsemi sredstvi upre in izvaja, če treba, tudi obstrukcijo. S tem bi namreč izenačenje davčnih bremen ostalo iluzorno. Veliko zanimanje vlada za sejo ra-dikalskega kluba, ki je sklicana za četrtek. Zatrjuje se. da bo g. Vukičević na tej seji na pritisk radikalskih nezado-voljnežev končno vendarle podal poročilo o političnem položaju. V zvezi s tem se živahno komentira sobotni dolgotrajni sestanek med g. Ljubo Davido-vičem in Mišo Trifunovičem, ki je eden glavnih voditeljev radikalskih nezado-voljnežev. Ker se bo vršila dan poprej seja demokratskega kluba, na katero so nujno pozvani vsi poslanci z motivacijo, da gre za izredno važne zadeve, se splošno domneva, da sta sestanka obeh klubov v neposredni zvezi in da gre za znano akcijo g. Ljube Da-vidoviča za sestavo koncentracijske vlade. O sestanku med gg. Davidovi-ćem in Trifunovičem sicer niso znane nikake podrobnosti, a v dobro informiranih krogih se zatrjuje, da je g. Davi-dovič preko Miše Trifunoviča obvestil radikalske nezadovoljneže o svoji akciji, da lahko zavzamejo na seji radikal-skega kluba, ki bo moral o tem razpravljati, svoje stališče. V poltičnih krogih se govori, da bo ta seja merodajna za nadaljni razvoj notranjepolitične situacije. Ne izključuje se možnost, da bo izrečena g. Vukiče-viču v radikalskem klubu nezaupnica in da bodo radikalski nezadovoljneži, ki so v večini, zahtevali takojšnjo demisijo vlade. V vladnih krogih je opažati naraščajočo nervoznost. Četudi kaže Vukičevi-čeva okolica na zunaj hladnokrvnost se vrše za kulisami živahna posvetovanja, kako najti izhod iz te mučne situacije. Posebno zamei"d vladni radikali g. Davidoviču, da daje potuho radikal-skim nezadovoljnežem in jim daje moralno oporo za borbo proti Vukičeviče-vemu režimu. Zatrjuje se, da je prišlo v vladi radi tega do velikih nesoglasij in da je baš temu v prvi vrsti pripisovati, da g. Vukičević ni izpolnil obljub, ki jih je svoječasno dal demokratskim ministrom. Zanimivo je. da se v radikalskih krogih zatrjuje, da se g. Vukičević v zadnjem času dosledno izogiblje vsakega stika z radikalskimi nezadovoljneži. Včeraj popoldne je dospel v vladno predsedstvo g. Aca Stano je vič, da bi se sestal z g. Vukičevićem. Šel ie v predsedstvo vlade, pa je zvedel, da g. Vu-kičevića sploh ni v Beogradu. Zelo nezadovoljen se je takoj nato vrnil v radikalski klub. Radikali zatrjujejo, da je bil ta sestanek prvotno dogovorjen, da pa je g. Vukičević brez obvestila odšel na lov. Narodna skupščina se sestane v sredo ob 9. dopoldne. Po dosedanjih dispozicijah pridejo na dnevni red samo volitve odborov za zakon o centralni upravi, nadalje za zakon o nošenju orožja in zakon o državljanstvu. Drugega gradiva vlada doslej ni predložila. Komunistična revolucija na Kitajskem Včeraj je izbruhnila v Hong-Kongu državljanska vojna. — Revolucionarji gospodarji položaja. — Komunisti plenijo in more prebivalstvo. — Hong - Kong, 12. decembra. Včeraj je I ruhnila v mestu krvava državljanska izb vojna. Diktator Kantona je namreč odredil, naj se Čete razorožijo, ker je domneval, da simpatizirajo s pristaši bivšega mestnega poveljnika Ličajsuna. Vojaštvo pa se je razorožitvi uprlo, na kar ie prišlo v mestu do krvavih spopadov. Ogorčenemu vojaštvu se je kmalu nato pridružilo tudi delavstvo, ki je proglasilo generalno stavko, tako da je ves železniški in pomorski promet ustavljen. Uporniške čete in oborožene množice civilnega prebivalstva so se .nato zabarikadirale v glavnih ulicah in po daljši borbi pognale vladne čete v beg. Podivjana množica ie začela proti večeTU rcpati trgovine in privatna stanovanja ter je zažgala najlepši del mesta, kjer so prebivali bogataši. Imoviteši sloji v paničnem begu zapuščajo mesto. Angleški parnik, ki je danes zjutraj prispel v Hong - Kong, je pripeljal s seboj nad 2000 beguncev. Položaj v Kantonu je zelo resen. Vse telefonske in brzojavne zveze so pretrgane. Glasom zadnjih poročil so revolucionarji zasedli vsa javna poslopja in proglasili liudovlado. Osrednjo kitajsko banko so množice popolnoma oplenile. — Hongkong, 12. decembra. Po oficijelnih poročilih vlaga v Kantonu popolna anarhija in je mesto brez vsake vlade. Častniki so zbežali v Honan in prepustili Kanton rdečim četam. V mestu je 20.000 oboroženih komunistov razorožilo policijo in pleni in mori po mestu brez usmiljenja. — Šanghaj, 12. decembra. General Cang-kajšek je pri prevzemu poveljstva kitajskih nacionalističnih čet izjavil, da bo prva njegova ksrb ujediniti Kitajsko, organizirati stabilno kitajsko vlado in pričeti boj proti Čangčolinu. Končno je Čangkajšek izjavil, da bo kitajska nacionalistična vlada prekinila diplomatske odnošaje z Rusijo in zaprla ruske konzulate, ako sovjetska vlada ne preneha z intrigami proti kitajski nacionalistični vladi. NOV CIGARETNI PAPIR — Beograd, 12. dec. Monopolna ««pra> ▼a je sklenila, da umakne s 1. januarjem prihodnjega leta bandolirani cigaretni papir v zvezkih 0.50, 0.80 in 0.90 Din. Mesto tega pride v promet posebna vrsta cigaretnega papirja v zvezkih po 1 in 1.50 Din. Stare vrste cigaretnega papirja se bodo smele prodajati najdalje do 30 junija, po tem roku pa se bodo smatrale za tihotapsko blago. Italijanske pripovedke _ Rim, 12. dec. V daljšem članku se »Giornale d* Italia« neča z umorom Cena bega v Pragi in ga spravlja na čuden način v zvezo s poskušenim atentatom proti bivšemu albanskemu ministrskemu predsedniku Verlazziiu v Tirani. Namenoma pozablja pri tem, da ie bil Cena beg pisatelj Jugoslavije, in namiguje, da je bil njegov umor pripravlien v Beogradu. Pravi, da bo praSd ptoom osvettt nraso teuA točk glede vmešavanja Jugoslavije v albanske notranje zadeve. Ob zaključku ponavlja list stari refren o dozdevni nevarnosti, ki preti Albaniji od strani Jugoslavije. Svojo trditev utemeljuje s citati iz članka, ki ga je objavil neki list, ki izhaja v Skoplju in v katerem :e rečeno, da je jugoslovenska voiska pripravljena v slučaju potreba zasaditi svoio trobojnico na ozidie Drača. V »po'asnMo svojim Čita-teliem< dodala »Giornale d' Ttalia«, c»a je Skoplje »pokrajina, kjer se Bolgari in Albanci že dve leti trpinčijo in kolie:o v zi a-menju srbske demokratične doktrine« MEDNARODNA KONFERENCA ZA ZRAKOPLOVSTVO — Newyork, 12. decembra. Na predlog ameriškega predsednika Coolidgea, naj bi te sklicala prihodnje leto v Washingtonu mednarodna konferenca za civilno zrakoplov stvo. Istočasno bi se vršila zrakoplovna raz- Pred najetjem velikega posojila v Franciji Francija nam bo odstopila nemške reparacije v višini 200 milijonov mark, kar odgovarja v naši valuti 2700 milijonov dinarjev — Beograd, 12. dec. V zadnjem času so se med delegati naše države in Francije vršila pogajanja zaradi zaključenja velikega posojila v Franciji. V dobro informiranih krogih se potrjuje, da ie bil po dosedanjih pogajanjih dosežen načelen sporazum o posojilu v višini 200 milijonov mark. To posojilo bi se imelo skleniti v nemških markah, ker bi nam po načelnem sporazumu odstopila Francija del reparacij, katere ima sprejeti od Nemčije, tako da bi nam Nemčija na podlagi pogodbe v posojilu, ki se ima šele skleniti, neposredno dala reparacije v obliki reparacijskih dobav kakor tudi v obliki denarja. Finančni minister dr. Marković bo v kratkem iz Niče odpotoval v Pariz, kjer bo, če se doseže končni in detajlni sporazum, uredil vse potrebno. Doktor i Marković se bo istočasno pogajal tudi glede ostalih vprašanj, ki so med našo državo in Francijo ostala nerešena, predvsem glede vprašanja ureditve našega dolga Franciji. V koliko je nameravano posojilo v zvezi z zahtevo francoskih lastnikov srbskih predvojnih rent glede valorizacije v zlatu, ni znano, vendar ni izključeno, da se bo tretiralo tudi to vprašanje. Posojilo v višini 200 milijonov mark predstavlja v naši valuti vsoto 2700 milijonov Din. Prvotno je bilo zamišljeno, da se bo dr. Marković glede posojila pogajal s predstavniki ameriškega in angleškega kapitala. Če mu bo končno uspelo skleniti to posojilo v Franciji, potem bodo odpadla pogajanja z ameriškimi in angleškimi finančniki. Zanhnsv mednaroden kongres v Beogradu Zborovanje univerzitetne federacije za Društvo narodov — Beograd, 12. dec. V naših diplomat* skih krogih so z zadovoljstvom sprejeli vest, da je poljsko-litov&ki spor bil rešen mirnim potom s posredovanjem Društva narodov, ker je rešitev tega spora dula prav vsem onim, ki gledajo z zaupanjem v t£ ustanovo. Vest o rešitvi tega spora je došla baš za otvoritev mednarodnega kongresa Sveta mednarodne univerzitetne federacije za Društvo narodov. Svečanost je vršila včeraj ob 11. dop. v poslopju univerze. Poleg mnogoštevilnega odličnega beograjskega občinstva so se je udeležili tudi francoski poslanik Dard, angleški poslanik Kenard, nemški poslanik Olshausen, italijanski poslanik Bodrero, poljski poslanik Okenski, češkoslova-ši poslanik Šeba, razni drugi člani diplomatskega zbora, univerzitetni profesorji itd. Zborovanje je otvori! univ. prof. dr. Mileta Novakovič, predsednik univerzitetnega .društva SHS, za Društvo narodov, ki je v daljšem govoru v francoskem jeziku očrtal pomen in delo Društva narodov. Nato je podal poročilo generalni tajnik Pavlo-vič, nakar so govorili podpredsednik Rdečega križa dr. Jevrem Žujević, generalni tajnik jugo-slovenskega društva za Društvo narodov Mio-drag Ibrovac, ki je govori! o balkanskem Lo-carnu ter naglašal, da je dijaško udruženje za Društvo narodov avantgarda Društva narodov, nadalje poleg drugih zastopnik mednarodnega urada dela Dušan Draškovič, predsednik mednarodne univerzitetne federacije za Društvo narodov Alfred Timmern iz Pariza, bivši predsednik mednarodne univerzitene federacije g. Jules, generalni tajnik mednarodne univerzitetne federacije za Društvo narodov g. Robert Candrix in končno podpredsednik našega udruženja prof. Milenko Milic, nakar se je svečanost zaključila. Ribolov. Definitivna stabilizacija francoskega franka — Pariz, 12. dec. O priliki razprave o uradniških plačah je ministrski predsednik Poincare izčrpno poročal o gospodarskem stanju Francije in izjavil, da stoji Francija pred važnimi dogodki v valutnem vpra* šanju. Poincare je nadalje povdarjal, da francoska država ne more ostati še nada* Ije pri valuti, ki se more konvertirati v zlato, in da je prisiljena postaviti svoje gospodarstvo in denarna sredstva na trd* nejšo in stabilnejšo podlago. Izjava mini* strskega predsednika je zbudila v gospo* darskih in političnih krogih veliko pozor* nost. Listi smatrajo izjavo min. predsedni* ka Poincareja za napoved bližnje definitiv* ne stabilizacije francoskega franka. Pariz, 10. dec. (pa.) V odgovor listu «Echo de Paris» je min. predsednik Poln* care izjavil, da pred splošnimi volitvami v francoski parlament ni pričakovati defini* tivne stabilizacije francoskega franka. AMERIKA SE OBOROŽUJE — W ashington. 12. decembra. V svojem poročilu na ameriškemu kongresu poudarja tajnik ameriškega ministrstva Wi!buxg, da mora Amerika zaradi neuspeha razoro-žitvene konference v Ameriki zgraditi dovolj vojnih ladij za obrambo Zjedinienih držav. Sedanja relacija 5 ; 3 za križarke in letalske Iad:e mora ostati v veljavi. ZLATO PREVAŽAJO — Newyork, 12. decembra. Za prevoz v Argentiniio ie bilo vkrcanih v luki za dva in pol milijona dolarjev zlata. MOČAN POTRES — Santiago de Chile, 12. dec. Včeraj je bil tukaj zabeležen močan, dolgotrajaioči potres, ki je povzročil v mestu veliko pa- Atentat na maršala Pilsud-skega — Gradec, 12. decembra. »Tagespost« Je prejela iz Ženeve brzojavko, da je bil snoči aretiran neki Litvanec v trenutku, ko je hotel izvršit? atentat na predsednika poljske vlade maršala Pilsudskega. Oddal je proti njomu strel iz samokresa, ki pa ie zgrešil cilj. Nato so priskočili policijski organi, ki so atentatorja takoj razorožili in odvedli v zapore Zntriuje se, da je atentator v službi sovjetske špijonaže. (Radi prekinjenih prog nismo mogli izvedeti podrobnosti. Op. ured.) ŽRTEV ATENTATA v STRU-MICI — Beograd, 12. decembra. Včeraj se je vršil v Knjaževcu svečan pogreb žandar-merijskega poručnika Jeftiča, ki je podlegel težkim poškodbam dobljenim o priliki znanega atentata v Strumici. NOV MADŽARSKI PRIMAS — Rim, 12. decembra. Ker je bil pater Szenedv imenovan za nadškofa v Ostrogonu in za madžarskega primasa, je postala potrebna njegova posvetitev v škofa. Szenedv je bil namreč doslej navaden benediktinski menih. V škofa ga bo posvetil papež sam, in sicer takoj po božičnih praznikih v sikstin-ski kapeli. Ceremonija se bo vršila na izredno svečan način. Pater Szenedv bo še pred svojo posvetitvijo v škofa imenovan za kardinala. MEDNARODNI EVHARISTIČ-NI KONGRES V AVSTRALIJI — Rim, 12. dec. V prihodnjem letu se bo vršil mednarodni evharistični kongres v Sidnevu. Za apostolskega delegata bo imenovan kardinal Ceretti. SILEN MRAZ V AMERIKI — Newyork, 12. decembra. V Zedinje* nih državah je nastopil strahovit mraz. Po* sebno težko so prizadete pokrajine na se* vera in severozapadu. Do seda j je zmrznilo več kot 100 oseb. ZGREŠENA ITALIJANSKA GOSPODARSKA POLITIKA — Rim, 12. dec. Na sobotni seji zborni* ce je senator Ricci kritiziral gospodarsko politiko vlade, posebno, v kolikor se na* naša na urejevanje cen življenskih potreb* Ščin. Vlada je hotela doseči ublaženje ob* čutne draginje in je med drugim določila tudi omejitev trgovine. Senator Ricci je dokazoval, da takšna politika izločuje kon* kirrenco in da je treba tudi v tem iskati vzrok, zakaj se cene drže na prejšnji viši* ni kljub revalutaciji lire. CHAMBERLAIN HVALI MUS-SOLINIJA — London, 12. dec. Angleški zunanji minister Chamberlain je dopisniku »Daily Heralda« kategorično demantira! vest, da snuje angleška vlada protisovjetski blok. Glede francosko - italijanskih političnih odnošajev je Chamberlain izrazil nado, da bosta ti bratski državi uredili svoje spore, v kar bo gotovo mnogo pripomogla Musso-linijeva sposobnost in dalekovidnost. 25 USTRELJENIH GENERALOV — Mehiko City, 12. dec. Včeraj sta bila ustreljena še dva generala. Dosedaj ie bilo ustreljenih 25 upornih generalov. VERSKI BOJI V MEHIKI — Mehiko City, 12. dec. Med mehikan-skimi rednimi četami in katoliki se je razvila v bližini mesta Nochitan ogorčena bitka« t kateri je padio nad **> ferttftiaQP& Občinske volitve v celjskem srezu — Celje, 12. decembra. Včeraj so sc vršile občinske volitve še v onih občinah celjskega, sreza, kjer niso bile že v novem* bru. Rezultati v večjih občinah so: BR AS LOVCE; naprednjaki (SDS in SKS) 374 glas-ov in 17 odbornikov; kleri* kalci na dveh listah 1SS glasov in 8 odbor* nikov. PETROVCE: naprednjaki 136 (8), SLS 236 (14), socijalisti 52 (3). ST. PETER V SAV. DOL.: naprednjaki 105 (6). klerikalci 197 (11). TEHARJE: lista Stojana Andrinska 119 (S), klerikalci 199 (13). socijalisti 57(4). ST. JLR OB TABORI': naprednjaki 202 (9), klerikalci 166 (8). SV. LOVRENC NAD PROŽINOM: naprednjaki 80 (7). klerikalci 130 (10). DRAMLJE: naprednjaki 149 (9), klerikalci 140 (M. Obe glavni napredni stranki SDS in SKS sta nastopili skoro v vseh občinah enotno in dosegli prav lene uspehe. Iz ljubljanske kronike Zadnje čase je imelo sicer mesto m!r pred rajnimi tatovi, vlomilci in slično so-drgo. Poleg kolesarskih in stanovanjskih tatov pa se je sedaj pojavila zopet nova družbi vlomilcev, ki so zelo aktivni in imajo precejšnje uspehe. Tako ie bilo v noči od sobote na nedeljo v Židovsi ulici vlomljeno v izložbeno okno tvrdke Karel Prelog. Vlomilce je odprl okno z izložbenim k'j uče m, kateresa je očividno da.n poprej izmaknil v trgovini. Pobral ie v izložbi vse. kar se mu je zdelo primerno, razne nogavice, rokavice, zefir, sukanec itd. v skupni vrednosti 23^6 Din. O vlomu je bila obveščena policija, ki je storilcu baje že na sledu. Ljubljanska policija se je včeraj in v soboto zanimala posebno za razne vlačuge in potepuhe in izvedla po mestu nekako racijo. Rezultat tesa je bil. da je stalo dane spred dežurnim uradnikom 7 vlačug in prostitutk ter neki pntepuh. Dve ie policija aretirala na Vodovodni cesti, kjer sta prenočili pri neki zvodnici. dve pa na Krakovskem nasipu, kjer sta istotako dobili zatočišče pri neki zvodnici. Ostale tri so bile arctiirne v Kolodvorski ulici, kjer so lovile moške. Aretirane so bile Emilija Z., Antonija P.. Poldka A.. Karolina C. Frančiška P. in še dve druffi. Policijski zdravnik je ugotovil, da je od sedem aretiranih izgubljenk 6 venerično bolnih. Vseh šest je moralo v bolnico, čim jih pa izlečijo, bodo izgnane v pristojne občine ali pa bodo romale v Begunje. Ljubljanski policiji je bila potom obmejnega komisarijata na Jesenicah v soboto izročena 51-letna služkinja in vlaeu^arica Jožefa iMcdved, rodom iz Trbovelj, pristojna v Šmartno pri Litiji. Služkinjo so aretirale in izročile našim avstrijske oblasti, ker se je brez dovoljenja vrnila v Avstrijo. Medvedova je stara grešnica. Bila ie že 18-krat predkaznovana. enkrat celo na pet let, ipa se Še ni poboljšala. Kradla je vse, kar ji je prišlo pod roke in ljubljanska policija jo je radi raznih tatvin, tako na Vranskem, v Litiii, v Medvodah itd. zasledovala že tri leta. Med drugim je Medvedova lani vlomila tudi v stanovanje Jakoba Založnika na Starem trsu in odnesla eni uslužbenki 425. drugi Da 300 Din. Staro grešnico je policija izročila sodišču. Aretacija nevarnega pustolovca Policijska direkcija v Ljubljani je prejela od dunajske policije daljši dopis, v katerem ta javlja, da je bil na Dunaju aretiran brezposelni pustolovec Edvard Keck, rojen leta 18S5. na Dunaju in stanujoč v Schogergasse, v 19. okraju. Keck je oglašal v raznih listih, zlasti po Jugoslaviji, da lahko vsakomur dobavlja kredite v neomejeni višini, ker ima zveze s hamburškimi in londonskimi bankami. Ljudje so temu oglasu nasedali in navezali ž njim kupčijske stike. V vseh slučajih je zahteval Keck, da mu vsakdo vnaprej krije stroške za posredovanje, čim pa je imel denar v rokah, pa ni bilo več glasu o njem. Kako je »poslovale ta pustolovec je razvidno iz dejstva, da ie samo v Dalmaciji osleparil razne posestnike in več tVTdk za okoli 100.000 Din, sam pa priznava, da ie v ostalih krajih Jugoslavije, med drugim tudi v Sloveniji, ka-siral okoli 30.000 EHn. \si, ki so bili oškodovani, naj prijavijo terjatve dunajski policiji. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA: Devize: Berlin 13.545—13.575 (13.56)k Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 7.995— 8.025 (8.01), London 276.70—277.50 (277.10). Newyork 56.59—56.79 (56.68—56.70), Praga 167.99—168.79 (168.39), Trst 306.56—308.56 (307.125, 308). Efekti: Celjska 164, Ljubljanska kreditna 132, Kreditni zavod 160, VevCe 133, Stavbna 56, Sešir 110, Ruše 275—290. Deželni pridelki: Tendenca Svrsta. Zaključkov ni bilo. INOZEMSKE BORZE. Devize: London 25.2&1;*, Newyorfc 517.70, Pari* 203875, Milan JB.OT, Berlin 123.63, Dunaj 73.06, Beograd 9.12» Pluga Klerikalci izigravajo interese Ljubljane Nad klerikalnimi intrigami proti ljubljanski avtonomiji se zgraža vsa poštena javnost tucii izven Slovenije. — Čim bolj bodo rovarili klerikalci proti Ljubljani, tem hujša bo ljudska obsodba. Minulo je že nad tri mesece, odkar so Se vršile ljubljanske občinske volUve, a vladni komisar še vedno sedi na mestnem magistratu. Klerikalcem se prav nič ne mudi vpostaviti ljubljansko občinsko avtonomijo, ki jo predstavljata v imenu SCS še vedno gg. Pire in Pust Vse očitke na intrige klerikalnih voditeljev proti potrditvi Ijubljanskegla župana klerikalni tisk mirno požira, kakor da bi se sploh nič ne zgodilo, čeprav se »aferac, ki je bila zasnovana od klerikalne strani, izpreminia iz dr. Pu-cove v klerikalno blamažo. Minulo je že dovolj časa, da bi lahko ovrgli klerikalci odgovor dr. Puca na njihovo Interpelacijo, ki zahteva, da ne sme biti njegova Izvolitev za ljubljanskega župana potrjena, vendar pa trdovratno molče. To je sicer stara navada klerikalcev, da skušajo vse, kar jim je neljubo, zamol-čati, toda dejstva, da ljubljanski občinski svet več mesecev Po svoji izvolitvi vsled ni'hovih intrig še vedno ne more poslovati, da vladata na mestnem magistratu še vedno gg. Pire in Pust. ne bodo prikrili, ker imajo ljubljanski volilci magistrat pred nosom in ker je postalo nepošteno in sramotno početje naših klerikalcev znano tudi že javnosti izven Slovenije. To početje ni nič drugega, kakor znak reakcije in nasilnega režima po d klerikalnim vodstvom in ni čuda, če so se pričeli zanimati zanj tudi listi v Beogradu in Zagrebu. Tako prinaša tudi včerajšnji zagrebški »Obzor«, ki ni baš naklonjen samostojnim demokratom, daljše poročilo svojega ljubljanskega dopisnika o tej stvari, v katerem pravi med drugim: »Slučajno se je pripetilo, da je pred ljubljanskim okrajnim sodiščem prišla nekaj dni pred vložitvijo omenjene interpelacije do zanimive razprave v tej zadevi. Neki meščan, ki nima imunitete, je govoril bržkone v prepričanju, da je dr. Puc zares oškodoval ljubljansko občinsko blaga no za težke rsočake, približno tako, kakor ie čital ob priliki v listih. Dr. Puc ga ie zaradi teh besed tožil in zelo zanimi-vc ie, da zastopnik obtoženca dr. Natlačen, ki ?e obenem podnačehiik SLS, dokaza resnice nI doprinesel, vsled česar je bil nesrečni meščan obsojen, dr. Puc pa ie moralno zmagal. Slovenska javnost pa se sedaj vprašuje: Na kaj bo vlada polagala več važnosti, ali na sodnijsko razsodbo ali na obtožbo Jugoslovenskega kluba, o kateri pravijo odlični pravniki v Liubliani, da absolutno ne drži, ker dr. Puc s svojim po- stopanjem mestne imovine, odnosno imovine Mestne hranilnice ni oškodoval, temveč celo obvaroval, dočim odgovarja za kupčijo bolj vlada, ki jo je odobrila, kakor pa dr. Puc. Ako bo vlada osvojila stališče Jugoslovan, kluba, potem to ne bo toliko obsodba, temveč obsodba vladnih nadzorstvenih organov. — pravijo nekateri pravniki, — na drugi strani pa bo prišlo neizogibno do spora, ako g. Vukovičevič želiam SLS ne ugodi.« Po našem mnenju je za celo zadevo že samo to dovoli značilno, da se klerikalni obrekovalci skrivajo za poslansko imuniteto in da si ne upajo nuditi prilke potrditi svoja obrekovanja pred sodiščem. Ljudski sodbi, najmanj pa obsodbi ljubljanskih ;vo-lilcev, ki trpe vsled občinskega komisari-jata pod kleroradikalnim komisarijatom škodo na lastnih žepih, se ne bodo izognili. Mogoče je, da računajo klerikalci pri svojih intrigah proti potrditvi ljubljanskega župana, na novi občinski zakon, ki ga obljublja sedanja vlada, da bi radi zavlekli vzpostavitev ljubljanske občinske avtonomije toliko časa, dokler bi ne bil ta zakon uveljavljen in razpisane nove volitve. Ce imajo take namene, se bodo v svojih računih temeljito zmotili. Ni Ljubljana kaka zagorska vas, kjer odločuje v vseh stvareh samo mnenje kakega »gospoda<, ampak je središče vsega slovenskega javnega življenja, kulturnega, gospodarskega in sociialnega, kjer imajo ljudje dovoli prilike naučiti se misliti z lastnimi možgani. Čim bolj bodo teptali po ljubljanski občinski samoupravi, tem večji odpor bodo izzvali. Nobene volitve in noben volilni red, ki itak ne more ustvariti kakega izjemnega položaj samo za Ljubljano, ne bo mogel izbrisati dejstva, da so klerikalci samo zaradi partizanskih koristolovskih namenov pogazili občinsko avtonomijo ljubljansko in oškodovali interese ljubljanskega prebivalstva. Tudi polaganju zaključnih računov o svojem gospodarstvu na mestnem magistratu, ki je prineslo Ljubljani v enem samem letu 60 milijonov dinarjev novih dolgov, se ne bodo izognili. Čim pozneje se bo to zgodilo, tem večji bo njihov poraz. Najmanj pa iim bo koristil molk njihovega tiska na vse ugotovitve klerikalne ne-rroralnosti, ker ta molk sam dovolj glasjno govori o nji. Pisane zgodbe iz naših krajev Prvi pomlajeni Jugosloven* — Zagrebčanke in filmski igralec. — Krvav obračun med vaščani .— Samomor podporočnika« — Pravijo, da je najbolj žalosten trenutek v človeškem življenju oni, ko Človek začuti, da pojema življenska sila in da se bliža starost. Moderna medicina je premagala tudi starost. Človeka more celo pomladiti, čeprav le za kratko dobo. Ves svet pozna dva slovita pomlajevalca, Voronova in Steinacha. Voronov pomlajuje onemogle z opičjimi žlezami, Steinach pa zbere z operacijo vse ostanke moške moči in vrne tako starcu zopet življensko silo. Voronova operacija ni tako sigurna kakor Steinachova. ki je manj nevarna in lažja, zato pa ne učinkuje tako dolgo. V Sarajevu in povsed drugje pri nas so številni starci, ki se jim toži po mladosti in bi se dali pomladiti, toda nimajo denarja. V Sarajevu se je pa le našel eden, ki je star in bi bil rad mlad in ima tudi dovolj denarja, da se je odloČil za operacijo. To je neki starejši boljši gospod, znan v sarajevskih plesnih dvoranah kot neumorni plesalec fokstrotov in čarlstona, v gospodarskih krogih pa kot strokovnjak. Dva njegova prijatelja sta se Vrnila z Dunaja v Sarajevo in povedala, da je operacija popolnoma uspela in se bo nedosežni plesalec vrnil skoro pomlajen, mladeniško čil in podjeten za vse, kar mu je starost onemo- gočila. Na Dunaju pravijo, da je to prvi Jugosloven, ki se je dal pomladiti. ★ Pred dnevi je dospel v Zagreb znani filmski igralec Igo Sym. V soboto so se po mestu razširile vesti, da bo sloviti. Sym šel peš od hotela Esplanade, kjer je nastanjen, do Ilice čez Zrinjevec. Zato se je pred hotelom zbrala velika množica žen in devojk vseh poklicev, stanov in starosti. Med njimi je bilo tudi dosti otrok. Zbrane ženske so nestrpno pričakovale priljubljenega Sy-ma. Ko je igralec zvedel, da se pred hotelom gnete toliko nežnega spola, je postal svojega tajnika Rhomberga na balkon z naročilom, naj pomiri nestrpne ženske. Žene so pa kričale z ulice, da ne pričakujejo njega, temveč igralca Syma. Ker tega le ni bilo, so ženske iz nestrpnosti vlomile v hotel. Zaman je sluga zatrjeval, da igralec ne daje več svojih podpisov in da bo skoraj zapustil hotel. Nežni spol je drvel po stopnicah pred vrata igralčeve sobe. Ženske so trkale na vrata, dokler jim Sym ni od. pri. Bil je v pižami in zabaval se je s svojrm gramofonom. 2ene in dekleta so ga obkolile in mu poljubovale lase, roke in kdo ve kaj še. Z veiiko muko je igralec spravil vsiljive oboževalke iz sobe, se nato oblekel in odšel na ulico. Po stopnicah so ga spremljale in ko se je na stopnišču ustavil pred zrcalom, da bi si popravil klobuk, so mu ženske popravljale kravato, svrSofk itd. Na ulici so ga sprejele z nepopisnim navdušenjem. Množica, ki mu je sledila, je vedno bolj naraščala. Ženske so se prerivale med seboj, vsaka je hotela biti najbližje igralcu. Mnogo je bilo tudi takih, ki so zapustile može in zaročence ter drvele za Symom. Symu se je končno posrečilo prodreti kordon vzhi-čenih in zaljubljenih Zagrebčank ter dospeti do Hice, kjer se je zatekel v Mo-singerjev fotografski atelje. ★ ^ Čapljine porčajo, da so se v soboto spopadli vaščani dveh vasi. Selja-ki iz Bjelojeviča in Krnica se že nad 20 let prepirajo za velik pašnik. Z odlokom ministrstva agrarne reforme je bil spor rešen v prid vasi Bjeloševića. Zato so prišH vaščani, da bi pospravili letošnjo košnjo. Spremljale so jih tri orožniške patrulje, gozdni referent in dva logarja. Pri prihodu na pašnik so jih seljaki iz Krnica pozdravili iz zasede s streli iz pušk in revolverjev. Streljali so iz zasede in hoteli na vsak način preprečiti, da bi vaščani iz Bjelojeviča odpeljali seno. Nastala je pravcata bitka med seljaki. Iz zasede so streljali tudi orožniki. Borba je trajala celo uro. Izstreljenih je bilo nad 500 nabojev. Na obeh straneh je precej kmetov ranjenih, med njimi 6 težko. Ranjen je bil tudi en orožnik. Oblasti so uvedle strogo preiskavo. ★ Iz Mostarja poročajo, da je skušal v soboto zvečer izvršiti samomor v Jasenici pri Mostarju podporočnik VII. zrakoplovnega polka Anton Oberstar, rodom iz Dubrovnika. Ustrelil se je s samokresom v desno sence. Vzrok samomora še ni znan, ker še niso objavljena pisma, ki jih je Oberstar zapustil. Najbrž si je hotel podporočnik končati življenje zaradi nesrečne ljubezni. Prepeljali so ga v težkem stanju v vojno bolnico v Mostarju. Prosveta Igra* gradu V sredo 7. t. m. so šentjakobski diletanti vprizorili anekdoto madžarskega komediografa Molnarja »Igro v gradu«, ki jo je poslovenil Milan Skrbinšek. Delo spominja po svoji tehnični strukturi na Pirandeliova dela. Igralci igrajo na odru, ki je zopet na odru. Anekdota je polna duhovi trii zaplettj a j ev in prizorov. Dialogi se vrste z naglico in zahtevajo dosti igralske rutine in manj notranje poglobitve. Šentjakofočani so s%to zelo posrečeno vpriizoritvijo pokazali,% da se kot ljudski oder zelo usoešox> razvijajo. K uspehu je v prvi vrsti pripomogla odlična režija. Vse vloge so bile srečno razdeljene, vsi igralci brez izjeme so pokazali, da se resno in z ljubeznijo posvečajo gledališki umetnosti. Pr&dsrtava je nudila velik užitek in kar je poglavitno, vnela je občinstvo, da je vladala med odrom in njim tista duhovna zveza, ki jo celo v naši drami včasi pogrešamo. Od prvega do zadnjega dejani a so si igralci stopnjeraa osvajali gledalce. Tudi občinstvo je pokazalo veliko razumevanje. Razen režije so pripomogli k tako lepemu uspehu nič manj seveda tudi igralci. Karus je podal pisatelja dram Kortha s potrebno umerjenosrjo in zelo naravno. Sploh so se vsi igralci poglobili v vloge tako, da občinstvo ni imelo onega neprijetnega občutka, da je vse prisiljeno, s težavo priučeno in izumetničeno. Lavrič (iMonsky) je bil v začetku malo preveč zadirčen in nenaraven. Ervina VVrischerjeva (Amnio) in Košak (Almady) sta bila odlična, le dialog za steno v prvem dejanju se je slabo slišal. Čeprav je VVrischerjeva igrala malo ležerno, ie vendar znova pokazala, da je izredno nadarjena. Tudi Blaž (Adam) je diletant veKkfh zmožnosti in simpatična oder-ska figura. Gnidovec igra naravno in se mu vloga menda sploh ne more ponesrečiti. Cuk je morda ma pričakovati, da zalije dvorano, izpodnese aeroplane in uniči zadnjo nado bivših ljudi na rešitev. Vojaki so planili k aeroplanom in jih potegnili po vrsti k odprtini. Zadnji so bili Paul Verneil, Kelios. Neznanec in Jeanna. Vsako minuto so potegnili iz podzemlja po deset aeroplanov in tako so :~t-»~-i~itz'j_!__rzzn-.i—Tirr-7-TnnBt' ■ ~r--------r--,yp rabli za pot na površje komaj 10—11 minut. Ko je Neznanec naštel 95 aeroplanov, se je začulo iz rova zamolklo bobnenje. Voda je pritiskala v podzemlje. — Hitro, hitro! — je zaklical Neznanec. Kakor bi trenil z očesom je voda narasla za en meter. Šumenje se je vedno bolj bližalo. — V aeroplan, sedite hitro, kapitan! Zdelo se je, da Neznanec teh besed ni slišal. Paul Verneil ga je prijel čez pas in posadil v aeroplan, ki so ga vlekli k izhodu trije vojaki. Bil je že skrajni čas. Začulo se je srahovito šumenje in voda je pritisnila v dvorano ter rušila vse, kar je dosegla. Verneilu in njegovim pomočnikom je segala že do kolen. Napeti so vse sile in skočili iz podzemlja. * Kmalu se je dvignilo v zrak sto Črnih ptic. Od vseh strani so navalile na nje druge črne ptice, ki so dotlej mirno krožile po zraku. Nemogoče je bilo ločiti svoje od sovražnika. Streli se niso slišali. Pač pa je vsako sekundo v zraku zamolklo zahreščalo. Aeroplani so se prekopicavali nad zemljo, padali, zadevali drug ob drugega, letali na vse strani in padali razbiti na tla. — Koliko naših se reši? — je pomislil Neznanec. — Prebiti sovražno falango aH umreti, — je kričal Verneil n se zaletel •med sovražne aeroplane. . Aeroplani bivših ljudi se niso borili za zmago. Šlo jim je samo za to, da se izognejo napadu in pobegnejo. Borila se nista sila in orožje, marveč zvijača, hitrost in spretnost. Minute so se zdele Neznancu ure. Toda njegov aeroplan je ostal v splošnem spopadu komaj tri minute. Dvignil se je visoko pod nebo in odletel proti jugovzhodu. Pred njim so leteli drugi aeroplani bivših ljudi proti severu. Za njimi je drvela vsa vojna eskadra. Aeroplani bivših ljudi so v hitrosti prekašali aeroplane generala Mottija. Neznanec jih je namreč izdelal po vzorcu aeroplanov, ki so jih zaplenili padovanskim redarjem. Zasledovanje je trajalo dobro uro. Slednjič so generalovi aeroplani zaostali za begunci tako daleč, da so morali zasledovanje opustiti. Neznanec se je ozrl in opazil, da se črne sovražne ptice polagoma izgubljajo v zraku. — Koliko naših se je rešilo? — je za-mrmral sam pri sebi. sledeče simfonične skladbe: 1.) Beethoven: Ef-mont, predigra. 2.) Beetkovca: Sini toni]« c-dnr. 3.) Dcfca*sy: Otroški kot. 4.) Gr« g: Veter na planini. Pri zibelki Norveški ples it. 2 In Uda-noitna koračnica. Orkester štel« nad 50 Članov in koncertira pod vodstvom obeh svojih dirigentov skladateljev finita Adamiča in L M. škerjanca. Predprodaia vstopnic na ta s U vnos t ni večer v Matični knjigarni, cene običajne koncertne. Mnatfca v Jugoslaviji je geslo, pod katerim je pravkar izšel najnovejši svesek . vodilnega glasbenega lista praškem »Tempo« (prejšnji »Listi h ade on i Matice«). V obširnejših člankih poročajo v njem in sicer Milije Milojević o srbskem glasbenem življenju« Božidar Sirota o hrvaški glasbi in Anton Lajovic o slovenskih glasbenih razmerah. Isti referenti so napisali tudi kratka poročila o zadnji koncertni in operni sezoni v Beogradu, Zagreba in LJubljani. Jako lepa naslovna stran prinaša reprodukcijo Meštroviće-vega kipa »Glasba«. Zanimivo revijo priporočamo. Prihodnja operna premijera bo slavna Mozartova opera »Čarobna piščal«, ki pride okrog 20. t. m. na oder. Opero študira in režira ravnatelj Polič, načrte za novo inscenacijo je napravil arhitekt Rohrman, v »Čarobni piščali« nastopi ves naš operni ansambel. Gostovanje ge. Fanette Hennsdorf-Billino-ve v ljubljanski operi. Kakor smo že poročali, gostuje v torek, dne 13. t. m. v naši operi Ljubljančanka ga Fanetta Hermsdorf-Billrnova, ki je kaj pogostokrat nastopala s prav lepimi uspehi na raznih odrih v Nemčiji in Švici. Prvo njeno gostovanje v ljubljanski operi se vrši v torek in sicer poje vlogo Santuze v Mascagnijevi operi »Cavalleria rusticana«. Predstava se vrši za abonente reda B. Pred »Cavallerio« se poje Leoncavallova opera »Glumači«. Gospa Fanetta Hermsdori - Billino- va gostuje v torek, dne 13. t. m. v ljubljanski operi in sicer poje vlogo Santuze v Ma-soagnievi operi »Cavalleria rusticana«. Poleg nje nastopijo v tei operi Še gg. Medvedova. Poličeva ter Kovač in Janko. Pred »Cavallerio rusticano€ pa se pojejo Leon-cavalVovi »Glumači« z go. Mitrovićevo ter Holodikovom in Gospodinovom v slavnih vlogah. Prihodnje premliere v ljubljanski drami, ki pridejo še tekom tega meseca na vrsto, so Ibseu: »Divja mačka« in Calderon: »Sodnik za-Iamejski«. Ita Rina iia platnu in v pomenku Berlinski dopisnik beograjske «Poli-tike» opisuje fihnsko udejsvovanje Ide Kravanja tako-le: Lepega dne je Ida pobegnila v Berlin, kjer ji je impresarij za 10 odst. od njene bodoče plače našel takoj mesto pri nekem filmskem podjetju. Ugajala je vsem, samo upravnik podjetja i^bil nezadovoljen z njenim imenom. Težko je bilo za .vezik in za spomin. Toda hitro so našli za Ido lep psevdonim: Ita Rina, tako se sedaj piše. Ni vsakomur dano, da bi takoj zasijal kakor zvezda. In zato Ida ni odklanjala niti najmanjše vloge. Tako je Ida že v kratkem času imela sedem vlog v raznih nemških filmih. In vsaka vloga, to je treba priznati, je bila za dva do tri metre daljša od prejšnje. V zadnjih filmih je imela že tako velike vloge, da je prišlo njeno ime na lepake, poleg imen Margarete Schlegiove, Krnesta Deutscha in Jana Angela. Najnovejši njen film je: ve-Iiča, ki ima čisto srbsko fizionomijo in tako lepo govori srbski, i so čuli. da ir :edilni list zavrnil češ. da srbščine ne razume. Nihče ni vedel kaj dr. Pavelić hoče. a se je vse takoj pojasnilo, ker ie dr. Pavelić ponovil napram natakarju, da ne na citati cirilice. Bližnji gostje, ki so ta prizor opazovali, so v dr. Paveliču spoznali orrega odvetnica, ki se je pripeljal v Skoplje direktno iz Zagreba, branit obtoženega Gjuze' .čt in njegovo družbo, četudi kot zagrebški odvetnik ni vedel, zakai gre in vobče ni proučil obtožnega materijala. Ko so se začeli gostje pri sosednih mizah zgražati, je dr. Pavelić skesano povesil glavo in molčal. Gostje pri sosedni mizi so poklicali najmlajšega natakarja ki šteje jedva 15 let, in ga vprašali: Odkod si, dečko? — Iz Crne gore. Boga ti. znaš I hrvatski? —Pa, boga mi, znam ... — A znaš li čitati latinico? — Znam. znam. — A bi li mogel ti prečitati ka«ko hrvatsko pismo? — Bi! odgovarja mali. — E vrlo dobro! Evo, vidiš, ti znaš f latinico i hrvatski, a tale doktor tule, ki ie absolviral pravo m je ugleden zagrebški odvetnik in narodni poslanec, — vidiš, ta doktor na žalost ne zna srbski in ne zna čitati cirilice ... Padlo je še več zbadljivk na naslov dr. Pavelića, ki je vedno bolj povesal glavo, končno pa je vstal in naglo odšel iz »M ^~ kve« — brez večerie.. Kako mučna ie bi'a ta zadeva, najbolje dokazuje to. da ie dr. Pavelić imel namen počakati na razg'asi-tev obsodbe. A po tem incidentu v »Moskvi« se je še isti večer iadmo vrnil v Zagreb. Sgiorf ASK Primorje — vojaški team 5 : 0 (1 : 0). Včeraisnja trening tekma med Primorjem in vojaškim timom je končala s pričakovano zmago Primorja, dasi se je vojaški tim v prvem polčasu &elo dobro držal. Pri-morie je v glavnem zmagalo, ker le* imelo vrgranejši tim, pa tudi v tehničnem pogledu precejšen plus. Lepo je igral zlasti napad, obramba pa je v prvem polčasu, ko so voj-niki prevzeli inicijativo, dobro čistila. Tekma je bila precej ostra, vendar fair. Prvi polčas je potekel v razmerju 1 : 0, v drugem polča-sn! pa je Primorje zvišalo na 5:0. Sodila sta dobro g. Kuret v prvem in gosp. Birsa v drugem polčasu. DRUGE TEKME. Zagreb: Gradjanski - Floridsdorfer A. C. 1 : 2. Tekma se je vršila v soboto, poražen je bil Gradjanski tudi v nedelio in sicer je podlegel v razmerju 5 : 3 (4 : 1). Sodnik Gobas je bil nemogoč in je sodil skrajno prie vprašal Neznanec. — Zaenkrat vse, — je odgovoril Kelios. Neznanec je zapovedal Verneilu zadržati svoj aeroplan, da pusti mimo Ke-liosovega. Zadaj letečemu Pierru Sa-gaultu je pa zapovedal, naj obvesti o tem vse ostale letalce. Iz bitke z vojsko generala Mottija se je rešuilo šestinosemdeset aeroplanov bivših ljudi. V dolgi vrsti so leteli zdaj vsi za Keliosovim aeroplanom, ki se je naglo bližal zasneženim gorskim grebenom. Aeroplani so se po vrsti spustili na ogromno teraso in so postavili v vrsto. Naproti jim je prihitelo več mož. Oni. ki je moral biti poglavar, je stopil naravnost h Keliosu. Kelios ga je nagovoril v nekem čudnem jeziku in poglavar je položil roko na prsa ter se nizko priklonil. Kelios je znova spregovoril. Bivši ljudje niso razumeli njegovih besed. Maščevalec je govoril očividno azijat-ski jezik. Sicer pa ni dolgo govoril. Namignil jo Neznanca, naj stopi k nJemu, OSETITE PRVI ZAGREBŠKI BOŽIČNI ZBOR kjer boste kupovali dobro in ceno po posebno ugodnih cenah na malo in veliko. — 50 % popusta na vseh železnicah 8HS. počenši od 12. decembra do vštevši 24. decembra 1927 opolnoči •javnem kolo Legitimacije 56 dobio 13 gl J'.-oru v Zagre b u ei v i/oslovalnici Putnika, Jelačičev trg štev. 6 *a ceno Din 10' Dnevne vesti. Va LJubljani, dne 12. decembra 1927. — Odlikovanje. S srebrno medaljo za državljanske zasluge je odlikovan nadzornik na veleposestvn Klevevž, občina Smar-jeta, Ignacij K e r ž a n. — Iz državne shižbbe. Za ekonomskega uradnika sreza Maribor, levi breg, je imenovan pripravnik kmetijskega referenta istega sreza Ivan Zupan. — Vpokojen je arhivski uradnik pri velikem županu ljub-lacske oblasti Oroslav Hočevar; v višjo skupino sta pomaknjena profesor na srednji tehnični Soli v Ljubljani Anton Sever in predmetni učitelj na dvorazred-ni trgovski šoli v Ljubljani Ivan Gruden. — Razpisane sodne službe. Pri deželnem scdišču v Ljubljani se odda mesto pisarniškega predstojnika v 4. skupini II- kat. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 10. januarja 1928; pri okrožnem sodišču v Novem mestu se odda mesto pisarniškega predstojnak. Prošnje je treba vložiti do 10. jenuarja. — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo je vpisan zdravnik v Ljubljani dr. Josip B e ž e k. _ Razpis učiteljske službe. Na štiriraz- redtii osnovni šoli v Št. Lenartu nad Laškim je razpisana služba za učiteljico. _ Izprememba občinske meje med občinama Sv. Krištoi In Dol pri Hrastniku. Ljubljanski oblastni odbor je dovolil izpre-membo občinske meje med krajevnima občinama Sv. Krištofom in Dolom pri Hrastniku tako, da se izločijo iz svetokrištofske in priklopijo k dolski občini davčne občine Marno, Sv. Štefan in Sv. Jurij s pravno veljavnostjo od 1. januarja 1928. — Nov odvetnik v LJubljani. V imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani je bil vpisan 9. t. m. dr. Stanislav L a p a j n e. — Da>ilo praških Jugoslovenov županu dr. Baxl. V petek zvečer so izročili praški Jugosloveni na banketu, ki ga je priredilo Jugoslovensko Kolo, praškemu županu dr. Baxi krasno, umetniško izdelane plaketo z njegovim portretom kot znak priznanja in hvaležnosti za njegovo iskreno prijateljstvo in naklonjenost, ki jo kaže ob vsaki priliki napram Jugoslovenom. Plaketo je izdelal akademični slikar T. Ivančevid — Kongres slovanskih naravoslovcev v Pragi. Od *26. do 29. julija 192S se bo vršil v Pragi VI. kongres Češkoslovaških naravoslovcev, zdravirkov in inženjerjev. Istočasno se bo vršil v Pragi tudi kongres slovanskih naravoslovcev, katerega se udeleže češkoslovaški, poljski, bolgarski in jugo-slovenski delegati. — Nov zakon o nošenju orožja. Te dni je bil predložen Narodni skupščini načrt novega zakona o nošenju orožja. V smislu tega zakona bo dovoljena posest in nošnja običajnega orožja brez orožnega lista, kakor lovskih pušk, samokresov itd., razen orožja vojaškega obrazca, bodisi da gre za orožje naše ali kake tuje vojske. Za posebne vrste orožja izdaja dovoljenje veliki župan. S tem zakonom bo obenem urejeno vprašanje trgovine z orožjem in municijo za vso državo enako. — Kongres dijaških organizacij za Društvo narodov. Včeraj dopoldne je bil v svečani dvorani beograjske univerze otvorjen mednarodni kongres dijaških organizacij za Društvo narodov. Otvoritvene svečanosti so se udeležili poleg številnih delegatov, ki zastopajo 42 držav, zastopniki vlade, delegati zunanjega ministrstva ter francoski, angleški, poljski, češkoslovaški in italijanski poslanik. Kongres je otvoril vseučiliški profesor dr. Novaković, častni predsednik begrajskega dijaškega društva za Društvo narodov. — Živalske kužne bolezni v ljubljanski In mariborski oblasti. Od 28. novembra do 4. decembra ie bilo v ljubljanski oblasti 25 slučajev svinjske kuge, 6 svinjske rdečice in 1 vraničnega prisada. V mariborski oblasti je bilo 5. t. m. 23 slučajev prisada. V mariborski oblasti ie bilo 5. t. m. 23 slučajev svinjske kuge, 6 svinjske rdečice in 1 konjskij garij. — Veliko protestno zborovanje proti okrnitvi zagrebške univerze se je vršilo včeraj v Zagrebu. Zborovanje ie sklicala akademska mladina, ki je manifestirala za □hranitev zagrebške univerze. Sprejeta je bila obširnejša resolucija, ki naglasa, da omladina ne bo dopustila, da se uvaja napram Hrvatom in Slovencem nekaka kolonijalna politika. Resolucija zahteva, naj se 5L 44. finančnega zakona, ki govori o ukinitvi poedinih fakultet in sredinh šol, sploh frta. — 3000 stanovanjskih odpovedi v Zagrebu. Včeraj se je vršilo v Zagrebu zborovanje tamošnjega Društva stanovanjskih najemnikov. Tajnik društva ie pri tej priliki ugotovil, da je v Zagrebu za 1. maj že okrog 3000 stanovanjskih odpovedi, kar dokazuje, da stanovanjski problem s sedanjim zakonom Še ni rešen. Naglasil je, da je za najemnike celo dobro, da hišni posestniki tako navdušeno odpovedujejo stanovanja, ker bodo s tem najemnikom le pomagali Po zatrdilu hišnih posestnikov pa te odpovedi niso tako hude, ker gre večinoma le za zamenjavo strank. Znano ie, da so sedn< male stranke v velikih stanovanjih, številne rodbine pa se stiskajo v malih. —Obnova katastralnlh knjig, uničenih pri požaru justlčne palače na Dunaju. Pri znanem požaru iustične palače ob priliki delavskih izgredov na Dunaju so bile uničene med drugim tudi katastrarne fcnHge od L do 9. in 20. dunajskega okraja, nada- lje plemiški register Nižje Avstrijske, knjiga rudarskih koncesij in zbirka dokumentov, ki spadajo k tem knjigam. Dunajsko sodišče je začelo te dni sestavljati nove knjige in poziva zato tudi vse v inozem-srvu živeče interesente, da predlože svoje dokumente, kakor tudi lastnike hipotek, ki so eventualno vknjižene na nepremičnine v teh okrajih. — Deputacija gledaliških igralcev pri kralju. V soboto popoldne je sprejel kralj v avdijenci deputacijo gledaliških igralcev, v kateri je bil član Narodnega gledališča v Ljubljani g. Alojz Drenovec. Avdiienca je trajala nad pol ure. Kralj je deputacijo zelo prijazno sprejel in ko mu je predsednik Udruženja gledaliških igralcev Vitoirtir Go-gič izročil resolucijo ter pojasnil stanje gledališč in igralcev, se je kralj pri vseh članih deputacije informiral o položaju gledališč in gledaliških igralcev. Kralj je obljubil, da se bo zavzel za zboljšanje položaja gledaliških igralcev. — Opozorilo tuji delavcem. Vsi tuji delavci in nameščenci, ki so bili zaposleni v naši državi pred 14. junijem 1922 im še niso izkoristili pooblastila iz paragrafa 7. pravilnika o zaiposlitvl tujih delavcev, se opozarjajo, naj čimprej predlo«e pris+ojni oblastni inspekciji dela prošnje glede zaposlitve, ker se na pozneje vložene prošnje oblastne inspekcije ne bodo ozirale. — Sneg v vsej Sloveniji V soboto je začel padati sneg v vsej Sloveniji Ponekod ga je zapadlo že do pol metra, planine In višje ležeči kraji pa so že dobili debelo snežno odejo. V dolinah se snec: soroti ta-ia, vendar pa pravijo vremenski preroki, da bomo imeli letos božič za pečjo, ker bo mnogo snega in hud mraz. — Razid društva. »Godbeno društvo Trebnje - Star? trg« se je 1. t. m. prostovoljno razšlo. — Dvoglasna božična pesem s sprem-Ijevaojem klavirja: Gustav Ipavec - Josip Pavčič -»Sveta noč« je izšla v založbi Ju-goslovenske Matice hi se dobiva po vseh knjigarnah po 7 Din Skladbica je izredno ©rimerna za božično proslavo bodisi doma, na raznih božičnih prireditvah ali pa tudi v cerkvi, saj ima zelo priprosto, a »zredno učinkovito spremljevanje. To je prva pe-semca te vrste v slovenski založbi, zato proč s podobnim tujim blagom, ki se ga naši ljudje o božiču tako radi poslužujejo. — Dve božični razglednici je založila te dmi Jugoslovenska Matica, 'n sicer po originalih Maksima Gaspari: Jaslice In Franjo Kopača: Poprtnik, božični običaj iz Poljanske doline. Razglednice so štiribarvna umetniška reprodukcija, ki se ie v vsakem oziru izvrstno posrečila. Cena 1.50 Din za komad. Naroča se pri Jugoslovanski Matic i v Ljubljani, Šelenburgova nI 7/II. — Obrtniški koledar za leto J 928. Za vsakega obrtnika neobhodno potrebno je, da si n?0avi Obrtniški koledar za leto 1928. Oblika koledarja je jako priročna, vezava popolnoma v platnu. Vsebina koledarja je za vsakega obrtnrka velike praktične vrednost'. V njem najde obrtnik lazpravo o davkih, lestvico za dohodnino, kalkulacije, podatke o obrtniških kreditih, delavskem zavarovanju, najvažnejše določbe iz obrtnega reda, razpravo o pravicah in dolžnostih Članov cenilrrih komisij, zbirko nalog za pomočniška dela pri pomočnišTcih preizkušnjah, najvažnejše pristojbine, kolkovine in takse ter druge podatke. Za kovinske stroke važen je tudi članek o železu. Cena koledarju ie 13.50 Dtc Naroča se pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. — Podpornemu društvu slepih, Ljubljana. Dr. Milan Perko, Moste mesto cvetja blagopok gospej Luizi Leustek 200 Din; vesela družbapri Korelnu v Planini pr. Sevnici 44 Din: Viktor Zelene, Vrhnika, mesto cvetja na grob pok. prijatelju Franc Rav-hekarju v Boh Bistrici 100 Din; Šare Hed-vrka 200 D.n, Furlan Franja, Novo mesto, 100 Din, Kobal G., Vrhnika 150 Din, vse mesto venca na grob pokol. gosp. Gabrielu Jclovšek na Vrhniki. — Vsem plemenitim darovalcem izreka tem potom svojo naj-iskrenejšo zahvalo odbor — Smrtna kosa. Včerai je ugrabila neizprosna smrt carinskemu posredniku gosp. Rajko Turku hčerko - edinko, komaj dve leti staro Nevenko, ki so io položili danes ob treh popoldne v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. — Včeraj je preminul v Ljubljani trgovec z usnjem In čevlji gosp. Franjo Perko v najlepši moški dobi. Star je bil Šele 47 let. Kot simpatičen in značajen mož je bil splošno priljubljen, zlasti v poslovnem svetu je užival kot soliden trgovec velik ugled. Pogreb bo v sredo 14. t. m. ob dveh popoldne iz mrtvašnice držav, bolnice na pokopališče v Stepanji vasi. Blag jima spomin. Težko prizadetim rodbinam naše iskreno sožalje! — Vlom v Krškem. Ljubjanska policijska direkcija je prejela danes iz Krškega brzojavno obvestilo, da je bH izvršen včeraj v tamošnje župnišče drzen vlom. Vlomilci so odnesli več tisoč dolarjev. Podrobnosti o vlomu še niso znane. — Tatvina dolarjev. Župnik Josip Po Jak iz Tržiča je na ljubljanski poštni direkciji prijavil, da mu Je bil iz zasebnega, iz Amerike prispelega pisma ukraden ček, glaseč se na 32.50 dolarjev Poštna direkcija Je uvedla preiskavo, ker je bila tatvina izvršena v Ljubljani Iz Ljubljane —lj Predavanje ▼ >Pr*vnikiic. Danes v pondeljek, dne 12. decembra t L bo referiraj na sestanku društva »Pravnika« g. narodni poslanec dr. Albert Kramer >0 načrtu zakona e sodnikih«. Predavanje bo ob pol šestih popoldne na sodišču v Ljubljani, soba št. 79. K obilni udeležbi vabi odbor. —lj Cankarje t voeer. Prosvetni odsek Delavske zbornice proslavi obletnico Cankarjeve smrti z recitaeijskim večerom v ponedeljek 12. t m. ob 8. uri zvečer v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Spored večera je sledeč: 1. Kratko predavanje K. KocjanČiča o Iv. Cankarju. Nato recitirajo člani >Svobode< in »Krekove mladine« iz sledečih Cankarjevih del: Ferdo De-lak »Njena pogobac, Savo Mngolič »Za križem«, Bratko Kreft »Gospod stotnik«, S. B. Jermanov govr iz »Hlapcev« in Fr. Havs »Velika maša«. — Delavci, uradniki, dijaki, v ponedeljek vsi na Cankarjev večer! —lj Veliko skloptfčno predavanje, ki ga priredi T. K. Skala« v torek dne 13. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani hotela Union, bo spremljalo 140 najkrasnejših diapozitivov, kateri so bil posneti na ledenikih Bernskih Alp (Švica). Cenjeno občinstvo opozarjamo na to prvovrstno prireditev, ki obeta vsem turistom in ljubiteljem narave najlepši užitek. Predava priznani govornik in tudi med nami dobro znani alpinist g. Karol Koranek z Dunaja. Natančni podatki so razvidni iz lepakov. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. —lj Ida Kravanja v filmu. Beogradska »Politika« pnnaša zanimiv posnetek \z filma »Njih dvoje pod nebosk^ouom«, v katerem igra Ida Kravanja poleg Margarete Ypem, Jeana Angela in Ernesla Deutscha glavno vlogo. Na sliki je videti Ido Krava-njo skupno z Ernestom Deutschem. Film je bil večinoma posnet na francoski rivijeri in deloma v Morate Carlu. Zanimivo ie, da je na pđakatih naša Ida seveda že označena pod imenom I ta Rina. Dopisniku beogradske »Politike« je Ida izjavila, da pride o božiču v Ljubljano in da se bo baš takrat predvajal v Ljubljani omenjeni film. —Ij Umrl je v nedeljo zjutraj v Spodnji Šiški, Polakova ulica št. 3, g. Anton M o 1 -k a, hišni posestnik in mestna uslužbenec v pokoju. Pogreb bo v torek 12. t. m. ob 2. uri popoldne. 968-n —lj Božična drevesca na trgu. Danes zjutraj je neki posestnik iz okolice pripeljal prva božična drevesca na trg, vendar pa Je termin menda prezgoden, kajti kupcev Je ni bilo. —lj Vreme. Dočim je v soboto vladalo razmeroma suho vreme, je čez noč temperatura padla in včeraj je ves dan pomalem snežilo in deževalo. Tudi danes je pričel na-letavati moker, južen sneg, ki pa sproti kopni. —lj Nesreča na kolodvoru. Franc Fritz, premikač državne železnice, je zadobil pri delu precej nevarne opekline po obrazu in je moral v bolnico. O S L A C L A tvrdke 3. Maček LJUBI JANA. Aleksandrova 12 so nalboliša in naiceneiša. —g Največjo izbiro bluz, otroških obleke in plaščkov nudi ceno KRJŠTOFIČ-BUĆAR. Pri malem desetem bratu v Šiški Obisk pri družini železničarja Martina Tavčarja, vratarja na gorenjskem kolodvoru Iz Celja —c Plenarna seja celjskega občinskega sveta, ki bi se bila morala vršiti v petek zvečer, je bila preložena na danes 12. t. m. >—c Božićnico priredi deška okoli§ka šola 18. t. m. ob 15. uri v šolski telovadnici. Na sporedu so deklamacije, petje in gledališka igra. Nato bo obdarovanje revnih šolskih otrok pod božičnim drevesom. —c Mestno tržno nadzorstvo ie ugotovilo zopet cene najvažnejŠ'm žlvljenskim potreščinam na cerskem trgu. Cene so povečini iste, kakor so bile I. novembra. Iz Maribora —m Razvoj avrobnspodjetja v Mariboru. Mestni avtomobilski promet, ki obratuje še le par mesecev, se je v tem kratkem času razvil v splošno zadovoljnost. Zadovoljni so meščani, ker so končno dobili modernejše prometno sredstvo, ki so ga že krvavo pogrešali, zadovoljna pa tudi mestna blagajna, ki ji vrže ta promet lep dobiček. Vodstvo podjetja je že celo sklenilo, da zgradi z dohodki avtobus podjetja osem stanovanj za uslužbence. Ker se morajo z dohodki amortizirati tudi avtobusi, ki jih ima mestna občina sedaj menda že sedem, se da sklepati, da morajo biti dohodki prav čednL Morda bi bilo umestno, če bi mestna občina znižala vozne cene, ker je pač avtobus-promet namenjen najširšim slojem, zlasti izven mesta stanuj o? emu delavstvu in u radništvu. —m Gostovanje graškega gledališča ▼ Maribora. Med upravo mariborskega in gra-škega gledališča so že dlje Časa v teku pogajanja za redna gostovanja Gradčanov, za kar se potegujejo zlasti mariborski Nemci, ki so gledališki upravi obljubili, da napolnijo gledališče do zadnjega kotička. Pogajanja so bila te dni zaključena in dogovorjen prvi nastop graških umetnikov za pondeljek 19. t. m. Uprizorili bodo Schillerjevo >Kabale und Liebe*. To bo prvo gostovanje graške-ga odra v Mariboru po prevratu. Razumljivo je, da vlada tudi med Slovenci za to predstavo precejSnje zanimanje. Ljubljana, 11. decembra. V palači ga nisem našel. Tam so gosposki in se ravnajo po modi. Zato ni nič otrok, eden ali pa kvečjemu dva. To so sami stroški in sitnosti, da ne more milostiva na bal in ne- na morje. In nervozne gospe ne smejo slišati veka-nja ponoči. Bog že ve, kaj dela. Od nekdaj so rekli, da tudi ve, komu jih lahko zaupa. Ali takim, ki se podajajo v nevarnost na morju, pri sankanju, smučanju, ali pa v avtomobilu? Na guvernante, ki znajo francoski, se štorklja tudi ne more zanesti. Bogatinec ima že svoj blagoslov božji. Zato ga Bog varuje. On že ve, da bi dedščino po bogatincu otroci za-tožarili. Kar računajte! Ce so trije pri milijonu, je najmanj tudi toliko advokatov zraven. Koliko ostane? Kaj bi pa bilo, če bi bilo kar deset otrok? Dvakrat toliko advokatov in zapečaten konkurz brez kritja za postopanje . . . Zato pa štorklje štorkljajo le bolj po kmetih, da ni treba najemati delavcev, ki požro najlepši grunt. Še punc ni ni-kofi dosti na domačiji, čeprav je treba Šteti doto. Ce je pa deklet le preveč, ji prepišejo bajto in kmalu se priženi čevljar ali tesar, ki je zmeraj potreben, da ni stroškov z rokodelci. Tudi delavca rad Bog požegna na to stran. Nimajo skrbi, kako bi delili in prepisovali grunt. Nauče se delati, pa zrastejo. Čim več jih je, tembolj se drže skupaj, kakor ovce. Nič ni nenavadnega, če pestujeta mati in hči obenem. Še prababice niso redke. Pa se le prežive, skromno in pošteno z delom. Samo če je vsakdanji kruh, je zadovoljnost in sreča v družini, ki jo povsod okrog iščejo njih gospodarji. Le pri revežu je Bog tako razsipen s svojim blagoslovom, da zmanjka skoraj imen v pratiki. Gotovo so prišli botri v zadrego z imenom pri dninarju, ko so nesli dvajsetiČ v cerkev. Vendar je šlo vse po sreči in pošteno, ker so vsi pridno delali in je bil oče tih in miren, da so ga ljudje nazvali za «Ovčko*. Nikdo še ni tega priimka izrekel z za-smehom, ker so mu ga nadeli le iz priznanja njegove skrbi za družino in iz spoštovanja do njegove vdanosti v usodo, ki živi tiče pod nebom in oblači lilije na polju. Tudi na šole se rado milostno ozre Božje oko. Kam bi se pa drugam, če so tam vajeni otrok in na to študirani. Zato. ker jih piskanje ne dela nervoznih in so utrjeni v nočni službi, se Bog lahko zanese tudi «a žeiezničarie. Tako je Previdnost božja oblagoda-rila tudi Martina Tavčarja, vratarja na Gorenjskem kolodvoru v Ljubljani, do-sedaj — z desetimi fanti. 2ivi bili i veliki porasli! Deset junakov! Kakor rečeno, je srečni oče Martin železničar v Šiški, vesten in marljiv v službi in strasten lovec ter iz Škofje Loke doma, kakor «Ovcka» in Martinova žena Marijana. Prav za prav je rojen 1876. leta tam daleč v Regensbur-gu na Bavarskem, kamor je njegov oče iz Poljanske doline šel delat železnico. Z njim je prišel v Škofjo Loko, pa je moral še komaj 14 let star k bratu, tudi železničarju v Solnograd, kjer je že 3 17. letom vstopil v službo pri železnici. Čeprav je do 1906. služboval le po nemških alpskih deželah je vendar vedno ostal zaveden Slovenec, tako da se ga iz Gorice še vedno spominjajo narodnjaki kakor najbolj neustrašenega borca proti zagrizenemu načelniku Wie-serju. Proti temu germanizatorju je sklical 1913. protestni shod, ki je pomagal zlomiti VVieserja. Tavčar je bil pa pregnan na Jesenice pod drugega nem-škutarja, a Ie za pol leta, ker so ga premestili v Šiško, kjer je še sedaj in ie bil tudi občinski odbornik v Zgornji Šiški, dokler ga niso tam pregnali klerikalci iz stanovanja in ura ie stanovanjsko sodišče nakazalo podstrešno sobo z enim oknom pri peku Vilarju na Celovški cesti. Te sobe in pa kakor zaboj velike kuhinje pred njo je v resnici le pol. ker polovico odreže streha. V tem čudnem, trivoglatem tunelu zaman išče svetlobe najmlajši slovenski deseti brat. Luč sveta je videl le ob rojstvu v ženski bolnici in na poti domu, ker je oče žrtvoval vsaj to ugodnost svoji ženi. Ni bila lahka ta žrtev za železniškega vratarja z desetimi otroci! Kako je pa materi, ko ni nobenega dekleta v družini?! Nekdaj, ko jih še ni bilo toliko, je šivala po boljših hišah v Ljubljani, sedaj pa doma komaj nakuha in posije, saj niti najmlajši niso raztrgani. Čeprav jih je toliko. Kar štejmo! Najstarejši, Tine, z 28 leti, je uslužbenec v kurilnici v Ljubljani. Bil je vojak še v Avstriji, pozneje pa na koroški fronti in v jugoslovanski redni vojski. Oženjen je že in ima tudi že svojega — sina. Dve leta mlajši Jože. ki si služi kruh s sobnim slikarstvom v Škofji Loki. V državni službi je tudi že tretji. 20-letni Martin, ki ie pri finančni straži na Jesenicah, a je kot izučen mehanik potrjen k letalski četi. Tudi eno leto mlajši Lojze je že izučen mehanik in se uči še za šoferja. Peti, France, postane v kratkem tapetniški pomočnik in dopolni 17. leto. Na šestem mestu je 13 letni Tone. ki se uči za mizarja. Vilče, ki ima ime po maminem bratu, pokojnem kapucinu p. Vilibaldu Kreku, je šele 10 let star in hodi v osnovno šolo v Šiški, kakor tudi 9 letni Janezek. Po vrsti deveti je petletni Stanko, ki samo čaka. kako bo ime malemu bratcu, ki je še pogan, čeprav je bil rojen že 26. novembra. AH deseti brat mora čakati na botra, imenitnega, zelo imenitnega botra, prav zares, na najimenitnejšega kuma v Jugoslaviji. Naj se izpolni svetla nada marljive matere Marijane, da posije solnce v temačni, mrzli tunel. Sv. Miklavž je bil boren in božič je pred vrati . . . Naj bo uslišana tudi prošnia vrten očeta Martina, ki pelje deset visokih, zalih fantov, temnih kodrastih las. svojemu bodočemu veličastnemu kumu nasproti, da mu daruje deset junakov. Malemu desetemu bratu — deset velikih sreč! NARODNA KNJIGARNA, d. z o. z. knjigarna in trgovina s papirjem ter pisarniškimi in šolskimi potrebščinami, Ljubljana, S ti ta rje v a ulica štev. 2. Oblastno dovoliena RAZ PRODAJA vsled opustitve trgovine. Razprodaja bo trajala samo do srede februarja 1928. Znatno znižane cene — Ugodna prilika za knjižnice In druge interesente. Gospodarstvo —g Revizija trgovinske pogodbe z Avstrijo in Karetijaka dražba. Kmetijska družba za Slovenijo je sklicala anketo kmetijskih korporacij, ki naj prouči zahtevo avstrijskih delegatov pri pogajanjih zaradi revizije trgovinske pogodbe z Avstrijo. Anketa je sklenila odločno protestirati proti zahtevam Avstrije, ki ogrožajo obstoj predvsem naše živinoreje in prašičereje, pa tudi pridobivanja bučnega olja. Na podlagi tega sklepa je družba sestavila primeren protest m ga poslala vsem merodajnim činiteljem v Sloveniji kakor tudi v Beogradu, v katerem jih opozarja na usodne posledice za kmetijstvo v Sloveniji, če bi naša delegacija v tem oziru kaj popustila Avstriji. —g Protest proti znižanju ivozne carine aa vino. Kmetijska družba Je na kmetijsko in trgovinsko ministrstvo naslovila odločen protest proti nameravanemu znižanju uvozne carine na grško in francosko vino, katero ugodnost so baje dovolili naši delegati pri trgovinskih pogajanjih z Grčijo in Francijo. Slovenskemu vinogradništvu sicer ne grozi od teh strani prehuda konkurenca, ker dolgi transport preveč obremeni blago. Pač pa obstoji najhujša nevarnost od strani italijanskih vra, ker moramo glasom pogodbe iste ngođ-nosti dovoliti tndi Italiji. Kmetijska družba, kot zastopnica celotnega kmetijstva Slovenije, je glede te nevarnosti, ki grozi slovenskemu vinograd-nttrvu, opozorila tudi vse merodajne činitelje v Sloveniji in v Beogradu, da se pravočasno za-aa to vprašanje —g Nas uvoz. V prvih devetih mescih letoS-njeza leta smo uvozili iz Avstrije za 1.047.728.671 Pin raznega blaga (20%) celokupnega uvoza, iz Češkoslovaške za 1.022,615.387 (19.52%), iz Italije za 679.684.185 (12.98%). iz Nemčije ra 632 milijonov 329.122 (12 07%), iz Anglije za 361 milijonov 105.931 (6.89%), iz Madžarske za 256 milijonov 25S.4S1 (4.89%), iz Francije za 236 milijon. 221.402 (4.51%), iz Rnmunije za 198 milijon. 49S.6S7 (3.79%), iz drugih držav za 196,680.645 (3.76%), iz Brazilije za 133,613.184 (2.59%). iz Grčije za 74,269.758 (1.42%), iz Švice za 69 milijonov 258 158 (1.32%). Slede Holandska, Indija, Belgija. Argentina, Turčija, Kanada, Norveška, Švedska itd., iz katerih Je znaSal nai uvoz manj kot 1% celokupnega uvoza. —g Konferenca zborničnih tajnikov. Prihodnja konferenca tajnikov gospodarskih zbornic se bo vršila sredi januarja v Zagrebu pod predsedstvom generalnega tajnika zagrebške trgovske zbornice dr. Čuvaja. Na tej konferenci bo določen dnevni red konference gospodarskih krogov in narodnih poslancev. so najboljše, najtrajnejše in zato najcenejše. » To in ono Katastrofa „Modre ptica" Iz Pariza poročajo, da sta %q na letališču Le Bourget v soboto smrtno ponesrečila francoska letalca Corfu in La-coste. Kakor znano sta Corfu in Laco-pte letošnjo jesen z letalom »Modra ptica« dvakrat ali trikrat startala k prekooceanskomu poletu, vendar jima polet ni uspel in sta se morala vedno vrniti. Ta neuspeh je letalcema zelo škodoval in sta v očeh francoske javnosti Izgubila vse zaupanje. Da se rehabilitirata, sta nameravala spomladi leta 1928 znova startati k prekooceanskemu poletu. Za polet sta se marljivo pripravljala in trenirala. V soboto je »Modro ptico« doletela katastrofa. Ko sta bila letalca v višini 1500 metrov, se je nenadoma odlomilo eno krilo in avijon je strmoglavil na tla. Letalo se je popolnoma razbilo, letalca pa sta obležala mrtva. Z nujno smrtjo je zadel francosko avijatiko zopet težak udarec. Po 15 letih Te dni se je vrnila iz umobolnice Parižanka Legrandova, ki je nenadoma ozdravela. V umobolnici je obolela na pegastem tifuzu in ko je po silni vročici okrevala, so presenečeni zdravniki opazili, da je s tifuzom izginila tudi duševna bolezen. Stara dama se je po 15 letih, ki jih je preživela v umobolnici, vrnila v svet. Iz umobolnice so jo odpeljali z avtomobilom naravnost v stanovanje njenega vnuka, 301etnega vele-trgovca Lengranda. Tam jo je prva pozdravila mlada soproga njenega vnuka. Lahko si mislimo njeno presenečenje, ko ji je stara dama z nekakim gnusom obrnila hrbet, ne da bi črhnila besedico. Tudi od vseh drugih sorodnic in prijateljic se je zgnusom obračala. Pred 15 leti, ko so jo morali poslati v umobolnico, so se ženske oblačile še po stari modi. zdaj je pa 771etna Parižanka naenkrat opazila, da nosijo ženske kratka krila, kakor v starin časih balerine, da imajo ostrižene lase in da so napudrane in našminkane, kakor so bile nekdaj igralke. Starka ni razumela, kako se morejo tako našemljene ženske pokazati na ulici in ko ji je hotel vnuk to zadevo pojasniti, mu je odgovorila, da bi bilo bolje, če bi ostala blazna, kajti zdaj ji zdrav razum pravi, da so vsi ljudje blazni. Ce nekaj dni so pariški listi poročali, da je stara dama nenadoma izginila. Zapustila je pismo, v katerem prosi, naj je ne iščejo, ker bi bilo vse prizadevanje zaman. V pismu pravi, da med blaznimi ljudmi ne more živeti in da se raje umakne. Njeni sordniki domnevajo, da je skočila v vodo. Smrtni skok z nebotičnika V soboto je izvršil v Newyorku strašen samomor 321etni Louis Schwartz, ki se je udeležil kot vojak svetovne vojne. V času ko je vladal na Boadwayu naj-živahnejši promet, ko je pasiralo ulico na tisoče pešcev in avtomobilov, je skočil Schwartz iz 43. nadstropja nebotičnika Woolorth Building, ki je največji v New-vorku. Padel je na rob pločnika in je seveda obležal mrtev. Čudno je, da samomorilec ni priletel na kakega pa-santa. Schwartza ie pognala v smrt beda, kajti bil je že dolgo brez posla. Tragedija na morju V tržaško pristanišče je te dni prispel Lloydov parnik »Pisa«, čigar kapitan je podal sliko pretresljive tragedije, ki se je odigrala na morju. Parnik »Pisa« je namreč naletel na morju na brodolomce in jih rešil. Med drugim pripoveduje kapitan: — Blizu Bombaya smo opazili na obzorju plavajoč predmet z belimi in rdečim zastavami. Ko smo se mu približali, smo opazili, da plava po morju velika kad, kakršna se rabi na parnikih za sladko vodo. Ta kad je služila peterim osebam, ki so očividno doživele brodolom, za splav. Popolnoma izmučene, strahovito shujšane brodolomce, ki so bili podobni živim mrtvecem, so mornarji prenesli na krov, kjer so se za silo okrepčali. Nesrečneži so bili že tako izčrpani in izmučeni, da so si šele čez nekaj dni opomogli. Šele potem smo izvedeli, da so to potniki velike indijske jadrnice, ki se je 11. novembra na odprtem morju potopila. Del posadke se je rešil v dve kadi. V vsako kad je moralo osem oseb, ki so se v ozkem prostoru jedva mogel premikati. Nesrečneže je razburkano morje premetavalo kakor orehovo lupino; brez vode in hrane so Mod H i polnih 13 dni po širnem morju. čez nekaj dni je umrl od sladu neki osemletni deček in truplo so vrgli v morje požrešnim morskim volkovom, ki so neprestano zasledovali kad. Dan kasneje sta podlegli lakoti zopet dve osebi in morski volkovi so imeli zopet pojedino. Ostalo je še pet nesrečnežev, ki jih je po srečnem naključju rešil parnik »Pisa«. Ce bi bila rešitev samo za en dan zakasnela, bi bili vsi umrli od lakote. O drugi kadi z ostalimi brodolomci ni nobenega sledu. Kako delajo v Tibetu svetnike O tem priobčil je zanimivo razpravo znani raziskovalec Dol s v reviji »Chi-na«. V tibetskem samostanu Choroni se vrši začetkom vsakega leta tako zvana preizkušnja z ognjem, kateri se mora podvreči v ta namen izžrebani menih. Pred cerkvijo visi nad velikim ognjem z oljem napolnjen kotel. Menihi opravijo pred preizkušnjo svečano službo božjo, med katero molijo za srečen izid. Nato odidejo pred cerkev in iz njihovih vrst stopi izžrebani menih ter se približa kotlu z vrelim oljem. Mož je bos in goJoglav. Bedra ima ovita z rdečim blagom, v roki drži škatlico smodnika, pomešanega s krvjo belega psa. Ta zmes ima baje čarovni-ško moč in Tibetanci jo rabijo med drugim tudi ob nevihtah, ko razganjajo oblake. Preizkušnja z ognjem obstoji v tem, da mora položiti menih tri prgišča omenjene zmesi v razbeljeno olje. Če se mu to posreči, ga proglasijo za svetnika, če pa ne, mu grozi smrt. Obred spremljajo zvoki gonga in raznih cerkvenih instrumentov. Pod kotlom gori suhljad in plamen šviga visoko nad kotel. Vročina je taka, da se kotlu ni mogoče približati. Izžrebani menih maha s plaščem in se previdno bliža kotlu. Ko pride do njega, iztegne roko, da bi vrgel v olje čarodej-no zmes. Ker je pa vročina prevelika, se ne more približati kotlu tako, da bi ga z roko dosegel. Umakne se in menihi začno ogorčeno kričati. Izžrebani menih skoči znova h kotlu in vrže vanj začarano zmes. V kotlu začne vreti in kaplje razbeljenega olja padajo menihu na glavo. Nesrečnež zaškriplje z zobmi in po končanem obredu začne ves obžgan moliti. Navdušeni gledalci prepevajo cerkvene pesmi. Obžganega meniha odneso v cerkev, kjer ga proglasijo za svetnika. Zagonetna smrt Rusinje V četrtek je umrla v predmestni bolnici v Olomucu 481etna Rusinja Tatjana Fialova, ločena žena češkoslovaškega kapitana. Njena smrt je bila tako nepričakovana, da so začeli zdravniki takoj domnevati, da gre za zločin. Tatjana je živela že delj časa v divjem zakonu s 341etnim trgovskim potnikom, ruskim emigrantom A. Volkovinskim, ki ga je olomuška policija se istega dne aretirala. Po mnenju zdravnikov je podlegla Tatjana zastrupljenju. Zanimivo je, da je Volkovinski sam predložil na stroj pisano in od Fialove podpisano pismo, ki se glasi: »Ne dolžite nikogar zaradi moje smrti. Umiram prostovoljno. Vse premoženje zapuščam Volkovinskemu. Moje dolgove naj poravna on. Bodite srečni.« Pismo je bilo napisano s pisalnim strojem Volkovinskega. Preiskava je dognala, da je bila Fialova nepismena in da je zelo slabo obvladala češčino. Kakšen strup je zavžila, še niso mogli ugotoviti. V petek so aretirali tudi ljubico osumljenega Volkovinskega 191etno Hil-do Orsagovo. V soboto je policija znova zaslišala aretiranega Rusa. Ker go- vore v»e okornosti proti njemu, ga je policija izročila okrajnemu sodišču, pred katerim se bo moral zagovarjati radi umora ali vsaj radi soudeležbe pri umoru. Skok preko kože 17 Vil 1923 \A iABORL Opozarjamo na današnji koncert ! ki se bo vršil ob 8. zvečer v Unionu. Na koncerta sodelujejo naši prvi umetniki ga. Thierry, Medvedova, g. Betetto in prof. Ravnik z izbranim prvovrstnim sporedom. Koncert se vrši pod pokroviteljstvom komandanta dravska divizijske oblasti g. gen. Kalafatovtča ter je čisti dobiček namenjen v podporo olimpijskega fonda JZSS. za pohod naših smučarjev na olimpijado. Zato je I dolžnost vse naše javnosti, da s svojo i udeležbo na koncertu tudi gmotno pod-j pre to akcijo. Spored koncerta in sodelujoči pa jamčijo za izreden umetni-1 ški užitek Prekruta usoda je iztrgala iz najinega objema najino ljubljeno edinko N e venko v nežni dobi dveh let. Zemske ostanke naše izgubljene sreče spremimo v rodbinsko grobnico k Sv. Križu danes v ponedeljek ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Komenskega ul. 17. LJUBLJANA, dne 11. decembra 1927. Mila in Raiko Turk !! Znižane cene do ■»Božiča" cene znižane il \7f*1ilr*l l'zHIril • rokavic, nogavice flor in vo nene triko perila za dame in V CIlKct \LU\\ c\ m £0