VESTNIK


^unmnnHmmmmttnmtmummutmmtmmmmuttnnrtmM. E	=
Poštni urad 9020 Ceiovec =	Veriagspostamf 9020 Kiagenfurt	E
izhaja v Ceiovcu
Erscheinungsort Kiagenfurt
E	=
Posamezni izvod 3 šiiinge
=	mesečna naročnina 12 šiiingov	E
=	ceioietna naročnina 120 šiiingov	=
E	P. b. b.

*-^TM!K XXXV
CELOVEC, PETEK, 30. MAJ 1980
ŠTEV. 22 (1970)
To našajeveiika zmaga: zdaj naš kulturni dom stoji!
V duhu teh dveh verzov iz pesmi, ki jo je posebej v ta namen napisa) Andrej Kokot in je v giasbeni priredbi prof. Radovana Gobca v izvedbi mešanega pevskega zbora SPD „Danica" doživeta svojo krstno izvedbo, je minuti ponedeijek potekata svečana otvoritev novega Kui-turnega doma v Šentprimožu. Domače prosvetno društvo „Danica" in * njim koroški Siovenci smo zabeiežiii res iepo zmago: z akcijo samopomoči ter ob bratski pomoči matičnega naroda in ob soiidarni pod-Pori prijateijev iz vrst naroda-soseda smo s skupnimi močmi zgraditi dom, ki naj bi postai središče piodnega kuiturnega deiovanja in hkrati kraj srečanja, kjer bi gojiti miseinost sožitja in medsebojnega spoštovanja.
Te misti so bile poudarjene v govorih predsednika SPD „Danica" Stankota VVakouniga ter predstavnikov obeh osrednjih organizacij — tajnika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliksa t^ieserja (njegova izvajanja objavimo na 3. strani — op. ured.) in Predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevža Gril-
katerem seveda tudi uradna stran ne more stati brezbrižna, je dejal župan Hoizer ter obljubi), da bo tudi domača občina prispevala svoj delež k izgradnji, kakor je sedaj sklenila prispevati 50.000 šilingov za sosednji dvojezični otroški vrtec; poleg tega bo občina posredovala pri deželni vladi, da bi tudi iz deželnih sredstev namenili
ci, ko jim bo z dejanji priznana domovinska pravica in bo vsestransko uresničena enakopravnost njihovega jezika, šele tedaj bodo županove besede verodostojne!
Otvoritev novega Kulturnega doma v šentprimožu je bila pravi praznik. Na veliki prostor, kjer drugo poleg drugega stojijo moderna poslopja domače Hralnilnice, Kulturnega doma in dvojezičnega otroškega vrtca (zgovoren izraz nezlomljive življenjske volje in ustvarjalne moči slovenskega ljudstva na Koroškem!), se je zgrnilo daleč nad tisoč udeležencev, ki so prišli iz vseh predelov naše zemlje tu in onstran meje. Domači pro-svetaši so za to priložnost izdali obsežno brošuro ter v besedi in stiki predstavili zgodovino in bogato dejavnost SPD „Danica". Pred-
ca. pa tudi mnogih drugih, ki so čestitali k izgradnji doma ter domačemu društvu izročili priložnostma darila z željami za še bolj Uspešno delo v novem domu. Med mjimi so bili Milan Wutte, ki je kot Zastopnik krajevnega odbora Zve-slovenske mladine izrekel zahvalo predvsem mladini iz matične Slovenije za njeno pomoč pri grad-mi'; nadalje predsednik Slovenske Prosvetne zveze Valentin Polanšek m podpredsednik Krščanske kul-hjrne zveze dr. Janko Zerzer, ki sta Mrazila čestitke in želje obeh osrednjih kulturnih organizacij; Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič, ki je čestitat v imenu podjetij in delovnih Iju-^ matične države; predstavniki številnih društev in pevskih zborov v Sloveniji, s katerimi gojijo pro-svetaši SPD ..Danica" že dolgoletno sodelovanje; pa tudi zastopnika 3[uštev iz Pettenbacha na Zgor-mjem Avstrijskem in iz okolice Nurnberga v Nemčiji, s katerimi "ia ..Danica" prav tako prijateljske stike.
Na prireditvi je kratko spregovo-H tudi župan domače občine Škocjan dr. Albert Hoizer. Izrazil je 'reselje, da je ..Danica" dobila tako *op kulturni dom, ki je v okras temu kraju. Z domom, ki je nastal po Načelu samopomoči, si je „Dani-ca" napravila najlepše darilo, ob
ustrezno podporo za Kulturni dom (kakor je zvezna vlada to že storila in se je predsednik ..Danice" za to podporo tudi primerno zahvalil — op. ured.). Ob koncu je župan Hoizer še naglasil, da obstoj dveh narodnosti predstavlja ..posebno darilo" za to deželo, ter izrazil željo, naj bi novi Kulturni dom prispeval k utrjevanju zavesti o medsebojnem razumevanju — željo torej, ki jo imajo slovenski občani škoci-janske občine predvsem do lastne občine. Šele tedaj, ko Slovenci v škocijanski občini ne bodo več tuj-
VVogra 57o veni/e
pri razvi/an/u odnosov s sosedi
Republiški izvršni svet SR Slovenije je prejšnji teden na seji, ki jo je vodil predsednik dr. Anton Vratuša, obravnaval gradivo o nalogah Slovenije pri oblikovanju in uresničevanju ciljev zunanje politike in mednarodnega sodelovanja SFR Jugoslavije.
V poročilu o seji je rečeno, da daje geostratešk! položaj Slovenije poseben pouidarek nekaterim elementom mednarodnega sodelovanja. ..Predvsem gre za poudarjeno vlogo SR Slovenije pri razvijanju odnosov s sosednjimi državami, za njen poseben prispevek pri afirmaciji in razvijanju politike odprtih meja in obmejnega sodelovanja ter za sklop naše mednarodne dejavnosti, ki se nanaša na neoviran razvoj in pravice naših narodnih skupnosti v zamejstvu in narodnosti v SR Sloveniji ter njihovo vlogo kot vezi prijateljstva med sosednjimi državami in pokrajinami."
OB 35-LETNiC! ZMAGE NAD FAŠiZMOM iN 25-LETN!Ci PODPiSA DRŽAVNE POGODBE
bo na Koroškem gostovat znani
Partizanski pevski zbor iz Trsta
ter priredi) koncerta
#	v šentprimožu 31. 5.1980 ob 20. uri v novem Kuiturnem domu
#	v Borovijah 1. 6. 1980 ob 15. uri v Mestni hiši
Prijateiji borbene in revoiucionarne pesmi prisrčno vabijeni! Siovenska prosvetna zveza Zveza koroških partizanov
ZSO OB TRiSTRANKARSKEM PAKTU:
Skrbi nas nevarnost
stopnjevanega oživljanja nacionalizma in neonacizma
vsem pa so jo živo demonstrirali v pestrem triurnem sporedu, ki se je odvijal najprej pred domom in potem v veliki dvorani, ki pa je bita daleč premajhna, da bi mogla sprejeti vse udeležence, ki so zato v velikem delu morali ostati zunaj in spored spremljati po zvočnikih.
Kulturni dom, okrašen s cvetjem ter avstrijsko in slovensko zastavo, je po uvodni pesmi mešanega zbora pod vodstvom Hanzija Kežarja ter priložnostni recitaciji Milke (*Dd/;e ne N. stremj
Čeprav deželni glavar Wagner ob vsaki priložnosti rad zatrjuje, da je manjšinsko vprašanje na Koroškem rešeno, torej ne več zanimivo in važno, pa vedno spet tudi sam postavlja na laž svoje lastne trditve, ko se na ta ali drugi način v javnosti bavi prav z manjšinskim vprašanjem. Tako se je s tem vprašanjem zelo izčrpno bavil celo na slavnostni seji deželnega zbora ob 25-tetnici državne pogodbe, ko je nesramno napadel vodstvo slovenskih osrednjih organizacij ter mu očital, da brez poverjenja nastopa kot govornik manjšine in da spravlja Avstrijo ob dobro ime (ker sta organizcciji opozorili države-podpisnice državne pogodbe na neizpolnjeni 7. člen — op. ured.). Prav tako pa je bilo manjšinsko vprašanje v ospredju sestanka predsednikov treh v deželnem zboru zastopanih strank, ki so se prejšnji teden sestali, da obnovijo oz. podkrepijo svoj dogovor iz leta 1976, ki je že davno splošno znan kot protimanjšinska zarota.
Na tem sestanku, ki je bil 21. maja, so predsedniki treh strank Wagner (SPO), Knafl (OVP) in Ferrari (FPO) obravnavali predloge in zahteve, ki so jih predstavniki ZSO in NSKS v obliki takoimenovanega operativnega koledarja posredovali pristojni vladi. Koroška strankarska trojica je te predloge z dokajšnjo ošabnostjo odklonila, češ, na Koroškem o teh vprašanjih ni več kaj debatirati, ker je člen 7 s koroškega stališča v celoti izpolnjen; o vsem drugem pa je možno govoriti le v okviru sosvetov — torej nov poskus pritiska na manjšino, da bi šla v sosvet in priznala diskriminacijski zakon o narodnih skupinah.
Z zaključkom omenjenega strankarskega vrha je na seji 22. maja razpravljat tudi tzvršni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki je v tej zvezi sprejel naslednjo izjavo:
ZSO ugotovijo, da se negativni odnos treh koroških strank do siovenske narodne skupnosti na Koroškem in do njenih pravit po čienu 7 avstrijske državne pogodbe na žaiost v ničemer ni spremeni). Stranke so ie ponovno potrdite tristrankarski sporazum z dne 1. juiija 1974, ki v bistvu upošteva sta-iišče skrajnih nemškonacionaiističnih sii
na Koroškem, ki so od nekdaj — kar zadeva vprašanje manjšine — pred-stavijaie viado v viadi in praktično odiočaie o usodi koroških Siovencev.
Ob ponovni potrditvi tristrankarske-ga pakta smo koroški Siovenci toiiko boij razočarani, ker smo ie pričakovati, da bodo spričo vidnega izboijšanja sosedskih odnosov med Avstrijo in fu-gosiavijo in ziasti spričo viadnega prizadevanja za sodeiovanje Siovencev pri prosiavi 40-ietnice piebiscita stranke pokazaie vsaj trohico priprav-ijenosti za sporazumno reševanje naših odprtih vprašanj. Zato smo tud) pozdraviti obnovo diaioga med pristojno viado in prizadeto manjšino ter prediagaii v obiiki operativnega koie-darja obravnavanje konkretnih vprašanj, ki niso zapopadena v zakonu o narodnih skupinah, kateri ne odgovarja doiočiiom čiena 7 državne pogodbe. S tem naj bi se ponovno ustvariio zaupanje, ki je trpeio zaradi dosedanjega nezadovoijivega reševanja.
Ob okoreiem in intransigentnem sta-iišču, ki so ga koroške stranke kakor že ob zadnjem pogovoru na Dunaju zdaj ponovno podkrepite, iahko samo skiepamo, da hoče uradna poiitika na Koroškem tudi v bodoče siediti si-iam, ki jim je mržnja do Siovencev živijenjska vsebina in potrebujejo za svoj obstoj staino narodnostno konfrontacijo. Zato skušajo z vsemi sredstvi torpedirati nadaijevanje diaioga, ki je obetai vsaj rahio upanje, da bo prišio do nekega izhoda iz zagate, ki ziasti v zadnjih ietih onemogoča vsako vsaj znosno rešitev našega vprašanja.
V tej zvezi je treba vsekakor omeniti, da smo koroški Siovenci tako pri iskanju diaioga z viado kakor tudi pri predsedniških voiitvah dokazati svoj pozitivni in konstruktivni odnos do demokratičnega razvoja in enakopravnega uveijavijanja. Zato pa toiiko boij zaskrbijeno občutimo nevarnost stopnjevanega oživijanja nacionaiizma in neonacizma, kar je prišio do izraza ziasti tudi pri ietošnjih predsedniških voiitvah in se odraža v nadaijevanju nebrzdane gonje proti koroškim Sio-vencem in njihovim pravicam.

PO PREDSEDNIŠKfH VOLtTVAH:
Demokratične siie obsojajo
neodgovorno zadržanje obiasti napram neonacističnim pojavom
Dovolitev kandidature Burgerja pri nedavnih predsedniških volitvah je močno razburila vso demokratično in protifašistično javnost v Avstriji. Še posebno ogorčenje pa je izzval nezaslišani način, ki se ga vodilni politični dejavniki in del tiska poslužujejo pri svojem ..argumentiranju", kaka je mogel Burger zbrati 140.000 glasov.
Številne organizacije ne glede na svetovnonazorsko opredelitev — lok njihove politične pripadnosti sega od komunistov preko socialistov in katoličanov do strankarsko nevezanih — so se odločno izrekle proti omalovaževanju nevarnosti, ki jo za demokratično avstrijsko republiko predstavlja sleherno oživljanje nacizma in neonacistične miselnosti. Pri tem so zlasti opozorile na velike žrtve, ki jih je nacizem že enkrat povzročil. Zato so tudi posebno ogorčeno obsodile nezaslišane poskuse vodilnih politikov in drugih dejavnikov, da bi krivdo za volilni uspeh Burgerja zvalili na tiste, ki so opozarjali na nevarnosti neonacizma, kajti takšno dlakocepstvo je najbolj nesramen način prikriti lastno odgovornost za razvoj, ki predstavlja edinstveno sramoto za Avstrijo in njen ugled v svetovni javnosti.
Protestom se je pridružil tudi Klub slovenskih študentov na Dunaju, ki je v tej zadevi naslovil „odprto pismo" na zveznega kanclerja dr. Kreiskega. V svojem pismu študentje opozarjajo, da „je osupljivi in za slehernega demokrata v Avstriji sramotni uspeh južnotirolskega terorista, neonacista
in govornika brutaine, fašistične pretepaške skupine" pri predsedniških volitvah tudi med njimi povzročil veliko razburjenje in zaskrbljenost. Kajti ne nazadnje je ravno tudi slovenska narodna skupnost na Koroškem, ki je v odporu proti Hitlerjevemu fašizmu doprinesla številne žrtve in odločilen prispevek za osvoboditev Avstrije, soočena z žalostnim in neodgovornim dejstvom 140.000 nacističnih glasov, in to v letu 25-letnega jubileja podpisa avstrijske državne pogodbe in 35-letnice osvoboditve Avstrije izpod na-cifašizma.
Svoje ogorčenje pa izražajo študentje tudi zaradi kanclerjevih izjav glede Burgerjevega volilnega uspeha, češ, da je ta uspeh dosegel s pomočjo posredne propagande antifašistov. V dokaz nevzdržnosti takih trditev opozarjajo na dejstvo, da je bit uspeh Burgerja najmanjši prav tam, kjer je prišlo do protifašističnih akcij. Kanclerjeva argumentacija pa nasprotuje tudi zgodovinski izkušnji, da je proti pojavom fašizma treba ukrepati pravočasno. Nasprotno so študentje mnenja, da je volilni uspeh Burgerja izraz določenega družbenega ozračja v Avstriji, ki ga ne nazadnje ustvarjajo mediji in politiki in ki še vedno nudi plodna tla za neonacistične in desnoekstremistične pojave.
V smislu avstrijske državne pogodbe in demokratičnega razvoja Avstrije zahtevajo študentje odločnejše ukrepe za pojasnjevanje o desničarskem ekstremizmu, hkrati pa tudi prepoved vseh neonacističnih in neofašističnih organizacij.
Po/ffiAra cfvoAčne mora/e
je v sraznofo demokratični državi
Dogodek, ki se je pred nedavnim pripeti] v Trstu, nehote spominja na razmere pri nas na Koroškem: gre namreč za podoben odnos do Slovencev, zgrajen na načelu dvojne morale in različne pravice.
Slovenska kulturno-gospo-darska zveza v Trstu je želela počastiti spomin predsednika Tita s slovenskimi in italijanskimi lepaki, ki so jih slovenski mladinci iz celotne dežele Furlanije-Julijske krajine nalepili v noči po Titovi smrti. Pripadniki fašističnih organizacij so v naslednjih dneh mnogo teh lepakov v središču Trsta raztrgali ali prelepili z lepaki žaljive vsebine proti predsedniku Titu, medtem ko mu je ves svet izkazoval priznanje, spoštovanje in čast.
SKGZ je bila zato prisiljena pozvati mladince, da v noči pred pogrebom ponovno nale-
pijo plakate v čast predsedniku Titu, da bi tako oprali sramoto Trsta. Toda policijske oblasti so prav tisto noč uprizorile pravi lov na mladince, ki so lepili plakate; nekatere so aretirali in druge na grob način legitimirali, sedaj pa dobivajo sodne pozive tržaškega pre-torja pod obtožbo kaznivega dejanja po kazenskem zakoniku, ki predvideva zaporno kazen ali plačilo ustrezne globe.
Ravnanje tržaških oblasti je nerazumljivo in nezaslišano predvsem zato, ker kaže dvojno moralo in različno upoštevanje zakonskih predpisov: v Trstu so mestni zidovi že leta prelepljeni in popisani z lepaki in gesli najrazličnejše vsebine, ne da bi bil zaradi tega kdorkoli na tak način preganjan; v primeru akcije slovenskih mladincev pa so se oblasti nenadoma spomnile tudi že doslej veljavnih in nikdar spoštovanih
predpisov ter z vso strogostjo zakona ukrepajo proti slovenskim mladincem.
Slovenska kulturno-gospo-darska zveza in z njo slovenska ter vsa protifašistična javnost ostro obsoja tako izjemno ravnanje oblasti prav v zvezi s počastitvijo predsednika Tita, in to le nekaj ur potem, ko mu je ravno predsednik italijanske republike Pertini še na posebno ganljiv način izkazal poslednjo čast. Poleg tega pa v sedanjem ukrepanju oblasti vidijo tudi izraz drugačnega odnosa do državljanov slovenske narodnosti, kar nedvomno predstavlja kričeč primer diskriminacije, ki je v očitnem nasprotju z načeli italijanske ustave in raznih mednarodnopravnih dokumentov, ki zagotavljajo enake človekove pravice vsem ne glede na narodnost, jezik ali barvo kože.
Zamejski študentje prava
so se srečati na strokovnem seminarju
Zamejski študentje prava iz Avstrije in Italije so se v dneh od 22. do 24. maja zbrati na seminarju, ki ga je Zveza društev pravnikov Slovenije že tretjič odlično pripravila, tokrat v sodelovanju z mariborskimi pravniki, ki so bili izvrstni gostitelji. Na njihovo povabilo so prišli mlajši in starejši semestri študentov prava z Dunaja in iz Gradca ter iz Trsta v Maribor, kjer so jim pripravili zanimiva predavanja.
Teme, o katerih so razpravljati, so bile zelo različne. Vprašanja mednarodnopravne zaščite manjšin in gospodarskega sodelovanja ob meji so med tržaškimi in koroškimi študenti vzbudila razumljivo največ zanimanja, saj se jih neposredno tičejo. Ugotovili so, da je bilo na Koroškem (pa tudi na Tržaškem) doslej vse premalo storjenega v smeri gospodarske krepitve obmejnega področja. Zaplankanost merodajnih političnih struktur na Koroškem na eni strani in kadrovske šibkosti Slovencev na drugi strani — vse to je doslej oviralo večjo gospodarsko inciativncst v našem prostoru. To pa v škodo domačemu prebivalstvu, saj je enakopravno obmejno gospodarsko sodelovanje brez dvoma v prid vsem ne glede na narodnost. Tudi študentje se hočejo zavzeti za to, da bi se stvari v bodoče bolje razvijale.
Kazensko izvrševanje v gotovi meri označuje tudi zrelostno stopnjo določene družbe v socialnem in kulturnem pogledu. Obisk
dveh kazensko-poboljševalnih zavodov je napravil na udeležence seminarja globok vtis. Sistem odprtega tipa kazenskega zavoda omogoča kaznjencem, da ne zgubijo stika z okoljem, in jim daje večjo možnost resocializacije. Danes, ko naša družba zasleduje kaznjenca z dosmrtnim sovraštvom in ko razni reakcionarji zahtevajo zaostritev izvrševanja kazni v Avstriji, je človeku kar prijetno, ko spozna, da je možna tudi druga pot, bolj človeška, bolj socialna. Slovenski študentje so v razgovoru z direktorjem kazenskega zavoda med drugim povedali, da se čutijo potrjene v svojih privadevanjih za demokracijo in družbeni napredek, saj so videli, da proizvaja socialistična družba bolj kulturne odnose med ljudmi, da imajo pravniki kot poklicni sloj tu drug duhovni in ideološki profil, kot ga poznamo morda pri večini avstrijskih ali italijanskih pravnikov.
Seminar pa je nudit tudi priložnost za družabno srečanje študentov in pravnikov iz treh držav. Vse kaže, da se bo iz teh srečanj razvilo trainejše in rednejše sodelovanje. Študentje iz zamejstva se hočejo v tem smislu povezovati z matičnim narodom še bolj konkretno in globoko. Komur je kaj za to, nai mu bo žal, da tokrat ni sodeloval; naj se oiurači in druaič sodeluje — več nas bo, lepše in koristnejše bo za nas vse!
Žo/rgHov Franc;
PRAZNIK OBČINE KOPER:
Uresničevanje dejanske enakopravnosti
pripadnikov siovenskega naroda in itatijanske narodnosti
Pred nedavnim je občina Koper-Capodistria obhajala svoj občinski praznik. Praznuje ga v spomin na 15. maj 1921, ko so se istrski delavci in kmetje, posebno v Marezigah, uprli nasilju fašističnih tolp.
Koper je dokončno postal slovensko pristaniško mesto šele oktobra 1954, ko je bila cona 8 bivšega Svobodnega tržaškega ozemlja na podlagi Londonskega sporazuma priključena Jugoslaviji. Tedaj se je za koprsko občino začelo obdobje izredno hitrega družbenogospodarskega razvoja, ki je rodil take uspehe, da sodi to območje danes med najrazvitejše v Sloveniji. Vzporedno s tem razvojem pa se je uresničevala tudi dejanska enakopravnost pripadnikov slovenskega naroda in italijanske narodnosti, ki živijo in delajo kot vsestransko enakopravni občani.
Resnično humani odnosi med pripadniki slovenskega naroda in italijanske narodnosti niso nastali čez noč, marveč imajo že svojo zgodovino. Prvi temelji bratstva in enotnosti so bili položeni že na samem začetku narodnoosvobodilnega boja, ko so bila načela popolne enakopravnosti narodov in narodnosti sprejeta kot temeljna točka programa Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Ta načela so bila potrjena z nastankom nove Jugoslavije na II. zasedanju AVNOJ v Jajcu 29. novembra 1943 in opredeljena v prvi ustavi iz ieta 1946. Svojo izpopolnitev in vsebinsko obogatitev so doživljala v vseh poznejših ustavnih reformah, najpopolnejši izraz dejanske enakopravnosti pa predstavljajo določila nove ustave SFRJ in SRS iz leta 1974 ter statut občine Koper. Pri tem velja poudariti, da so se občani Kopra že v temeljnih načelih statuta občine zavezali ustvarjati take pogoje, da se bodo lahko pripadniki italijanske narodnosti vselej in povsod enakopravno z drugimi občani neposredno vključevali v samoupravno odločanje ter gojili in razvijali svoje posebne pravice.
Za uresničevanje posebnih pravic in varstva itatijanske narodnosti in njenih pripadnikov imajo le-ti svojo organizacijo — Skupnost Italijanov v Kopru ter posebno Samoupravno interesno skupnost za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti. V okviru te samoupravne interesne skupnosti občani italijanske narodnosti dajejo pobude in skrbijo za področje vzgoje, otroškega varstva in izobraževanja v svojem jeziku, skrbijo za razvoj narodnostnega tiska in založništva ter drugih sredstev javnega obveščanja, spremljajo in obravnavajo vsa pereča vprašanja, ki so pomembna za obstoj in vsestranski razvoj narodnosti.
Skupščina samoupravne interesne skupnosti pripadnikov italijanske narodnosti, kot tako imenovani četrti zbor občinske skupščine, enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine obravnava in sprejema odloke ter druge splošne akte, ki se nanašajo na razvoj nacionalne kulture in prosvete pripadnikov italijanske narodnosti. Skupščina te specifične smoupravne interesne skupnosti je organizirana po delegatskem načelu. Sestavljajo jo delegati iz krajevnih skupnosti z narodnostno mešanega področja in delegati iz šol z italijanskim učnim jezikom.
V občini je za pripadnike italijanske narodnosti zagotovljeno vzgojno varstvo (otroški vrtec) ter osnovno in srednje šolanje v materinščini. Omeniti je vredno način izvajanja dvojezičnosti med pripadniki slovenskega naroda in pripadniki jtatijanske narodnosti, ki se v vsakodnevnem komuniciranju vse bolj uveljavlja in sicer tako, da vsak govori v svojem materinem jeziku in drug drugega razumeta. K takemu načinu izvajanja dvojezičnosti veliko pripomorejo prav vzgojnoizobraževalne organizacije s tem, da je v vseh šolah z italijanskim učnim jezikom slovenski jezik v vseh razredih obvezen učni predmet. Prav tako je v vseh slovenskih šolah na narodnostno mešanem območju občine italijanščina v vseh razredih obvezen predmet.
Drugače pa se zaradi enakopravnosti obeh jezikov pripadniki italijanske narodnosti v svojem jeziku vključujejo v delo občinske skupščine in njenih organov, v javno in družbeno življenje in v svojem jeziku uveljavljajo zakonite pravice in pravne koristi.
Po določbah ustave SRS in statuta občine Koper posvečata občinska konferenca SZDL in občinski svet zveze sindikatov še posebno skrb ustrezni zastopanosti italijanske narodnosti v vseh družbenih samoupravnih subjektih že ob snovanju družbenih meril za volitve delegacij in konferenc delegacij in ob samem oblikovanju delegacij in konferenc delegacij v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Po taki demokratični poti uresničujejo v občini dosledno in celovito ustavna in statutarna določila, ki se nanašajo na zastopanost italijanske narodnosti v vseh samoupravnih in družbenih organih ler na vseh ravneh. Rezultat skrbi in prizadevnosti družbenopolitičnih organizacij, zlasti SZDL in sindikata, je viden v tem, da imajo v vseh treh zborih občinske skupščine ustrezno vključeno italijansko narodnost.
Dosedanja praksa delegatskega sistema je pokazala, da je resnično vsestransko, pravočasno in popolno informiranje delegatov, delovnih ljudi in občanov o političnih in gospodarskih vprašanjih pogoj samoupravnega odločanja. Zato tudi paritetna komisija občinske skupščine za vprašanja italijanske narodnosti, ki je sestavljena iz enakega števila pripadnikov slovenskega naroda in enakega števila pripadnikov italijanske narodnosti, in komisija samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti za obveščanje posvečata vprašanju informiranja posebno skrb.
Za koprsko občino velja, da se sistem informiranja delegatov italijanske narodnosti, ki so vključeni v skupščinski sistem, stalno izboljšuje. Pretežni del materialov za seje vseh treh zborov občinske skupščine je dvojezičen. Zelo pomembno sredstvo obveščanja je tudi bilten tnformacijskodokumentacijskega centra, ki je dosledno dvojezičen in prinaša aktualne informacije o pomembnejših družbenih zadevah, ki so v obravnavi v občinski skupščini ali družbenopolitičnih organizacijah.
Poleg časopisov v italijanščini kot so dnevnik .La voce del popolo*, 14-dnevnik .Panorama", mesečnik .11 pioniere", 3-mesečnik .La batana" (kulturne revije) in periodike .Lassa pur dir", je zelo pomemben medij informiranja Radio Koper, ki dnevno oddaja 13 ur programa v italijanskem jeziku in TV studio Koper, katerega programi v italijanščini trajajo dnevno v povprečju 3 in po) ure. Med pomembnejše oblike informiranja pa spadajo tudi organizirane konference — predavanja v italijanščini z aktualno tematiko, kot so program razvoja občine in obale ter podobno.
Ob dejansko uresničeni enakopravnosti, ki jo še naprej izpopolnjujejo v vsakdanji praksi, se tako pripadniki slovenskega naroda kot pripadniki italijanske narodnosti čutijo enakopravne in enakovredne občane, ki skupaj gradijo svojo boljšo bodočnost v skupni občini Koper-Capodistria.
Novi kulturni dom
stoji na temeljih miru, bratstva in sožitja
Novi kuiturni dom, ki ga danes otvarjamo, stoji na temeijih miru, bratstva in sožitja med narodi, kajti pri njegovi izgradnji so sodešovaii *judje z obeh strani meje, ijudje stovenskega in nemškega jezika. Zato )s ta dom v pravem pomenu besede naš skupni dom, saj je rezuiiat trdega in vztrajnega deta naših deiovnih ijudi, ki so žrtvovati svoj Prosti čas in svoja sredstva.
Vendar pa novi kuiturni dom enako kot sosednji otroški vrtec, ki °ba sta sad praviino razumijene in prakticirane akcijske enotnosti koroških Siovencev, nista nastaia zato, ker bi hoteti biti Siovenci sami lase, iočeni od naroda soseda. Z iastnimi siiami smo ju zgraditi zato, *<sr v javnih občinskih otroških vrtcih in v mnogih javnih kutturnih domovih še vedno ni prostora za siovenski jezik.
Tako je v svojem govoru pri otvo-['tvi kulturnega doma v Šentprimo-^ naglasil tajnik ZSO dipl. inž. Feliks VVieser, ki je pri tem dejal,
sta naše veselje in naš ponos Se toliko večja, ker je kulturni dom Ograjen prav letos, ko praznujemo 35-letnico zmage nad fašizmom in 25-letnico podpisa avstrijske državne pogodbe. Spomnil je, da so se *adi v teh krajih domači uprli nacističnemu nasilju ter se kot aktivisti in kot partizani borili za enakopravnost, za mir in sožitje med Narodi. Zato naj v novem domu b*ajno živi spomin na junake narodnoosvobodilnega boja na Kcro-skem.
V tem slavnostnem razpoloženju " je dejal govornik — pa se morajo zavedati tudi tega, da nam avstrijske oblasti tudi v občini Škoci-ian, kjer je ustvarjalna prisotnost Siovencev nesporna, odrekajo narodne pravice ter za slovensko besedo na občinskem uradu, na po-^ti, v občinskem otroškem vrtcu in v drugih javnih ustanovah ni prodora. „Ko nam z občine odgovarjajo na naše pismene vioge, da je Oradni jezik samo nemški, se skii-Cdjejo na zakon o narodnih skupinah in njegove odredbe. Zato naj tisti, ki ta zakon hvaiijo kot vzorno rešitev v Evropi in pa tisti, ki nam kar naprej dopovedujejo, da se moramo posiuževati zakona o narodnih skupinah, imajo ta zakon sami. ^a nas je veiiko pismo naših pravic edinoie čien 7 avstrijske državne pogodbe, ki smo si ga sami Priboriti. Zato se moramo v prihodnje še boij dosiedno zavzemati za ceiovito izpoinitev tega čiena in s tem za uresničitev naše enakopravnosti."
Tajnik ZSO je opozoril, da je zakon o narodnih skupinah sad tri-strankarskega pakta, ki ga je najbolj odločilno sooblikovala FPO, k' je naslednica tistega VdU, kateri [c leta 1955 odklonil avstrijsko državno pogodbo; danes pa ista FPO Soodloča o tem, kaj in kako se naj spolni iz te pogodbe. ..Takrat, ko so se naši očetje s puško v roki
borili proti fašizmu in za svobodo Avstrije, so gospodje, ki nam danes diktirajo, kaj nam pripada in kaj ne, bili poskriti ali so sodelovali z nacisti. Isti krogi pa so tudi očetje zakona o narodnih skupinah, zato tega zakona, ki nas ovira v našem razvoju in ustvarja stalne napetosti na Koroškem, nikoli ne bomo priznali kot izpolnitev člena 7."
Na vse to — kakor je poudaril tovariš VVieser — je možen samo
MajrtarejH čian SPD ..Danita" Andrej Mičej je prereza) trak in izroči) ktjuč novega doma miademu narafčaju z naročiiom, naj nadaijuje deio v pro-tvit :toven:ke kuiture na Koroškem.
eden, jasen in enoten odgovor vseh demokratov Proč z zakonom o narodnih skupinah in proč s tristran-karskim paktom, ki je izraz nedemokratičnega, nemškonacionaine-ga ter oportunističnega voiiino-tak-tičnega pristopa k reševanju demokratičnih, z ustavo zajamčenih pravic siovenske narodne skupnosti na Koroškem! Tristrankarski pakt pa je tudi velikanska ovira za nadaljnjo demokratizacijo koroške družbe, je ugotovil govornik ter vprašal, ali mar pomeni napo-
ved VVagnerja, Knafla in Ferrarija, da imajo popolnoma identične poglede glede narodnostnega vprašanja, da se bodo še bolj vneto borili za tistih 12.000 volilcev, ki so svoj glas oddali za Burgerja, in da bo koroška politika krenila še bolj na desno? Kot edinstveno sramoto za Avstrijo pa je tajnik ZSO omenili tistih 140.000 glasov, ki jih je pri predsedniških volitvah dobil kandidat, ki ne priznava avstrijske narodnosti in propagira velenem-štvo v tistih oblikah, katerih se je že enkrat pojavilo na evropskem prizorišču ter zahtevalo nad 50 milijonov žrtev. Spričo takega razvoja se je govornik odločno izrekel za prepoved neonacističnih in vele-nemških organizacij ter zahteval poglobljeno antifašistično vzgojo šoloobvezne mladine.
V narodnostnem pogledu je tajnik ZSO ugotovil, da nam nihče ne bo podaril pravic, ki nam gredo — dosegli jih bomo le tedaj, če se bomo zanje požrtvovalno, odločno in pravilno borili. Opozoril je na konkretne uspehe, ki smo jih v zadnjih letih dosegli z akcijami samopomoči — dvojezična otroška vrtca v Celovcu in šentprimožu, kulturna domova na Radišah in v šentprimožu, razni gospodarski poddvigi itd., kar vse je izrednega pomena za utrjevanje samozavesti naših ljudi. Tudi za naprej moramo biti v narodnostnih zadevah enotni, prizadevati se moramo za demokratizacijo koroške in avstrijske družbe ter se povezovati z nemško govorečimi demokrati; prav tako pa moramo stremeti za vsestransko odprto mejo s sosednjo Jugoslavijo in za kar najboljše stike z matičnim narodom.
Ob koncu, ko je v imenu naše osrednje organizacije čestital krajevnemu društvu k enkratnemu uspehu ter želel tudi v bodoče plodno delovanje, pa je tajnik ZSO poudaril: „Naj se tisti, ki so sio-venskemu narodu na Koroškem že pred desettetji napovedovati propad in tudi danes napovedujejo, da nas v nekaj desetietjih ne bo več, naj se ti ijudje od časa do časa ustavijo v tem novem kuiturnem domu. Vseeno, odkod pridejo, povejte jim, da bomo vztrajni, enotni in borbeni dočakati čas, ko bo tudi za nas napočita narodna enakopravnost. Povejte jim, da smo majhen toda trden de) tiste veiikanske družine maiih narodov, ki se danes na vseh kontinentih sveta borijo za mir in svobodo, za enakopravnost in bratstvo med narodi!"
sna

A** ^

y	j jf	i	
	
	
	
Kuiturni dom je zrasei na prostoru med posiopjem domače Posojiinice in iani odprtim dvojezičnim otroSkim vrtcem, ki vri skupaj pričajo o neziomijivi živ-ijenjski voiji nafega ijudstva in njegovem stremijenju za uveijavijanjem na vseh področjih narodnega in družbenega iivijenja. — Otvoritev novega hrama kuiture :o domači prosvetaži obogatiti : pestrim sporedom.
^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^OOOC.OOOOOOC OOOC-OOOOOOO-COOOOOO^O^OOOOOO^OOO^OOOOOOO^O^O^O^O^-COOO^ ^oo^oo^ooooooo
Vs; so pr;T/i', Ja ki praznov-Jr; zananji mi-"'stri Jržav-poJpisnic, zananji ministri so-^nik Jržav, novinarji iz vsega sveta, raJo-^Jni Danajčani in seveJa avstrijski mjmsfri, "rzavnr preJseJnik tu mnogi Jragi. Opozicija P" te je zateka nekam na Nižjo zlvstnjo in ^"?n pi/a pokojnema Fig/a rta čast trt se tako spor?t;nj<J<; svojih %ro(jšt^ časov. Long, Zong "So...
Govora je o rtejavrterrt jaki/eja 23. o^etrtt-Cf poJpis% Jržavne pogojne, s katero je Jo-*'a Jvstrija svojo svokoJo.
S/avnosti so se oJvija/e z/astt rta Danaja, ^"certš; s s/ovesno kožjo s/ažčro, ki jo je re/e-T"*a/ karJina/ Ronig; rtjegov preJkoJmk kar-,*Ma/ /nrtttzer je prej 42 Zeti prav tako v 3te-j"rt°vf kateJra/i kraZ s/ovesrto mašo — Za F/it-^ zakva/o za aresničifev tisoč/etne že/je;
/Ivstrtje z rajfrorrt. ččarJtrta/ Aorttg ^ priJigi svojega preJ^roJrtt^a rti omenja/.
S/avnosti so se naJa/jeva/e v ve/iki Jvorani . "Majs&fg% Jvora s prazrtičrto rrtatirtejo. Za-'8r*a/; so Janajski fi/karmoniki poJ voJstvorrt ^rtarteg^ Jirigertta RarZa kokma. /sti /čari "o/rrrt, ki je Zeta /93$ kot čiart skapine „amet-za prik/jačitev k tretjerrta rajira" po-^aravijai „fa iepi Jan v rrtarca /93$, ko je "orer govorii rta HeiJertpiatza", je zJaj Ji-^Rtrai Teonorino avertaro 3eetirovrta rta čast avstrijs^, Jržavrti pvgoJiri. /Vitro iritro rrtirte rrtirte taji Joirer sporrtirt . . .
, Zvečer so ^i/i častrti gostje povairfjerti v Jr-^C^rto opero. Na spore Ja je /rti Ver Ji jev „Dort . arios". Dirigira/ je /Ver/rert vort /čarajart, ^i ^ svojo veiiko kariero začei prav v tretjerrt
raj/ra, takrat z Vagrterjevirrti operarrti, itt ji/r je v t^rat^o trajajočerrt tisočietrterrt raj/ra Jtri-girai za Fa/rrerja, ^i je ZJ/ veii^ ijaFiteij te „pristrto gerrrtarts^e gias/te". V „Dort Cariosa" je rte^je taJi za/rteva.' „Dajte rtarrt svo/roJo rrtisii, veiičartstvo". V tretjerrt raj/ra so to pasažo seveJa JosieJrto t'zpa<stiii,' aii je ZJZa zajeta v /čarajartovi režiji, rtavaJrti čiove^ rti-Mar rte Fo zveJei, ^ajti vstoprtic za /čaraja-
Reminiscence
nedavnega jubi!e
rtove operrte večere st ta/t rte rrtore privoščiti.
Ta&o so torej prazrtovaii rrtirtistri. Frazrto-vaio pa je seveJa taJi p-reprosto ZjaJstvo, saj gesio „parterrt et circertses — ^raira irt iger" so pozrtaii že stari Rirrtijarti. A/eJterrt ^o so rrti-rtistri v /feiveJera seJeii pri kaviarja irt šarrt-partjca, so se Dartajčarti tiačiii prej pa/ačo rta iTetortirartiir pote/r par^a (vstop rta travrti^e je strogo prepoveJartj. Nastopaie so razrte /oi-Fiorrte s^apirte, ziasti iz zvezrtt/r Ježe/ (iz pro-virtce, ^a^or se ZJagovoZtjo izražati Dartajčarti s svojirrt očarijivirrt šarrrtorrtj, pa taJi, iz soseJ-rtji/r Jržav. $iisaio se rti rtič, ^er zvočrti^i rtiso Jeiovaii, viJeio se rti rtič, če rtisi irrte/ sreče stati rte^je v prvi vrsti — arrtpa^ ^/recrto" je /ri/o %JjaZr terrta.
$aj irrtajo Dartajčarti v prazrtovartja že veii^e iz^asrtje.* /93$ — ,4JoZj /i/itier /Ve/Jertpiatz, /943 — StaZiripiatz, /933 — BeZveJere, /972
— /čari Bc/trartz Ring... Pa taJi Jartajs^i tis& pravočasno pove, ^aj je tre/ta Maj praznovati. PostaZi srrto svo/roJni po JesetZetni tiraniji zaseJ/reni/r si/; Mtastro^a /943 je po-vzročiZa JesetZetno saženjstvo,- Sovjetska zveza je tat^o JoZgo poznaZa sarno „njet"; Praneozi so Zn'/i šarmantni, zlngZeži pravi gentZemani, Američani so našim otrobom JeZiZi čoM/aJo in či^gami, Rasi pa so ZtraJZt are . . . 7*aZto trt
na praznovanje
a državne pogodbe
poJoZmo je veJeZ poročati v praznični/? Jne/r Rarier, meJtem M je /čronenzeitang prav za ja/n'/ej oZrjaviZa spomine /VttZer;evega zaseZme-ga tajnica.
$icer pa to ZjaJstvo taJi ne zasZaži Zro/jšega tisM. PjaJstvo, /tt si je za prvega preJscJmita Jrage repaZ?Zi^e izZrraZo Rennerja, ^i je Zeta /93$ „z veseZim srcem" pozJravZjaZ pri^Zia-čitev; ZjaJstvo, /ti je za Ztanc/erja izvoZiZo Raa-Zra, 4i je po Zastni/r ZreseJair z nevtraZnostjo „pač enkrat posMšai", Ja Z?i JoZriZi Jržavno pogoJZ?o,- ZjaJstvo, /ti seJanjega /tancZerja za-raJi njegovega pore/tZa zmerja za .svinjskega ŽiJa",- ZjaJstvo, ki JovoZjaje kanJiJataro neonacističnega terorista — to ZjaJstvo pravzaprav taJi Jržavne pogoJZ?e ni vreJno. Saj niti ne ve, kaj je v njej zapisano, /n kako naj Zri taJi veJeZo, ko pa so ceZo na navjišji/r po/o-žaji/r anaZ/aZreti, ki v Jržavnt pogoJZri ne naj-
Jejo čiena 7 .. .
SreJi sZavnostnega vrveža sta P/rvat in S/o-venec razvi/a transparent z napisom „v4rtike/ 7 — 23 /a/rre nickt erjaZZt". V kipa. je ZriZa ta poZicija, ki je transparent zapZeniZa in si oZr navJašenja Danajčanov zap saZa imena oZrek nesramnežev, ki sta moti/a sZavnost. ZVa vprašanje, a/i spZok vejo, kaj je zapisano v čiena 7, pa prej tako navJašeni niso veJe/i oJgovo-ra. Tako Jemokratično in strpno je mnenje v /Ivstriji.
JaZriZej Jržavne pogoJke je z Ja j mimo. To-Ja taJi za ZroJoče sZovesnosti na Danaja se ni treka kati. Oktokra kJaj praznaje 200-Zetnico smrti A/arija Terezija. Danajske knjigarne že seJaj nimajo več Jragik knjig na izkiro kot pa stotine najraz/ičnejšik monografij, kiografij in Jragik opisov nekJanje cesarice — z a/i krez s/ik, z a/i krez teksta, za vsako Jenarnico oJ 30 Jo 3000 ši/ingov. Rno izmeJ tek knjig je napita/a avstrijska pisate/jica GertraJe Tassen-ki je nekoč v te/eviziji JejaZa, Ja „ŽiJ-je nosijo mora/no krivJo za smrt našega gospo Ja /ezasa Rristasa".
TaJi to spaJa k tisti /Ivstriji, ki ie menja Jemokratična in ki mora/a kiti antifašistična, vsaj po Jo/oči/ik Jržavne pogoJke. V resnici pa se svokoJno in nekaznovano razvijajo rasizem, fašizem, antisemitizem in razne Jrage ok/ike nestrpnosti — pojavi, ki so v te< Jržavi tako Zatentni, Ja se č/ovek že kar koji, če eJen spZok asta oJpre, ker je že vnaprej jasno, kaj ko priš/o na Jan/ strap, ki ga Jan za Jnem vsajajo ZjaJem v zavest Jo/očeni avstrijski časopisi.	frater
SPD „Drabosnjalt" uprizorilo „!gro od zgublenega sina"
Slovensko prosvetno društvo „Drabosnjak" na Kostanjah je 25. maja vabilo na premiero „igre od zgubienega sina" avtorja Andreja šusterja-Drabosnjaka. Predstavo so uprizoriti v do zadnjega kotička poini siavnostni dvorani občinske hiše v Vrbi.
Poseben čar uprizoritve te prosvetne igre s svetopisemskim motivom je prav gotovo že v tem, da je njen avtor žive) pred pribtižno dvesto leti prav na Drabosnjah. Ta kmet, ljudski pesnik, bukovnik in dramatik, je svoje življenje posvetil knjigam. Sam je pisal in tudi sam tiska) knjige ter prirejal in uprizarjal igre. Kako izredno priljubljene so bile Drabosnjakove igre med rojaki na Koroškem, dokazuje dejstvo, da so jih zavzeto in navdušeno igrali na Kostanjah v vseh obdobjih od njihovega nastanka do danes. Kljub naivni vsebini in „ne-modernem" moraliziranju (ali pa ravno zaradi tega) niso Drabosnja-
Predzadnjo soboto zvečer je vabila mladinska igralska skupina .Oder 73" Slovenskega prosvetnega društva Edinost v Schsvarzlnovo dvorano na predstavo mladinske igre .Kekec". Kdo pač ne pozna Kekčevih zgodb in istoimenskega slovenskega filma, ki je očaral in še danes očarjuje našo mladino, pa tudi starejše izmed nas. Z napetostjo smo torej pričakovali to igro, igralci kot tudi gledalci, saj je snov in tematika precej zahtevna.
Starši so pripeljali s seboj svoje otroke, pa tudi zainteresiranih seniorjev ni primanjkovalo, tako da je bila dvorana kaj kmalu zasedena. Uvodoma je pozdravil navzoče predsednik SPD .Edinost* Jožko Hudi, ki je imel ob tej priliki tudi prijetno nalogo podeliti v imenu Zveze kulturnih organizacij Slovenije domačinki Milki Hartmanovi za njeno dolgoletno kulturno udejstvovanje in vzgojo, .zlati venec Svobod", najvišje priznanje, ki ga podeljuje omenjena organizacija. Bučen in dolgotrajen aplavz je bil najboljši dokaz
kove igre zgubile ničesar na svoji privlačnosti in svežini. Drabosnjak je Korošce učil negovati svoj jezik, vnemal je v njih smisel za igranje in budil narodno zavest. Da mu to uspeva še 155 let po njegovi smrti, smo se prepričali tudi ob nedeljski premieri ..Zgublenega sina".
Igralce je vodil z zanesljivo roko režiser magister Peter Sticker. Na stilizirani sceni Saša Kumpa so bile vse situacije jasne, razločne; režiserju je uspelo odpraviti vsakršno nepotrebno mahanje z rokami ali glasovno pretiravanje. Posebno je treba podčrtati jezikovno plat: vsi igralci so bili nenavadno razločni, prelepo kostanjško na-
hvaležnosti in povezanosti z njo, ki je živ lik slovenske kulture na Koroškem.
tgralska zrelost pa, ki so jo potem pokazali mladi igralci je povsem presenetita. Zelo živo so podali svoje vloge, tekst so brez izjeme obvladali in marsikatera igralska skupina si bi jih tozadevno lahko vzela za vzgled. Igralci so navdušili svojo neprisiije-nostjo in preprostostjo. Pliberškemu prosvetnemu društvu si ni treba delati skrbi: ima dosti naraščaja na sektorju igralske dejavnosti.
Lahko rečemo in ugotovimo, da je predstava navdušila slehernega obiskovalca te predstave. Želeti bi pač bilo, da bi društvo še naprej forsiralo mlade igralce, ki so že na svojem prvem nastopu pokazali mnogo občutka za to obliko kulturnega udejstvovanja. Treba pa se je tozadevno zahvaliti igralcem in pa režiserki Aniti Hudi za ta lepi in nepozabni kulturni užitek.
rečje je zvenelo toplo in sočno. Gotovo razveseljiv korak naprej v razvoju gledališke dejavnosti, katere osnova naj bi bila dober jezik in seveda njegova izreka.
Igralci so se potrudili vsak po svojih močeh in iz morebiti v začetku nekoliko toge igre kmalu prešli v živahen tempo, ki je potegnil publiko za seboj. Uprizoritev se je držala Drabosnjakovega naivnega stila in tako doživela verjetno večji uspeh, kot če bi jo skušali modernizirati. Tako je dala predstava pozitiven vtis dragocene kulturnerelikvije, kisojo — hvala bogu — posneli tudi na filmski trak.
Parolicus — Herman Mačnik, ki je odigral tudi dvoreznega služabnika, je svojo vlogo zasnoval neprisiljeno in s pravšnjo mero humorja. Izgubljeni in zopet najdeni sin, nosilec glavne vloge, je bil Kristijan Zeichen, presenetijiv talent, ki je dajal ton celotni predstavi. Hanzej Kokot v vlogi očeta je bil natančno takšen, kakršen je moral biti: dober kot kruh in prepričljiv kot odpuščajoča modrost. Rozalija Pichler je bila odločna in nekomplicirana birtinja. Vlogi birta in meščana je odigral Janez Lesjak, z dobrimi karakternimi različicami od lokave pohlepnosti do brutalnega neusmiljenja. Mlado birtovo hčer je odigrala Monika Zeichen, ki bi lahko bila za spoznanje bolj lahkoživa in prevejana, vendar igralsko zelo zanimiva. Hanzija Dragašnika smo videli v vlogi pridnega brata, ki je tako dobro pokazal užaljenost ob vne-bovpijoči krivici, da se je kar zares zasmilit. Eva Dragašnik kot Angelc in Fredi Dragašnik kot Tajfl sta bila vsak zase ganljiva in prisrčna. Nalogo šepetalke je opravila Margit Lesjak.
Z upanjem, da bodo Kostanjča-ni še naprej žeti uspehe, jim čestitamo. Tako naprej!
Sonja Ran

OSREDNJA PISARNA V CELOVCU
deluje vsak dan od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure. Posebne uradne ure vsak četrtek od 9. do 12. ure pa so namenjene tistim, ki se želijo o raznih problemih pogovoriti s sekretarjem ZSO, tov. Feliksom Wieserjem OKRAJNA PISARNA PLIBERK posluje vsak torek od 9. do 12. ure. V pisarni bodo:
3. 6. 1980
dr. Franci Zvvitter
pravna vprašanja
10. a 1980
dipl. Inž. Feliks Wieser
splošna narodnostna in gospodarska vprašanja
Slovensko prosvetno društvo .Edinost" v Pliberku vabi na
IZLET K SV. URHU, V POSTOJNO IH PREDJAMSKt GRAD v četrtek (praznik) S. junija 1980. Odhod: ob 7. uri Izpred Posojll-nice v Pliberku. Prijave: Joško l!udl, Honča va!, tel.: [0 42 3$) 31 91 ali Posojilnica Pliberk, telefon (0 42 3$) 2$ 83
8. Kutturni teden v Globasnici
Slovensko kulturno društvo v Globasnici in Slovensko prosvetno društvo ..Edinost" v Stebnu sta v času od 11. do vključno 18. maja izvedli 8. kulturni teden, v okviru katerega je bila cela vrsta prireditev — predstavitev pesniške zbirke .Činček in Čopka" Valentina Polanška, pevski nastopi, predavanje univ. docenta dr. Hannsa Haasa. lutkovna predstava in nastop igralske skupine „Oder 73" SPD ..Edinost" Pliberk.
Uvodna prireditev 8. kulturnega tedna v Globasnici je bila predstavitev Polanškove nove pesniške zbirke, ki jo je izvedel višji viadni svetnik dr. Pavle Apovnik. Zbirka je izšla pri Klubu mladje in Slovenskem informacijskem centru v Cetovcu. Za ilustracijo je poskrbel avtorjev sin Foitej Polanšek. Pesniška zbirka činček in Čopka je še posebnega pomena zaradi tega, ker nam mladinskih knjig enostavno manjka, hkrati pa je tudi lep doprinos publicistični dejavnosti koroških Slovencev.
Poleg izobraževalnega značaja imajo globaški kulturni tedni tudi plemenito in hvaležno poslanstvo utrjevanja medsebojnih kulturnih vezi, zlasti na območju Podjune. Kar so v gospodarstvu razni strokovni sejmi, tako so to v kulturi kulturni tedni oziroma dnevi. Globaški imajo kar lepo tradicijo in so lep prispevek k splošni izobrazbi našega človeka, ki je iačen kulture.
Pomemben dejavnik gtobaških kulturnih tednov je petje. Z iziemo mešanega zbora ..Podjuna", so biti tokrat zbrani vsi podjunski zbori, ki so spet pokazali, svoje kakovostno petje. Zadnji dan v nedeljo pa je „Oder 73" SPD ..Edinost" iz Pliberka zaključi) 8. globaški kulturni teden z veseloigro ..Poročil se bom s svojo ženo".
Organizatorjem te kulturne prireditve velja vsa pohvala, z željo da bi v tem smislu nadaljevali in še naprej pomagali bogatiti kulturne dobrine našega ljudstva.
Uspeta mladinska igra v Pliberku
Gledališka skupina Slovemke prosvetne zveze gostuje v okviru DUNAJSKIH SLAVNOSTNIH TEDNOV — WIENER FESTWOCHEN z gledališko predstavo Prežihovega Voranca
Samorastniki
v dramatizaciji Miioša Mikeina
V NEDELJO 1. JUNIJA 1980 OB 21.00 URI NA DUNAJU — SCHWE)ZER GARTEN v 3. okraju (za Muzejem 20. stoletja).
Od ponedeijka 2. junija do petka 6. junija pa bodo v Achtzigerhaus vrleii slovenske filme: IDEALIST, PRAZNOVANJE POMLADI, VDOVSTVO KAROLINE ŽASLER, BOJ NA POŽIRALNIKU ter VRNITEV.
Dunajski rojaki na zlovenzke prireditve na Dunaju prizrčno vabljeni! Povabite vaše znance in prijatelje, ki jih zanima ziovenzki živeij na Koroškem.
v
Tako se sprašujejo vsi, ki so poznali Simonovega Lojzeja, nasmejanega dečka iz Breške vasi nad Šmihelom. Zakaj je moral umreti, kaj se je v tistih dneh aprila dogajalo v tem fantu, da ni mogel preboleti tega, kar ga je mučilo in da mu je edina rešitev bit beg v smrt? Resnični odgovor na to je vedel le Lojzej sam. Vse drugo pa so lahko le ugibanja. Gotovo pa je, da njegovega dejanja ni povzročila družina, ki zdaj z veliko bolečino prenaša žalost, ki jo je povzročila usodna smrt Lojzeja Rosenzopfa. S hudo prizadeto družino sočustvuje vsa bližnja in daljnja okolica, kar se je pokazalo na Lojzejevem pogrebu, ko je v Šmihel prišla velika množica žalnih gostov, da se poslovi od mladega fanta.
Čeprav je Lojzetova smrt kruta resnica, še vedno ne moremo pozabiti tistih dogodkov letošnjega oprila, ko so Lojzeja pogrešili. Kako so vsi, od ravnatelja pliberške glavne šole, žen-darmerije, požarne brambe in domačinov, pomagali, da bi pogrešanca našli.
In še vedno ne moremo verjeti, da Lojzej ni več živ. in vedno spet ugibamo najti odgovor, kako je do tega moglo priti. Menda ga je nekdo ozmerjal s .Čušem" česar Lojzeju ni bilo vseeno. Potem govorijo, da je med sošolci prišlo do prepira z zatoženjem pri učitelju; potem grožnja, da ga bodo od njegovega najboljšega prijate-Ija-sošolca presedli drugam. To in še marsikaj se sliši. Baje so v šoli celo govorili o nekem sestanku med učenci, starši in učitelji, kar vzbuja domnevo, da so pri šolski vzgoji nastajati problemi, ki bi jih morali reševati skupno.
Poleg vsega navedenega seveda ni prezreti, da je Lojzej sin zavedne družine, da se svojega materinskega jezika nikoli ni sramoval. To pa na Koroškem ni vedno tako enostavno — biti Slovenec in prenašati psovke ,čuš". Prav tem pa so največkrat izpostavljeni mladi, kar pa je za mladega človeka čestokrat zelo hudo.
Zdaj Lojzej nikoli več ne bo čakal slovenskih oddaj radia Celovec ali postaje Slovenj Gradec in Velenje, kadar so oddajali plošče po željah. Doma ga nikoli več ne bodo klicali z dvorišča, kadar bodo oddajali Lojzkovo priljubljeno pesem .Spela raja". Sosedi ga ne bodo več mogli klicati na pomoč na polju, v hlevu ali kjerkoli-Kajti Lojze je tako rad pomagal povsod, kjer je bilo potrebno. Posebno je ljubil živali. Se tisti dan, predno so ga pogrešiti, je doma nakrmil vso živino.
Zato skoraj ne moremo verjeti, da je Lojzej globoko v svojem srcu prenašal težko bolečino. Morda je bil samo trenutek nesreče v uri obupa, ki je naposled pomenila smrt. Žalost, ki je prevzela Lojzejeve starše, posebno mater in očeta, sestre in brate ter njegovega prijatelja in z njim nas vse, je težka. Huda pa mora biti tudi za vse tiste, ki bi morda lahko storili to, česar najbrž današnji mladini manjka; namreč več posluha njihovim težnjam in željam, ki se včasih zde nepomembne, za mladega človeka pa so čestokrat nepremostljiv obup. Doprinesimo vsi, vsak po svoje, da ne bomo več doživljali tako žalostnih dogodkov.
Zveza slovenskih žena ponovno prireja, pod pogojem, da bo dovolj prijav
IZLET V CELJE
v četrtek $. junija 1980.
Zadnji rok prijav je ponedeijek 2. junija do 12. ure na naslov: Anica Kup-per, 9170 Ferlach-Borovlje, Bahnhol-straf)e 3/H; tel.: (0 42 27) 24 10
Cena znaša 220 šilingov. Odhod omnibusa ob 7. uri iz Ceiovca, Gasome-tergasse 10
Koroški PEN-klub, Zveza koroških pisateljev in SPD Bilka vabijo na
LITERARNI VEČER .Sosed, kako te gledam" ob 23-letnici podpisa Avstrijske državne pogodbe
v nedeljo 8. junija 1980 ob 20. uri pri MikiavžuvBilčovsu.
Berejo koroški slovenski in nemški pisatelji.
Merami večer v di/aširem domu 55D
Kultura je v dijaškem domu SSD v Celovcu vsekakor živa. To dogazujejo številne prireditve v prostorih našega doma. Tako se je v petek 2. maja zvečer zbralo precej mladine in to tudi iz drugih dijaških domov. Povabili smo prof. Janka Messnerja, da nam bere iz svojega literarnega ustvarjanja. Uvodoma je tovariš Messner spregovori) o tem, kako potrebno je, da prav koroški Slovenci pišemo in to zlasti v materinščini. Obrazložil je, zakaj on piše in objavlja v obeh deželnih jezikih. Ta gre za stvari, je rekel, ki bi jih rad sporočil nemško govorečim, da bi se poglobili v našo narodno duševno stisko in se znebili predsodkov do slovenskega soseda v deželi. Nato je bral iz svoje nemške knjige, ki bo kmalu izšla v tisku. .Kdrnter Heimat-buch" — takšen je naslov knjige — vsebuie slike iz pisateljevega življe-nia. Tu najdemo njegovo teto Jožico Možino, vztrajno borko proti krvoločnim hitlerjanskim fašistom za svoboden slovenski narod. Nekdo jo izda, nakar jo ujamejo in pozneje umorijo, ker noče izdati tovarišev-partizanov. Pisatelj se vrača v domovino na dopust s fronte na Siciliji. Tu najdemo tudi narod-nozavednega župnika Ignaca Murija,
ki poveže nemško slovnico z narodno politiko. Sledi še nekaj ,slik" nakar Janko Messner prebere svojo .Balado o pogrebu Heri von Puchsa", starego nacista, ki še pred pogrebom slovesno vstane iz krste. Pesem je parodija na militantne ceemonije neonacističnih gibanj. Nato pisatelj recitira brez knjige Jz dnevnika Pokršnikovega Lukana* in vsi se iz srca nasmejijo humorističnemu prikazu nemčevalnih navad med nami dijaki. To nas spravi tudi v razmišljanje.
Vrsti se nekaj vprašanj, ki se tičejo literarnega ustvarjanja nasptošno. ^ sproščenosti se je prav kmalu razvila prijetna družabnost. Skupno smo zapeti nekaj narodnih pesmi in kar nismo mogii narazen. Končno smo se razšli v upanju, da to prvo srečanje s tovarišem Messnerjem ne bi bilo zadnje in to še posebno zato, ker zna pri mladini buditi smisel in veselje za literarne poskuse. Istočasno človek čutit kako kritičen je sam do svoje literature. Na vprašanje neke dijakinje kaj najraje piše, je Messner odgovoril sledeče: .Zmeraj pišem samo to, kar je najbolj pereče v meni, kar tišči, boli in se hoče osvoboditi."
/(G Vdfft
Moje prvo srečanje z Gašperjem ^
Bi!o je pred božičem teta 1943. Ko sem zvečer stopi) iz hieva, so "ie obstopiti štirje oboroženi možje. Nisem se jih ustraši), saj ni biio Prvič, da sem se sreča! s partizani. Vendar tokrat so biii čisto tuji nepoznani obrazi, kar je pomeniio, da je treba biti izredno previden, kajti dva meseca poprej so nas prišii preskušat gestapovci preobiečeni v Partizane.
Jugosiovansko društvo „Trigiav " prireja v počastitev 25. maja — dneva miadosti
koncert narodne g!asbe
ki bo v torek 3. junija 1980 ob 20. uri v Kongresni hiši (KongreB-haus) v Beijaku, Europapiatz.
Nastopati bodo: orkester RTV Sarajevo ter soiisti: Satet isovič, Beba Seiimovič, Kerna) Monteno in Zerhra Devovič
Predprodaja vstopnic: pri Siovenski prosvetni zvezi in Krščanski kuiturni zvezi
ŠAroAče - občinska seja
To je bila skupina 20 umazanih "eobritih ljudi, ki so zahtevali vse ^"ogoče stvari. Pri tem so preiskali premetali shrambo in ostale prostore ter tudi pridno kradli. Govo-riH so neko popačeno hrvaščino. Ravno po tem sem jih prepoznal, da to ne morejo biti partizani in tudi po tem, da so bili pretirano Zanemarjeni in surovi. Po njihovem Odhodu sem jih šel takoj naznanit. Službujoči žandar je ravno telefo-"i**al z Mežico in ujel sem še besedo: „heute sind sie im Einsatz in Schattenberg". Omenjeni žandar Po ni bil nacist in mi povedal, da Za temi ni treba letati in da je sre-^a zame in družino, da sem jih pri-^sl prijavit. Po vsem tem, kar sem doživel, sem bil seveda zelo pre-^jden, kar so partizani takoj opazili. Njihov vodja, ki se je predstavi za Gašperja, me je pomiril in dejal, ne bojte se, nikomur ne bo-tOo kaj naredili. Povabil sem jih v tiišo. Pri luči, ko sem jih bolj točneje videl, sem vedel, da tu ne gre
za gestapovce. Povedal sem jim zgodbo z preoblečenimi gestapovci in tedaj se je Gašperju razjasnil obraz in z umirjenim glasom je povedal, da so obiskali zaveden slovenski dom in da gestapo svojih ljudi prav gotovo ne bi preizkušal. Segli smo si v roke ter si pogledali v oči.
Med temi štirimi partizani pa je bil mlad fant. Zaradi te mladosti, sem dvomil, da bo vzdržal napore v partizanih. Užaljeno mi je odgovoril — „kam pa naj grem, ko pa so me Nemci sami pognali v partizane" in povedal je svojo zgodbo, da je sin večjega kmeta visoko pod Peco. Nismo se brigali za politiko, še manj pa za Nemce v dolini. Naša skrb je bila; samo da preživimo na naši strmi zemlji. Le tu pa tam smo postregli partizanom, ker so bili med njimi tudi naši ožji znanci. Nekega dne pa so prišli Nemci, požgali domačijo, očeta, mater in sestro pa so odgnali neznano kam. Mene k sreči takrat
ni bilo doma — na požgani domačiji nisem mogel ostati in odšel sem v partizane. Danes gremo prvič pogledat naš požgani dom. Maščeval se bom za to kar so naredili in boril se bom proti njim dokler jih ne preženemo iz naše domovine. Tudi Ti ne bi mogel v mojem primeru drugače ravnati, je pribi) mladi partizan.
Nepremagljivost „Reicha" se je takrat že začela krhati. Londonski radio je poročat, da so na Jalti sklenili obnoviti Avstrijo. Tudi z letaki so vabili Avstrijce k uporu proti nemškemu fašizmu. Gotovi krogi, ki so se potuhnili pod Hitlerjev plašč in ki so danes polni „Oster-reichtreue", že zopet hujskajo proti tistim, ki upravičeno zahtevajo izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe, ki je sad borbe koroškega ljudstva zoper nemški fašizem.
Tisti večer sem se zares čudil, kako temeljito so bili partizani obveščeni o svetovnih dogodkih. Prav ti pa so takšni, je dejal Gašper, da nas bodrijo, da vzdržimo vse napore, kajti na obzorju se že svita dan bližnje svobode. Predno so odšli v temno noč, je Gašper napisal pismo z naročilom, da ga izročim Milki Hartmanovi. Med drugim je tudi povedal, da sicer na pasovih (opasačih) nemških vojakov piše „Gott mit uns", vendar pa je Bog z nami, ker se borimo za pravice vseh narodov. Nemški fašisti so si izbrali za boga hudiča, ki
Siovenisko prometno druMvo ..Edino:!" Skofiie vabi na dramsko predstavo
OBTOŽEN) VOLK Mastopa: igraiska :kupina :ioven:ke gimnazije v Ceiovcu.
Predstava bo v petek 30. maja 1980 ob 30.30 uri pri Schtitzu v škofičah. Pridite, prijetno :e boste nasmejaiit
je hotel Evropo pognati v pekel. Združimo vse naše sile in poudimo roko tudi vsem tistim nemškim so-deželanom, ki odklanjajo kljukasti križ in ne bodo nas premagali nikdar!
Ko sem zvedel, da je Gašper umrl. so mi živo prišle v spomin te njegove besede, saj zvenijo tako, kakor oporoka,, ki ima polno veljavo še danes.
/dMCZ
Zadnja, občinska seja je pri občanih vzbudita precej zanimanja, saj jih je bito okrog dvajset navzočih pri razpravi občinskih očetov.
Že teden dni pred občinsko sejo je kontrolni odbor — v njem je zastopnik Enotne tiste Herman Jager predsednik — pregtedat finančno posto-vanje in občinsko btagajno ter ugotovit da je vse v redu. Na občinski seji je bit predtožen ietni zaktiuček 1979, iz katerega je bito razvidno, da je bit zaktjučen s presežkom v višini 1,89 milijona šitingov.
Na podtagi predtoženega obračuna 1979 z že omenjenim presežkom je zastopnik EL dejat, da je občina z županom na četu detata v korist občanov in občinskemu svetu predtagat, da bi dat županu razrešnico. Zanjo je gtasovato 14 odbornikov, zastopnik Svobodnjaške stranke jo je brez kometarja odklonit.
Da bo novp občinsko kopatišče ob Vrbskem jezeru kmatu nared za naval domačih in tujih gostov, je že razvidno iz dejstva, da je občina na zadnji seji raznim tvrdkam dodelita še zadnja deta, ki so potrebna, da bo kopališče še pravočasno otvorjeno.
Vroča diskusija se je razvita okoti prodaje zadnjih 313 m? zemljišča (od starega kopatišča). Ker občina s tem izredno ozkim pasom zemtjišča ne bi mogta kaj početi (vrhu tega je še predvidena razširitev ceste) in bi ji bil kratkomato v breme, sta EL in SPD predlagati in izglasovali prodajo tega zemljišča, ki bo občini prineslo 900.000 šitingov. S tem v zvezi je treba še povedati, da so pred tremi teti, ko je što za prodajo večjega deta starega kopatišča — razen svobodnjakov — vse frakcije podprle predlog EL za prodajo. Tokrat pa sta DVP in FPU biti proti, češ da bi imeli občani pristop do tistega zadnjega koščka, ki pa objektivno gteda-no zaradi izredne utesnjenosti (ožine) ne bi več moget služiti javni uporabi.
Po novem so za ohranitev krajevne stike bite imenovane posebne komisije (Ortsbildpftegekommission).
Občino Škofiče bo v tej komisiji zastopat Arnotd Miškutnik iz Loga, odbornik slovenske Posojitnice in SPD ..Edinost" v Škofičah; zanj sta se izrekti frakciji EL in SPD, OVP in FPO pa sta biti proti. Miškutni-kov namestnik je Fritz Johann.
Gtede stanovanja v občinski hiši, je EL podprla predtog, da to stanovanje dobi neka domačinka (za 1392 šit. mesečno). Glede namestitve nove uslužbenke, gospe Schoffnegger v šoti (čiščenje in pospravljanje), je občinski odbornik H. Jager menit, da zaradi očitnega socialnega primera (mož je 80-odstotno step) tu ne more biti debate in je takoj stavit predtog za nastavitev, ki je bit tudi sogtasno sprejet. Nadatje je občinski svet z načelnim sktepom omogočit nastavitev še četrte osebe za splošno občinsko upravo. V Škofičah že marsikoga bode v oči nedokončan prizidek pekarne in kavarne Puket. Ker pa so neka nesogtasja med Puklom in županom — gre za neko opravičilo — pa trenutno še ni izgteda, da bi se ta problem v dogtednem času rešil.
Siovensko prosvetno druMvo „Radiie" vabi na
KLUBSKiVEČER
v soboto 31. maja 1980 ob 31. uti v Kuiturnem domu na Radilah. V okviru tega večera bo fiim po noveii Prežihovega Voranta
BOJ MA POiiRALMiKU
Prisrčno vabijeni!
Siovensko prosvetno druMvo ,Jepa-Balko jezero" v Ločah vabi na
KULTURNi VEČER s siovenskim pesnikom in pisateijem Vaientinom Poianlkom
v ponedeijek 3. junija 1980 ob 30. uri v novi občinski hiM v BekManju.
Prisrčno vabijeni!
Udeležimo se srečanja zamejskih planinskih društev v Steverjanu pri Gorici
Slovensko planinsko društvo Celovec vabi člane in prijatelje društva na 9. srečanje zamejskih planinskih društev s planinci iz matične domovine, ki bo v nedeljo 15. junija v Steverjanu pri Gorici v Italiji. Prireditelj bo tokrat Slovensko planinsko društvo Gorica. Lansko leto je bil prireditelj podobnega srečanja Slovensko planinsko društvo Ce-tovec (v Podnu pri Slovenjem Plajberku).
Pičetek srečanja bo ob 11.30 uri v Steverjanu v Goriških Brdih, kakih 6 km od Gorice. V okviru kulturnega programa bo sodelovalo tudi Slovensko planinsko društvo Celovec. Takšna srečanja, ki jih izmenoma prirejajo planinska društva Trst, Gorica, Čedad, Celovec in PD Jesenice (dalo pobudo za ta srečanja) služijo utrjevanju medsebojnih tovariških stikov. Po uradnem delu bo dovolj priložnosti za prijateljski pomenek in razvedrilo ob glasbi.
Na to srečanje se bomo tokrat peljali z omnibusom preko Ljubljane in Postojne, vračali pa se bomo po slikoviti Soški dolini do njenega izvira in naprej preko gorskega sedla Vršič (1611 m) v Savsko dolino in dalje preko Korena domov. Na poti skozi zgornjo Soško do-Hno si bomo ogledali znamenitosti slikovite Trente (svet ob izviru So-^e) — planinski vrt ..Jutiana", ki šteje blizu 900 vrst gorske flore; gorsko tesen Korita, čudo narave, ki ga je ustvarila divja Mlinarica; znameniti spomenik dr. Julija Kugyja; značilno trentarsko vasico Log v Trenti itd. Vse te lepote si lahko ogledamo, ker so geografsko strnjene na sorazmerno zelo majhnem območju.
Odhod omnibusa iz Celovca (Gasometergasse 10) bo ob 6. uri zjutraj. Cena vožnje bo znašala 150 šilingov. Prijave sprejema Slovensko planinsko društvo Celovec, 9020 Klagenfurt-Celovec, Gasometergasse 10; tel.: (0 42 22) 32 5 50
i.dei
Na poti proti Ojstrovini je izvedel Domen, da so isti ^3n, ko so pobili in sežgali Nemci Hojnikove, odgnali domačine od številnih kmetij. Tako tudi Potnikova, Vojdova, Robčkova in Črtove. Povsod je imel spet kapelški zandar-merijski komandant Vrabič svoje kremplje zraven, se je čakalo.
Z Marjančine strani je pronicnilo še drugih nadaljnjih žalostnih novic: Iz belanske doline in Šale so več družin odgnali, tudi v Zaplaznici so divjali preganjalci slovenskega naroda ... Ta in ta domačin je padel ... ta je Pogrešan ...
Na Marufu je zdaj preostala sorodnica, ki je poprej živela v Kapli. Zdaj so opuščali to javko, da bi ostali vsaj ^e poslopje in živina. Vseeno pa pri preostalih ljudeh v Ojstrovini in Meddolju morala ni upadala, zakaj partizanske enote so se večale in večate. Novi komandant in komisarji so prihajali. Znati so občevati z ljudmi. Bili so izkušeni borci in večji del študirani, napredni narodnjaki, se sme tako reči v primerjavi z domačini. Ljudje so jim hitro zaupali, prihajali so v skupinah znanih borcev, uži-^3li so ugled — in prava partizanska vojska se je ukoreni-P'!a še globlje v trpinu Korošcu.
Novi terenci in aktivisti so se pridružili prvotnim organizatorjem OF med vedno bolj odprtimi domačini. Premnogi so peli partizanske pesmi, poznali po imenih ko-
mandante, bataljonske in četne, tako kot komisarje in intendante in uporabljali splošne partizanske izraze. Zdaj so tudi videli, da so partizani neustrašeni borci in da se jih ne bojijo samo nacistični podrepniki doli v Kapli, marveč tudi Nemci, ki pridejo v vedno večjih skupinah in se jim očitno kar nič ne ljubi, da bi se srečali z banditi. Ljudska duša se je izobraževala, se utrjevala v odpornosti in se preoblikovala v odločno borbenost. Človek domačin je za svobodo postajal kljub strašnim vojnim razmeram na nek nov način samozavesten. Celo redki .nevtralni' ljudje — ki so na izrecno prošnjo partizane tudi začeli podpirati s prehrano - so obsojali izdajalce, katerih se je zdaj le vedno več pojavljalo po terenu in celo v partizanskih vrstah. In ti ljudje so bili podtaknjenci, prebrisani, izkušeni iz drugih slovenskih pokrajin. Tudi za take so imeti domačini kaj kmalu samoobrambni čut. Prej ali slej so vsakega spodnesli, ali partizani sami ali terenci.
Vrag pa je bil z gestapovci slovenske krvi. Do njih se ni dalo kar tako priti, da bi jim podkurili. Bili so v Kapli, v Čebru in drugih slovenskih naseljih, vselej pa na sedežih gestapovcev. Zlasti so se razhudičili ti izprijenci pri zasliševanjih dokaj zločinsko nad svojimi krvnimi koroškimi slovenskimi brati.
Nemci so uživali, da prav kranjski in štajerski gestapovski lakaji opravljajo ,prav nič herojski in častni' posel pretepanja, trpinčenja in poniževanja osovraženega slovenskega človeka oeflarja. Tako so si umivali nacisti roke s perfidno Pilatovo kretnjo in beležiti s takimi bratomornimi elementi uspehe, ki jih ne bi dosegli drugače sami s svojo germansko oholostjo. Zato so se posluževali slovenskih vohunov in izdajalcev, pomagačev in plačancev od Ljubljane do Celovca, od Gradca, od Maribora do Gorice, Trsta in po vsem slovenskem ozemlju. Večji del teh ljudi je bit še iz vrst predvojnih petokolonašev v stari
Jugoslaviji, pač pa so biti tudi taki, ki so postali prav iz osebnih protivnosti nehote celo nacistični hlapci, še taki, ki so se uvrščali spočetka v partizansko gibanje z drugimi nameni.
O tako različnih ljudeh je premišljeval Domen brez konca in kraja. Kot preprost poštenjak, podeželjski človek ni mogel razvozlati zamotanosti. Govoril je tudi z bratom Matevžem o tem. Ta pa je vedel pripovedovati o podobnih težkočah marsikaj. Tudi o letih, ko so ga preganjali srbsko-kraljevski žandarji v šentjakobski Koprivni. Tudi o tem, kako so se srečevale kapelške domačinke, ki zdaj blestijo kot terenke in borke, po kinokavarni s policaji, vojaki in tujimi uniformiranci, ker so v njih pač gledale v prvi vrsti moške.
..Politika in ljubav je nevarna zmes, kvečjemu, če se tjubav poniža do gole kurbarije!"
Matevž je gledal na to iz nepolitičnega, povsem svojega človeškega vidika.
„Kaj bi moralizirat in očital?"
Drugače je bilo pri Domnu:
„Ne morem razumeti človeka, s katerim se poznaš od mladih nog, ki nastopa zdaj v vojski proti svojemu bližnjemu kot sodnik ali celo kot odločevalec nad življenjem svojega sošolca, soseda, sočloveka?"
Domen je upošteval partizanski sodni pravilnik, katerega naj se poslužujejo ljudje, ki imajo pojem o pravici in človečanstvu.
Tako je bilo marca 1944. Po visoko zasneženem februarju, ki je prinesel pravzaprav šele zimo, se je kaj kmalu proti koncu marca odtalila vigred.
Iz vodstva Antifašistične fronte žena (AF2) so prihajali nalogi, da je treba obvestiti določeno osebo, naj pride tja ati tja na miting.
Hote! sem prijeti sonce...
Stanovati smo na vrhu hriba v hiši, ki ni bita naša, ampak državna. To je bita majhna, iz zemtje zbita kajža, ki pa jo je ata vzdrževat in popravljat menda v upanju, da bo nekoč naša. To je bi! čas, ko so se vračati zadnji ujetniki iz vojne, ko so začeti z etek-triko, ko mi je bito kakih šest tet. . . Ata je spet deta) na žeteznici, mama na ^državnem", otroci pa smo biti prosti in sami. Sestra je že hodita v šoto, midva z bratom še ne. Ne spominjam se prav, kako sva preživtjata tiste do-potdneve, ko sva bita sama doma. Mama je pritekta opotdne z državnega domov, skuhata kosito, ga nesta ateju na postajo in Spet od-hiteta na njive. Ko je prisopihata po bregu navzgor, je najprej vodno iskata naju z bratom v strahu, da se nama ni kaj zgodito. Jaz sem baje navadno sedet v travi in nabirat rože. Pravijo da sem včasih čete dneve nabirat rože. Sedet sem v travi in samo moja betotasa gtava se je videta iz visokih bitk. Ko je prišla mama zvečer domov, sem spet sedet v travi, samo da na drugi strani brega in z rožami v rokah gtedat, kako gre sonce dot. Zjutraj pa sem gtedat, kako gre gor.
Najbotj na svetu sem si žete), da bi se lah-ko dotaknit sonca. Strašno sem zavidat tju-dem, ki so živeti v hišah tam na jareninskih hribih, ker so tahko prijeti sonce, ko je vzha-jato, še botj pa onim na Urbanu, saj je sonce zašto ravno za njihovo cerkvijo, ki se je videta v datjavi. Pri hiši smo imeti tudi datjnogted, ki ga je ata prinese! s fronte in tako sem z daljnogledom gtedat, kako je što sonce gor in kako dot . . . Kako rad bi prijet sonce, čeravno sem vedet, da bi se najbrž speket. Toda naj peče, samo da bi se ga tahko dotaknit.
Neko jutro sem vstat botj zgodaj kot mama, ki je vstajata pred peto uro. Mislim, da sem mora! tutat na dvorišče... V temi sem od strahu tutat kar s praga. Ko sem torej tisto jutro tako gotosrajčen stat na dvorišču, sem zagtedat rdeče, joj, kak rdeče sonce, ki se je ravno začeto dvigati nad hribi za Jarenino . . . Steke) sem v hišo k mami in ji reket, da grem prijet sonce... Ni me razumeta, saj sem jo prebudit iz spanja . . .
„Kakšno sonce?"
„Poj gtedat, mama, zdaj ga tahko primem, komaj je prišto, poj gtedat. . ."
Mama je šta z mano ven pravzaprav sem jo vteket, pa mi je te rekta:
„Norček, ta čas, ko bi ti prišet do tja, bi bito sonce že tako visoko, da bi ga več ne doseget ... Le poj nazaj v posteljo .. ."
Spravita me je v postetjo, nama z bratom nastavita vsakemu svoj tonček mteka in odrezala kos kruha in odšta detat. Kruha si nismo rezati sami, ker ga po vojni ni bito zadosti. Zato ga je mama pravično razdelita med nas otroke in ateja. Sama največkrat ni jedta, rekta je, da nima časa . .. Jaz pa takrat nisem mislit na kruh in mteko ampak na to, kako bi prijet sonce. Zgodaj, zgodaj, še v te-
mi bi se morat odpraviti od doma, da bi pri-še) pravi čas na jareninske hribe, sem vedet....
Drugo jutro je bita nedetja, ata in mama sta bita doma. To je bito takrat pri nas strašno redko, zato smo biti otroci presrečni, četudi je mama ves dan nekaj kuhata, prata, krpata, pomivata . .. Ko smo še spati, je zribala pod, da se je nedetjsko sveti) ... Jaz sem se zbudit pred njo v trdi temi, reket sem si, kaka sreča, da še vsi spijo, si obteket srajco in hlače, ki sem jih zvečer spustit s sebe kar poteg postelje, tiho odprt vrata, ki pa so vseeno zaškripaia, da je ata nekaj zahrngotit, potem pa sem se za hišo spustit po bregu navzdot. Tema je bita,
ooo<x><x>c<oooooooooc-c-o-ooooo^oooo
UGANKE
Beta njiva — pa ni ajda, črno seme — pa ni mak; kdor to seme rad prebira, bo morda še učenjak.
(D6!fux)
Ni padaio, samo krov,
ko v dežju greš z njim domov.
0!u:ea)
Znanka vria vsake hiše brska in brkija in briše, ko pa več ne zmore čišče, sama pojde na smetišče.
(Metla)
Nese, nese, ni nosač, bete sodčke za koiač.
strah me je bito, morat sem skozi gozd dot v Gornikovo grapo. Sicer me je bito v temi doma v postelji vedno strah, v barvah sem videt hudiče in povodnega moža, ko je mama ugasnita tuč, zdaj pa sem stisni) zobe in hitet kot mati zarotnik soncu naproti. Vede) sem, da je dateč do tistega hriba nad Jarenino, kamor Sem že nekajkrat šet s sestro k maši . . . Hitet sem, noge sem imet mokre od rose, drgetat sem od strahu in mraza... Toda čakato me je sonce. Čez kake pot ure me je presenetita svetloba, vedet sem, da je lahko te od sonca . . . Joj, če mi pobegne prej, ko pridem do tistega vrha. Začet sem teči, vedet sem da moram priti najprej na prvi hrib, potem pa še enkrat v dotino potem pa spet na hrib in tam bom tahko prijet z roko za sonce. Joj, če mi pobegne! Začet sem teči. Teket sem. Prisopihat sem na prvi breg. Ja, sonce je bito že celo na nebu, te za kako ped nad onim nastednjim hribom. Sunkoma sem se spustit v dotino, teket čez cesto, ki petje k cerkvi, in se zagnat v strmino, kar med vinogradi sem teze), ne po ozki pešpoti, ki se je vijugata navzgor. Joj, kak je že vse svetto.. . Sapa mi je pohajata. Na jok mi je što, ker je bita svettoba že tako močna. Tak, tu je. Prišet sem na pravi vrh . . . Toda obstat sem, kot od strete zadet. Za tem hribom so bili še drugi, mnogo hribov je bito in tam daleč za zadnjim, ki se je videt, je bito sonce ... Pa tudi tam je bito že tako visoko, da bi ga ne doseget s svojo ročico . . . stokrat prekratko . . . Čutit sem se prevaranega, strašno prevaranega, do sotz ogotjufanega. Zakaj mi ni nihče povedat, da sonce ne vzhaja za jareninskimi hribi, ampak tam dateč za jakobskimi . . .?
Šet sem domov. Toda nazaj nisem več teke), nisem imel zakaj. Ljudje so že hoditi k prvi maši, srečavati so me, se čuditi, kaj detam tako zgodaj na cesti, me spraševati, se smejati, če sem ostat na rosi, jaz pa sem s sktonjeno gtavo šet mirno njih. Šet sem domov ves nesrečen, nisem hotet povedati, da sem zastonj hitet čakat sonce . . .
Nenadoma sem se vprašal, kako je doma. Ne vem, kako mi je mogta priti v gtavo miset,
Modri mandarin
Kitajski mandarin se je hu- vec niti ni kakršnekoli barve, že privesti mandarina predse
do zameril svojemu gospodarju, samemu presvetlemu
Dvorjani so žalostno majali z glavami, prepričani, da
cesarju. Cesar je ukazal mandarin ne bo mogel ustre-dvorjanikom, da mandarina či cesarjevemu pogoju, takoj odženejo v ječo. Dvor-
in ga vpraša, kakšnega konja mu bo pripeljal.
..Mogočni moj gospodar," odgovori mandarin. „Konja, ki ga želiš, imam v hlevu.
Kljub temu so se napotili janiki pa so imeli manda- v ječo k mandarinu in mu po- Prideš lahko ponj katerikoli rina zelo radi, ker je bil pa- vedali, kaj mora napraviti, če dan v tednu, le v ponedeljek,
si hoče rešiti glavo.
torek, sredo, četrtek, petek, ..Velja!" je vzkliknil man- soboto in nedeljo ne."
Modri odgovor je bil cesarju tako všeč, da je odredil, Cesar je bil silno radove- naj mandarina takoj spustijo
meten in moder. Prosili so cesarja, naj mandarina spusti
na svobodo. Cesar je prošnji darin. ..Pripeljal bom konja, ugodil, toda pod pogojem, ki ga želi moj gospodar." da mu mandarin pripelje konja, ki ni ne belec niti vra- den, kako bo mandarin ustre- na svobodo.
nec, ni sivec ne lisec, ni rja- gel njegovi zahtevi. Zato uka-

Pom!ad se sprehaja
Oti ^o<f to zvončkljanje v Jokrain, Oči kot! je fe nrnzlke glas, ta rajni šepet v vsej naravi? kak ČMtlež je ventlar pri nas?
/n sčlnkavec, Jantlč veseli, žifgl?7?o po vrta skaklja; še vrakeek, tatlček ta stnell, pričesko ztlaj novo ln:a.
Le kaj se to ventlar tlogaja, tla v srca vsent natn je toplo? — Pontlatl se cvetoča sprekaja Iz tlola vse više v goro.
kaj pa če so doma medtem umrti in sem ostat sam. Za smrt smo takrat dostikrat stišati, sa) se jih mnogo ni vrnito z vojske.. . Sosed Gorjup je šet na vojsko, doima mu je medtem umrta žena in štirje otroci so ostati sami. Vrnit se je, sedet za mizo in se najprej razjokat, kio je čut za ženino smrt. Babica mu je skuhata jesti, ker ni štirinajst dni nič jedet. Potem je jedet za štirinajst dni skup, se najedet, vzel koso in šet na travnik kosit. Tam so ga našti zvečer mrtvega. Baje mu je počit žeiodec, ker se je preveč najedet. Tudi moj ata se je vrnit s fronte, kaj če se je danes preveč najedet . . -Kaj če sem ostat sam . . .? Začet sem teči še domov . . ., zaradi sonca ves nesrečen, od neznane tesnobe ves objokan . . .
Tudi doma je bit jok v hiši, ata in mama sta me ko nora povsod iskata, tudi sestra irt brat sta kticata „Tonček, Tonček, kaim si se skrit..." Največ so se vrteti okoti studenca, ker so se bati, da sem padet vanj. Ko sem se pricmihat domov, sta ata in mama kriknita od vesetja . . .
„Kje si bit?" sta me spraševata v sotzah.
„Šet sem čakat sonce, pa ga ni tam za Jarenino, nekje dateč za Jakobom je.. . Po! sem se pa bat, da ste mi vsi umrti, da sem sam . .."
„Norček, sonca ni mogoče prijeti ... če prideš na jareninske hribe, je za jakobskimi, ko prideš do jakobskih, je za vukovskimi, potem za jurovskimi, naprej pa še sam ne vem; vedno novi bregi ..., vse okoli zemtje, veš . . -Lahko greš za soncem, kam hočeš, ujet ga nikoli ne boš," mi je ata dajat prve tekcije iz sptošne geografije .. .
A sonce gre še vedno lepo vsak dan gor in dot, čeravno nas učijo, da stoji in da zemlja in mi hodimo k njemu, okoti njega, pa komaj verjamem, saj vendar vidim da gre gor in dot . . -
Tone Parttjič
Tako je bilo večkrat.
Vojaški partizanski oddelki so se srečavali pogosto s prav različnimi civilisti. Tu so kazali partizansko moč! Okajevci in drugi politični aktivisti so navezovali zaupni-ške stike bolj s posamezniki. Zato se je zdelo Domnu čisto nekaj vsakdanjega, ko je njegova trojka dobila nalog, naj gre po Žebrevo Netijo, šele rad se je odpravil, zakaj dekleta ni videl več od lanskega oktobrskega večera, ko je njo in Zaklančarjevo Mijo po kinu pospremil domov. Sem radoveden, kaj bo imela novega povedati? si je ponavljal večkrat med potjo.
Bilo je zgodnjepomladansko soboto pod večer, ko se je Domen približal Netijinemu domu. Vstopil je, nato ko je potrkal. V mali kuhinji je bilo vse polno ljudi, vse tri Netijine sestre in oče, pa še neki sosedov otrok.
„Dober večer, katera bo šla z mano?" je bil Domen hiter.
Zebrevi so se sicer malce ustrašili, kajti šele čez nekaj trenutkov so v partizanu prepoznali nekdanjega zalega Sončarjevega hlapca. Potem so se zdobrovoljili. Nato se je ponudila najprve mlajša dolgolična Netijina sestra. Neti sama pa je gledala dobrodušno v prišleca. Ko se je pošalila še najstarejša debelušasta sestra, da gre z Domnom, se je oglasila šele Neti:
„Jaz pa res grem, ali me vzameš?"
„Saj sem prav po tebe prišel!"
„Res? Tedaj samo počakaj, da se hitro preoblečem. Boš?"
„Da, bom počakal, samo hitro naredi!"
Švignila je skozi vrata iz kuhinje v neko stransko sobo, pa se je vračala hitro, grede se je oblačila. Rado-vala se je vsa sproščena in se vedla pobalinsko lahko-
verno, ko je iskala visoke čevlje in brcala najmlajšo sestro vstran. Domen je dal očetu nekaj tobaka, ker ga je dobil po nekem terencu. Sam pa ni maral pipe. Možakar se je razveselil:
„Ko bi morali le mi kaj tebi dati ..."
Potem je stala Neti nared. Oprijela se je Domna, kot da je prišel ljubljenec po njo, ki jo popelje v kino.
In sta šla. Zunaj pri žagi sta se pridružila Domnova spremljevalca. Eden se je pomaknil naprej, drugi je ostal za Domnom in iskro črnolasko. Za Zaklančarjevim klancem se je pojavila druga skupina, ki je spremljala Fanijo.
V Ojstrovino so šli hitro. Vedevejevci so priganjali. Domnu se je zdelo svojevrstno, da so jo ucvrli kar za potokom gor v dolino in se očividno po osojni strani izogibajo hiš! Kakor da bi hoteli nekaj prikrivati? se je spraševal. Nemcev se niso bali, saj je gotovo močna predhodnica tipala spredaj skozi noč. Zakaj, da so vzeli Fanijo tudi s sabo. Nihče ni prej kaj omenil. Vedevejevci so skrivnostni ljudje ... Zakaj je zginila Neti iz Domnove bližine? se je spraševal.
Nekdo je moral hoditi v skupini, ki je poznal predobro teren, kajti šlo je točno po opuščeni stari stezi, ki so jo uporabljali kdaj ob času povodnji, dokler dolinska pot ni bila popravljena. Kolona je rila skozi noč. Domen niti ni vedet, koliko jih je. Zajni Honz, ki je krevsal pred njim, se mu je zdel tudi nekam potrt. Ali pa je utrujen? si je preganjal Domen nevšečne slutnje. Za njim je bilo še nekaj tujih tovarišev. Ko so korakali skozi Vajdovo Osen-co, je skušal ogovoriti tovariše za sabo. Nič. Tudi kakega šepeta ni slišal.
Tudi za Plešivčnikom ni postala kolona. Domen ni dobil ne Netije ne Fanije pred oči. Temno je bilo. Morda sta bili že spredaj kje, ali pa so ju odvedli med potjo ne-
znano kam? Pa zakaj se odigrava vse v taki ihti? Nekdo od vedevejevcev je zapovedal Domnu in njegovim, da so izpolnili akcijo uspešno — in da se obveščevalci naj podajo na svojo pot! Tistega, ki je to rekel, niti videl ni. Glas je zvenel zapovedovalno. Domen ga ni poznal. Kurir s črnjanske strani je šepnil:
„To je vodja specialne skupine!"
Domen zaenkrat ni vedel, kam naj krene. Bilo je že pozno. Ni se takoj spomnil, kakšne naloge ima sedaj, niti si ni vedel razložiti, zakaj se nocoj tako vznemirja. Ko je tolikokrat vodil različne Kapelčane in druge civiliste na tajna srečanja s partizanskimi voditelji ali političnimi aktivisti. Kolikokrat! In včasih jim je šlo že trdo za nohte! Ali zakaj je nocoj znotraj nekje pri duši tako vse narobe? Kar sam sebi se gnusi! Umrl bi. Vsega je bil sit, vsega, tudi samega sebe! Dvoje se mu je zdelo nevsakdanje: prvič, da niso določili kraja in časa, kdaj naj dekleti pospremi nazaj v Kaplo; drugič, da so bili tokrat sami vedevejevci iz Pečine strani v akciji. Ali se je spredaj kak domačin potuhnil? je grizlo Domna.
Navsezadnje sta se zavlekla Domen in Honz ,Pri hlev-cu' na skedenj. Oba sta takoj zaspala. Domen je sanjal o Netiji: Plesal je z njo. In kako se ga je oprijemala, samo, da so bili prijemi čutiti kot ugrizi razbeljenih klešč.
Domen je v spanju začel nekaj krecati in kriliti krog sebe, da ga je Honz strahoma cukal. Pa se je speči obrnil in čez čas spet začel trzati kot umirajoči ranjenec. Honz je bi) v skrbeh in ga je spet morat pocukati, da se je Domen scela zbudil.
„Take sanje pa že imam, da ni za nikamor..." je mlaskaje izgolčal prebujeni.
fDcljf ^rlLodujlč)
11!. Koroški kuitumi dnevi v Ceiovcu
Ko sem bi! povabljen, ida v okviru - Koroških kutturnih dni govorim temo „Jubi)eji in zgodovinska za-^^tsem se zaveda!, da se od mene ^ Pričakuje abstraktnega zgodovin-. 'teoretičnega referata. Praznova-"K jubilejev ima na Koroškem tradi-ki ze!o neposredno prizadeva s ovensko narodno skupnost v njc-jtem trenutnem položaju. In nobene-6<t dvoma ni, da šestdeseta obtetnica oroškega p!ebiscita, ki bo oktobra ^k°s, to prob!cmatiko praznovanja obletnic posebno aktualizira. Ktjub Neposredni aktualnosti tega konkret-Nega jubileja in njegovega praznova-vas moram najprej prositi, da mi sadite pri nekaterih splošnih pre-barkih o praznovanju jubilejev in o ankciji zgoidovinskih spominov, ki b tem de!uje. To ozadje se mi zdi Potreb
r^reono,
katerimi
da ozavestim nevarnosti, s je povezano praznovanje ^g&dovinskih spominskih dni. Mistim, ^ se še!e ob taki povezavi !ahko za-vzame stališče do konkretnega pri-Ptera.
povezan s plemensko zgodovino. Sveta zgodovina je svetovna zgodovina. Osrednji prazniki cerkvenega teta so spomini na gtavne postaje v življe-nju odrešenika, na katere se osredotoča ku!tno-zgodovinski spomin. Zraven pridejo seveda tudi spominski dnevi za osebe in dogodke iz zgodnje cerkvene zgodovine, recimo binkošti, in predvsem smrtni dnevi apo-sto!ov in mučenikov. Razvoj kuha svetnikov potem nasploh ustvari zgodovinske identifikacijske osebnosti, katerih prazniki so za samozavest ce!e Cerkve oziroma cerkvenih skupin osrednjega pomena. Na !oka!ni ravni vetja to za farne patrone, ki se jih spominjamo na cerkvenih žegnanjih, kar ima ogromen pomen za regionalno skupinsko zavest. Za nadregionalno zavest dobijo ve!ik pomen prazniki plemenskih deželnih in narodnih svetnikov. Žitje teh svetnikov, kije če-sto mitično in legendarno, je bistven sestavni del predznanstvene zgodovinske zavesti.
Oblika cerkvenih praznikov, ki je
enotnosti" v Zvezni republiki Nemčiji.
Sekularizacija verskih praznikov v dobi nacionalizma po eni strani poudarja dogodke, ki pomagajo najti identiteto. Poudarjanje revolucij se tu navezuje na prednacionalni praznik reformacije. Veliko vlogo igrajo nadalje osvobodilni boji in pomembne obrambne bitke. Nemški nacionalni praznik bitke narodov pri Leipzigu je neposredno nadaljevanje cerkvenih praznikov ob velikih obrambnih bitkah proti Turkom, v širšem smislu pa tudi verskih praznikov ob osvoboditvi izpod egiptovske oblasti v ži-dovstvu in podobnih spominskih praznikov.
Vendar pa se v nacionalnih spominskih dnevih v sekularizirani obliki nadaljuje tudi versko spominjanje na osebe, ki botrujejo nastanku identitete. Na mesto svetnikov stopijo veliki narodni heroji, osvobodilni junaki, veliki vladarji, za kulturno življenje pomembni pisci in misleci. V tej zvezi mislim na primer na vlogo
^'CHAEL MiTTERAUER
Jubileji
in zgodovinska zavest
. Pri spominskih dnevih in jubilejih K razmerje ljudi do svoje zgodovine Nagovorjeno na čisto specifičen najt. Socialni zgodovinar lahko reče, "a gre pri tem za posebno arhaično, Posebno starodavno obliko ravnanja ^ Zgodovino. To posebno zgodovinsko zavest, na katero se obračajo spominski dnevi, si najbolje predočimo k Zgodovino praznovanja jubilejev.
. Pri razvoju spominjanja na zgodo-mnske dogodke lahko formalno lo-<-'rno dva tipa, ki pa spadata ozko skupaj: po eni strani spominski dan, k' se vsako leto ponavlja, „obletnica-Nnniversarium"; po drugi strani pa )fbtlej v ožjem pomenu, namreč po-sebn* ' *	*	'	'	"
3"o poudarjanje nekega dogodka P° okroglem številu let, po stoletju, P° petdesetih, petindvajsetih, desetih 'ftm oziroma potem, ko
ta časov-
N' presledek nekajkrat minil. Pri Praznovanju 10. oktobra obe obliki ^vpadata: kot deželni praznik se Rt praznuje vsako leto s posebnim Poudarkom pa tudi vsako desetletje.
Oba tipa spominskih dni sta prastara in po izvoru ustrezata mitično-rdtgiozni zgodovinski zavesti. Sta-tC)šo obliko predstavljajo vsakoletni Prazniki, pri katerih si skupnost iz spominov na skupen izvor v obliki tchgioznega praznovanja uzavesti svojo identiteto. Ta pojav pogosto srečamo pri zgodnjeevropskih plemenskih družbah. Z vsakoletnimi Praznovanji pleme potrjuje svoj čut Pripadnosti in samozavest, s tem da
obrednimi ceremonijami spominja lupino na njen izvor. Sago o izvoru Pripovedujejo ali uprizorijo. Obožu-m)o božanstvo, iz katerega po vero-^anju pleme izhaja. S tem, ko si v kultni obliki uzavestijo svoj izvor, s^ omejijo od ostalih plemenskih sku-P'N. Na čustveno orodiren način se Zgodovina predoči kot zveza o vero-Vanem izvoru. Na tej stopnji zgodo-Stna in religija popolnoma sovpada-N- Za razvoj spominskih dni najpomembnejši moment teh mitično-reli-R'oznih oblik je nastanek skupinske ""entitete z enotnim izvorom.
. Zveza med plemensko zgodovino 'N kultnimi praznovanji letnih spo-NUnskih dni se na zelo diferenciran Način pokaže v židovstvu. Najpomembnejši verski prazniki spominjajo Na dogodke iz zgodovine „izvo!jene-R" ljudstva": praznik pesah (pasha) Na odhod iz Egipta, praznik shavuot Na. zakonodajo z gore Sinaj, praznik sukkot na pohod skozi puščavo, ha-Nuka in purim sta dneva veselja, ki s*avita rešitev Izraelcev izpod sirske-Ra oz. perzijskega jatima.
V krščanstvu je religiozno praznovanje zgodovinskih dogodkov ločeno - Zgodovine skupnosti, ki naj bi *mela skupni izvor. Nastanek identi-tete božjega ljudstva v kultu ni več
neposreden predhodnik modernih spominskih dni, so prazniki, posvečeni spominu na za Cerkev pomemben dogodek. So šele novodoben pojav. Sem spada denimo praznik rožnega venca, ki je posvečen spominu na bitko pri Lepantu 7. oktobra 1571. Prav tako se na rešitev krščanstva pred turško nevarnostjo navezuje praznik Marijinega imena, ki naj bi spominjal na osvoboditev Dunaja 12. septembra 1683. Pri protestantih odgovarja temu tipu dan reformacije, ki spominja na Luthrovo nabitje tez 31. oktobra 1517. Tu sicer tudi gre za načelo spomina na izvor skupnosti in iz njega izvirajoče skupinske identitete. Praznovanja reformacije so nasploh postala za novodobno zgodovinsko zavest v zvezi s praznovanjem jubilejev odločilnega pomena.
Verske oblike spominskih dni so za zvezo med jubileji in zgodovinsko zavestjo tako važne zato, ker se po vsebini in učinku neposredno nadaljujejo v modernih nacionalnih in državnih praznikih. Ti predstavljajo le sekulariziran izraz analognih vsebin. Sekularizacija se je izvršila konec osemnajstega in predvsem v devetnajstem stoletju. 4. julij je v spomin na deklaracijo neodvisnosti leta 1776 postal nacionalni praznik Združenih držav. V Franciji je 14. julij 1789, dan padca Bastilje, postal enako pomemben za zavest o narodni identiteti. Ni naključje, da gre tu za prvi popolnoma ali v veliki meri sekularizirani državi modernega časa. Prav tako kot pri starejših verskih praznikih najdemo tudi tu načelo, da se zaklinja in potrjuje enotnost skupnosti s pomočjo obrednega kulta zgodovinskega izvora. Norodno čustvo se vzpostavi z identifikacijo z zgodovinskimi začetki.
Značilno za to obliko črpanja samozavesti iz preteklosti je, da odločilni izvorni dogodek določa vsakokratna sedanjost. Identiteto ustvarjajoči dogodek določajo vrednotenja in predstave o idealih nekega* določenega časa, ne pa znanstvenozgodovin-sko ugotovljive kontinuitotne zveze. Francozi so gotovo bili narod že pred francosko revolucijo. Za narodno zavest devetnajstega stoletja pa je odločilna ravno identifikacija s to prelomnico. Podobno ocenjujejoče poudarjanje zgodovinske prelomnice kot odločilnega izvora najdemo kasneje posebno jasno v Rusiji pri praznovanju oktobrske revolucije. Tu postane jasna vzporednica z reformacijo kot dejanskim enotnost ustvarjajočim novim začetkom. Tudi sicer pogosto naletimo na izbor narodnih praznikov, ki ga bistveno sooblikujejo politični cilji sedanjosti, posebno jasno pri 17. juniju kot „dnevu nemške
Schillerjevih praznovanj za nemško narodno gibanje v 19. stoletju. Identifikacijski dogodki in spomeniki določajo zgodovinsko sliko nacionalne epohe. Poudarjanje politične osebne in dogodkovne zgodovine je do danes tvorna dediščina tega časa.
Značilen izraz potrebe po identifikaciji z narodno pomembnimi osebami in dogodki je spomenik kot znak zgodovinskega spomina. Tudi tu se neposredno nadaljujejo starejše obredne oblike. Nacionalni spominski dnevi in nacionalni spomeniki tesno odgovarjajo drug drugemu. Nacionalna zgodovinska zavest na tej razvojni stopnji še zelo potrebuje materialni izraz v spomenikih, ki so nazorni in neposredno apelirajo na čustva. To razvojno stopnjo zgodovinske zavesti bi poenostavljujoče lahko označili kot ..spomeniško zgodovino".
V nacionalističnem veku stopa poleg letnega spominskega dneva vedno močneje v ospredje praznovanje jubilejev v ožjem smislu kot prazničen spomin na zgodovinske dogodke ali osebe po določenem okroglem številu let. Tudi to ima korenine na področju religije, predvsem v židovsko-krščan-ski tradiciji. Pomemben predpogoj za praznovanje jubilejev je, da je zgodovinska zavest v teh religijah orientirana manj ciklično kot linearno, da je namreč usmerjena h končnemu cilju zgodovinskega razvoja. Pričakovanja konca sveta so od preloma tisočletja v krščanstvu igrala veliko vlogo. Taki hiliastični tokovi so se močno pokazali predvsem na koncu kakega stoletja. Da bi prestregel strahove pred koncem sveta, je papež Bonifacij VIII. leta 1300 uvedel sveto leto". Navezal je na židovsko tradicijo jobel let, ki so jih praznovali vsakokrat po 7X7+1 letu, torej vsakih petdeset let. Označba pride od ovnovega roga ( = iobel), katerega trobljenje je naznanilo ro sveto leto. Njegova vsebina je bilo očiščenje grehov in sprava ljudstva z bogom — načelo, ki ga je papež Bonifacij povezal z romanjem v Rim in odpustki. Presledek med srednjeveškimi krščanskimi ..svetimi leti" — petdeset, sto, petindvajset, včasih pa tudi triintrideset let (tretjina stoletja pa tudi dolžina Jezusovega življenja) — je postal odločilen za novodobne presledke med jubileji. Pomembna vmesna stopnja pred sekula-riziranimi oblikami jubilejev v seku-lariziranih nacionalnih državah modernega časa so bile protestantske obletnice reformacije. V Nemčiji je Wartburški praznik 1. 1817 kombiniral praznovanje tristoletnice reformacije z obletnico bitke narodov pri Leipzigu.
RAD!0-TELEV!Z!JA
__ A V S T R ! J A 1
PETEK, 30. 5.: 9.00 Za pred-šoiske otroke — 9.30 Ruščina — 10.00 Veda o g!asbi!ih —
10.15	Kiic iz vsemirja — 10.30 Prosim k mizi — 11.35 Piimska komedija — 17.00 Za ptedšoiske otroke — 17.25 Vprašaji — 17.30 Heidi — 17.55 Otrokom za iahko noč —
18.00	Panoptikum — 18.25 Pregted sporeda
—	18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki — 20.15 Derrick — 21.20 Tuje perje — 22.10 Rekiama in šport — 22.20 Kaj je ostaio od Jožefa ii ?
SOBOTA, 31. 5.: 15.20 Sauerbruch — to je bi!o moje iivijenje — 17.00 Joiiy-oox — 17.30 Bi! je nekoč . . . čiovek — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Dva krat sedem
—	18.25 Dober večer v soboto žeti Heinz
Conrads —	19.00	Siike	iz	Avstrije	in Južne
Tirotske —	19.30	čas	v	siiki in	šport —
20.15	Offenbachove pripovedke	— 21.50
šport — 22.15 Tina Turner — 23.15 Poročita.
NEDELJA, 1. 6.: 11.00 Ura tiska — 12.00 če se izjaiovi ijubezen — 14.55 Veiika bitka Don Camiiia — 16.35 Orangutan čiovek diungie — 17.15 Čebetica Maja — 17.40 Otrokom za iahko noč — 17.45 Ktub seniorjev — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Avstrijska ijudskagiasba— 19.00 Siike iz Avstrije —	19.30	čas	v	siiki in	šport —
20.15 Tukaj je pei stari Dunaj — 21.15 Kurt Weii v Ameriki — 22.05 Poročita.
PONEDELJEK, 2. 6.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 če se izjaiovi ijubezen —
10.00	Tako deiajo naše hraniinice — 10.30 Veiika bitka Don Camiiia — 17.00 Za pred šoiske otroke — 17.25 Wombeii — 17.30 Lassie — 17.55 Otrokom za iahko noč —
18.00	Zgodbe o konjih — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike tz Avstrije — 19.30 čas v siiki — 20.15 Pone-dotjski šport — 21.05 Akcija v Manhattanu
—	21.50 šport.
TOREK, 5. 6.: 9.00 Za predšoiske otroke
—	9.30 Angieščina za začetnike — 10.00 Gmota in prostor — 10.30 intimitete — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.25 Tudi pošaiiti se je treba — 17.55 Otrokom za iahko noč
—	18.00 Hitreje, višje, močneje — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki — 20.15 Zakaj giedaiišče — 21.50 Tihi družabniki — 21.50 šport — 22.05 Giavna priča.
SREDA, 4. 6.: 9.00 Tudi pošaiiti se je treba — 9.30 Dežeia in ijudje — 10.00 Gro!3-gioekner — 10.30 Labod — 17.00 Torta z veiikim „G" — 17.25 Moj stric z Marsa — 17.50 Otrokom za iahko noč — 17.55 Nogomet — Avstrija : Madžarska — 19.00 Siike iz Avstrije— 19.30 čas v stiki in šport
—	20.15 Fitmska komedija — 21.55 šport.
ČETRTEK, S. 14.50 Ko je mama stavkata— 16.20 Mi trije in pes Pe!ips/ja— 17.35 Dve kitari — 17.45 Otrokom za iahko noč — 17.50 Peter in voik— 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Vatikanski muzeji — 19.30 Čas v siiki in šport — 20.15 Žetezni Gustav
—	21.15 šport — 21.35 Pota v noči — 23.15 Poročita.
AVSTR!JA 2
PETEK, 30. S.: 17.25 Pregied sporeda — 17.30 Tako deiajo naše hraniinice — 18.00 če se izjaiovi ijubezen — 18.30 Orientacija — 19.00 Vi žeiite — mi igramo — 19.30 Čas v siiki — 20.15 Eiezer in Abduiiah —
21.00	Beta hiša, zadnji vhod — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Luč na koncu sveta.
SOBOTA, 31. 5.: 17.00 Waiton! — 17.45 Kako piezajo rastiine — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Traiier — 18.30 čas v siiki — 19.50 Primer za tjudske-ga odvetnika? — 20.15 Sedaj aii nikoii — 21.50 Odiočitev v Sierri.
NEDELJA, 1. 6.: 14.55 Pregied sporeda —
15.00	šport — 17.40 Poidark — 18.30 Okay
—	19.30 čas v siiki — 19.50 Tedenski pregied — 20.15 Kraj dejanja — 21.45 šport — 22.05 Gore sveta.
PONEDELJEK, 2. 6.: 17.55 Pregied sporeda
—	18 00 Angieščina za začetnike — 18.30 Po Avstriji — 19.00 Znanost danes — 19.30 Čas v siiki — 20.15 Poidark — 21.05 O fii-mu — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Nevidni sovražniki.
TOREK, 3. 6.: 17.55 Pregted sporeda —
18.00	Dežeia in ijudje — 18.30 Z usnjenim čoinom v Ameriko — 19.15 Nova — 19.30 čas v siiki — 20.15 Kviz v rdeče-beio-rde-čem — 21.03 Pokažem ti tuno — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Kiub 2.
SREDA, 4. 6.: 17.55 Pregied sporda — 18.00 Francoščina za začetnike — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 čas v siiki — 20.15 Cafe Centra! — 21.00 Bodočnost oskrbe z oijem. ČETRTEK, S. 6.: 13.55 Pregied sporeda —
14.00	športno popoidne — 15.40 Steyr — mesto se predstavijo — 16.40 Poj z nami — 17.10 Stagecoach — 18.45 Promenadni koncert— 19.30 čas v stik! — 19.50 čiovek so citre — 20.15 Veiiko svetovno giedaiišče
—	21.35 Štirje mušketirji — Myiadyno maščevanje.
		JUGOSLAVtJA
H		PETEK. 50. 5.: 8.55 TV v šoli — 17.10 Poročila — 17.15 Mi
smo smešna družina, iutkov-na serija — 17.30 Ptičje strašiio, mtadinska nadaijevanka — 17.55 Poje vam Jadranka Stojakovič — 18.25 Mozaik — 18.30 Obzornik — 18.40 Pokiici v eiektrogospodarstvu — 19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Stovenski kraji med seboj: Ajdovščina — Črnomeij — 21.30 Propagandna oddaja — 21.35 V znamenju
—	21.50 Martin Luther King, TV nadaijeva-nje in konec.
SOBOTA. 31. S.: 8.05 Poročita — 8.10 Mati pingvin, otroška serija — 8.25 Moj prijatetj Piki Jakob — 8.40Minigodcivg)asbeni dežeii — 8.50 Odprava zeienega zmaja, miadinska nadaijevanka — 9.20 Poietav-ček — 9.50 čiovek hoče navzgor, TV nadaijevanka — 10.50 Pokiici v pomorstvu — 11.20 Dokumentarna oddaja — 15.10 Poročita— 15.15 Mi trije in pes iz pasje vasi, češki miadinski fiim —	16.25 Nogomet
Radnički : Dinamo — 18.15 športno prvenstvo Ljubijanskega armadnega območja —
18.55	Naš kraj — 19.10 Ziata ptica — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Ziato brezno, TV nadaijevanka — 20.55 Propagandna oddaja —
21.00	Veiika šahovnica — 21.40 Zeieno je žito, ameriški fiim — 23.10 Kažipot — 23.30 Poročita.
NEDELJA, 1. 6.: 8.25 Poročita — 8 30 Za nedeijsko dobro jutro: Boštanjski fantje — 8 55 Tigris, dokumentarni fiim — 9.45 Ugrab-ijen, angieška miadinska nadaijevanka —
10.10	Ostržek, otroška serija — 10.35 Niko-!a Tesia, TV nadaijevanka — 11.35 Kažipot
—	11.55 Mozaik — 12.00 Kmetijska oddaja
—	13.00 Jugosiavija, dober dan — 13.35 Poročita — Jarama: Avtomobiiske dirke — Poročita — Razvoj popuiarne giasbe — Jarama: Avtomobiiske dirke — Predor skozi Učko — športna poročiia — Risanka — Desiree, ameriški fiim — 19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja —
20.00	Boško Buha, TV nadaijevanka — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Kraigherjev-ci, dokumentarna oddaja — 21.40 V znamenju — 21.55 Zabavno giasbena oddaja — 22.05 športni pregted.
PONEDELJEK. 2. 6.: 17.10 Poročiia — 17.15 Vrtec na obisku: v ateijeju — 17.30 2ivai-stvo Avstraiije, poijudnoznanstvena serija
—	18.00 Pianet Mars — 18.30 Mozaik — 18.35 Obzornik — 18.45 Miadinska oddaja — 19.15Risanka — 19.20 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 21.05 Kuiturne diagona-ie — 21.35 Mozaik kratkega fima — 21.55 V znamenju.
TOREK, S. 6.: 15.50 Poročiia — 15.55 Atte-tika — 17.45 Egipčanske meiodije — 17.55 Pisani svet — 18.30 Obzornik — 18.40 Podmornica, oddaja iz cikia čas, ki živi —
19.10	Risanka — 19.15 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Mednarodna obzorja — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 EmiteZoia, TV nadaijevanka — 21.50 V znamenju — 22.05 iz koncertnih dvoran.
SREDA, 4. 6.: 17.25 Poročiia — 17.30 Moj prijateij Piki Jakob — 17.45 Umetnost na jugosiovanskih tieh — 18.05 Miadinski pevski festiva) v Ceiju — 18.35 Mozaik — 18.40 Obzornik — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna
—	19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Fiim tedna: Gospodične z Wiika, poijski fiim — 21.55 Propagandna oddaja — 22.00 V znamenju — 22.15 625.
ČETRTEK, S. 6.: 17.00 Poročiia — 17.05 Priviačnost detfinov, poijudnoznanstven! fiim — 17.55 Odprava zeienega zmaja, miadinska nadaijevanka — 18.25 Mozaik — 18.30 Obzornik — 18.40 Mi smo brigadirji
—	19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.50 Propagandna oddaja —
20.55	Gtasbeni magazin — 21.40 V znamenju.
SLOVENSKE O D D A 1 E RADIA CELOVEC
PETEK. SO. S.: 14.10 Koroški obzornik — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev.
SOBOTA. Sl. S.: 7 45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA. T. 6.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDEUEK, 7.	14.10 Koroški obzor-
nik — „Puobl pojo .
TOREK. S. 6.: 7 30,.Drhti mi srce" (Do-moča zabavna glasba) — 14.10 Koroški obzornik — Rdeče, rumeno, zeleno — Od popevke do popevke.
SREDA. 4. 4.: 14.10 Koroški obzornik — Minute z mešanim zborom,Jakob Petelin Gallus' iz Celovca — Literarna oddaja.
ČETRTEK. S. 6.: 7.05 Duhovni nagovor — ..Bratje, pijte iz njega vsi!"
RADIO LJUBLJANA
PETEK. SO. 5.: 4 50 Dobro jutrol — 8.08 Z glasbo v dober dan — 8.30 Glasbena pravljica — 8.44 Naši umetniki mladim poslušalcem — 7.05 Z radiom na poti — 10.05 Rezervirano za .. — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Iz naših krajev — 13.50 človek in zdravje — 14.45 Voščila — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 ..Vrtiljak" — 18.30 S knjižnega trga — 17.35 Lahko noč, otroci I
—	20.00 Uganite, pa vam zaigramo . . . — 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, Sl. S.: 4.50 Dobro jutro! — 8 08 Pionirski tednik — 7.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Sobotna matineja — 11.05 Zapojmo pesem — 12.10 Godala v ritmu — 12.40 Veseli domači napevi — 13.30 Priporočajo vam ... — 16.00 ..Vrtiljak" — 17.00 Studio ob 17.00 — 18.30 Mladi mladim — 17.35 ..Mladi mostovi" — 20.00 Sobotni zabavni večer — 21.30 Oddaja za naše izseljence — 24.00 Poročila
—	0.05 Nočni program — glasba.
To naša je vetika zmaga: zdaj naš kuttumi dom stoji!
(Mztfg/;evd7!;e $ 7.
Hartmanove blagoslovil domači župnik Franc Krištof. Nato pa je v svečanem aktu najstarejši član društva Andrej Mičej v simboličnem spremstvu slovenskega občinskega odbornika in predstavnika Zveze Slovenke mladine prerezal trak ter izročil ključ doma Danijeli Kežarjevi kot zastopnici mladega rodu prosvetašev z naročilom, da zvesto nadaljujejo delo in poslanstvo svojih prednikov — v procvit slovenske kulture, za ohranitev slovenske besede in s tem slovenskega življa na Koroškem.
Ostali del sporeda se je odvijal v dvorani, katere oder je poleg avstrijske in slovenske zastave krasil programatični napis „Kultura — most med narodi"; na stranski stveni je visela zastava mladinske delovne brigade, ki je pomagala graditi dom; na drugi strani
pa je cela galerija stik prikazovala dejavnost SPD „Danica". Prireditve so se udeležili tudi številni častni gostje, med njimi generalni konzul SFRJ v Celovcu Milan Šamec in konzul Alfonz Naberžnik, predstavnika Republiške konference SZDL Slovenije Jože Hartman in Danilo Turk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič, predstavnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Martin Zakonjšek, prof. Radovan Gobec in številni drugi zastopniki organizacij iz matične domovine, od koder so prišli tudi brigadirji, ki so pomagali dom graditi. Prav tako so bili navzoči vodilni predstavniki narodnih, kulturnih in gospodarskih organizacij in ustanov koroških Slovencev, nadalje višji viadni svetnik dr. Pavei Apovnik kot zastopnik deželnega glavarja, celovški župan Leopold Guggenberger, domači župan dr. Albert Hoizer, bivši deželni
glavar Hans Sima in mnogi drugi prijatelji.
Domači prosvetaši so za ta svoj veliki praznik pripravili pester spored, ki so ga izvajali mešani zbor pod vodstvom Hanzija Kežarja, mlajši mladinski zbor (Danijela Ke-žar), mešani pevski oktet ter godbeni trio Korotan s pevci v stari in novi zasedbi; v odlomkih so predstavili zgodovino društva in njegovo bogato dejavnost, ki je narekovala potrebo lastnega doma, katerega graditev so na humorističen način prikazali v kratkem odrskem prizoru (režija Sonja Ban). Tako so prepričljivo izpovedali svojo voljo, da hočejo novi Kuttumi dom napolniti z življenjem in delom. S tem se bodo tudi najlepše zahvalili vsem tistim, ki so kakorkoli prispevali svoj delež, da v šentprimožu danes stoji tako iep Kuiturni dom.
Besede zahvaie je izreke) tudi predsednik SPD ..Danica" Stanko VVakounig, ki je ob zaključku dejal, da pomeni novi dom ogromno nalogo: naprej gojiti slovensko kuttu-ro, obenem pa utrjevati tudi sožitje in razumevanje z narodom sosedom. „Ta dom je dokaz naše življenjske volje, priznavanje k naši kulturi pa je tudi priznavanje k Avstriji."
Otvoritvena prireditev, ki jo je s koncertom na prostem pooestrila tudi godba na pihala iz šoštania, je izzvenela s plesno zabavo, kjer je igrat ansambei ..Gorenjci". Ta-
Srečanje cerkvenih zborov dekanije Pliberk
S KONCERTOM CERKVENIH PESM) v nedelio 8. junija 1980 v farni cerkvi v Šmihelu.
ko je novi Kulturni dom uspešno prestal svojo prvo preizkušnjo ter bo v tem smisiu lahko v ponos domačim prosvetašem, vsem koroškim Slovencem in celemu narodu, pa tudi vsem prijateljem iz vrst sosednega naroda, ki so pripravljeni, da skupaj z nami gojijo kulturno delo v duhu medsebojnega razumevanja in spoštovanja.
RADIO LJUBLJANA
NEDELJA, 1. 6.: 4.30 Dobro jutro! — 8.07 Radjsko igra za otroke — 7.05 še pomnlte-tovariši ... — 11.00 Pogovor s poslušalci
—	11.10 Voščila — 13.10 Obvestila In zabavna glasba — 13.20 Za kmetijske proizvajalce — 13.50 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 14.05 Humoreska tega tedna
—	14.25 S popevkami po Jugoslaviji — 15.10 Pri nas doma — 15.30 Nedeljska reportaža — 17.05 Popularne operne melodije — 17.50 Zabavna radijska igra —
17.00	Radijski dnevnik — 17.35 Lahko noč, otroci I — 20.00 V nedeljo zvečer — 23.05 Lirični utrinki — 23.10 Mozaik melodij —
24.00	Poročila — 0.05 Nočni program. PONEDELJEK, 2. 4.: 4.30 Dobro jutrol —
4.50 Dobro jutro, otroci I — 8.08 Z glasbo v dober dan — 7.05 Z radiom na poti — 7.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Rezervirano za . . . — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Iz naših krajev
—	13.30 Priporočajo vam ... — 14.05 Pojo amaterski zbori — 14.25 Voščila — 14.55 Minute za EP — 15.00 Dogodki in odmevi
—	14.00 ..Vrtiljak" — 17.00 Studio ob 17.00
—	18.25 Zvočni signali — 17.00 Radijski dnevnik — 17.35 Lahko noč, otroci I — 17.45 Z ansamblom Mihe Dovžana — 20.00 Kulturni globus — 20.10 Iz naše diskoteke — 21.05 Poletni divertimento — 22.30 Popevke z Jugoslovanskih studiev — 23.05 Lirični utrinki — 23.10 Za ljubitelje jazza.
TOREK, !. 4.: 4.30 Dobro jutrol — 8.08 Z glasbo v dober dan — 7.05 Z radiom na pot! — 10.05 Rezervirano za . . . — 12.10 Danes smo izbrali — 12.30 Kmetijski nasveti
—	13.00 Iz naših krajev — 14.00 ..Vrtiljak"
—	17.00 Radijski dnevnik — 17.35 Lahko noč,'otroci! — 17.45 Z ansamblom Jožeta Privška — 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 21.05 Radijska igra.
SREDA, 4. 4.: 4 30 Dobro jutrol — 4.50 Dobro jutro, otroci! — 8.08 Z glasbo v dober dan — 8.45 Radijski pevci pred mikrofonom — 11.35 Znano In priljubljeno — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Iz naših krajev
—	14.25 Voščila — 18.00 Zborovska glasba v prostoru In času — 17.35 Lahko noč, otroci! — 17.45 z ansamblom Vitala Ahačiča
—	23.10 Jazz pred polnočjo.
ČETRTEK, S. 4.: 4.30 Dobro jutrol — 4.50 Dobro jutro, otroci! — 8.08 Z glasbo v dober dan — 10.05 Rezervirano za . . . — 12.30 Kmetijski nasvet) — 13.00 Iz naših krajev
—	15.30 Zabavna glasba — 17.35 Lahko noč, otroci I — 17.45 Z ansamblom Jožeta Kampiča — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 23.05 Lirični utrinki.
Dan miadosti
zaob!juba zvestobe tovarišu Titu
Tudi letos so v Jugoslaviji praznovati 25. maja dan mladosti — tokrat prvič brez tovariša Tita, velikega prijatelja in učitelja mladine, ki se je prav na ta dan zaobljubila, da bo dosledno hodila po poti, ki jo je začrta) in nadaljevala njegovo delo.
Dan mladosti je bil praznik mladink in mladincev vseh republik in pokrajin Jugoslavije, ki so z veiiko manifestacijo v štadionu JLA izpričali svoje bratstvo in edinstvo. Več kot 12.000 udeležencev je z množičnimi športnimi nastopi izpričaio svojo odločnost in zvestobo voditeiju tovarišu Titu.
V poslanici, ki so jo na tej veliki manifestaciji miadosti sprejeli, je med drugim povedano: Naš dragi, najdražji tovariš, brez Tebe pred nami, vendar s Teboj v nas, v vseh srcih delovnih ljudi in državljanov Tvoje in naše Jugoslavije, odtočno in trdno nadaljujemo Tvoje delo. Ta pot je naš jutri, naše piodno polje, nova tovarna, otroški vrtec, svobodna in demokratična razprava, borba misli in čvrstost dogovorjenega. Srečni smo, ker smo Te prav mi imeli in Te prav mi imamo. S te poti nas, dragi tovariš Tito, ne bo preusmeri) nihče, prisegamo Ti!
Tako se je vsa država poleg 50 tisoč navzočih pridružila prisegi miadlne. In prvi praznik mladine brez Tita je najlepše in najbolj veličastno pokazai, kako trdno je človek naše dobe zakoreninjen v srcih njegove in naše opore — mladine.
SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK vabi na prvenstvene tekme
Grabštanj - SAK .. 73. .n
Grabštanj „pod 23 - SAK „pod 23"	ob 14.45 uri
v soboto 31. maja 1980 na nogometnem igrišču v Grabštanju.
V nedeljo 1. junija 1980
Gospa sveta (Maria Saal) ml. — SAK ml. ob 10.00 uri na nogometnem igrišču v Gospi sveti (Maria Saai).
Mzvfjuč;' prisrčno
Koncert „Uasc!t pr ZHe"
(ZILJSKA SVATBA V BESEDI, PESMI IN PLESU)
#	v nedeljo 8. junija 1980 ob 14.30 uri pri Piicu (dom Franca Grafenauerja) na Brdu pri Šmohorju. Prireditelj: SPD .,ZHa"
#	v nedeljo 8. junija 1980 ob 20. uri v farni dvorani v Šentjakobu v Rožu. Prireditelj: SPD „Rož"
Na prireditvah sodelujeta: Akademska folklorna skupina „France Marolt" Iz Ljubljane in mešani pevski zbor „Rož" iz Šentjakoba v Rožu.
PnsrČMO vdMjen;'/
Obvesfj/o
POKOJNINSKE ZAVAROVALNICE ZA DELAVCE
Pokojninska zavarovainica za deiavce sporoča, da bo imeia v mesecu juniju v siedečih krajih uradne dneve:
Šmohor 300, občinska hiša	2.	junija
Beljak, Kaiser-Josef-Platz 1	10.	junija
(Deiavska zbornica)	24.	junija
Velikovec, Hauptpiatz 2	4.	junija
Labot 65 (rotovž)	20.	junija
od 8.00—12.00 ure od 8.00—12.00 ure od 8.00—12.00 ure od 8.00—12.00 ure od 8.00—12.00 ure
SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA RAZPISUJE
2. ekipno prvenstvo v namiznem tenisu
1.	Pravico sodeiovanfa imajo vsa siovenska čportna društva in šoiske ustanove
2.	Siovcnski ekipni prvak 1980 postane ekipa, ki osvoji po dvakratnem prvenstvenem cikiusu največje štoviio točk. V primeru enakega števiia točk, so pri uvrstitvi upošteva !zid medsebojnih iger, raziika v posameznih igrah tn raziika v setih.
!. Prvenstvo poteka v dveh skupinah v obiiki turnirjev. Na turnirjih origrajo ekipe po 2 prvenstveni tekmi.
V	skupini A imajo pravico nastopa (upoštevajoč izid ekipnega prvenstva): Biičovs, ŠD Seio i. ŠD Seie M, ŠD Soie ))i, SŠK Obir
V	skupini B nastopajo: Zvezna gimnazija za Siovence, ivabek i, Ivabok H. Dijaški dom SšD, in vso ekipe, ki bodo ietos prvič nastopate.
4.	Prvopiasirana ekipa skupine B ima po končanem prvenstvu 1980 pravico, nastopati na Hi. ekipnem namiznoteniškem prvenstvu v skupini A. Zadnja ekipa skupine A izpade v skupino B.
5.	Prvopiasirana ekipa skupino A postane siovenski ekipni prvak 1980 in prejme v trajno tast poka) ekipnega prvaka. Tekmovaici zmagovite ekipo, dru-gopiasiranc in tretjepiasirane ekipe prejmejo koiajne in dipiome. Prvopiasirana ekipa skupine B, drugouvrščena in tretjeuvrščena ekipa prejmejo koiajne in dipiome.
4. Ekipo sostavijajo $ tekmovaici in tekmovaike (iahko mešano - Swatiing cup), ki jih mora društvo prijaviti s prijavo najkasneje do torka 5. junija 1980 na nasiov Siovenske športne zveze, Spitaigasse 12, 9020 Ceiovec.
7.	Prvenstvene tekme potekajo po tekmovainih praviinikih Koroško namiznoteniške zveze.
8.	Prvi dei prvenstva se konča predvidoma 29. junija 1980, drugi de) prvenstva je na sporedu jeseni.
Termini 1. prvenstvenega deia: 8. junij, 15. junij, 29. junij 1980
9.	Prirediteiji prvenstvenih turnirjev so društva. Prirediteiji dvignejo na sedežu Siovenske športne zveze 5x5 namiznoteniških žogic (kvaiiteta 2), tokmo-vaine iistke in 2 semaforja. Semaforji in potrjene kopije tekmovainih iist-kov se oddajo do torka (15. ure) po vsakem turnirju na sedežu SŠZ.
10.	Rezuitati bodo obiavijeni v Siovenskem vestniku, Našem tedniku in v siovenski oddaji radta Ceiovec.
11.	Prijavnina za vsako ekipo znaša šii. 100.— Prijavnina se vpiača s poiož-nico na konto števiiko 2911 pri Posojiinici Ceiovec (PSK 4478.080)
12.	V torek, dno 5. junija 1980 (rok prijave) bo ob 19.00 uri na sedežu Siovenske športne zveze v Ceiovcu, Spitaigasse 12, sestanek vodii prijavijonih ekip. Doiočeni bodo termini in prireatteiji prvenstvenih turnirjev, razvrščene ekipo in izžrebana prvenstvena koia.
OLIMPIJA - SAK 10:1 (1:0)
V	četrtek prejšnjega tedna je igral Slovenski atletski klub prijateljsko tekmo proti pobratenemu klubu Olimpije. V tekmi, ki se je odvijala ped reflektorji, SAK ni imel možnosti, da bi oblikoval tekmo bolj pestro. Domačini, tehnično in kondicijsko v stalni premoči, se samo v prvem polčasu niso izkazali kot strelci, toda so to nadoknadili v drugem polčasu, kio so SAK-u zabili 9 golov. Častni gol za SAK je dal Martin Hobel.
Po tekmi je sledil prijetnejši del večera, vsaj za nogometaše Slovenskega atletskega kluba. Pri skupni večerji so se spoznali igralci obeh ekip, funkcionarji obeh klubov pa so v tem času imeli sejo, na kateri so izdelali načrte za bodočnost.
Postava SAK-a: Dodič (Malic), Jakobič, Lampichler (Smrečnik), Pandel (Perč), Woschitz (P. Zablat-nik), Sommeregger, Fera, Goleč, G. Zablatnik, Velik (Luschnig), M. Hobel.
ŠENTJAKOB - SAK 2:5 (1:1)
V	prijateljski tekmi na šentjakobskih tleh so bili domačini le en polčas enakovredni slovenskim nogometašem.
SAK je povedel v 28. min. po izvrstnem udarcu Gustija Zablatnika, ki je točno zadel desni zgornji kot, domačini pa so izenačili v 40. min. iz enajstmetrovke.
Takoj na začetku drugega polčasa je SAK povedel z 2:1, potem ko je M. Hobel prekanil nasprotnikovega golmana. Par minut navrh pa je isti igralec poskrbel za tretji gol SAKa. V 70. min. so domačini znižali rezultat na 3:2, toda že v protinapadu je SAK zvišal rezultat na 4:2, gol pa je dal J. Perč. Po nekaterih dobrih priložnostih (Gregorič, Kumer, Hobel) je nekaj minut pred koncem dosegel M. Hobel sVoj tretji gol in tako poskrbel za končni rezultat 5:2.
Postava: Dodič (Malle); Hribar, Lampichler, Woschitz, Pandel; Sommeregger, Luschnig, G. Zablatnik; J. Perč (Kumer), M. Hobel, P. Zablatnik (St. Gregorič).
Uprava slovemke planinske postojan-ke .Koče nad Arihovo pečjo" naproša dofičnega, ki :l je Izposodil KROŠNJO, da leto ob prvi priložnosti vrne oz. odda pri gospodarju pianinske postojanke, Jozeju Miklavčiču v Šentjanžu pri Šentjakobu ali v planinski postojanki.
Menjava denarja
Stanje v četrtek 29. maja 1980
Za 100	din dobite	57.—	šil.
Za 100	din plačate	64,—	šil.
Za 100	lir dobite	1.49	šil.
Za 100	Hr plačate	1.58	šil.
Za 100	mark dobite	703.50	šil.
Za 100	mark plačate	719.80	šil.
Opozarjamo vse ljubitelje slovenske knjige, da si lahko
BREZPLAČNO iZPOSOJATE KNJiGE
v Slovenski študijski knjižnici. SŠK ima svoje prostore v dijaš-kem domu Slovenskega šoiske-ga društva, Tarviser Strahe 16, tel. 82 9 68.
Knjižnica posiuje v ponedeijek in torek od 10. do 18. ure, v sredo, četrtek in petek pa od 8. do 16. ure.
SŠK dobiva nekako od I. 1974/ 7$ ves obvezni izvod SRS. Po ieg tega zbiramo tudi t. i. avstrijsko slovenico. Knjige so zelo različne vsebine in so namenjene vsem starostnim stopnjam ter pokiicnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi Vas nekatere zanimate.
VESELiMO SE VAŠEGA OBtSKAt Siovenska študijska knjižnica Tarviser Stratje 16 9020 Celovec
KRATEK [ZBOR KNJiŽNtH NOVOSTI SLOVENSKE ŠTUDiJSKE KNJiŽNiCE
"HELLER Joseph: KAVELJ 22, opis delovanja ameriške letalske enote v drugi svetovni vojni, 2 zv., 585 str.
H KOVAČIČ Vladimir: BELE NO-Či tN NEKOLtKO ČRNi DNEVt,
humoreska, 198 str.
"DOSTOJEVSKI Fjodor M.: GOSPODARiCA, povest odpovedi in ljubezni, mračnega vzdušja in svetohlinstva,
159 str.
"STOKRAT NA ZDRAVJE, slovenske ljudske napitnice in in zdravice, 133 str., iiustr.
"SEDON O. & RADECKA H.:
ZELENJAVNt VRT, priročnik, 224 str., iiustr.
" PACE Giuseppe: VSE O GOBAH, priročnik, 362 str., iiustr.,
KNJIGE ZA MLADINO
"ZORMAN Ivo: V SEDEMNAJSTEM, povest o .najstnikih", 105 str., iiustr.,
"JARUNKOVA Klara: EDINKA, dekliški roman, 217 str., iiustr.
" KRAIGHER Nada: MAJA, mladinski roman, 343 str., iiustr.
Navedene knjige lahko dobite
oz. naročite tudi v knjigarni
.NAŠA KNJiGA"
Celovec, Pavličeva S—7
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavnt urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 7071 Celovec / Klagenfurt, Gasometergasse 10. tel. 52 5 50 - Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje