LETO XIV., ŠTEV. 138 SLOVENSKI Cena 10 did Izdaja ćasupisno-založnišku r~ Rudi Janhuba — Odgovorni ar - SZDL »Naš tisk« — Direktori nik: Sergej Vodnjak — Tiska tis- karna »Slovenskega poročevalca« - Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva alica 5, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, Čopova al. 50-IIL, telefon 22-575 in 22-621 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6. telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20 463, za zunanje 21-832 - Poštni predal 29 - Tekoči račun Narodne banke 601-»T«-i63 — Mesečna naročnina 200 din POZDRAV Tisti košček naše zemlje, kjer je siromašno slovensko in hrvatsko ljudstvo skozi stoletja pojilo s svojimi žulji kraška tla in se istočasno borilo proti grabežljivim tujcem, proslavlja danes 10 letnico svoje osvoboditve izpod italijanskega jarma. Od tistih davnih dni, o katerih govori pravljica o Velem Joži, pa tja preko upora labinskih rudarjev, junaške smrti Vladimirja Gor-tana do junaških bojev istrskih brigad je Istra dajala velike žrtve, ko se je borila za svobodo. Mnogi spomeniki pričajo o tem. Veličastni in polni bridkega spomina. Skoro vsaka vas ima svoj spomenik, ne toliko tistih iz kamna, ampak onih, ki žive v srcih vseh Istranov, tisti svetli spomini o junaških borbah in tiste solze, ki se utrnejo materam in ženam, kadar pomislijo na svoje najdražje, ki so padli. A zavest, da so padli za uresničitev tega, za kar se je Istra skozi stoletja borila, to daje tem solzam še veličastnejši izraz Istrsko ljudstvo proslavlja 10 letnico svoje osvoboditve in s ponosom zre na ustvarjena dela v teh letih. Mnogo je bilo treba in mnogo je še treba nadoknaditi, kar je bilo v letih sužnosti zamujenega. Istrani to vedo in zato so vse njihove misli usmerjene k temu, kako si bodo ustvarili čim lepši dom v naši skupni domovini. Čeprav tisti, ki so Istro skozi stoletja izkoriščali, še vedno stegujejo svoje grabežljive prste po tem delu naše domovine, čeprav še niso prenehali razmišljati o svojih imperialističnih apetitih, se Istrani, Hrvatje in Slovenci, tega ne boje, ne boje, ker so močni, močni pa so zato, ker so svobodni in ker svojo svobodo cenijo prav tako kot vsi ostali jugoslovanski narodi. Junaški Istri, ki proslavlja danes svoj veliki praznik, prisrčen pozdrav! ISTRI? VELIKE SVEČANOSTI V PULJU IN PAZINU Proslavu 10-letnice vstaje istrskega ljudstva za osvoboditev izpod fašističnega nasilja Pazin, 13. junija. Popoldne se je v Istri začela proslava dveh pomembnih datumov v njeni najnovejši zgodovini, 24-letnice smrti Vladimira Gortana in 10-letince vstaje istrskega ljudstva za priključitev k Jugoslaviji. Svečanosti so se začele s prenosom posmrtnih ostankov Vladimira Gortana.v njegov rojstni kraj Beram poleg Pazina. Gortanove posmrtne ostanke so nosili tovariši, ki so se skupno z njim pred dvajsetimi in več leti borili proti italijanskemu nasilstvu. noma prepričan o možnosti razglasitve smrtne kazni, tako da je na točno določeni dan naročil oddelek vojakov, ki naj bi izvršili kazni. 2e pred sodno razpravo so vedeli v Rimu, da bodo trije izmed obtožencev, med katerimi je bil tudi Gortan, obsojeni na smrt, dva pa na dvajset do trideset let ječe. Arhiv v Pazinu hrani tudi dokument, kj je danes posebno zanimiv. To je spomenica, ki so jo istrski duhovniki meseca marca leta 1946 izročili medzavezniški komisiji in ki govore v njej o razmerah, v katerih so živeli istrski duhovniki med italijansko okupacijo. Verouk v hrvat-skem in slovenskem jeziku v šolah ni bil dovoljen, niti hrvatski učitelji, ki so bili odstranjeni že v prvih letih pod Italijo. O teh razmerah, pravi nadalje spomenica, govore tudi mnoga poročila, ki so jih hrvatski in slovenski duhovniki pošiljali Vatikanu. Takoj po priključitvi k Jugoslaviji je prenehalo preganjanje vseh teh duhovnikov, ker je ljudska oblast dovolila popolno svobodo cerkvenega udejstvo. vanja Hrvatom, Slovencem in Italij anom. Ko praznujejo desetletnico priključitve Istre k Jugoslaviji, prihajajo desettisoči ljudi iz vseh krajev naše države, da sodelujejo na tej veliki proslavi, Zlasti prisrčen sprejem se pripravlja delegaciji iz Trsta in Slovenskega Primorja. Pričakuje se tudi prihod najbolj uglednih političnih delavcev iz Jugoslavije. Glavni de! proslave, na katerem bo govoril predsednik republike maršal Tito, bo jutri dopoldne poleg grobnice Vladi, mira Gortana. Med desettisoči ljudi, ki bodo prisostvovali vse. čanosti, bo tudi veliko število onih, ki so se bojevali proti Italijanom v teh krajih. V teh boiih le Istra dala 43.090 padlih, nad 7000 je v vojni postalo in- validov, porušenih Je bilo 20.000 poslopij, 21.000 Istranov pa je med vojno hiralo v taboriščih. Geslo med italijansko okupacijo »Smrt fašizmu — svobodo narodu!«, ki je povsod na spomenikih in spominskih ploščah padlim istrskim borcem, pomeni več kakor navadno geslo. To geslo pomeni pripravljenost teh ljudi, da ne bodo več dovolili ponovitve nekdanjih dogodkov. Pa azinski arhiv je bogat dokumentov o Gortanu in italijanskem terorju nad ljudstvom Istre, ki se je najbolj pokazal na sodni razpravi v Gortanovem primeru. O tem najbolje govori izjava, ki jo je podal pred to sodno razpravo predsednik italijanskega posebnega sodišča, češ da je krivda obtoženih popolnoma dokazana. Ta dokument priča, da je predsednik sodišča bil že sedem dni pred začetkom sodne razprave popol- Prenos posmrtnih ostankov Vladimira Gortana ^s,ni Včeraj popoldne so prenesli iz Pulja v Beram pri Pazinu posmrtne ostanke Vladimira Gortana — Na današnji slavnosti ob njegovi grobnici bo govoril predsednik republike maršal Tito — V Pazinu se zbirajo deozttisoči ljudi iz vseh krajev Istre Predsednik republike VIII. proletarski brigadi Brioni, 13. jun. Predsednik republike maršal Tito je poslal VIII. proletarski brigadi, ki bo jutri 14. junija proslavila svojo enajstletnico, naslednjo brzojavko: »Dragi tovariši! Prejel sem vaše povabilo, naj pridem na proslavo enajstletnice ustano-novitve VIII. proletarske brigade, toda žal ne morem priti. Zato pošiljam borcem, podoficirjem in oficirjem vaše enote moje prisrčne čestitke in borbene pozdrave ob proslavi. Želim, da bi se borci tudi nove generacije, ki bo prišla, vzgajali v duhu borbenih tradicij in neomajne vztrajnosti borcev te brigade iz velike osvobodilne vojne. Smrt fašizmu — svobodo narodu!« Odhod zastopstva naše vojne mornarice v Francijo Beograd, 13. jun. Davi je odpotovala z zemunskega letališča v Francijo delegacija Jugoslovanske vojne mornarice. Delegacijo, ki se bo mudila v Franciji več dni na povabilo francoske vojne mornarice, vodi vi-ceadmiral Mate Jerkovič. Burmanska gospodarska delegacija bo obiskala našo državo V nedeljo 14. junija zvečer bo skozi Ljubljano pripotovala burmanska gospodarska delegacija pod vodstvom U Bo Min Gounga, ministra za javna dela in obnovo. V delegaciji bodo še U San Thein, direktor pomorstva, U Tun Ohn, inženir v ministrstvu za poljedelstvo, R. Homašji, nadzorni inženir rečnega transporta in L. J. Mo Cean, glavni inženir ministrstva za irigacijo. Burmanska delegacija se bo zadržala v naši državi tri dni in bo obiskala Zvezni zavod za planiranje ter več večjih tovarn. Kot znano, se Burma zelo zanima za različne izdelke naše industrije, zlasti za poljedelske stroje, pa tudi za izgradnjo hi-drocentral, ladjedelnic in drugega. Burma se zelo zanima tudi za naše strokovnjake, zlasti za strokovnjake za plan in ga inženirje. Proslava Dneva bivših borcev Beograd, 13. jun. Danes je bil v Beogradu osnovan odbor za pripravo »Dneva bivših borcev«, ki ga 20. junija proslavljajo v vseh državah, članicah Svetovne federacije bivših borcev. Za predsednika odbora je bil izvoljen Raja Nedeljkovič, sekretar državnega sekretariata za proračun in državno administracijo. Dan bivših borcev se bo letos prvič proslavil v naši državi. Ker sta Zveza borcev Jugoslavije in Zveza vojaških vojnih invalidov Jugoslavije članici Svetovne federacije bivših borcev, bo proslava organizirana z njunim sodelovanjem. Pulj, 13. junija. V okrašenih prostorih Doma Jugoslovanske ljudske armade v Pulju so davi izpostavili posmrtne ostanke istrskega borca in revolucionarja Vladimira Gortana, ki so ga italijanski fašisti ustrelili 17. oktobra leta 1929 in čigar grob so našli šele lansko leto. Zastopniki raznih društev in političnih organizacij, ljudske oblasti ter Jugoslovanske ljudske armade so položili na katafalk mnogoštevilne vence. Vojaška godba je ob tej priliki igrala žalostinke, vsakih 20 minut pa so se ob odru izmenjavale častne straže političnih in javnih delavcev mesta Pulja in okoliških krajev. Olkoli 14. ure so krsto prenesli pred dom JLA in se je ob tej priliki poslovil od posmrtnih ostankov Vladimira Gortana sekretar ljudskega odbora mesta Pulja Josip Lazarič. Ko je govoril o prvih dneh italijanske okupacije v Istri, je dejal, da je okupator že pred prihodom fašizma na oblast Z3čel zati- SEJA IZVRŠNEGA SVETA LR SLOVENIJE Dne 12. junija se je vršila seja izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS pod predsedstvom tov. Mihe Marinka. Izvršni svet je razpravljal o predlogu zakona o odpravi viničarskih in podobnih razmerij, ki sta ga v smislu pooblastil zveznega zakona o zemljiškem skladu predložila republiška komisija za zemljiški sklad in sekretariat za zakonodajo. Po razčiščenju nekaterih principial-nih vprašanj je izvršni svet sklenil, da predloži zakon skupščini na prihodnjem zasedanju, in «icer po tem, ko bo republiška Komisija za zemljiški sklad v skladu z ugotovljenimi načeli dopolnila zakonski osnutek. Izvršni svet je dalje razpravljal o ustanovitvi vodnogospodarskega sklada. Sprejet je bil sklep, da se prav tako predloži skupščini zakon o vodnogospodarskih skladih, ki bo določal način ustanovitve tega sklada, obveznike, ki morajo vanj plačevati, in namen, za katerega se lahko zbrana sredstva uporabljajo. V zvezi s predlogi nekaterih podjetij in ustanov, da lahko nosijo ime pokojnega Borisa Kidriča, je izvršni svet sklenil, da pristane na imenovanje Steklarne v Rogaški Slatini po Borisu Kidriču in da nosi to ime tudi Kemični inštitut Slovenske akademije znanosti In umetnosti v Ljubljani. V vseh drugih doslej vlo- ženih primerih pa smatra Izvršni svet, da prošnji ni mogoče ugoditi. Osvojen je bil tudi predlog MLO Maribor, da se bolnišnica na Pohorju imenuje po dr. Dušanu Mravljaku, ki je padel kot borec Pohorskega bataljona. Tudi v bodoče seveda velja, da se vsako preimenovanje kraja, podjetja ali ustanove izvrši samo po predhodnem pristanku izvršnega sveta. Dalje je sprejel izvršni svet odlok o začasni dodelitvi preživnin babicam, ki po 15. maju 1945 zaradi onemoglosti ali bolezni niso bile več zaposlene. To preživnino bodo začasno prejemale iz republiških proračunskih sredstev, in sicer v višini minima' fie osebne pokojnine, pod pogoje,-n, da jim je bilo babištvo edini vir preživljanja in da so imele zanj potrebno izobrazbo. Prav tako le sklenil Izvršni svet, da bo v sporazumu z Zavodom za socialno zavarovanje predlagal izvršnemu svetu FLRJ, da se šteje predvojni staž tistim babicam, ki so po letu 1945 še v službi, imajo potrebno šolsko izobrazbo, svoj posel dejansko opravljajo in jim Je to edini vfr preživljanja. Izvršni svet Je sklenil, da se ustanovita okrajni sodišči v Ajdovščini in Škofji Loki, ki začneta s poslovanjem, čim bodo zagotovljena finančna sredstva. rati ljudstvo po naših krajih. S prihodom fašizma je dobila okupacija še bolj brutalen značaj. V juliju 1920. leta so požgali Narodni dom v Trstu, nekoliko kasneje Narodni dom v Pulju, leta 1921 pa so požgali vso hrvatsko vas Segotič v puljskem okraju. Prepoved uporabe materinskega jezika, ukinitev hrvatskih šol, prepoved hrvatskega tiska in spreminjanje priimkov, množično interniranje naših rodoljubov, gospodarsko uničevanje hrvatskih vasi, vse to je bil samo del ukrepov, ki so jih Italijani uporabljali proti našemu življu v teh krajih. Leta 1927 je fašistična gonja proti Hrvatom in Slovencem dosegla vrhunec. Tega leta je bila ustanovljena v Trstu organizacija »Trst — Istra — Gorica — Reka« z nalogo, da se bori za osvoboditev slovenskih krajev izpod Italije. Ta istrskega ljudstva. Sodna razprava v Pulju, ki ni bila naperjena samo proti Gortanu, temveč proti vsem našim narodom, m pripeljala Italijanov do zaželenega smotra. Prišel je čas, da se je v Istri, kjer je dolgo časa tlel, razvnel boj za svobodo, razvnel v pravo oboroženo vstajo. Pred 10 leti je v Istri pograbilo za orožje mlado (Nadaljevanje na 2. strani) Ob 11. obletnici ustanovitve Kokršlcega odreda Tepa svečanost v Goričah pri Golniku Odkritje spomenika žrtvam narodnoosvobodilne vojne Kranja pod vodstvom tov. Liparja. Igrala je godba na pihala Ljudske milice. Slovesnosti je prisostvovalo tritisoč domačinov in gostov. Prav tako so danes ob 17. uri odkrili na Baselskem sedlu spominsko ploščo tovarišu Vodopivcu Francu-Cirilu, okrožnemu sekretarju, in drugim tovarišem. Zvečer je na dvorišču novozgrajenega kulturnega doma gostovala igralska skupina »Svobode« iz Primskovega pri Kra-poldne je prispela tudi prva par-nju z igro »Rdeče rože«. Po-tizanska patrulja iz Tolmina. Za jutri so napovedane še patrulje iz Kamnika, Kranja, Predoselj, Šenčurja in Preddvora. Program jutrišnjih prireditev je naslednji: Dopoldne sprejem partizanskih patrulj, nato zbor Kokrškega odreda, ob 10. uri bo govoril Ivan Bertoncelj-Jo-han. Popoldne bodo kulturne prireditve, na katerih bodo nastopili združeni pevski zbori Gorenjske, ljudske plesne skupine in godba na pihala. Goriče, 13. junija. Danes se je v Goričah pri Golniku začela proslava 11. obletnice ustanovitve Kokrškega odreda. Svečanost so začeli s prekopom 16 talcev, ki so jih prekopali iz grobišč v Goričah in na Golniku, na Poljani in Trsteniku v skupno grobnico. Zraven grobnice je -.pomenik 50 žrtvam, med katerimi je 40 domačinov — goriških občanov. Spomenik je odkril predsednik mestne občine Kranja, nosilec Partizanske spomenice, pomočnih komisarja gorenjske grupe odredov tov. Vinko Hafners V svojem govoru je orisal lik mučenikov, kakor tudi zgodovinsko pot Kokrškega odreda v narodnoosvobodilni vojni. Spomenik je prevzel v varstvo predsednik občine Goriče tov. Martin Košir. Odkritju spomenika so prisostvovali številni borci Kokrškega odreda, med njimi prvi komisar tov. Bertoncelj Janez-John, Peraič Vladi-mir-Krsta in drugi. Pel je pevski zbor »France Prešeren« '.z Milijardni krediti za italijanizacijo slovenske obale Trst, 13. junija. (Tanjug). Izvršni odbor Osvobodilne fronte STO je imel sejo, na kateri je razpravljal o političnem položaju v Trstu. Med drugim so razpravljali tudi o vprašanju enotnega boja proti italianiza-ciji, ki se je v zadnjem času okrepila. V diskusiji je bilo ugotovljeno, da je rimska vlada nedavno odobrila 300 milijonov lir kot začetno vsoto za stano- Izvršni odbor Osv obodilne fronte STO razpravlja o enotnem boju proti italijanizaciji — Tržaško ljudstvo je pozdravilo govor predsednika Tita — Italijanski šovinistični tisk potvarja jugoslovansko stališče vanjske gradnje na tistem delu organizacija je imela svojo po- obale angloameriškega področja družnico v Beramu, majhni, toda borbeni istrski vasi poleg Pazina. Na čelu te organizacije je bil Vladimir Gortan. Ko je govoril o boju naših narodov proti italijanskemu zatiranju, je tov. Lazarič poudaril, da je Gortanovo ime po-stalo simbol odpora, boja in moči Obiski pri komandantu vojaške uprave v jugoslovanski coni STO Koper, 13. jun. Komandanta vojaške uprave JLA v jugoslovanski coni STO v Kopru polkovnika Miloša Stamatoviča so obiskali včeraj državni podsekretar za inozemske zadeve dr. Aleš Bebler, pooblaščeni minister FLRJ v Rimu dr. Pavle Gregorič, generalni sekretar predsednika republike dr. Jože Vilfan in vodja gospodarske delegacije FLRJ v Trstu prof. Jože Zemljak, ki so imeli z njim daljši razgovor. STO, kjer živi slovensko ljudstvo iz teh kreditov naj bi zgra- Protest slovenskih učiteljev v Trstu Trst, 13. junija (Tanjug). Slovenski učitelji v coni A STO so poslali odprto pismo komandantu angloameriške vojne uprave generalu Wintertonu, v katerem ugotavljajo, da učitelji v slovenskih šolah ne dobivajo dodatka, ki ga zagotavlja zakon in ki so ga deležni učitelji na italijanskih šolah. Tudi v tem pogledu se vodi diskriminacija do slovenskih učiteljev, čeprav je zavezniška vojna uprava objavila novembra 1947 uredbo, po kateri »dobiva osebje šol s slovenskim učnim jezikom dohodke na isti način in na temelju istih predpisov in pravil, ki veljajo za osebje šol z italijanskim učnim jezikom.« Pismo protestira proti temu, ker se zakon, ki velja za celotno področje cor.e A, uporablja za Italijane tako, za Slovence pa drugače. dili okoli 400 stanovanj, kamor bi vselili italijanske begunce. Kakor smo poudarili, Je gradnja tega naselja samo nadaljevanje rimske akcije za italianizacijo cone A STO, ki se vedno bolj širi. Za te gradnje pripravlja italijanska vlada še dve in pol milijardi lir. Na seji so nekateri člani odbora prevzeli nalogo, da stopijo v kontakt z drugimi političnimi skupinami v coni A STO in da z njimi ugotovijo možnost skupne borbe proti temu prodiranju v slovenske kraje. Posebna pozornost je bila na seji posvečena zadnjim govorom predsednika republike maršala Tita, v katerih se je dotaknil tržaškega problema, dalje izjavi državnega sekretarja Koče Popoviča in predavanju, ki ga je nedavno imel v Kopru državni podsekretar Aleš Bebler. Med diskusijo so poudarili, da je članstvo v osnovnih organizacijah pozdravilo govore maršala Tita. Prav tako so izrazili polno soglasje z jugoslovanskim stališčem, po katerem bi se moglo italijansko vprašanje rešiti s kondominijem ob najširši samoupravi samega prebivalstva. Sočasno so poudarili. da je ideja o rešitvi tega problema na temelju. De Gasperijevega »etničnega principa popolen absurd«. Izvršni odbor je ob koncu sklenil, da bodo predavanje dr. Beblerja v Kopru razmnožili na slovenskem in italijanskem jeziku, da bi se čim večje število prebivalcev cone spoznalo z njegovo vsebino in stališčem Jugoslavije, ki ga italijanski in lokalni šovinistični tisk lažno predstavljata. General Winterton v Londonu Trst, 13. junija (Tanjug). Komandant angloameriške vojne uprave STO general Winterton je odpotoval v četrtek iz Trsta v London. General Winterton se bo v Londonu razgovarjal in posvetoval v britanskem obrambnem ministrstvu. Francoska vojaška delegacija je odpotovala iz Jugoslavije v Grčijo Beograd, 13. jun. Davi so prispeli z vlakom iz Sarajeva v Beograd člani in slušatelji francoskega instituta visokih ved za narodno obrambo, ki se müde že več dni v naši državi. Po krajšem bivanju v Beogradu je francoska delegacija pod vodstvom direktorja instituta kor-pusnega generala Olivera Poy_ denota odpotovala z zemunske, ga letališča v Grčijo. ISTRA PROSLAVLJA '{Nadaljevanje s 1. strani) in staro ter krenilo v boj za svojo končno osvoboditev in priključitev k matični domovini Jugoslaviji. Skupno z ostalimi narodi Jugoslavije so nosili ime Vladimira Gortana po gozdovih in gorah Istre, Gorskega Kotora, Hrvatskega in Slovenskega Primorja. V ljudski revoluciji so vstajali rovi heroji, padali novi Gortani in po njihovi zaslugi je Istra priborila končno svobodo ter za vedno vstopila v sestav svoje soci-listične domovine. Naša sreča, je dejal na koncu svojega govora tov. Lazarič, še ni popolna, ker kljub ogromnim žrtvam v boju proti lašizmu naše upravičene zahteve po drugi svetovni vojni še niso zadovoljne. Del naših bratov je ostal še nadalje izven svoje domovine, kjer trpi v italijanskem imperialističnem suženjstvu. Po končanem govoru je krenil sprevod več tisoč ljudi s posmrtnimi ostanki Vlad,mira Gortana k železniški postaji, kjer so krsto prenesli v vlak, ki je okrašen s cvetjem in zelenjem krenil proti Beramu. V vseh krajih ob progi iz Pulja v Pazin je prebivalstvo izkazalo čast Gortanovim posmrtnim ostankom. Socialistična zveza delovnega ljudstva. Ljudska mladina in druge množične organizacije so povsod polagale vence na krsto seroja, čigar ime je tesno povezano z nacionalno osvoboditvijo -Istre izpod italijanske okupacije. Pazin v počastitev Vladimira Horžana Pazin, 13. junija. Iz Pazina so odšli po posmrtne ostanke Vladimira Gortana v Pulj predsednik občinskega ljudskega odbora Pazina Milenko Bončič, predsednik okrajnega odbora ZB ter dva bivša soborca Vladimira Gortana, Živko Gortan in Viktor Bačac. Ze pred 17. uro se je zbralo na železniški postaji v Pazinu več tisoč prebivalcev Istre in delegacije vseh istrskih okrajev, ki so pričakovali vlak s posmrtnimi ostanki Vladimira Gortana. Tako so prišli član izvršnega sveta LR Hrvatske Dušan Dimenič, podpredsednik Sabora LR Hrvatske Josip Se-stan, predsednik okrajnega ljudskega odbora v Pazinu, sekretar okrajnega komiteja ZK Pazina, delegacije iz istrskih okrajev Pulja, Poreča, Labina, Bužeta, Raše im mesta Roke ter stari soborci Vladimira Gortana. Ko je ob 17.20 uri prispel na pazinsko postajo vlak s posmrtnimi ostanki Vladimira Gortana, je godba zaigrala žalostin-ko, zastave, s katerimi je okrašena železniška postaja, so spustili na pol droga in iz posebnega vagona, ki je bil okrašen z jugoslovansko in proletarsko zastavo, so prinesli krsto s posmrtnimi ostanki Vladimira Gortana njegovi stari soborci Vjekoslav Ladac, Živko Gortan In Viktor Bačac. Prebivalstvo Pulja je poklonilo ob slovesu od Vladimira Gortana nad 30 vencev, prebivalci Istre pa, ki so se ob železniški progi poslovili od Gortana, nad 70 vencev. Na železniški postaji se je v imenu prebivalcev Pazina poslovil od Vladimira Gortana predsednik ljudskega odbora Milenko Benčič, nakar je godba zaigrala Internacionalo. Ob 18. uri so krsto prenesli na lafeto in je sprevod krenil z železniške postaje v Pazinu v 5 km oddaljeno rojstno vas Vladimira Gortana, Beram. Na čelu sprevoda so šli pionirji, za njimi godba, nato so nosili nad 1000 vencev, odlikovanja pokojnega Vladimira Gortana, sledila je častna četa, za krsto pa so šli pokojnikova brata Ivan in Karlo ter sestra Marija, zastopniki političnih organizacij Istre, predstavniki okrajev in drugi. Ko je sprevod šel skozi Pazin, so zastave spustili na pol droga, prebivalci na pločnikih pa so izkazali poslednjo čast svojemu pokojnemu rojaku in revolucionarju. Ob 19. uri se je sprevod, v katerem je bilo več tisoč ljudi, ustavil pred grobnico, ki jo je istrsko ljudstvo zgradilo iz belega istrskega marmorja. Tu se je poslovil od pokojnega njegov stari soborec Živko Gortan, ob spuščanju krste v grobnico pa tov. Josip fiesian, podpredsednik Sabora LR Hrvatske. Častna četa je izstrelila častno salvo, ko se je Istra poslovila od svojega veli- kega sinu, nepozabnega borca za osvoboditev istrskega ljudstva Vladimira Gortana. Odkritje spomenika padlim železničarjem Pazin, 13. jun. Proslava 10. obletnice vsitaje istrskega ljudstva se je začela v Pazinu ob 5. popoldne, ko so n.a železniški; postaj; odkrili spomenik železničarjem Istre, padlim v narodno osvobodilni vojni. Nad 2000 ljudi se je zbralo na železniški postaji k odkritju. Spomenik je odkril zastopnik železniške direkcije iz Ljubljane tov. Hribar, na-kor so govorili predstavniki sindikata železničarjev Slovenije in. Hrvatske ter kolektivov železniške sekcije Pulja in železniške postade v Pazinu. — Spomenik je p.evzel v varstvo koleiktiv železniške postaje v Pazinu. Na spomeniku je napis: »Ne pozabite, da so mnpgi železničarji padli v boju za osvoboditev Istre in osvobodilni borbi vseh narodov Jugoslavije!« Množice se zbirajo Pazin, 13 junija. Več kot 20.000 ljudi je že danes prispelo v Pazin, da se poslove od posmrtnih ostankov Vladimira Gortana in prisostvujejo jutri svečani proslavi 10. obletnice vstaje istrskega ljudstva in priključitve Istre k Jugoslaviji. Pričakujejo, da se bo udeležilo jutrišnje proslave okoli 100.000 ljudi. Istra šteje okoli 200.000 prebivalcev, na jutrišnjo proslavo p.a jih bo poslala 80.000. Poleg tega je najavljenih iz Kopra 2200 ljudi, iz okraja Pulja nad 6000, z Reke nad 15.000. Tako bo zbranih jutri v Pazinu v lepi vasici Beram, kjer bo veličastna proslava, okoli 100.000 ljudi, ki bodo skupno s prebivalci Istre proslavili 10. obletnico vstaje. Proslava se bo začela jutri dopoldne ob 10. uri, popoldne pa bodo v Pazinu in Beramu velike kulturne prireditve. Tako bo ob 13. uri v Beramu nastop petih folklornih skupin iz Hrvatske, na tribuni, kjer bo dopoldne proslava, pa bo nastopilo šest pevskih zborov iz Istre in Kopra. Ob 5. popoldne bo v Pazinu na trgu Vladimira Gortana velika kulturna prireditev, na kateri bo nastopilo 10 folklornih skupin Hrvatske in Istre, zvečer ob 20 pa bo na prostem predstavo Gunduličeve »Dubravke«. ki jo bo izvajalo Ljudsko gledališče iz Pazina. Od 5. do 8. ure zjutraj bo prispelo v Pazin 26 osebnih .abako v iz vsrh krajev Istre, Reke, Ljubljane in od drugod. Velika udeležba iz jugoslovanske cone STO Koper, 13. jun. Iz obeh okrajev jugoslovanske cone STO bo krenilo danes in jutri okoli 10 tisoč ljudi v Pazin in Beram na proslavo 10-letnice osvoboditve Istre. Udeležencem 50 na razpolago vsa vozila. Skupno z udeleženci iz bujskega okraja, odkoder bo prišlo na proslavo okoli 7000 ljudi, so odšli tudi zbor hrvatske gimnazije »Vladimir Gortan« iz Buj, pevski zbor in godba na pihala iz Marušičev, ki bodo sodelovali na kulturno-umetniških prireditvah. Proslava 10-letnice v V. sovražnikovi ol proboja enzivi Foča, 13. junija. Okoli 4. zjutraj so v dolinah Sutjeske odjeknili streli iz pušk in strojnic. Enote fočanske garnizije JLA so prešle pri Tjentištu reko Sutjesko. Tako se je s tem improviziranim bojem začela proslava 10-letnice zgodovinskega preboja sovražnikovega obroča v V. ofenzivi 13. junija 1943. Na grob narodnega heroja Save Kovačeviča, ki je padel v teh krajih pred 10. leti, so položili danes vence glavni odbori Zveze borcev Crne gore ter Bosne in Hercegovine, sarajevske vojne oblasti ter mnogih družbenih organizacij in kolektivov. Na Tjentištu se je zbralo okoli 10.000 ljudi iz okoliških okrajev Bosne in Hercegovine, Sarajeva in Crne gore. Na zborovanju so ob tej priliki prebrali pismo, ki ga je poslal predsednik republike maršal Tito okrajnemu odboru Zveze borcev v Foči. Govorila sta član izvršnega sveta Bosne in Hercegovine Uglješa Danilovič in član izvršnega sveta Crne gore Savo Brkovič, ki sta poudarila pomen preboja sovražnikovih vrst v V. ofenzivi. Z zborovanja so poslali pozdravne brzojavke predsedniku republike maršalu Titu,..predsedniku izvršnega sveta Bosne in Hercegovine Djuri Pucarju in predsedniku izvršne- ga sveta Crne gore Blažu Jovanoviču. Na grobnico padlih borcev so položili več vencev, prav tako na spomenik IV. proletarski brigadi, ki se je posebno odlikovala v bojih na Sutjeski. Jugoslovanska gospodarska delegacija v Kairu Kairo, 13. junija (Tanjug), —j Jugoslovanska gospodarska delegacija, ki jo vodi član zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek, je sinoči prispela z letalom iz Beograda v Kairo. Delegacija se bo z zastopniki egiptskega gospodarstva razgovarjala o razširitvi gospodarskih odnosov med Egiptom in Jugoslavijo. Vrnitev naše vojaške delegacije iz Aten Djevdjelija, 13. jun. Davi se je vrnila v domovino vojaška delegacija pod vodstvom generalpodpolkovnika Ljuba Vučkoviča, ki je imela zadnjih 10 dni v Atenah razgovore s predstavniki grškega in turškega generalnega štaba o skupni obrambi pred morebitno agresijo. Po krajšem postanku v Djevdjeliji je vojaška delegacija nadaljevala pot v Beograd. Vodja delegacije generalpodpolkovnik Ljuba Vučkovič je izjavil, da so bili razgovori v Atenah nadaljevanje ankarskih vojaških razgovorov in da so potekli v popolnem razumevanju. Glavni predmet razgovorov je bila obramba pred sovražno agresijo, ako bi se pripetila. Rodoljub Čolaković je sprejel zastopstvo nemške socialistične mladine Beograd, 13. jun. Clan zveznega izvršnega sveta Rodoljub Čolaković je sprejel dopoldne zastopstvo nemške socialistične mladine (»Falken«), ki se mudi v naši državi kot gost Ljudske mladine Jugoslavije. V dvournem razgovoru so se zastopniki organizacije »Falken«, v kateri je organiziranih nad 80 tisoč nemških mladincev, zanimali zlasti za vprašanja prosvete in kulture v naši državi. Iz obnovljenega solunskega procesa Beograd, 13. junija. V obnovljenem solunskem procesu so danes zagovorniki nadaljevali svoje govore, ki so vsi predlagali oprostitev v Solunu obsojenih. Pričakuje se, da bo vrhovno sodišče LR Srbije razglasilo svojo razsodbo v torek. Dr. Stane PavHč: 0 družbenih gospodarskih organizacijah (Nadaljevanje in konec) Posebno vprašanje pa je, kako organizirati zunanjo trgovino v družbeni organizaciji. Vedno bolj se uveljavlja predlog, naj se ustanovi posebna zunanjetrgovinska zbornica FLRJ, ki bi se pečala s s' ecifično dejavnostjo zunanjetrgovinskih podjetij. Slaba stran tega predloga je samo v tem, da bi se na ta način zopet lahko pojavila stara odtrganost zunanjetrgovinske dejavnosti od problematike našega notranjega trga. To bi se dalo preprečiti s tem, da bi vsa podjetja - gospodarske organizacije, člani zunanjetrgovinske komore FLRJ — bila istočasno tudi člani določene področne, odnosno republiške trgovinske, odnosno skupne gospodarske zbornice. Na ta način bi bila zunanje-in notranje-trgovinska problematika v neki meri povezana. 3. ZNAČA] ČLANSTVA Obstoječe zbornice so osnovane na načelu prostovoljnega članstva. Načelo prostovoljnega članstva brez dvoma najbolj ustreza demokratičnosti družbenih organizacij. Praksa pa je pokazala, da na tej osnovi ni uspelo vključiti znatnega dela trgovskih pa tudi industrijskih podjetij v trgovinske zbornice, preprosto zato ne, ker so bila ta podjetja deležna ugodnosti, ki jih nudijo zbornice, ne da bi bila včlanjena. Na drugi strani pa predstavlja članstvo v zbornicah ne le obveznost plačevanja članarine, temveč tudi druge obveznosti, zlasti glede društvene discipline. Zaradi tega se je pojavil predlog, da bi bilo treba predpisati obvezno članstvo v zbornicah za vsa podjetja in zveze. Nekateri predlagajo obvezno članstvo podjetij v strokovnih zvezah. Na drugi strani pa na mnogih sestankih, zlasti na sestankih gostinskih zb o nie, pa tudi na sestankih mestnih zbornic vztrajajo na načelu prostovoljnega članstva. Kaže, da pri gostincih to ni problem, saj jim je uspelo vključiti nad 90a/ii podjetij. Ob proslavi 200 letnice babiške šole v Ljubljani Peto žrebanje obveznic II. Fudskega posojila Beograd, 13. junija. V ponedeljek, dne 15. junija, bo ob 5. uri popoldne v zgradbi Narodne banke FLRJ — Glavna centrala v Beogradu — peto žrebanje cbvez- Podražitev zdravil ne bi bila utemeljena Beograd, 13. junija. Nekatere tovarne zdravil so zadnji čas pokazale stremljenje za tem, da podražijo nekatera zdravila. Na konferenci, ki je bila 8. in 9. t. m. v sekretariatu za ljudsko zdravstvo Zveznega izvršnega sveta z zastopniki podjetij za izdelovanje zdravil, so podjetja za promet z zdravili in lekarne med drugim razpravljale tudi o tem stremljenju. Ugotovili so, da ni nobenih upravičenih razlogov za podražitev zdravil. Za uvoz potrebnih surovin za farmacevtsko proizvodnjo in za uvoz končnih izdelkov — zdravil so namreč letos zagotovljena vsa potrebna devizna sredstva. nie drugega ljudskega posojila. Pri tem žrebanju bo amortiziranih nadaljnjih 5 odstotkov obveznic drugega ljudskega posojila v znesku 261 milijonov 700 tisoč dinarjev. Izžrebani bodo naslednji dobitki: En dobitek za sto tisoč dinarjev; dva dobitka po 50 tisoč din, 487 dobitkov po 10 tisoč din (skupaj 4,870.000) in 2670 dobitkov po 5000 din. Amortizirane obveznice in izžrebane dobitke bodo izplačevale blagajne vseh poslovnih enot Narodne banke FLRJ od 1. julija letos dalje. Iz Narodne banke FLRJ Glavna centrala Izgledi za letino so odlični Po mnenju strokovnjakov in po pripovedovanju kmetov kaže, da bo letošnja letina visoko presegla bogato letino leta 1951. Poleg tega v Vojvodini skorajda ni neobdelanih površin. Ena izmed nevarnosti, ki bi mogla še groziti letošnjemu pridelku, je ameriški prelec, ki je lani poleg suše napravil ogromno škode. Strokovnjaki, ki obiskujejo žitorodne kraje, pravijo, da se doslej prelec še ni pojavil nikjer, kar pripisujejo intenzivni akciji, ki so jo izvedli proti prelcu lani. Pravijo tudi, da je ravno suša v neki meri-onemogočila njegov razvoj. Kljub temu pa so letos pripravljeni. Povsod na terenu so organizacije za pobijanje prelca vzpostavljene, kajti možno je, da se bodo letos zaradi dežja gosenice pojavile nekoliko kasneje. Cas, ko bi se morale pojaviti, je namreč že minil. Otroci jugoslovanskih železničarjev bodo letovali v Franciji in Belgiji Beograd, 10. junija. Okoli 50 dečkov in deklic, otrok padlih borcev železničarjev Jugoslavije, bo letos prebilo počitnice v Franciji, Belgiji in Holandiji. Mesec dni bodo gosti združenj odporniškega gibanja francoskih, belgijskih in holandskih železničarjev. Prva skupina 15 deklic bo odšla na ipot v juliju. Poskrbljeno je, da bodo tudi otroci francoskih, belgijskih in holandskih železničarjev prebili oddih v naši. državi kot gostje Centralnega odbora sindikata želez- Z razstav; kiparja Cirila Cesarja. Razstava je podaljšana do -- ni{arjov Jugoslavije. -= doe 23. junija 1933 • ■ • ‘ Včeraj dopoldne je bila v prostorih ljubljanske babiške šole’ prisrčna Slovesnost — proslava 200 letrriče ustanovitve šole. Svečanosti so se udeležili podpredsednik izvršnega sveta Slovenije dr. Marijan Brecelj, organizacijski sekretar CK ZKS Vida Tomšičeva, predsednik sveta za zdravstvo in socialno skrbstvo Lojze Piškur, dalje zastopniki Univerz Jugoslavije akademik prof. dr. Franjo Durst, dr. Stjepan Vidakovič in qt. Srečko Zanella iz Zagreba, doc. dr. Bosiljka Miloševič iz Beograda, prol. Stanislav Szabo iz Sarajevaj dekan Medicinske visoke šole prof. dr. Pavel Lunaček, zastopniki babiških šol iz Zagreba, Beograda, Splita, Reke in Zadra, zastopniki bolnišnic Slovenije, predsednik Slovenskega zdravniškega društva dr. Fran Novak, predstav-nipi nižjih in Srednjih medicinskih šol Slovenije dve najstarejši ljubljanski babici Katarina Kvartič in Marijä Cvik!, babice iz raznih krajev Slovenije in gojenke letošnjega let-nika babiške šole. Proslavo je vodil in imel tudi o zgodovini slovenskega ba-bištva kratek referat sedanji ravnatelj ljubljanske babiške šole doc. dr. Vito Lavrič, šoli pa so ob njenem visokem jubileju iskreno čestitali in želeli uspeha in napredka tudi navzoči predstavniki oblasti in gostje. Zlasti toplo je čestital ljubljanski babiški šoli zastopnik iz Splita, ki ji je prinesel tudi dragoceno darilo — kamenito ploščo, izkopanino iz Solina, na kateri je latinski napis babice, ki je nekoč živela v starodavnem Solinu. Gosti so si nato ogledali vzorno urejeno razstavo razvo- V tesni zvezi s tem vprašanjem je vprašanje oblik dela, s katerimi naj zbornice in zveze izpolnju-» jejo svoje naloge. Večina disku-tantov je naklonjena mnenju, naj delujejo zbornice s priporočili, nikakor pa ne s sprejemanjem obveznih sklepov. Vendar bi bilo treba z društveno disciplino zagotoviti priporočilom potrebno avtoriteto, če naj se zagotovi učinkovito delo družbenih organizacij. Ker predstavlja dejavnost družbenih organizacij dejavnost članov in voljenih organov zbornice, ne pa dejavnost zbornične administracije, bi bilo mogoče doseči zaželeni učinek tudi v obliki priporočil. 4. ODNOS DRUŽBENIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ DO SVETOV PROIZVAJALCEV To vprašanje je najmanj razčiščeno. Na vsak način mora biti med zbori proizvajalcev in zbornicami določen odnos in to ne samo glede pripravljanja materiala družbenih organizacij za potrebe zborov proizvajalcev, ampak tudi pri samem volilnem sistemu zbora proizvajalcev. Družbene organizacije bodo preko zborov proizvajalcev lahko neposredno vplivale na sprejemanje zakonskih predpisov. Obstoja še vrsta vprašanj, o kateri bi bilo treba razpravljati, vendar so navedena najbolj bistvena. Važno vprašanje predstavlja vsebina dela, s katerim bi se morale pečati družbene gospodarske organizacije. O tem je bilo že mnogo govora, vendar kaže, da to vprašanje še ni v celoti rešeno. Zlasti v industrijski proizvodnji se je pojavila huda potreba, da bi se proizvajalci združili v strokovna združenja. Konstruktivna razprava na terenu bo zagotovila pozitivno rešitev vseh teh vprašanj. Bojazen podjetij, pa tudi ostalih gospodarskih organizacij na terenu, da se bo odločalo o tej vprašanjih od zgoraj, ne da bi se prej posvetovali s podjetji, je neosnovana. Te dni bo gospodarski odbor zveznega sveta razpravljal o nekaterih načelnih problemih iz te problematike, toda samo z namenom, da bi te načelne postavke osvetlil, ne pa da bi odločal o vprašanju družbenega gospodarskega sistema. Vsako podjetje in gospodarska organizacija bo imela možnost in dolžnost, razpravljati o teh . . _ _, vprašanjih. Končna beseda pripa- udeležili kratke akademije, ki da podjetjem in gospodarskim or- c« i r\ nrir a-r? lin rtnionl'n VioKiflra - _ * ■ • 1 _ ja slovenskega babištva ter prostore internata ter učilnice sedanje babiške šole, nato pa se so jo priredile gojenke babiške šole in kot gostje nekateri člani Slovenskega narodnega gledališča. O visoki obletnici šole bomo še pisali. gamzacijam, saj gre za vprašanje, katerega rešitev je bistvenega pomena za kvalitativno dviganje njihovega dela za splošni razvoj našega gospodarstva. PRED L LJUBLJANSKIM FESTIVALOM Iz sporeda kulturnih prireditev Večeri opernih arij in Traviata * A. Dermoto — Zeleni Jurij in štehvanje — 500 najboljših šahistov Slovenije v borbi za nagrado 50.000 din Med kulturnimi prireditvami kaže na prvem mestu omeniti 50 letnico Olepševalnega turističnega društva Rožna dolina, ki jo bodo proslavili 4. julija, to je na dan, ko se začne I. ljubljanski festival s kulturno prireditvijo na prostem v Rožni dolini. Istega dne bo na vrtu JLA ob 20.30 koncert Slovenske filharmonije pod znanim dirigentom L. Matačičem. V naslednjih dneh — do 12. julija — bodo na vrtu JLA oziroma v letnem kinu Tivoli naslednje prireditve: Večer opernih arij z gosti V. Hejbalovo, A. Dermoto, VI. Ruždjakom in R. Franclom; veseloigra C. Goldoni »Sluga dveh gospodov« v izvedbi komornega gledališča; Puccinijeva opera »Madamme Buterfly« s Hejbalovo in Franclom; Verdijeva »Traviata« z našim rojakom z Dunaja A. Dermoto: balet F. Lhotke »Vrag na vasi«; koncert združenih pevskih zborov in armijske godbe; večer opernih arij s solisti ljubljanske opere; Linhartova komedija »Matiček se ženi«; koncert Filharmonije, narodne in ponarodele pesmi; koncert tržaških in koroških pevcev; koncert godb JLA in LM v Tivoliju ter Foersterjeva opera »Gorenjski slavček«. V okviru folklore bo 4. julija v kinu Tivoli ob 20.30 nastop folklornih skupin iz Črnomlja Opazovalci socialistične internacionale v ponedeljek v Trstu Trst, 13. junija. Kakor poroča italijanska agencija ANSA, bodo prišli v ponedeljek 15. t. m. v Trst opazovalci Socialistične internacionale, ki imajo nalogo proučiti tržaško vprašanje. Sklep o ustanovitvi komisije za proučitev tržaškega vprašanja je sprejela Socialistična internacionala na svojem zadnjem zasedanju na zahtevo italijanske demokratske stranke. V Trstu bodo predstavniki Socialistične Internacionale, Francoz Henri Ribičre, Anglež Samuel Rose in Belgijec Camille Huysmans gost. je takoimenovane »Socialistične stranke Julijske krajine«. Z njimi bo prišel v Trst tudi predstavnik italijanskih socialnih demokratov Matteo Matteotti. • Od takega proučevanja tržaškega vprašanja nikakor ne moremo pričakovati objektivnosti, kajti podatki, ki jih bodo opazovalci dobili od »Socialistične stranke Julijske Krajine« bodo temeljito iredentistično pobarvani, kakor je tudi ta stranka s svojim nazivom vred, O samem ukrepu Socialistične Internacionale glede imenovanja omenjene komisije je pa že tov. Vladimir Dedijer v svojem predavanju v Ljubljani jasno povedal, da je napravil zelo negativen vtis na naše javno mnenje. »Socialistična internacionala se je lotila tega meddržavnega vprašanja med Jugoslavijo in Italijo zelo enostransko, izključno ob upoštevanju koristi one svoje člani- Literarni večer v Sežani Pred nedavnim so obiskali Sežano mladij slovenski književniki: Kajetan Kovič, Lojze Kovačič. Janez Menart. Ivo Minatti, Tone Pavček in naš ožji kraški rojak Ciril Zlobec. Popoldne so brali svoja dela učencem osnovne šole in dijakom gimnazije. zvečer pa odraslim. Šolska mladina jih je prisrčno pozdravila. S pazljivim zanimanjem je sledila pesmim in Kovačičevi zgodbi o uri ter dajala duška svojemu doživljanju z vsakokratnim navdušenim ploskanjem. Tudi večerni obisk je bil na dostojni višini. Zelo razveseljivo je, da je naša doraščajoča mladina pokazala zanimanje za književnost ter da je s številno udeležbo potrdila tradicijo ljubezni do slovenske besedne umetnosti. Upamo, da nam bodo tak prijeten večer, ki nam plemeniti duha in srce-, mladi slovenski književniki prav kmalu zopet pripravili, . . ce, Saragatove italijanske socialno demokratske stranke« je dejal tov. Dedijer v svojem predavanju in poudaril, da niso vprašali za mnenje, če je treba ustanoviti tako komisijo, niti Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije, niti Zvezo komunistov Jugoslavije. Železna ruda in boksit na Dolenjskem Ljubljana, 12. junija. Geologi Geološkega zavoda LR Slovenije so ugotovili, d.a so na Dolenjskem izredno velike količine železne rude, ki vsebuje 10 do 30 odstotkov železa in kakih 25 odstotkov boksita. Nahajališča te rude se raztezajo v več pasovih v bližini Turjaka, Cajnarja in Karloviča. V laboratorijih Geološkega zavoda bodo proučili postopek, kako bi na povsem preprost način ločili železno rudo od boksita in dobili koncentrat železne rude, ki bi ga lahko izkoriščale naše železarne. Boksit bi lahko izkoriščale tovarne gline in aluminija. Izkoriščanje rude bi bilo ceneno, saj so našli predvsem površinske plasti, ki bi jih lahko izkoriščali g dnevnim kopom. (ta bo med drugim v celoti dajala šege ob Zelenem Juriju), iz Metlike, Raven na Koroškem (prikazali bodo štehvanje v ziljskih narodnih nošah), iz Markovcev na Dravskem polju in iz Beltincev v Prekmurju. V nedeljo dne 5. julija bo ob 10. uri dopoldne sprevod narod, nih noš. V šahu se bo 4. julija srečalo v Ljubljani v okviru moštvenega turnirja slovenskih mest okrog 500 najboljših šahistov iz vse Slovenije. Za zmagovalce so predvidene nagrade v skupnem znesku 50.000 din. Pri Kranju so našli ostanke mamuta Ljubljana, 13. jun. V opekarni »Bobovk« pri Kranju so naleteli pri kopanju gline na fosilne ostanke kosti nekega velikega mamuta. Nanje so naleteli v globini 6 m. Med doslej izkopanimi kostmi so rebra; lopatica, dva velika zoba in 135 cm dolg del enega zoba. Po mnenju znanega raziskovalca predzgodovine akademika in profesorja Srečka Brodarja iz Ljubljane gre po vsej verjetnosti za predhodnika slonov, ki je celo starejši od znanega mamuta iz kamene dobe. Kakor je znano, so tega še pred vojno odkrili v Nevljici pri Kamniku in je sedaj v ljubljanskem narodnem muzeju. Izkopavanje fosilnih kosti se nadaljuje pod strokovnim nadzorstvom sodelavcev geološko-paleontološkega instituta na ljubljanski univerzi. V Zahodni Nemčiji raste mnogo hitreje zmogljivost tamošnjih rafinerij kakor potrošnja surove nafte. Zmogljivost rafinerij so povečali od 5.7 milijonov ton lani na 7.3 milijone ton v začetku letošnjega leta. Glede potrošnje surove nafte računajo, da se bo povečala letos od 5.8 milijonov ton, kolikor je znašala lani, na 6.5 milijonov ton. Do leta 1956. nameravajo povečati letno zmogljivost zahodnonemških rafinerij surove nafte na 9.3 milijone ton. Zaradi spomladanskega mraza so bili na Kitajskem uničeni posevki žitaric v petih kitajski!) provincah. Jugoslavija bo še naprej skrbela za izvajanje vseh odredb podonavske komisije Washington in novi sovjetski ukrepi Bukarešta, 13. jim. (Tanjug). *3 včerajšnji seji posebne ko-p.sije so nadaljevali razpravo jugoslovanskem načrtu pra-,;n.ka Donavske komisije. Vena je znova odklonila osem Venov tega načrta. Ker niso imeli resnih argumentov proti jugoslovanskemu rtu, so predstavniki večine n naprej trdili, da predložene redbe niso v skladu z Donav-■ konvencijo Vendar pa se neslovanski načrt, izdelan v Poslabšanje bolezni Thoreza Pariz, 13. junija. (Tanjug). |; : ašnji »Figaro« piše v ru-:: »Informacije, ki jih »Hu-|~..n::e« noče objaviti, da CK l;:p Francije zaradi bolezni uricea Thoreza doslej še ni osel imeti svojega sestanka, e bil že večkrat napovedan. I; avstveno stanje Mauricea , reza postaja čedalje slabše ;krbi njegovo okolico. Nje. va soproga Janette Ver-rsch je zahtevala, naj jo )=tijo vseh dolžnosti na medenem poprišču, da bi lahko :'a v bližini svojega soproga. ■ o« tudi piše, da je izjavil sues Puclos na sestanku po. roja, ki je bil 15. aprila, da •• več departmanih število nov KP Francije padlo daleč .1 število iz 1. 1499. Novi turški carinski predpisi |o carinjenju po vrednosti uvoženega blaga, bodo predloženi lobritev turškemu parlaimen-letos novembra. Predstavniki večine na konferenci v Bukarešti odklanjajo jugoslov. načrt skladu s konvencijo, ujema s črko in duhom konvencije, še posebno pa z duhom njene preambule, ki pravi, da bodo koristi vseh obrežnih držav članic podonavske komisije in njihove pravice zavarovane. Jugoslovanski načrt je v resnici docela nasproten dosedanjemu pravil- naprej skrbela, da bi bile vse odredbe Donavske komisije izvedene, tudi tiste o Avstriji. Jugoslovanska delegacija bi z zadovoljstvom pozdravila skorajšnji prihod Avstrije in njeno prisotnost v Donavski komisiji, |e dejal Slavoljub Petrovič-Razen madžarskega in češko- niku, ki daje vse pravice samo slovaškega delegata, manj bol- eni delegaciji, oz. samo eni državi članici podonavske komisije, zanemarja pa koristi ostalih članic. V svojem načrtu se jugoslo-vanska delegacija zavzema, da bi v Donavski komisiji ustanovili potrebno število organov, ne oziraje se na število držav članic Vendar pa je češkoslovaški delegat včeraj podal »argumente« proti jugoslovanskemu načrtu, izjavljajoč, na načrt predvideva šest služb samo zaradi tega, ker sestavlja komisijo šest držav članic, in vprašujoč, kaj bo, če se bo število članic komisije povečalo. Sef jugoslovanske delegacije Slavoljub Petrovič je v svojem govoru vprašal, zakaj ni bila Jugoslavija lani zastopana niti v enem od 11 organov podonavske komisije, čeprav je članica komisije že od njene ustanovitve. Jugoslovanski načrt predvideva ustanovitev tolikšne, ga števila organov, kolikor je potrebno za pravilno funkcioniranje komisije, ne oziraje se na število držav, ki so v njej zastopane. Glede vprašanja novih članov je šef jugoslovanske delegacije poudaril, da bo Jugoslavija še garskega in romunskega, je v včerajšnji diskusiji sodeloval še sekretar podonavske komisije, sovjetski delegat. Ko so razpravljali o položaju in funkcijah sekretarja, je prepuščal predstavnikom večine nalogo, da branijo njegov nenormalen položaj v podonavski komisiji. Posebna komisija bo obravnavala še sedem členov jugoslovanskega načrta. Razprava o teh odredbah se bo nadaljevala danes. New York, 13. jun. (Tanjug). Vodilni newyorški listi ocenjujejo sovjetsko petezo glede Nemčije in ostale nove sovjetske korake, namenjene Evropi kot spremembo sovjetske taktike in kot poskus Sovjetske zveze, da bi ločila Združene države Amerike od njenih zaveznikov. V Washmgtonu so precej zaskrbljeni, da bo posledica te sovjetske taktike popuščanje v obrambnih naporih v zahodnoevropskih državah in neuspeh načrta o ustanovitvi Evropske armade. Po pisanju washingtonskega dopisnika lista »New York Times« smatrajo ameriški uradni krogi, da ostoja nevarnost, da bo Sovjetska zveza z novo taktiko dosegla več, kot pa je prej dosegla s Stalinovo taktiko. Iz Berlina sporočajo, da je socialno.demokratski list »Telegraph« danes objavil vest. iz katere ie razvidno, da so na podlagi sklepa vzhodnonemške vlade in politbiroja Enotne socialistične stranke bili aretirani Aretacije v Vzhodni Nemčiji — »Tägliche Kundschau „_______________________ _____________„ . ,• ,1, , . - , . . . J srečamo znanega fašističnega »♦nowleo in «rvhAfinn racnlimi 11 norhckoria nar 2mont.l T . socialistična stranka in vzhodnonemška vlada »odkrito priznali svoje napake«. »Prejšnja sovjet- Moskovske težnje doma, Vsaj tri izmed zadnjih vesti, ki so prišle iz Moskve, so vredne posebne pozornosti in ocene: najprej — nemilost, ki je zadela enega med najvišjimi sovjetskimi partij, funkcionarji Meljnikova; dalje nota sovjetske vlade Turčiji, s katero Moskva izraža željo po obnovitvi prijateljskih odnosov; Ld v Nemčiji in drugod dosegla njeno drugačno politiko pristaši »pomiritve« in to ne nasproti Balkanu in slej ko prej samo opozicijski laburisti, pač naposled sprememba celotnega prišla »kritika«, ki je v celoti pa tudi Churchillovi konserva-_ .. . ... , tivci. Angleži resno računajo z Tretji dogodek je popo na pre- d -,t da notranjepolitične nnnl^nun eftfrinleVr nnllTtirO S» razmere v Sovjetski zvezi silijo njene voditelje na manjšo napadal "-^st v zunanjih odnosih, ker tudi do zahodnih velesil. orientacija sovjet.sk' politike v Vzhodni Nemčiji: iz Moskve je resoluciji nemškega parlamenta ki postavlja pogoje za združitev Nemčije. Kaže, da so ti pogoji: organiziranje svobodnih volitev v vseh štirih zasedbenih področjih, sestava enotne vlade za celotno Nemčijo, vlade, ki bi bila neodvisna in bi imela popolno oblast, razgovori o mirovni pogodbi ob sodelovanju nemške vlade, reguliranje vseh večjih političnih problemov v okviru mirovne pogodbe in končno, odobritev, da Nemčija sama sklepa pogodbe in pakte v okviru ciljev Združenih narodov. maršala Messe ja, ki bo sedaj zastopal v senatu krščanske demokrate. Z njim bosta v senatu sedela tudi bivša fašistična ministra De Marsico in Di Crofanza. V poslanski zbornici pa bo staro gardo zastopal Fillipo Anfuso, znani Mussolinijev veleposlanik v Berlinu. To je le nekaj imen nove garde, ki pa je dejansko le stara garda. f*rvi sekretar CK KP Ukrajine odstavljen NEW YORK. 13. jun. (Tanjug). Svetovno znani fizik Einstein je v posebnem pismu ostro obsodil gonjo raznih kongresovih odborov. To je prvič, da je veliki znanstvenik Einstein odločno nastopil pro- , • , . .. , Nemčija naj bi torej postala |* S?'“Sreil'«'pre- zacionalnih vesti. Meljmkov je slej v Vzhodni Nemčiji sploh glavni adut, ki bi prišel v poštev prečevanje protiameriške dejav- kurza v Vzhodni Nemčiji. ovrgla vse sklepe II. kongresa hočejo najprej konsolidirati Poleg naglega obrata v »zdrav- Enotne socialistične stranke niški aferi«, ki je pokopal Ignat- Vzhodne Nemčije, ki je bil lani jeva, pomeni padec Meljnikova julija. Po tajnih navodilih tisku nemara eno izmed najbolj sen- in partijskim organizacijam od- mere na novih področjih, ki so prišla po drugi svetovni vojni pod vpliv Moskve. namreč zamenjal sedanjega ge- ne bodo več smeli omenjati te-neralnega sekretarja Kruščeva na položaju sekretarja ukrajinske partije in je kot tak veljal pri razpravljanju v pomiritvi nosti. Postopek proti Dertingerju ustavljen Berlin, 13. junija. AFP javlja, da so vzhodnonemške oblasti ustavile preiskavo proti bivšemu zunanjemu ministru Dertingerju in ministru za preskrbo in trgovino Hamsnnu, ki sta bila obtožena vohunstva oziroma špiona-že. London, 13. junija. Moskovski ;i:o je snoči objavil, da je tajnik CK KP Ukrajine -•Ijnikov odstavljen. Radio pora, da je centralni komite dolžil Meljnikova, da je pačil uk Lenina in Stalina o na-nainem vprašanju. Meljnikov bil odstavljen ob nedavni narni seji centralnega komi-- a, na kateri so razpravljali »pomanjkljivostih v politični delu in vodstvu ekonomske kulturne graditve«. Central-komite je ugotovil »hude se v ekonomski dejavnosti rganizaciji kolhozov v Zali Ukrajini. Komite je im=-al namesto Meljnikova A. I. učenka. položaja v Ukrajini smatrajo tu kot nov dokaz, da se v Rusiji nadaljuje borba za oblast. Poznavalci sovjetskih razmer trdijo, da je obvestilo Moskve o zamenjavi Meljnikova ena najvažnejših vesti po smrti Stalina, za vestjo, da je bila zdravniška zarota neresnična. Poudarjajo, da je bil Ignatijev eden izmed osemnajstih najvažnejših voditeljev, ki je padel v nemilost, Meljnikov pa je eden od štirinajstih najvažnejših voditeljev, kar naj bi pričalo, da se borba za oblast približuje najvišjim in najo-žjim krogom. Današnja »Pravda Ukraini« je objavila, da je Prezidij za enega izmed izbrane »elite« v Sovjetski zvezi. Druga vest, ki sicer ni več ga kongresa, še manj pa seveda med Vzhodom in Zahodom. Ce bi njegovo linijo, po kateri naj bi prodrla Sovjetska zveza s svojim se čimbolj poglobil prepad med predlogom, potem bi prišlo do ve-obema deloma Nemčije. like spremembe v splošni svetov- _ , j ni politiki, kajti tudi ZDA bi mo- _____________ _ ____ Razlag za to nenadno spre- raje v marsidem spremeniti svoje tako nova, kajti sovjetska via- membo je več: nekateri so mne- poglede tako na Nemčijo kot na da je noto ankarski vladi po- nja, da je Moskva s tem pri- Evropo.,. slala že ob odhodu Menderesa znala bankrot svoje politike Ni izkijueeno, da so zahodne v London. Značilnost te note tako v Vzhodni Nemčiji kot v velesile izkoristile nov kurz v je najprej v tem, da se So- odnosih do Zahodne Nemčije. Vzhodni Nemčiji in novo sovjet- veščeni londonski krogi menijo, vjetska zveza baje odreka vsem Vendar to tolmačenje sloni na sko smer do »nemškega vpraša- da izraža zadnja nota treh zasvojim aspjiracijam po turškem lončenih nogah, kajti podobne nja« ter zato poslale nov poziv v hodnih sil Sovjetski zvezi od- gos/podarske težave, s kakršnimi Moskvo, naj privoli v sklenitev ločnost francoske, britanske in se sedaj bori Vzhodna Nemčija, mirovne pogodbe z Avstrijo. Ta ameriške vlade, da sklenejo po- preživljajo še druge satelitske mirovna pogodba je bila namreč godbo o Avstriji. Izjavljajo, da države, kjer pa se Moskvi kljub ~ P°leg premirja v Koreji — nota hkrati poudarja odgovor- Sovjetska zveza naj pove, kaj misii glede avstrijske pogodbe London, 13. jun. (AFP). Ob. ozemlju, kakor izraža tudi svoje »nezanimanje« za Dardanele. Zlasti preseneča odkritost te note, kakor je tudi začilen trenutek, ko je bila ta nota poslana. Moskovska vlada vsekakor ni mogla mimo dejstva, da so tri balkanske države — Jugosla- vsemu ne zdi primerno kar koli spremeniti____ Bolj verjetna je razlaga, da gre sovjetski vladi za zunanjepolitič- _ ... Vrhovnega sovjeta Ukrajine Vgencija Tass ^poroca^, da je doIžnostj podpredsedni- ka ministrskega sveta Ukrajine Vladimirja Bondarčuka. List dodaja, da bo Bondarčuk prevzel novo dolžnost. vija, Grčija in Turčija -=skle- ni efekt, zlasti v zvezi z možnimi Politbiro CK KP Ukra-ne izvoljen A. K. Kornejčuk mesto Meljnikova. Washington, 12 jun. Odstavitev Meljnikova z najvišjega nile obrambni pakt in se najtesneje povezale. Ni težko sklepati, da sovjetske »širokogrud- razgovori med štirimi velesilami, kjer naj bi bilo vprašanje Nemčije — poglavitno! Politika izolira- eden izmed prvih pogojev in »do- nost Sovjetske zveze glede re-kazov dobre volje«, ki jih je Ei- šitve tega vprašnja. Menijo, da senhower naslovil Kremlju. Od- so tri zahodne države zahtevale govor na to noto bo bržko-ne po- od Sovjetske zveze, da jasno jasnil marsikaj, o čemer moramo formulira svoje pogoje za skle-sedaj samo še ugibati... nitev državne pogodbe in to glede na prvotni, ne pa na skrajšani tekst. Odgovorni krogi v Londonu upajo, da bo Moskva ugodno odgovorila na predlog zahodnih sil. Prav tako pa tudi menijo, da Moskva ne želi reševati avstrijsko vprašnje izven nemškega vprašanja. Ti krogi poudarjajo, da je prav v tem tudi razlog, če Winston Churchill meni, da je docela nekoristno postavljati predhodne pogoje za sestanek štirih, pogoje, kakršna bi bila n. pr. zahteva za predhodno rešitev avstrijskega vpra_ sanja. Na fronti boji, v zaledju demonstracije Ameriška vlada poimala Mac Clarku navodilo za primer nemirov v Južni Koreji — Predvidevajo, da bo podpis premirja čez nekaj dni ,, _ — ...., nja Vzhodne od Zahodne Nemci- ne ponudbe« Turčiji ne bi bile . , , . , . , . ... je se je pokazala za Moskvi skod- zastonj: v zameno bi sovjetska ;.. . . , , . ljivo: zaradi te politike se je ce- vlada nemara rada od Turčije J , ,. . , . . , dalje bolj utrjeval položaj dr. Adenauerja in z njim tudi tržnje po »evropski vojaški skupnosti«. Proti tej »zahodnoevropski« koncepciji, v kateri bi Zahodna Nemčija igrala važno gospodarsko in vojaško vlogo, je postavila Sovjetska zveza svoj načrt »nevtralizirane Nemčije«, nekakega §ED£HMJ§T VLAD V OSMIH LETIH rejo. Južna Koreja ne bo dopustila, da bi se izkrcale indijske čete, ki naj bi nadzorovale repatriacijo vojnih ujetnikov, ker »praznega prostora« v osrednjem smatra, da so Indijci naklonjeni delu Evrope. Ta sovjetski načrt LR Kitajski in da bi lahko vplivali na stališče vojnih ujetnikov. Tokio, 13. junija (AFP). — Na centralnem delu korejske fronte prišlo danes znova do hudih : ro. Ob močni topovski pripra-so kitajsko - severnokorejske er.ote poskušale z vsemi silami emakniti frontno črto, vendar so bili vsi njihovi napadi od-:i. Borbe so bile posebno hude v oblasti severozahodno od Kum-hve, kjer so kitajske in severno-rejske enot? neprestano napa-: : ? položaje Združenega povelj-va in se često borile prsa v pr?a. Letalske sile Združenega poveljstva nadaljujejo s svojimi akcijami, bombardiranjem severnokorejskih preskrbovalnih centrov in skladišč. Skupina invalidov, ki jr demonstrirala proti premirju na Koreji, je napadla avtomobil, v katerem sta bila dva južnokorej-ska ministra. Južnokorejska policija je obkrožila zgradbo ameriške ambasade z bodečo žico. Pred zgradbo se je zbrala skupina 900 invalidov, ki so zaustav-jali promet ir. protestirali proti premirju na Koreji. Poleg invalidov so demonstracije organizirali tudi študentje, ki so vdirali restavracije, izganjali gost? in zahtevali od njih. da se jim pridružijo. Proti premirju je demonstriralo tudi okrog 30.000 žena, so se zbrale na sestanku, rta katerem so govorili proti korejskemu premirju. Washington, 12 jun. Iz obveščenih krogov se je zvedelo, da so generalu Mac Clarku dali navodila, kaj naj stori, če bi Južnokorejci prekišili premirje. Točna vsebina navodil, ki so jih dali Mac Clarku, je seveda največja tajnost. Vojaške oblasti pa so poudarile, da mora biti komandant OZN Clark vedno pripravljen na »vsako eventualnost« ih da mora biti v stalnem stiku z ameriškim Skupnim odborom načelnikov štaba. Častniki za zvezo Združenega poveljstva in kitajskoseverno-korejske komande so imeli danes v Pan Mun Jomu še nekaj sestankov. V dobro obveščenih krogih verujejo, da se bodo glavne delegacije sestale čez nekaj dni, da bi podpisale premirje. Fusan, 13. junija. Predsednik Južne Koreje Sing Man Ri je izjavil švedskim novinarjem, da bi nemiri v Južni Koreji takoj prenehali, če bi ZDA privolile, da podpišejo pogodbo o medsebojni varnosti z Južno Korejo. Ce pa bodo OZN vztrajale na dosedanjih pogojih premirja, ie to očiten udarec za Južno Ko- Grčija bo zahtevala novo pomoč Atene, 13. jun. (Tanjug). List »Vradini« piše, da sta predsednik grške vlade Papagos in minister za zunanje zadeve Ste-fanopulos izjavila včeraj v razgovoru z novinarsko delegacijo iz več evropskih držav, ki je bila te dni v Grčiji kot gost poveljstva Atlantskega pakta, da izdaja vlada velike vsote v vojne svrhe in da bo zahtevala dodatno ameriško pomoč, ker so veliki izdatki za vojsko onemogočili proračunsko ravnotežje. Opozicijski list »Proodeftiki Aleši« pa piše, da mora biti vlada v tem vprašanju bolj odločna. ZADNJI TELEGRAMI J) r V 6 1 Z d(l j e Dunaj, D. Junija. (Tanjug). — -Va Dunaju pričakujejo prihod francoske trgovinske delegacije, ki bo z avstrijskimi predstavniki razaovarjala o sklenitvi novella trgovinskega in plačilnega sporazuma med obema drža-oama. Sedanji sporazum, ki bo potekel konec juniia. je bil že dvakrat podaljšan. Pričakujeio. da bo slavna težava pri razaovorlh devalvacije avstrijskega šilinga izvedena 4. maja 1951. Bordeaux. 1*. jun. (UP). Francosko vojno sodišče V Bordeauru je obsodilo danes dna bivša člana Ge- WASHINGTON, 13. Jun. Vrhovni sodnik ZDA Je sklenil predložiti predlog za obnovo procesa proti zakoncema Rosenberg vrhovnemu sodišču ZDA. GRAZ. 13. Jun. Sovjetske oblasti so v petek ob 20 zopet pregledale vse potnike na potniškem vlaku, ki Je pasiral Semmering. Pozneje potnikov niso več pregledovali. ATENE. 13. Jun. (Tanjug). Grška Gonera'na konfederacija dela Je sklenila prekiniti stavkovni boj. Do tega sklepi Je prišlo po raz- _______ ____ ____ _____ ____ ... govorih k.i jih J? imel včeraj stapa na smrt. tri na dožioljcnjskn predstavnik Ameriške federacije robijo in prisilno delo, preostale 4 pa na razne časovne kazni. Rim, It. inn (Tanjug). Va zad njem sestanku Konference mednarod- dela (A. F. L.) Brown z grškim ministrom za delo Gonisom. Minister Gcmls je privolil v zahteve Gnneralne federacije dela in Je izjavil, da bo še ta mesec spom- ni nov in Churchillov predlog o »vzhodnem Locarnu« je vsaj do neke mere upošteval to sovjetsko stališče do Nemčije. Odtod tudi tajno navodilo, naj vzhodnonemški tisk ne napada več Velike Britanije, kakor mora odpasti sleherna kritika politike zahodno-nemške socialno demokratske stranke, ki se je doslej vztrajno upirala vsem Adenauerjevim načrtom in je pozivala tako bonnsko kakor tudi pariško, washington-sko in londonsko vlado, naj ne sklenejo ničesar, kar bi »onemogočilo zedinjenje obeh delov Nemčije«. Za Sovjetsko zvezo je enotna Nemčija, ki naj bi bila zedinjena pod »določenimi pogoji«, manjša nevarnost kot oborožena Zahodna Nemčija, vključena z vso svojo gospodarsko in vojaško močjo v — zahodni obrambni sistem. Bržkone je najnovejša poteza Sovjetske zveze v Nemčiji, okrepljena z dokazi »dobre volje« v svoji okupacijski coni — močna vaba za Nemce, za tiste, ki bi morali služiti vojsko in za gospodarske kroge, ki od svojega »naravnega gospodarskega zaledja« v vzhodni Evropi in eventualno od kupčij s Kitajsko pričakujejo najugodnejšo konjunkturo. Najnovejša sovjetska poteza glede Nemčije je preračunana še na vpliv od drugod: tak predlog bi nemara rada podprla tudi Francija, kj se ni nikoli počutila nreveč varna v »prijateljskem sodelovanju« z Nemci. Tudi Angleži so se že večkrat pokazali kot Kratko življenje francoskih vlad — Andre Marie nadaljuje posvetovanja Pariz, 13. jun. Mandatar za sestavo nove vlade Marie do 19. ure še ni sparočil predsedniku Auriolu, če bo mandat sprejel. Danes je Marie nadaljeval posvetovanje z vodilnimi: politiki. Njegovi razgovori z Reynaiudom, Alendčs -Franceom in Bidaultom so trajali trt in pol ure. Zaradi težavnega položaja Francije, ki ga je povzročila že 23 dmd trajajoča vladna kriza, so nekatere parlamentarne skupine objavile programe, ki naj bi omogočili sestavo vlade »narodne rešitve«. V teh programih se posveča največja pozornost gospodarskim problemom in vprašanjem zunanje politike,še posebno Indokine in Severne Afrike. Zaenkrat še ni prav nobenih znakov, da bi moglo prit; dio pograma, ki bi omogočil formiranje vlade »narodne rešitve«. Andrč Marie danes ni končal posvetovanj za sestavo nove vlade, temveč jih bo nadaljeval še jutri in bo šele v ponedeljek sporočil predsedniku Auriolu, če prevzame sestavo nove vlade. ne federacije kmetijskih proizvajalcev ei) ^rfanje j>ia« In mezd fIFAP). ki ie bila danes, so sprejeli za nope člane Juinulaoijn in due italiiantki kmetijski federaciji, -■ V TFAP-u je sedaj včlanjenih 2H držav uianienin co nrzav ,---- _ __it.__ F« delegacije so soglasno glasovale za sprejem Jugoslavije. LONDON. 13. Jun (Reuter). Predsednik libijske vlade Mahmud Muntaser je danes obiskal britanskega ministra brez listnice Selwina Lloyda In se je z njim raztovarjal o možmi prijateljski ... __________ pogodbi med Libijo In Veliko Bri- bavarskl meji. Pred nekoliko dne- tanijo, o britanski finančni po- DUNAJ 13. Jun. (AFP). Avstrijska policija je danes sporočila, da so sovjetski vojaki znova zasedli SEUL. 13 Jnn. Kitajske in severnokorejske čete so v m očrnil naoaidlh na centralnem sektorju boii*ča zavzele med drueim važno ključno postojanko Capitol Hill. Kaže. da hočejo Kitajci In Severni Korejci pred sklenitvijo premirja zagotoviti čim boljše strateške položaje na frond. vi je bila nenadoma ukinjena so vjetska obmejna kontrola med sovjetsko okupacijsko cono v Avstriji in Bavarsko CHICAGO. 13. Jun. (AFP). Malo je upanja, da bodo našli živega Clama Graverja, republikanskega poslanika za državo Illinois, kj so ga gangsterji v četrtek zvečer ugrabiti. moči Libiji ter o vprašanju tamošnjih britanskih letalskih oporišč. Od 19. do 2«. junija bo v Zttri-chu v Švici v okviru angleškega tedna razstava angleških industrijskih izdelkov, Nuša si, ... 'M ' •f* I: * ’ :< --Tgj-:'.;. F /sir2 med pripravami za njen rojstni dan »Nasa si, naša si, oj, Istro mila, postajala glasnejša s svojim šu-nasa si, naša češ narodna ostati!* menjem, ki se je klokotaje iz- mila.,.“ Tam, kjer se sinji Jadran z dveh strani globoko zaje v našo zemljo, na zahodu s Kvarnerskim in na vzhodu s Tržaškim zalivom, tam se začne Istrski polotok, ki sega s svojim vznožjem daleč z avtomobilom proti morju in smo kmalu pod Ilirsko Bistrico že v hrvaških vaseh, čeprav ni ostro začrtane meje med obema republikama. Slovenija se kar prelije v Hrvaško in le po napisih na hišah, kjer je trgovina in gostilna, vemo, da je le-ta postala zdaj gostiona in pvodavaona. Dež lije v ostrih plohah na sipe avtomobila, zdaj pa zdaj s tako silo, da povsem zamegli pogled. Bližamo se morju in dež ponehava. V Jurdanih le še grozeče visi nad nami temno nebo, čim bolj pa se bližamo morju, svetleje postaja in videti je, kakor da si sonce utira pot med oblaki. V Matu_ Ijah se prvič razlije pred očmi širna modrina morja in sonce nad njo. Sonce, modro nebo in morje — naše morje! Reko smo pustili na levi. Namenjeni smo v notranjost Is*re. Počasi, tipaje se vzpenja vozilo ipo vijugasti cesti proti vrhu Učka, globoko spodaj pod nami pa minevajo Opatija, Medveja in Lovran, kakor bele školjke vzdolž zaiiva. Vzpenjamo se na prelaz pod Učko in morje nas na levi ves čas spremlja, se izgublja za ovinki in se spet prikaže. Izgubimo ga šele, ko se cesta prevali čez prelaz na drugo stran. Istra. Da, to je Istra. Pokrajina zelenega gričevja in plodnih dolin, tu in tam kamenita. Vasice so ponekod kakor utrdbe na gričih, stisnjena naselja sivih kamnitih hiš. Hoste so redke in drevje je mlado. Največ je grmovja, gostega in nizkega. Sta. rega drevja, ki je ščitilo skopo, a plodno istrsko zemljo pred viharji, skorajda ni. Vse preveč so sekali Istrani v tistih težkih letih. A morali so — za kruh, za življenje. Tujci, ki so 25 let zatirali Istro in njene ljudi, so znali izkoristiti gozdno bogastvo. Desetletja bodo minila prej, kakor bodo mlada drevesa spet gozdovi. Z Učke smo se spustili v strmih vijugah v dolino, presekali progo na novo zgrajene železnice Lupog'av—Stalije in že hiti avto po dolini, po dobro oskrbovan: cesti med gostim grmovjem, njivami in vinogradi, ki se vzpenjajo po stopničastih bregovih. Za nami je ostal Boljun kakor utrjeno gnezdece na griču, za nami so Cerovlje in Novaki in za ovinkom, ki je prav tako mimo, se je razprostrl pred nami Pazin, v toplem poletnem soncu ves bel in svetal. Vse je na cestah, v parkih in okrog hiš, vse, staro in mlado. Vse hiti sredi velikih priprav za največji praznik, kar jih je Istra doživela, za 10. obletnico osvoboditve. Ceste so čiste in bele, tu pa tam s temnimi madeži nanovo politega asfalta, mncge hiše na novo pobeljene, gubljalo med pečinami v temo podzemske jame. Prve deževne kaplje so padle. Hitela sem po ozki stezi na vrh, da bi v hišah našla zavetje pred nalivom. Med treskanjem in bliskom dežja sem dosegla prvo hišo. Debele kaplje so mi polzele po licu in zasopla sem se stisnila pod streho. »Vstopite, tam ste na dežju!« me je povabil prijazen in miren glas. Na pragu je stala žena, drobcena in razoranega obraza, z lepimi sivimi očmi in resnih potez. »Vstopite,« je še enkrat povabila. Vstopila sem. Prinesla je stol in ga obrisala s predpasnikom. Notranjost skromne kmečke hiše sezidane iz kamna in pokrite »Z mrtvimi se ni mogoče boriti .. .« so nam naš jezik v šolah, raz. pustili vsa društva, celo športna, vzeli so nam liste »Istrsku Beram se je kopal na griču rijeć8 jn »Pučkog prijatelja«, iz v zahajajočem soncu. Hišice iz rimskega parlamenta so nam kamna s položnimi strehami, vrgii zadnjega poslanca, Hrvata stare istrske znanke, stisnjene Besednjaka kakor že vse druge okrog cerkve sredi griča kakor pred njim. ’Da> ob VSe biii( piščeta okrog koklje, — to je ob vse. Beram, rojstna vas Vladimirja Gortana. Popoldan se je nagibal k večeru ko se je vrnil domov Viktor Bačac. Dva težka istrska vola z močnimi, naprej usločenimi rogovi, sta počasi privlekla Za novo leto 1929 je prišel iz Trsta na počitnice domov v Beram učiteljev sin Slavko Zlatič. Takrat smo bili mladi, imel sem komaj 22 let. Da, mladi in upor. ni ter čez mero občutljivi za vse krivice. Slavko nas je po- voz po klancu navzgor v vas. vezal v organizacijo »TIGR«, Kmet in živina so se vračali iz kj je imela svoje pristaše že v vinograda. Kdor bi ga pogledal, mnogih krajih Istre in Sloven-kako hodi ob živini, srednje ra. skega Primorja. Italijansko oku. sti in širokih pleč, visokega čela pačijo, ki nas je takrat tlačila in dobrodušnega pogleda, bi mu že dobrih 10 let, smo še vedno ne prisodil, da ima za seboj Pogled na Beram — rojstno vas Vladimirja Gortana živo, da smo bili še vsi pod vtisom besed in molka nismo občutili. On sam se je izgubil v v akcijo. Bali so se naših odgovorov. Potem so nas sodili. Nas štiri apBHI Tako so praznovali v Istri priključitev k Jugoslaviji tako težka leta. Viktor Bačac je bil sojen skupaj z Vladimirjem Gortanom in tovariši. Sedli smo na klop pred hišo. Ob njej so dišali cvetoči oleandri. Pogovor je tekel sprva o vremenu, ki letos ni kar nič naklonjeno in bo morda škodovalo letini posebno v vinogra- Viktor Bačac pripovedovati o tistih dneh in o Vladu, ki se bo te dni vrnil domov, v grobnico pod Beram. »Te dni, veste mnogo premiš- s položno streho, me je začudila. Tako nič prijazna ni videti zunaj s svojim grobim sivim kamnom. Majhna okenca sicer ne dajo dosti svetlobe, notri pa je čedno in čisto. Veža in kuhinja sla pravkar pobeljeni, šipe umite in rože na oknih. »Ne zamerite. Vse je narobe. Pred prazniki smo. Menda veste .. .« je plaho dejala in poteze na obrazu so se ji napele, kakor v nasmehu. Vendar pa se ni nasmejala, morda samo z očmi. Potem je umoknila in bila vsa skrivnostna v svoji črni obleki. »Le zakaj so vse starejše Istranke črno oblečene in zakaj nisem še nobene videla smejati se, »mi je bilo čudno pri srcu v teh mislih. Pri mizi je sedelo mlado dekle in z gibkimi prsti upogibalo in zvijalo rdeče liste krep-papirja v umetne rdeče rože. Z njimi bo okitilo peterokrake zvezde. »Lepo bo,« je dejala, »za naš praznik.« Starejša se ni dala zaplesti v pogovor. Dala si je opravka po kuhinji. Le vprašanje o Gor-tanu, ki je že ves čas vrtalo po meni, jo je premamilo. ... .... »Hudo je bilo, veste. Strašno j! d.imir Gortan in štirje njegovi so divjali takrat fašisti. Razbi- j: mladi kmečki fantje iz istrske va-jali so nam okna in streljali vse I si Beram uzasedo proti Pazinu, noči. Se na cesto si nismo upali, ji da bi ostrasili fašiste, ki so gonili Njega so ujeli. Vsi smo trepe- j; hrvatske volilce na plebiscitarne tali zanj, a da ga bodo ubili, j fašistične volitve, niso imeli Slo-nismo verjeli. Tako mlad je še jemali kot začasno zlo. Na skrivaj smo se pripravljali na vstajo in čakali, da bo čas dozorel za priključitev k Jugoslaviji. Saj ne veste, kako je bilo takrat težko živeti tu pri nas. Združili smo se v trojke in se poznali med seboj samo v trojkah — zaradi tajnosti organizacije je bilo to potrebno. Povezani smo bili Živko Gortan, 'Vjekoslav in Dušan Ladavac in jaz. Počasi smo razširili organizacijo preko Tinjana, Kringa, Sv. Lovreča, Karojbe in še naprej. Kmalu nas je bilo tod okrog čez 60. Vlada Gortana takrat še nismo vezali med se, ker je bil takrat že vse preveč kompromitiran. Bil je neznansko uporen in bi se sam bUt če bi se pokazala prilika. Takrat so Italijani pripravljali sipet nove volitve — nekakšen plebiscit za fašistični režim. Sklenili smo te volitve sabotirati. Takrat smo v akcijo pritegnili še Vlada Gortana. Bilo je spomladi ob koncu marca 1929. Tako je prišlo do tiste nesreče, da smo nekoga po nesreči ubili. Vlado ga ni, saj je napadal na drugi cesti. Komu se je izgubil strel, še sam ne vem. dih, nato se je zapletel v pri- yendar je prav Vlada Gortana prave za proslavo. Vse je skr- izdal tistI ki Se je polakomnil belo, kako bo z vremenom ki 50 000 lir> feprav ga ni bilo v bi utegnilo pokvariti praznično naši zasedj jn ga nj mogel vi-razpoloženje. Cez čas je začel dej.j mislih nazaj v tiste težke čase na 30 let težke ječe, njega na svoje mladosti in mladosti svojih tovarišev. Potem je nadaljeval, mnogo tiše kakor prej: »Razprava je bila 24. oktobra v Pulju. Prignali so nas iz Rima, okovane na nogah in rokah, kakor razbojnike; vsakogar so smrt z ustrelitvijo. Tako je padel naslednji dan v prvem jutranjem svitu. Njegovo truplo so skrivaj zakopali, ker so se bali, bali. Se mrtvega jih je bilo beramski mučenik, strah, da, še mrtvega. O, z mrtvim se ni mogoče boriti! Klic Mrak je že skoraj povsc-u ovil beramske hiše. Z Vikt jem Bačacem sva stala na c:,, ronku vasi. Tam preko, na > sednjem griču, se je v mrs belila grobnica z obeliskom belega istrskega kamna. Sp. jela ga bo vase in v njej bc c slej počival Vladimir Gortan stražili po štirje karabinjerji, mrtvega je najmočnejši. Vso Med seboj nam niso dali govoriti. Ta dan so nagnali v Pulj vso fašistično milico iz Julijske krajine, poseben vlak je pripeljal karabinjerje, pristanišče se je napolnilo s fašistično mornarico in pod nebom so se podiie eskadrile letalstva. Pravo obsedno stanje. Bali so se nas, bali naših upornih hrbtov in sovražnih pogledov. Bali so se Istre, o, in še kako bali! Prvi je bil na. vrsti Vlado. Niso ga vprašali, kakor nikogar izmed nas, kaj nas je napeljalo Istro je zbudil vso Istro je vžgala njegova mučeniška smrt.« Da, vso Istro je vzbudil. Ves ta čas so istrski »noniči« po starih istrskih »boškah« vcepljali mladim misel na domovino onstran Učke, dobre stare babice pa so skrivaj učile svoje vnuke hrvaške govorice in hrvaških pesmi. Matere so pele svojim otrokom stare drage uspavanke, dekleta pa so pri delu na poljih in v vinogradih lijani poskušali za razorož Samo pepel je skrival iskro V srcih teh, nikoli pokorjer ljudi, je z vso silo gorela isk:a upora in hrepenenja za svobod Samo pepel je skrival to isk: Takrat, ko so na našo zemi.a navalili tujci, so se istrska sr. sicer stisnila od tesnobe, ko je prišel čez Učko prvi glas uporu, je nepremagljiva vera osvoboditev spet vzplamtela. T krat se je videlo, kako bre plodno je bilo vse, kar so Z: ter ob večerih na preji prepevala narodne. Istre in za njeno gospodar, i upropaščanje. Jitra je ži Ujeli so ga na begu. V zaporu so ga nečloveško mučili, a ni priznal. Vdal se je šele Danilo Vivoda, ki so ga zaprli obenem z njim, in ta je povedal, kar Ijujem o vsem nazaj. Sam ne je vedel o akciji. Tako so zavem, kako to, a vedno, kadar se prli še nas štiri. Akcijo samo ozrem tjakaj na grič in zagle- smo priznali, priznanja o orga. dam obelisk nad grobnico, se nizaciji pa ne bi spravil nihče spomnim nanj. To je bilo za nas iz nas.« najtežje leto, tisto leto 1928-29. Umolknil je in ml smo mol-Ob vse smo’ bili takrat. Vzeli čali z njim. Pripovedoval je tako Stane Kumar: Pazin TA N OVA 5' Ko so šli 24. marca 1929 Vla- hi]. Z mojim pokojnim sta bila iskrečimi čistimi prijstelja. Tudi on je bil pove- okenskimi šipami, parki pograbljeni in steze sveže nasute, zad. nji ostanki razbitin in ruševin odpeljani. Vse je na delu. Človek skorajda ne more nikogar nadlegovati z vprašanji. Hodim po ulicah, gledam in doživljam z njimi. Gledam te svetle obra- ze, molče in zatopljene v delo, dolgo dejala: zan z njim. Strašno so ga mo. rali mučiti, izdal pa Vlado le nikogar ni. Da, junak je bil. V soboto ga bodo prepeljali domov. Štiriindvajset let bo skoraj od tega. Spominjam se, kakor da je bilo včeraj.« Potem se je zamislila in čez gledam jih in razumem. Pred desetimi leti so si srca oddahnila ... »Hočemo J ttgoslavijti! Ovdje je J ugoslavija!« Nebo se je spet stemnilo. Temni, črni oblaki so se spet podeče valili čez nebo. Grmenje je prihajalo vse bliže in sopa-rica je dušeče visela nad dolino. Fojba v dolinici med skalnatimi previsi pod starim gradom je »No, prestano je. Zdaj smo v Jugoslaviji___« Skozi rože na oknu je posijalo sonce. Zvedrilo se je. Poslovila sem se od dekleta med rdečimi umetnimi rožami in od resne žene v črnini. Zunaj sern se še enkrat ozrla na kamnite zidove gos‘oljubne domačije. Na hrapavih, grobo obklesanih kamnih, še vedno lebdi rdeč napis, kakor klica srca: »Hočemo Jugoslaviju! Ovdje je Jugoslavija!« Rdeč napis in živordeče umetne rože izpod hrapavih, zdelanih rok mlade Istranke.. Ziiačiliia istrska hiša U kamenja — rojstna hiša Vlad. Gortana venci in Hrvatje pod Italijo skoraj nobene legalne možnosti več, da bi na neki način uveljavljali svoje socialne in narodne pravice. Fašizem je prav pred letom 1929 končal svojo uničevalno akcijo proti vsakemu organiziranemu zakonitemu delovanju jugoslovanskega življa pod Italijo in pometel vse prosvetne in zadružne organizacije, udaril po ustih slovensko in hrvaško mladino po šolah, ter postavil v cerkvene oltarje in na škofovske sedeže fašistične svetnike Sirottije in Santine. le sama italijanska okupacija Istre in Slovenskega Primorja leta 1918, je prinesla povodenj nasilja na nesrečno rajo slovenskih in hrvastkih kmetov ter delavcev pod Italijo. Ob dveh prejšnjih političnih volitvah leta 1921 in 1924 so goreli slovenski in hrvatski narodni domovi ter preproste kmečke hiše kot bakle, ki so razsvetljevale uničevalno pot italijanskega nacionalizma v naših krajih. D’Annunziievi legionarji^ v Kvarnerskem zalivu in vojaške akcije v raškem rudniškem bazenu so kazale, kake posebne znamke je civilizacija italijanskega imperializma, ki je prodrl semkaj čez Jadransko morje na vzhodno jugoslovansko obalo. Podoba je bila, kakor da so pošastne figure plešočih okostnjakov na srednjeveških freskah v cerkvi v Bermu, stopile z mrzlih sten in zaplesale svoj mrtvaški ples po Krasu in Soški dolini, ki je trajal vse do 1. maja 1945 — do izgona te nečloveške nacionalistične in fašistične italijanske državne nadoblasti. Italijanska uprava, italijanske nacionalistične stranke pred in med fašizmom, so sejale namesto novega življenja in svobode samo mrliče ter pogorišča požganih hiš in raztrganih dokumentov o narodnih svoboščinah po naših krajih. Italijanska gospoda po istr- skega Risorgimenta in njegovega idejnega voditelja Mazzinija ter se upregla z dušo in telesom v težki oklepni voz militarističnih idej italijanskega nacionalizma in fašizma. Agrarna gospoda in trgovci po istrskih mestih so hoteli obdržati v stari napol fevdalni gospodarski odvisnosti istr. hrvat-skega kmeta. Čisto italijanska šola naj bi krotila z analfabetsko nevednostjo Slovence in Hrvate v njihovi prekipevajoči želji po napredku in enakopravnosti. Raznarodovanje naj bi bilo predpogoj za utrditev privilegiranih pozicij mestne italijanske gospode nasproti revščini slovenske in hrvatske vasi. Fašizem je s svojim pohodom na Rim potisnil od oblasti vse svobodoljubne elemente v italijanskem narodu, in je odvzel italijanskim množicam še edine demokratične pravice svobodnih političnih in upravnih volitev, ki jih je jamčila stara italijanska Albertinska ustava Zedinjene Italije. V sproščenem italijanskem nacionalističnem besu so ti proti-Ijudski nedemokratični ukrepi v okupiranih krajih Julijske krajine vzeli Slovencem in Hrvatom vsako upanje, da bi z glasovalno pravico dobili na svobodnih volitvah vsaj drobtinice pravic z italijanske demokratične meščanske mize. Vladimir Gortan in mladi hrvatski kmetje srednje Istre so se skupno z mladino pravkar razgnanih slovenskih in hrvatskih prosvetnih društev, znašli pred fašističnimi volitvami dne 24. 3. 1929 na isti črti z antifašističnimi borci vse Italije. Mussoliniju je sicer prav prišel umor socialističnega poslanca Matteotija, da je postlal s slamo bivak za fašistične poslance v rimskem parlamentu, ni pa mogel zatreti sredi zahodne demokratične Evrope vseh že ustaljenih demokratičnih stremljenj med italijanskim narodom. Izgnani voditelji italijanskih antifašističnih strank v Parizu so pozvali italijansko ljudstvo, naj glasuje z N E proti prvemu fašističnemu plebiscitu. V Ljubljani so se temu odporu proti fašistični ko- ških obalnih mestecih je pozabila mediji s plebiscitom pridružili slo-prav vsa visoka načela Italijan- | venski pregnani politiki in javni delavci iz Slovenskega Primorja. Ivan Regent je združil vse slovenske in hrvatske izgnance iz naših krajev k sestavi skupnega poziva italijanskemu ljudstvu in Slovencem ter Hrvatom Slovenskega Primorja, da ne smejo glasovati za režim nasilnikov in morilcev. V stotisočih izvodih je romal po nevarnih ilegalnih kanalih ta ljubljanski poziv v italijanščini do predmestij industrijskih mest severne in srednje Italije, v tisočih izvodih v slovenščini in hrvaščini Grobnica pod obeliskom — vanjo so včeraj položili zadnje ostanke istrskega junaka. po naših krajih v Istri in Slovenskem Primorju. Že takrat v zgodnjem letu 1929 je bilo med jugoslovanskim delom prebivalstva v Italiji več realne borbenosti, kot v vsej ostali Italiji, ker so Vladimir Gortan in njegovi mladi tovariši vedeli, da v neizprosnem vijaku fašističnega totalitarnega nasilja ne zadostuje samo pismen poziv, ki bi dvignil duha v preganjanih in prestrašenih ljudeh. Zato so ti mladi ljudje iz Berma zagrabili za puške, ker so mislili, da se samo s tiskano besedo ne moreš boriti proti fašizmu. Vladimir Gortan je padel pod^ fašističnimi streli 17. X. 1929 pri Pulju. Za njegov grob smo izvedeli šele po osvoboditvi in danes praznujemo apoteozo njegove dosledne zvestobe svojemu ljudstvu in nepopustljive borbe proti fašizmu. Njegovo ime, ime neznanega istrskega kmeta, pa je zaživelo že takoj takrat v srcih vseh potlačenih tostran in onstran vseh krivičnih mejaše in še je moral priti v Julijsko krajino krvavi izredni fašistični tribunal, da bi sodil vsem borcem, ki so šli po stopinjah Vladimirja Gortana. Redki so bili slovenski in hrvaški kraji v Julijski krajini, iz katerih ne bi bil doma kak obsojenec izrednega fa-siičnega tribunala. S tribunali se pa ne da dolgo držati zasedeno pokrajino, ki ne govori v jeziku izrednih sodnikov. Na dolgi rok ne pomagajo niti garnizije črnih srajc, niti vihrajoči repi bersa-Ijerjcv, niti še tako sodobne čelade modernih vojakov. Ne razsodne tribunalov in ne kotli vojaških garnizij ne morejo biti pravo nadomestilo za manjkajoče etične in gospodarske protiargumente, da je katerikoli košček zemlje na vzhodni jugoslovanski strani grenkega Jadranskega morja italijanski. Od pustega strelišča pri Pulju, kjer so streljali V ladimirja Gortana, prek še bolj pustega Strelišča na Bazovici, pred žalostne openske gmajne, kjer so ugasili luč življenja upornemu Tomažiču, do prvih padlih borcev v narodnoosvobodilni borbi zadnje vojne, drži nepretrgana veriga borb Slovencev in Hrvatov v Istri in Slovenskem Primorju za svobodo in oblast na lastni zemlji. Prepogosto je posejana z grobovi naših borcev zemlja na slovenski morski obali od Devina do Rokave v Istri, da bi vadijali zanjo z imperialističnimi kockami stari igralski goljufi z beneškim levom in njegovo knjigo, na kateri so zapisane samo naše stare stoletne terjatve po svobodi in enakopravnosti. 24 let je preteklo, odkar je prvega našega borca za svobodo naših primorskih krajev ubila direktno fašistična država. Ko se zbira sto tisoč ljudi iz vrste jugoslovanskih narodov na današnji dan okoli spomenika Vladimirja Gortana v Bermu, izvršuje s tem le njegovo oporoko, da nimajo stari fevdalni in moderni tuji ga- kakor še nikoli in pepel je zdrknil s plamena. že 1942. leta je bilo v Istri A na stotine narodnoosvobodilni.: odborov in tudi nekaj partizanskih čet, ki niso nikoli mir -vale. V začetku naslednjega ieui pa je bilo borcev že čez tisoč. Kapitulacijo Italije je dočakal:: Istra pripravljena za novo razdobje življenja. Prišel je čas in Istrani so se dvignili v vsesplošen upor, udarili po vojašnicah in karabinjerskih postajah in osvobajali ped za pedjo zemlje, svoje zemlje. 25. septembra 1943 je Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Istro na zasedanju v Pazinu sprejel odlok o priključitvi Istre k materi Jugoslaviji. To leto praznujejo Istrani kot osvoboditev izpod fašističnega tlačanstva, to leto je rojstno leto nove Istre, leto, ko se ji je življenje zjasnilo. Nič zato, če so bili nato še težki dnevi vse do 1945. leta če so bile vasi se požgane in je še padlo nešteto borcev in žrtev. Od takrat so se borili skupaj z ostalimi našimi narodi. Nič več niso bili sami in živeti je bilo laže. Do konca, do osvoboditve je dala Istra 29.000 aktivnih borcev in aktivistov. Dala pa je tudi okrog 5000 padlih borcev in okrog 6000 civilnih žrtev, v zaporih in taboriščih pa je bilo čez 20.000 rodoljubov. Tako je drago plačala svojo svobodo in osvoboditev, taka je dočakala dan priključitve. »Hočemo Jugoslaviju!« še dandanes govorijo rdeči napisi po hišah, napisi, ki jih je pisala težka, okorna roka delovnega Istrana. Ijoti ničesar iskati na naši obali. j častno proslavila — jo, oblet. a. t. nico svoje os-«oboditve. .vi . Istra na poti razvoju in napredka Danes Istra živi in diha iz polnih pljuč. Vse je prestano — pravijo ljudje. Izginile so ruševine požganih in razrušenih do. mačij, nanovo pozidane hiše 'n šole so lepše kakor prej — hrvaške šol* in hrvaške domačije. Po ulicah trgov in v vaseh kini življenje in živahni sproščeni razgovori v mehkem pojočem istrskem narečju. Brez'strahu in brez tesnobe. Taka je dan°s Istra, taka jo vsa v pripravah na svoj praznik, ki ga bo veli. 'iM. ■m Wämtsü pmnđ fđfn ttiefm,-fak püädß, Wh Krm oiwä je tkfar jitkmü) ksm w&i preveejf zđffem, rtpjü, Mrim sf fnvii vm * ~~ Letošnjo, uprizoritev „Gorenjskega slavčka Ko je 1. 1872. Gorenjski slavček še v obliki operete prvič odmeval z desk tedanjega Slovenskega gledališča v Ljubljani, je bil za izvajalce — diletante pa tudi za skromno slovensko občinstvo še dokaj trd oreh. Ze 1. 1886. pa piše v Ljubljanskem Zvonu pianist Karel Hoffmeister; »Ce je zna! Förster spisati skladbo, ki jo lahko razume tudi kak nezlasbe-rik in ki se vendar vzdržuje na površju prave umetnosti ter se celo visoko dviga nad to površje, potem snemite klobuke pred njim!« In danes? Kadar smo nerazpoloženi in nedostopni za naivno vzdušje Gorenjskega slavčka, ga gledamo v družbi današnjih glasbenih pojavov, kot gledamo v muzeju najraznovrstnejših vrednot kamrico polno preprostega in živega narodopisja. Kadar pa smo razpoloženi in dostopni za nezlagani in pošteni, čeprav mestoma nebogljeni izraz För-sterjevega opernega prvenca, nas še vedno v dnu srca dirne, tako je naš in prisrčen. Glasbena Matica v Ljubljani je leta 1801. založila klavirski izvleček Gorenjskega slavčka. To je bil poleg razmnožitve Sa-vinove Lepe Vide (na cenejši način in na avtorjeve stroške) edinstven podvig pri Slovencih do osvoboditve. Omenjeni klavirski izvleček je napravljen po zadnji avtorjevi verziji in nam služi kot primerjava s sedanjim načinom uprizoritve. Ni se spremenilo le staro in okorno besedilo. Režiser O. Sest in glasbenik K. Jeraj sta predelala tudi scenski potek in glasbeno strukturo dela že za uprizoritev 1. 1822, nedvomno delu v prid. Naj opozorimo le na potrkan ples v 3. dejanju, ki prvotno tematiko razvija m razširja ne le baletnemu vložku primerno, temveč tudi muzikalno tako vešče, da bi delal čast Försterjevim najuspelejšim stvaritvam. Kjerkoli odpremo izvleček »Slavčka«, povsod vidimo, da je bil avtorju vzor glasbeni stavek Smetanove Prodane neveste. Kljub temu Försterjeva glasba nikjer ne zveni po češko kljub napakam in nedoslednostim v ritmični razporedtivi slovenskega besedila. To odliko so pravilno spoznali že pred prvo uprizoritvijo češki in domači glasbeni ocenjevalci. Katere so pomembnosti in posebnosti letošnje uprizoritve? V veselje vseh ljubiteljev pristne narodne umetnosti je poskrbel za dekor in noše mojster Maksim Gaspari. Pa tudi za nepoznavalca pričarajo njegovi preprosti prijemi srčkano domače vzdušje, v katerem se od. vija prav takšno dejanje. Režiser Osip Sest je pričetek in zaključek dejanja uredil tako, da obakrat gledamo nastop in odhod vseh glavnih oseb, pa tudi koscev in žanjic, v obliki silhuet skozi presojno zaveso-Ta sicer naivni pripomoček pa je v Slavčku dobrodošel okvir in poživi tako skromno napetost in razgibanost igre. Muzikalno je delo pripravil in vodil dirigent Rado Simoniti, ki mu je to letos že tretja premiera. Ritem in melos pa čustveno valovanje slovenskega glasbenega izraza mu je v krvi. Zato je prav poklican za interpretacijo Slavčka. Nekatera tempa je pač po nepotrebnem pospešil, tako na pr. Ninonino gavotto. Držal se je v tem primeru doslovno okvirnega tempa celotne glasbene številke. Vendar predpostavljam, da sta Förster pa tudi prireditelj K. Jeraj pozabila spremeniti oznako tempa. O nosilcih glavnih vlog smemo trditi, da so j:-h igraje zmogli, čeprav Försterjev pevski part zahteva dovršeno obvladanje višin. Pevska lega solistov in zbora se pogosto dotika skrajnih meja pevske zmogljivosti. In še nekaj je bilo to pot v odrskih stvaritvah: solisti so bili srečno izbrani. Njihov izraz je bil topel, prirođen in domač. Ugajali so kar vrsti: V. Bukovčeva kot skromna in brhka Minka, R-Francelj kot študirani, a vendar nikjer prevzetni kmečki fant Franjo, V. Janko kot elegantni, a ne brezsrčni francoski učitelj petja Chansonette, M. Mlejnikova kot njegova očarljiva in koketna soproga Ninon in L. Korošec kot betežni, zaletavi in naglušni župan Štrukelj. Njegovo masko in značaj njegove vloge je režiser v marsičem spremenil. Pri uprizoritvi sodelujejo vseskozi z uspehom še B. Stritarjeva kot vdeva Majda, S. Banovec kot pisar Rajdelj in M. Dolničar kot Lovro, pa še nekaj pevcev — solistov in plesalk v manjših vlogah. Zbor je pri prvi reprizi ob priliki proslave 60-letnice Slovenskega planinskega društva zvenel utrujeno in se v a capella točkah ni pokazal v vsej svoji zmogljivosti. Gasparijeve osnutke za sceno je izvedel M. Pliberšek, kostume pa realizirala Sonja Dekleva. Po vsaki zgodovinski borbi, ki jo je slovenski narod doslej z ogromno požrtvovalnostjo izbojeval, je Gorenjski- slavček žel na slovenskem odru pri občinstvu triumfalen sprejem. »Gromovito hvalo«, o kateri poročajo Novice iz 1. 1872, smo ponovno doživeli vsi, ki smo bili prisotni ob premieri Slavčka po prvi svetovni vojni: ni izostala tudi pri letošnji uprizoritvi. Gledališka uprava je storila prav, da si je to mikavno delce izbrala za 60-letni jubilej Slovenskega gledališča. Slavček spada ne le med pionirska dela na polju slovenske operne glasbe, temveč ima tudi pomemben vzgojni pomen dandanes, ko se vključuje v gledališko publiko veliko število ljudi iz slojev, ki so doslej pogrešali vsakršno globljo tradicijo v uživanju umetnin. Gorenjski slavček pa navezuje na najpreprostejše in najbolj domače občutje. 10. številka gledališkega lista za Opero je vsa posvečena Gorenjskemu slavčku in razvoju ljubljanskega opernega gledališča od začetkov do danes. S svojim bogatim gradivom in okusno opremo predstavlja dragocen doprinos k jubileju Slovenskega gledališča-P. Sivic ?§w€>fe®da4 v §ti,ažiiesi pr Številči« sekcije delavsko • pro-svetnega društva »Svoboda« v Stražišču so lani in letos dosegle vidci e uspehe. Med vsemi pa se je do sedaj najbolj uveljavila dramatska sekcija, ki je zlasti z Dr-žičevo komedijo »Durnda M ar oj«« dokazala, da člacii in članice »Svobode« v Stražišču ča-strjio reprezentiralo kultunnc-iimetLiiško de-javnost v Kranju. V počastitev 61. rojstnega dne predsednika repu büke maršala Tita pa s? je prvič predstavil tudi 39-članski moški pevski zbor, ki je pod vodstvom dirigenta tovariša Edija Ošabnika priredil 23. maja t. 1. v dvorani »Svobode« v Stražišču koncert narodnih in uinet' nih pesmi. Ako pomislimo, da je bil zbor ustanovljen šele konec oktobra lanskega leta, da ?a sestavljajo večinoma mladinci, ki v pevskem kolektivu še niso sodelovali ’’n da torej niso imeli pevske predizebrazbe, da je koncert, program obsedal pole? narodnih tudi nekaj za zbor težjili skladb, kot n. pr. Venturinijevo: »Ti zemlja, ki združuješ brat*«, ki zahtevajo precejšnjo dozo pevske kulture, je vsekakor razveseljivo dejstvo da je zborovodji ob nesebični požrtvovalnosti pevcev usnelo v tako kratkem času naštudirati 17 narodnih in umetnih pesmi obsegajoči koncert, ki je hrez dvoma uspel. Poslušalci so nastopajoče nagradili z navdušenim odobravanjem. Mlademu zboru je — razumljivo — opaziti, da še ni homogeno, zlito vokalno telo. da zborova interpretacija še ne dosega ravni k v a* litetnih zborov, da nekateri glasovi niso čisti in kultivirani, da pa je intor.ančno in muzikalno že na dostojni višini, s čimer je dirigentu omogočeno, da se bo s svojim zborom lahko v doglednem času uvrstil med naše ciaj- Maksim Gaspari: »Pri uljnaku« Beseda o Matošu (Ob 80-leinici njegooega tojsiva) boljše moške pevske zbore. Primerno bi bilo da zborovodja šibke tenorje ojači z novimi pevci, saj je v Stražišču še dovolj r.e- A. G. Matos — v rabi so bile svoj čas celo samo začetnice A. G. M. — je zelo kompleksen pojav v naših književnostih-Tako mnogovrstna je njegova dejavnost, da ga skoraj ni v naši kulturni zgodovini književnega delavca, ki bi mu bil podoben. In tudi takega ni, ki bi bil v toliki meri poniževan in zasramovan, ki bi bil tolikokrat opljuvan in pregnan, kakor je bil Antun Gustav Ma- Maksim Gaspari: »Rihard Jakopič« toš, organizirane delavske mladine, ki bi v pevskem zboru »Svoboda« našla torišče svojega kulturnega izživljanja, M. Berger. „Skandal pri Barilettovüi“ na Polzeli Izidor Mole: »Novo mesto« V zadnjem času smo pri nas študirali amer. komedijo »Škain -dal pri Bartlettovih«. V tem primeru pomeni ta študij res naporno in uspešno delo. kar se je pokazalo pri treh uprizoritvah na Polzeli in kar je igralski družini priznala tudi okrajna komisija. — Predstava je pri igralcih in pri publiki opravila tudi vzgojno de -lo. Igralci so se podvrgli strogi roki režiserja in so štiri mesece pridno vadili. Brezhibno so obvladali tekst (kar je sicer osnova vsakemu delu, a na diletantskih odrih redko upoštevana zahteva) in zaradi točne režije vedno pc-znali svoje mesto na odru, ki so ga dobro obvladali. Igralska družina je v tem primeru pridobila veliko znanja v odrski tehniki; z veseljem, temperamentom in talentom pa se je igralcem posrečilo ustvariti žive odrske like. Tudi za publiko pomeni »Škandal pri Bartlettovih« napredek pri vzgoji okusa. Pogosto namreč prevladu- je na podeželskih odrih mnenje, da je treba prirejati cenene »spektakle« pomanjkanje znanja pa na' F. Leskošek« 850. Borec 784 krogov. Med posameznicami je bila najboljša Hitijeva (»V. Avbelj«) s 39"’ krogi pred Deberškovo 388, Webrovo (obe Minot) >78 krogi itd. v gorah. Zato je naloga Planinske zveze Slovenije kakor tudi planin skih društev, da skrbno urede koče in domove in jih pripravijo za dostojno in kulturno bivanje. Tega dejstva se morajo predvsem zavedati oskrbniki in gospodarji planinskih postojank Le-ti so doslej v več primerih temu premalo posvečali pozornost. Red in čistoča v planinskih kočah in okoli njih marsikje ni bila v ponos naši planinski skupnosti. Kakor je treba na eni strani z ve seljem pozdraviti veliko gospodarsko gradbeno dejavnost posameznih pte ninskih društev, ki so v zadnjih letih zgradili in obnovili vrsto prijetnih planinskih postojank, tako re moremo kdo ve kaj lepega povedati tudi o kulturni ravni našega planinstva. Da bomo to dosegli, je treba odločno prekiniti z dosedanjo prakso. Letošnje jubilejno leto našega •planinstva noj bo tudi v tem oziru prelomnica. Teera bodo v prvi vrsti '•"««li corn Prvenstvo Slovenije v rokometu Na stadionu Odre-da se Je v t>e-tek zabelo finalno tekmovanje moških ek:0 Radijska reportaža — Jaka Slokan: Za viničarje in kočarje gre. 18.45 Zabavna glasba. 20.00 Francesco Čilea: Adriana Lecouvreur, opera v 4 dejanjih. 22.00 Napoved časa, poročila in pregled sporeda za naslednji dan. 22.50—25.00 Literarno-glasbena oddaja — Pesmi Branka Radičeviča. OBVESTILA Priporočamo vam. da si nabavite knjigo »BON TON«, nasveta za ier. Krždšniko-va ulica 2 — od sobote od 18 dalje do ponedeljka do 8. ure zjutraj. Slovensko narodno gledališče Nededja, 14. junija ob 20: D Zajc: »Nikoia Subic Zrinjski«. Izven. Gostovanje Milana Pihlarja, prvaka rešk? opere Ponedeljek 15 i unij a ob 20: Mo* liere: »Soia za žene« Red B. Direkcija O-pere v Mariboru razpisuje za izpolnitev svojega zbora avdicijo moških glasov (tenorji, basi) ter altov. Kandidata naj pridejo 17. lunija ob 16 v poslopje Slovenskega narodnega gledal :šča (vhod >z Slovenske ulice), kjer se javijo vratarju Vsi interesenti izven Maribora pridejo na lastne stroške. Radio Nedelja, 14. junija: od 6—12 prenos iz Ljubljane: ob 12 oddaja v cnadžarščin’; od 12.20—23 prenos iz Ljubljane Ponedeljek 15 junija: od 12—16 prenos iz Ljubljane; ob 16 igra orkester Radia Maribor; ob 16.30 poslušajte domača poročila: ob 16.40 zabavne glasba vmes objave in oglasi; od 17—23 prenos iz Ljubljane* Kino ■»Partizan«: 14 in 15. Junija: fran* coski film: »Ustreil j en ob zori«. ♦Udarnik«: 14. in 15 1umda: ameriški film: »Veliki Carusso« ♦Pobrežje«: avstrijski film: »Ne- smrtni valček«; 15 jun zaprto. »Studenci«: 14 junija: angleški film: »Bagdadski tatič«; 15 iu-iani: ameriški film :*Pohod v džunglo«. Nenadoma nas je zaoustil naš oče in brat FRANC LINDIČ čevljarski mojstEir v pokoju. Pogreb dragega pokoin:ka bo 15 junija ob 17 z Zal. — Žalujoči otroci: Mirko Rado. Slavka por Ferlin. Olga poroč Jesenko. Magda por. Sulcbaher vnuki in brat Milan. — Ljubljana. Zagreb, Mokronog, dne 12. junija 1953. 3855-0 Vsem sorodnikom, prijateljem tn vs m ki ste ga poznali, javljam prežaiostno vest, da je nenadoma umrl 1 junija moj brat FRANK RADO STAUT, lastnik t:skame, novinar in vodja slovenskih radio oddaj v Mi-lwauke, USA kjer je tudii pokopan Prosim, da ohranite pokojnika v pri-jaznem spominu — Brat Srečko z družino 3845-a Nenadoma nas 1e zapustila naša zlata mamica stara mama v 76. letu FRANČIŠKA FLISEK rolena TOMSlC. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponede-ljek 15. lunija ob 17 na žuono pokopališče v Za. gorju ob Savi. — Žalujoči: hčerki Karla in Kristina; zet Jože; snaha Francka: vnuk Bogo ter vnukinji Nada in Tanja. Umrl je naš dragi stric MEL-HIOR STIRN, posestnik v Kranjski son Pogreb bo v ponedeljek 15 junija ob 16. — Žalujoče družine: Ziherl (Vodice). St:m (Sent Janž) Oblak in Aljaž (Zapoge). Vovk (Brezje) ZAHVALE Vsem, ki ste spremili mojega moža EMILA PLUTA na njegovi zadnj-i poti. mu darovali v^nce in šopke, prisrčno hvala. — Plutovi. Ob težki izgubi našega ljubljenega moža. očeta in brata JOŽETA POCIVALSKA se vsem skre-no zahvaljujemo za izraze sožalja» za cvetje ’’n vence in teko veliko spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebed se iz srca zahvaljuifmo pevskemu zboru godbi iz Krškega za ganljive žalostinke — Za’.uioča žena z otroci, brat m sestri 3849-z Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste našo MAMO spremili na zadnji poti darovali vpnce in cvetje izrazih sožalj? in z nami sočustvovali — Posebna zahvala dr,. Orlu za skrbno nego in pevskemu zboru Bežigrad za žalo-stinke. — Rodbine: Nedoh. Milavec. Senica Vidovič. Vokač. Vsem, ki st? s cvetjem in spremstvom počastili spomin naše mara“ GABRIJELE ŽUŽEK se prisrčno zahvaljujem — Ljubljena. 14. junija 1953. — Dr. Bogdan žužek z družino 3834-z f PRODAMO BARAKO, leseno, velikost 88,5 X 12,5, sestavljeno iz dveh enakih delov, vsestransko uporabljiva (tudi za zasilna stanovanja). Naslov v oglasnem odd. f STROJE : ZA PREDELAVO MESA : — ■ 1 -............ : na trofazni tok, kom- : pletne, kupi POLJO- j PROMET, Osijek, Ma- • tija Gubca 10. : ••• ••* ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••* I DRISiftAL -i n n m u f r Medzadružni odbor živinorejskih odsekov Trebnje na Dolenjskem bo priredil 22. junija 1953 v Trebnjem PLEMENSKI SEJEM Vabljeni vsi, ki želite nabaviti ali prodati dobro plemensko živino sivorjave pasme in drugih. Vabljeni kupci iz cele države! Odbor ? RAČUNSKI STROJI • ? za seštevanje, odšte- • vanje, množenje itd. Reprezentant G. GUADAGNINI ulica Mazzini, 27, Trst. Tovarniške cene — Rezervni deli ■« •«. .«. .0. .0. .0. .0. .0. .«. .0. .9. • Zadružniki, kmetovalci, j pozor! . »BERGAMO« brusne • kamne za kose ; Vam nudi Agrotehnika, • poslovalnica, Ljubljana, • Gosposvetska 3. i Okrajni ljudski odbor SEŽANA razpisuje službena mesta: 1 inšpektorja dela, 2 pravna referenta s fakultetno izobrazbo in večletno prakso, 1 stenografa, 2 finančna revizorja z dolgoletno prakso, 2 šolska inšpektorja, 1 gradbenega inženirja, 1 statističarja. Interesenti naj se javijo na Okrajni ljudski odbor Sežana pismeno ali pa osebno. DELAVSKO PROSVETNO DRUŠTVO »SVOBODA« — RUŠE V nedeljo, dne 21. junija 1953 ob 15. url RAZVITJE PRAPORA 30. OBLETNICA USTANOVITVE »SVOBODE« 25-LETNICA GODBE NA PIHALA NA SVIDENJE V RUS AH! IN L) □ □ □ □ □ O □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ o □ a □ B □ PODJETJE „PRVA PETOLETKA“ Trstemk pri VRNJAČKI BANJI — NR Srbija i š ć c STROJNEGA iNZiNiAJA za načelnika tehnične priprave Potrebna je daljša praksa v metalni industriji, prvenstveno v obsegu tehnične priprave in proizvodnje. — Plačilni, stanovanjski in drugi pogoji ugodni, potrdili se bodo s pogodbo. —Interesenti se naj z obširnim življenjepisom, s podatki o dosedanjem delu, praksi, event, doseženih uspehih, kakor tudi z zahtevami, javijo na naslov podjetja pismeno ali ustmeno. — Podrobnosti bi se dogovorili ustmeno t ? PRECIZNA MEHANIKA i „RUDI «ßJßVEC“ ! BANJA LUKA, Brače Pavliča 25 f nujno potrebuje: RADIOMEHANIKE, po možnosti z industrijsko i prakso RADIOTEHNIKE, izkušene s prakso • ROČNE OBRTNIKE za izdelovanje orodja, viso- i kokvalificirane, za izdelavo prebijal (stanc), • kompliciranega, bakelitnega in brizgalnolivnega orodja * Plača po tarifnem pravilniku — Komfortna stanovanja : za samce in poročene zagotovljena — Tovarna, hofel • in stanovanje v mestu — Ponudbe z obširnim opisom dosedanjega dela in življenjepisom poslati podjetju • ••• ••• ••• ••• ♦•• ••• ••• .0. KMETIJSKO GOZDARSKO POSESTVO KOČEVJE sprejme takoj v stalno zaposlitev: GEOMETRA z daljšo prakso. Potrebne inštrumente za delo ima podjetje VETERINARJA z daljšo prakso GRADBENEGA INŽENIRJA ALI TEHNIKA s prakso za izvajanje gradbenih del v lastni režiji ali nadzor nad izvajalcem STROJNEGA INŽENIRJA ALI TEHNIKA, ki ima prakso s stroji v kmetijstvu in gozdarstvu Ponudbe je vložiti pismeno ali osebno na upravo Kmetijsko gozdarskega posestva Kočevje z navedbo dosedanjega službovanja Zagotovljen je lep zaslužek in lepo stanovanje (družinsko) v Kočevju Vsa podrobna pojasnila so na razpolago t i ? i t *•* •* ••• ••• ••• ••• .«• ■«. .0. »0. ,t KLINIČNE BOLNICE V LJUBLJANI I opozarjajo da ne more biti nihče sprejet na klinike in klinične ambulante brez »Napotnice v bolnišnico«, ki jo bolnikom izstavljajo pristojne obratne, sektorske, splošne ali poliklinične ambulante. Na napotnici mora biti vedno naveden tudi plačnik. (Zavod za socialno zavarovanje, invalidska uprava, vojna pošta, O. L. O., privatnik, i. t. d.) Izjema so le nujni primeri. DIREKCIJA USTANOV M. V. Š. ••••#• ••• ••• ••• ••♦ ••♦ ♦•• ••• ••• ••• •••«•••••■•« .0. .0. .«. .0. .«.0. ,0. .0. ,0, .0. ,0, * □□□□□onoannnnnnnDanannnmPa štev. 138 / 14. junija 1953 7 Slovenslii pörocevale0 7 str. 7. mali oglasi ZAPOSLITEV I5CEM SLUŽBO GOSPODINJSKE POMOČNICE z znanjem kuhe s takojšnjim nastopom. - Naslov v ogla-nem oddelku. 9795-1 PODJETJE AVTOOBNOVA, Ljubljana, Bežigrad 11, sprejme takoj v službo več strokovno sposobnih ključavničarjev in železostrugarjev, ki imajo veselje do avtostroke. -Prednost imajo vojaščine prosti in stanujoči v Ljubljani. 9778-1 AGILNEGA POTNI K A-CO za trgovine, podjetja, vpeljanega, iščemo. Ponudbe »Massenartikel« na oglasni oddelek. 9771-1 NAGRADO DAM tistemu, ki mi v Ljubljani preskrbi službo šoferja ali zamenja Maribor za Ljubljano. Ponudbe pod: »Tovorni avto« na ogla.-ni oddelek. 9706-1 V SLUŽBO SPREJMEMO MIZARJA in dva ključavničarja. Pogoj: dobra strokovna spodobnost, zanimanje za specializacijo v ortopedski stroki, vojaščine prosti; plača po tarifnem pravilniku. - Ortopedsko podjetje »Soča«, Ljubljana, Vrazov trg St. 4. 96S2-1 POŠTENO UPOKOJENKO sprejmemo k dojenčku čez dan. Naslov v oglasnem oddelku. 9679-1 NATEČAJI — Tovarna električnih aparatov »TELA«, Ljubljana, Rimska cesta 21 a, sprejme v službo VAJENCE, in sicer: za orodjar- sko. elekfromehanično in strugar-sko stroko Pogoji: mola matura, starostna doba 14 — 16 let. Reflek-tanti naj pošljejo do konca t. m. na naslov naše tovarne obrazložene prošnje, prilože maturitetna spričevala in navedejo stroko, v kateri sp žele izučiti. 9656-1 UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE v Ljubljani išče mlajšo korespon-dentko. Znanje nemščine obvezno Ponudbe na ogl. odd. pod »Dobra moč«. 9861-1 INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV Jarše p. Domžale razpisuje službena mesta: 1 mesto KNJIGOVODJE za obratovno knjigovodstvo — lahko začetnik s potrebno šolsko izobrazbo; 1 mesto ADMINISTRATORJA v tajništvu z znanjem strojepisja, stenografije in vsaj enega tujega jezika; 1 mesto MOJSTRA v oplemenilnici — absolvent tekstilne šole — barvarsko-aparaterske stroke, ki ima veselje do barvanja; 1 mesto RISARJA — kolorista za tiskarski obrat: 1 mesto ŠOFERJA kategorije B, ki mora biti trezen in zanesljiv. — Re-flektanti s potrebno izobrazbo in znanjem naj pošljejo svoje ponudbe na gornji naslov do 30. junija 1953. Plača po tarifnem pravilniku. 9694-1 VEČ STROJNIH IN ORODNIH KLJUČAVNIČARJEV ter orodjarjev, po možnosti z večletno prakso, takoj sprejme tovarna »Utensilia«, Ljubljana. Rudnik 24. 9699-1 SPREJMEMO več kovačev, stavbenih in strojnih ključavničarjev ter kovinostrugarjev. Pismeno ali osebno se zglasiti pri Strojno kovinsko industrijskem podjetju, Ljubljana — Vižmarje 170. 9701-1 ZIDARJE IN DELAVCE sprejmem. Bevčar, Lepodvorska 26. 9842-1 TRGOVSKI POTNIK išče službo, prevzamem tudi mesto nabavljača. Ponudbe pod »Večletna praksa« na ogl. oddelek. 9202-1 LIVARNA IN TOVARNA STROJEV okiajno remontno podjetje Hoče pri Mariboru sprejme v stalno zaposlitev več kvalificiranih livarjev, kaluperjev, modelnih mizarjev, železostrugarjev, strojnih ključavničarjev in enega varilca za avtogeno in električno varjenje. Plača po tarifnem pravilniku in sposobnosti. 9755-1 KNJIGOVODJA želi spremeniti službo v kmetijski zadrugi. Samo resne ponudbe na ogl. oddelek pod »Sprememba«. 9826-1 BOBEN - veliki in mali, s tolkali za jazz-orkester, prodamo. Naslov v oglasnem oddelku. 9697-4 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen, poceni prodam. Frankopanska 24. 9695-4 RAZMNOŽEVALNI APARAT KORES Stapeldrucker prodam. Dopise Poročevalcu v Mariboru, Koroška 1, pod »Kores«. 9686-4 KUHINJSKO OPRAVO, novo, poceni prodam. Javršek Franc, Toplice 10, Zagorje ob Savi. 9685-4 GODBE, POZOR! Prodam nekaj pihalnih inštrumentov, zelo aobro ohranjenih. Naslov v oglasnem oddelku. 9678-4 MOŠKO KOLO prodam. • Hrovat, Coizova c. 9, priti. 9733-4 OSEBNI AVTO »Opel-OIimpija«, v odličnem stanju, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9732-4 ORIGINALNO SLANICO za sladoledni aparat prodam. * Naslov v oglasnem oddelku. 9729-4 ŠPORTNI VOZIČEK ugodno prodani Celovška cesta, blok KV, stopnišče III, stanovanje 3. 9725-4 MOŠKO KOLO »S t y r i a«, dobro ohranjeno, prodam. Ogled od 7 do 12. Rupar. Mirje št. 4. 9724-4 RADIO APARAT »Tesla« 52 prodam za 32.000 din ali zamenjam za novo žensko kolo znamke »Stella«. -Pečnik, Ljubljana, na Peči 25 — Kodeljevo. 9721-4 ŠIVALNI STROJ, dober, pog režiji v, prodam. Streliška 5, dvorišče. 4 MODERNO KUHINJO prodam. -Ogled v ponedeljek. • Ljubljana, Hrenova 8. 9718-4 MOTORNO KOLO DKW 200 com -prodam. Stražar, Celovška cesta 14 a, 1. nadstr. 9717-4 ŠPORTNO IN STRAPACNO KOLO prodam. Ogled popoldne. Naslov v oglasnem oddelku. 9716-4 SKORAJ NOV ŽELEZNI ŠTEDILNIK (desni 110 X 65) prodam za 12.000 din, in dva nova SODA po 100 1. Kavškova št. 28 9714-4 PRODAM: VINSKE SODE. mize, stole, sod za gnojnico. Brdnikova štev. 39 9677-4 KOŠNJO prodam. Dvor št. 11, St. Vid pri Ljubljani. 9666-4 RADIO »KOSMA J 49« prodam za 36.500. Ogled popoldne. Naslov v oglasnem oddelku. 9665-4 MOTORNO KOLO »Sachs« 98 ccm, prodam. Cunder Rajko, Mala vas št. 92, Ježica. 9641-4 RADIJSKI APARAT prodam. - Ko- rytkova 23. 9848-4 ŽENSKO KOLO, skoraj novo, italijansko, prodam. Menart, Ljubljana, Hrastje. ' 9808-4 SPREJEMNICO, »baročni stil«, 10 kosov, prodam za 25.000 din. — Naslov na ogl. odd. 9955-4 OTROŠKO POSTELJO in nizke črne čevlje št. 46, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9954-4 SADIKE RUMENE KRMSKE PESE prodam. Vodnikova 123. 9952-4 MOTORNO KOLO, brezhibno, prodam. Na peči 17, Moste — Ljubljana. 9949-4 MOTORNO KOLO 200 ccm prodam. Ogled: Tesarska 5. 9946-4 MODERNO SPALNICO, dobro ohranjeno, ugoduo prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9943-4 RADIO, 5-cevni, nov, prodam. Kranj, Majstrov trg 2/IL, Mladenovič. 4 NAPRODAJ: rabljen parket, izlož- be, stara vrata in okna. Remont IV, Kolezijska 4, Ljublj. 9934-4 RADIO »INGELEN«, 3 valovne dolžine, 5-ccvni, naprodaj. Ljubljana, Rudnik 87. pred tovarno Uten-silijo. 9931-4 KOKOSOV TEKAČ, rdeč, in dve svileni RUTI za narodno nošo, prodam. Malenškova 11. 9930-4 MOŠKO in ŽENSKO KOLO prodam. Poljanska 77. 9929-4 UGODNA PRILIKA! Prodamo oseb ni avto »Lantšo Aprilia« v zelo dobrem stanju Naslov SP Celje. 4. m roza LAFTALIN PERILA prodam. Strancar Titova 17/1. 9963-4 ŽENSKO KOLO prodam ali pa menjam za radio; dam ga tudi za nagrado onemu, ki mi preskrbi enosobno stanovanje. Naslov pri vratarju »Slov poročevalci»«. 4 AVTO »STEYER BULDOG« v odličnem stanju, z rezervnimi deli, prodam Remic, Gasilska četa Kranj. 9908-4 ŽENSKO KOLO prodam. Titova 71, meha trik. 9953-4 DESKO KOLO dobro ohranjeno, močno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 9958-4 PRODAMO: Radio aparat »Ppilips«, 4 + 1 cevni, 1 kompletna 2X dvo-krilna vrata, 150X230, in hladilno omaro brez motorja. Informacije pri vratari«. Nazorjeva 6. 9956-4 RABLTEN ŽELEZNI ŠTEDILNIK -prodam. Ulica na grad štev. 9, Pritekel j. 9959-4 VEČ ČISTOKRVNIH KOKOSI »Rode Isslftnd« in »Leghorn« prodamo. -Kmetijsko posestvo * »Sava«, Hrastje pri Kranju. 9907-4 ELEKTRO BRUSILNICO dobro vpeljano, prodam. Celje, Prešernova štev. 14. 9901-4 KOMPLET. TRGOVSKI INVENTAR ter nizko in visoko omaro, žimnico z vzmetmi (trdi les), prodam. Naslov v podružnici »Slov. poročevalca« v Kranju. 99Uy-4 ŽENSKO KOLO prodam. Kimovec Vinko, Dobruša 12, p. Vodice. 4 MEHANIKI! Prodam električni vrtalni stroj. Naslov v podružnici Slov. poročevalca v Trbovljah. 4 m OTROŠKI VOZIČEK (POL5PORTNI) kupim. Ponudbe na oglas, oddeiek pod »Dobro ohranjen«. 9947-3 PORTABLE PISALNI STROJ, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod »Portable«. 9767-5 TISKARSKI STROJ delovne širine do 60 cm, kupimo. Ponudbe pošljite na Tovarno meril. Slovenj Gradec. 9638-5 KLAVIRSKO HARMONIKO do 80 basov, z registrom, kupim. Naslov v ogl. oddelku. 9761-5 JEKLENKE ZA KISIK, še uporabne, kupimo. Ponudbe z navedbo cene poslati na: »Železo-promet«, Ljubljana, Trg revolucije 8. 9740-5 MOTORČEK za pogon biciklja, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek pod- »Motorček«. 9670-5 RABLJEN PLIS kupim. - Ponudbe pod »Žamet« na ogl. odd. 9642-5 MOŠKO ALI ZENSKO KOLO, ino zenfske znamke, novo ali zelo malo" rabljeno, kupim. Ponudbe na ogl. ' oddelek pod »Kolo«. 9629-5 KUPIMO »AGO TELUS« STISKALNICO za lepljenje čevljev. - Ponudbe je poslati: Prebeg, Zagreb, Gunduličeva 34. 9533-5 Visokotlačni AVTOGENSKI VARILNI APARAT, obroč (felga) za Ford Aifel in zavorni boben (dromcl) za avto BMW, kupim. — Vrščaj, Kolodvorska 12. 9720-3 »GRADIS IMM« potrebuje za svoje lesne obrate štiristranski stroj. Ponudbe z navedbo cene in stanja stroja na naslov: Gradis IMM, Ljubljana, Bohoričeva 24. 9390-5 POSREDOVALNA PISARNA za promet z nepremičninami in premičninami Ljubljana, Pražakova 15, tei. 21-011 - IMA V PRODAJI nekaj vil v raznih predelih Ljubljane, obrtniške hiše s komfortnim vseljivim stanovanjem, dobro poslujočo in staro znauo gostilno z dvoriščem, skladiščem in ostalimi prostori, večjo obrtniško-industrij-sko hišo s prostornimi delavnicami in velikim dvoriščem, primerno za večje ključavničarstvo, kleparstvo ali druge obrti. — Poleg tega vilo na Bleau, hiše, vile v Čelju, posestva in hiše v Savinjski dolini, na Dolenjskem, hišo z vrtom v Šempetru pri Gorici, posestvo z vinogradi, njivami in gozdom v Banja Luki v Bosni. 9965-7 MAJHNO enonadstropno HIŠO, lokal, center Ljubljane, zamenjam za enodružinsko. — Ponudbe pod »Prosto« na ogl. odd. 9915-7 KOMFORTNO STANOVANJE ob Titovi cesti prodam. Naslo.v v ogl. oddelku. 9S4U-7 HIŠA Z VRTOM v Višnji gori ugodno naprodaj. Pojasnila daje: Grmek. Borovnica. 9855-7 STAVBENO PARCELO na suhem terenu, lepi sončni legi, pet minut od trolejbusne postaje, ugodno prodam resnemu reflektantu. Naslov v oglas, oddelku. 9S39-- ENONADSTROPNO HIŠO z lokalom na periferiji Ljubljane prodam. Naslov v os odd. 9703-7 KupVno ZAZIDLJIVO PARCELO. Ponudbe na ogl. odd pod »Ljubljana«. 9683_7 PARCELO 1200 m2 prodam v Radovljici. Naslov v og. odd. 9681-7 HIŠO V MAR r BORU ZAMENJAM za hišo v Radovljici ali bližnji . okolici: tudi kupim Naslov v oglasnem oddelku. 9530-7 HIŠO visok opri tl i-čn o ab pno do dvonadstropno v Ljubljani ali bližnji okolici kupim. Prevzamem prevžitkarja z dobro hrano Ponudbe na ogl. odd p°d »Preskrbljen« 976j-7 PRODAM POSESTVO (hiša, gosp. poslopje. 6 oralov zemljišča) 9756-7 ZAMENJAM enodružinsko HIŠO z vrtom na lepem kraju blizu cestne železnice, za dvo- ali tristano-vanjsko vilo ali hišo. Ponudbe na ogl. odd. pod »Doplačilo«. 9824-7 — Povej papa, zakaj si premaknil kazalce na uri za eno uro naprej, ko sta pozvonila gospod in gospa V rečkova? DVE MELODIJI Rossinija je prosil nekoč neki njegov učenec, če bi mu smel zaigrati dve melodiji, ki ju je sam skomponiral. Brž ko je učenec preigral prvo melodijo, je mojster smehljaje pripomnil: »Druga mi bolj ugaja.« : -i H NAJSTAREJŠE GROSISTIČNO PODJETJE S TEfCSTSLQM HA VELS5CÖ E L I K 0 Pl TEKSTIL-OBUTEV ii m - 7 - i - r i> ; LJUBLJANA, Nazsrieva ulica 4 (prej Frančiškanska) Nijvsoja izbira tekstilnega blsga: N konfekcije, trikttaže. pletenin in nogavic A izvssh jugoslovanskih tovarn y Modni vzirc i E bombažnih in svilenih tkanin n pomkd |, in poletje — iz domače proizvodnje | in druge novosti is uvoza k NAJUGODNEJŠI POGOJI 0 • ••• .«• »•• ••• • ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• »' • •• ••• ••• ••• • .«•••••••.«••••,»• • TRGOVSKEGA POSLOVODJO, spo-sobnega v trgovski odkupni in lesni stroki, iščemo za 1. julij. -Ponudbe z navedbo izobrazbe in trgovske prakse je poslati na KZ Višnja gora. 964S-1 MESTO POSLOVODJE kolarske delavnice razpisuje Ljudski odbor mestne občine Črnomelj. Pogoji: opravljen strokovni izpit in večletna prak-a. Plača po uredbi oz. po dogovoru Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe z življenjepisom in navedbo dosedanjih službenih mest na LO mestne občine Črnomelj. 9644-1 STATISTIČARE A želi menjati službo Sprejme službo blagajničarke ali točajke ali kakršnokoli primerno službo kjerkoli v Sloveniji. Naslov v ogl. oddelku. 9599-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, vajeno gospodinjskih del, sprejmem s 1. julijem. Plača po dogovoru. Ojsteršek, mlin. Velenje. 9588-1 El F.KTROVARILEC dobi službo. — Elektro Ljubljana okolica, Črto-mirova 5-a 9730-1 TORBARSKEGA POMOČNIKA takoj sprejmem. Naslov v ogl. oddelku. 9817-1 TRGOVSKI POTNIK z dolgoletno prakso, kakor tudi dober nabavljat-, vešč vseh strok, išče mesto. Ponudbe pod »Vpeljan« na ogl. oddelek. 9920-1 Ml.STO VRATARJA ali skladiščnika sprejme soliden samski krojaški mojster Ponudbe na ogl. oddelek »Takoj nastop«. 9924-1 VEČ ZMOŽNIH PEČARJEV sprejmem s 1. julijem. Kušar Ludvik, Ježica. 9856-1 DEKI E NAD 20 LET z nekoliko prakse v gostinskem podjetju v bližini Ljubljane sprejmem v stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. pod »Vestna H. 9S5S-1 TRGOVSKEGA POMOČNIKA, izvež-banega. z dobro karakteristiko, takoj sprejme Kmetij-ka zadruga Polšnik, pošta Sava pri Litiji. 9859-1 SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJO z večletno prakso, po možnosti samskega. sprejme Kmetijska zadruga Makole. Nastop takoj. 9S95-1 MEH ANTK-ŠOFER r mojstrskim izpitom. poročen, želi državno službo. po možnosti s stanovanjem. — Naslov SP Celie. 9902-1 LOČENK A SREDX JTH LET bi šla kot gospodinja k vdovcu ali ločencu Ljubim tudi otroke. Naslov SP Celie. 9905-1 SLUŽBO DOBITA TAKOJ: samo- stojna gospodinjska pomočnica in dekle, vajeno hišnih del. Priporočilo dobrodošlo. Naslov v oglasnem oddelku 9916-1 FIZIKALNI INSTITUT Medicinske visoke šole v Ljubljani sprejme v službo s i. julijem t. 1. LABORANTA, radiotehnika- absolventa Tehnične srednje šole. Za mesto naj zaprosijo ie reflektanti, ki so opravili vojaško obveznost. Prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjega udejstvovanja je poslati personalnemu oddelku Medicinske visoke šole v Ljubljani, Zaloška cesta 2. 9918-1 TAKOJ ZAPOSLIMO več delovodij in dva gradbena tehnika za nujna cestna dela v bližini Ljubljane. — Pismene ponudbe na ogl. odd. pod »Takojšnja zaposlitev«. 9810-1 STROJNEGA TEHNIKA z večletno prakso in da«tti!ografinjo z večletno prakso išče »Sad«, tovarna za predelavo sadja. Celje. Interesenti naj se osebno ali pismeno obrnejo na naslov podjetja. Plača po taj*iF-nem pravilniku. 95.9-1 TRGOVSKEGA POSLOVODJO, sposobnoga in iznajdljivega, sprejmemo takoj Plača po dogovoru. Pismene ponudbe poslati na Kmetijsko zadrugo Veliki Trn pri Krškem. * n 9636-1 MOŠKI SREDNJIH LET z dolgoletno prakso v vseh panogah kmetijstva, išče mesto ekonoma ali kaj ^sličnega v privatnem ali socialističnem s' k'orru Naslov v ogl. odd 9948-1 GRADBENEGA INŽENIRJA ali tehnika z nekaj prakse potrebujemo. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati na Železarno Jeseni,,. 9584-1 FENTC.EN-tehnikafco) in dva bolničarja'ke) sor?'mc v službo takoj Splošna bolnišnica v Murski Soboti Stanovanje preskrbljeno. 9657-1 2 POMOČNIKA in 1 VAJENCA sprejmi* mizarstvo Ivan Rojc, Pavšičeva 29, Ljubljana. 9S37-1 GB5SH13 ANGLESKO-AMERISKO se vsak nauči z dopisovanjem hitro, lahko in sigurno. Pogoji: osnovna šola in znanje latinice. Dragoceni veliki slovarji in najnovejše izdaje londonskih učbenikov se dobe na brezplačno uporabo postopno. Takoj zahtevajte brezplačen prospekt! Priložite 25 din. »English - American«, Beograd, Dositejeva 3. 2 INŠTRUKTORJA MATEMATIKE, prvovrstnega, za 6. razred gimnazije iščem takoj. Ponudbe pod »Dober honorar« na ogl. odd. 9S34-2 DIETNO ALI DOBRO DOMAČO HRANO grem kuhat. Ponudbe na ogl. odd. pod »Kosilo«. 9825-2 HONORARNO ZAPOSLIMO za 2 meseca absolventa, študenta agronomije, za škropljenje sadja, krompirja itd. z motorno škropilnico. Kmetijska zadruga Lesce pri Bledu. 9807-2 PR IKRO JE VALNI IN ŠIVALNI TEČAJ nudi salon »Kucler«, Tomšičeva 4. 9809-2 IZDELUJEMO PLATNENE SANDA-LETE ter copate iz prinesenega blaga. Obšijemo bosanske copate ter druge. -- Titova 12, dvorišče levo, cestna stavba. 9871-2 STROJEPIS POUČUJEM posameznike po uspešni najnovejši metodi. Pismene ponudbe na ogl. oddelek pod »Zajamčen uspeh strojepisja«. 9941-2 VAJENCA za kleparsko obrt sprejmem. Gradišar Jože, Vegova ul. 6, Ljubljana. 9780-3 VAJENCA za pleskarsko obrt sprejmemo. Martinc, Černe, Ljubljana, Vošnjakova 8. 9789-3 VAJENCA zu umetno kovinsko obrt sprejmem Pezdirc, Ljubljana, Pet-kovškovo nabrežje 27. 9S69-3 ŠIVILJSKO VAJENKO sprejmem. -Ponudbe pod »Oskrba v hiši« na oglasni oddelek. 9879-3 UČENKO sprejme brivec-frizer De-žan. Ljubljana, Titova 69'. 9806-5 VAJENCA za kleparsko obrt sprejmem. Wostner E., Zaloška cesta 36, Ljubljana - Moste. 9950-5 KOVAŠKEGA VAJENCA sprejmem. Porenta Ciril, Mengeš 104. 9955-5 VAJENCA sprejmem takoj. Gašperšič Alojz, ključavničarstvo, Pod ježami 17, Moste. 9957-3 ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ, skoraj nov, prodam. Kurent Marija, Gmajna 10, Črnuče. 4 AVTO BMW »Cabriolet« v najboljšem stanju se proda ali zamenja za bencinski ali Diesel to\orni avto, tudi lahko neuporaben. Informacije pri Deri Ivanu, Zagreb, Ulica socialističke revolucije št. 72. OTROŠKI KOMBINIRAN VOZIČEK, skoraj nov, prodam. Slapničarjeva 9, pritličje. 9713-4 PRODAM TRICIKEL J. . Ogled pri Zaletel, Vižmarje 90. 9660-4 PRODAM MOTORNO KOLO 98 ccm, v zelo dobrem stanju. Zaloška cesta 3. Ogled v nedeljo dopoldne. 9569-4 ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom prodam. — Bizilj, Galjevica štev. 256. 9624-4 SPALNICO — tičji javor, salon — hrast, črno lužen politiran, knjižnico — hrast, črno lužen politiran, kot novo, zelo malo rabljeno, proda Fr. Majdič, Vir - Domžale. — Ogled pri mizarstvu »Bor«, Šentvid, Vižmarie. 9596-4 PSI »ISTRSKI S ETRI«, stari dva meseca, z odličnim rodovnikom, naprodaj. Dolinar. Ljubljana, Rožna dolina cesta X'27. 9558-4 LITOŽELEZNE CEVI, premer 27.5 cm, debelina 15 mm. skupaj 121 m, in TURBINO 50 KW, prodam. — Paulin, Ročevniea. r>. Tržič. 4 PIŠTOLA ZA BRIZG AN ]E nitro lakov prodam. G. Slatinšek, Kamnik. Perovo. 9781-4 MOTORNO KOLO AJS 350 ccm. v dobrem stanju, prodam. An/iČ Stane. Kamnik. Podgora. 9776-4 ŠIVALNI STROJ »PFAF«, v odličnem »tanju. prodam. - Naslov v oglasnem oddelku. 9774-4 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK poceni prodam. Samova 18. 9773-4 PRODAM ELEKTROMOTOR AEG 11 KS. Naslov v oglasnem oddelku. 9772-4 ŠIVALNI STROJ, dober, šiva naprej in nazaj, prodam. Naslov v ogl. oddelku. • 9768-4 MOTORNO KOLO 50 ccm, za vožnjo -brez ižpšta, »prodam. *Našlov . v -oglasnem oddelku. . • - > 9766-4 ELEKTROŠOK APARAT prodam. -Ponudbe na oglasni oddelek pod: »E. S. c 9760-4 na pere nico-decimalko 750 kg. Predjamska štev. 24. 9758-4 NOV TRICIKELJ prodam. Naslov v ogl. oddelku. 9796-4 NOV TRICIKELJ naprodaj pri Iv. Pančur, Mala vas 18. 9741-4 RAZMNOŽEVALNI STROJ, dobro ohranjen, in harmoniko »Hohner«, proda Ivanušič, Kolodvorska 6 — Škofja Loka. 9756-4 ŠPORTNO MOŠKO KOLO in žensko KOLO, v dobrem stanju, prodam. Ogled od 7 do 19 na Vilharjevi cesti 19. pri vratarju. 9758-4 ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, dobro ohranjen, prodam za 75.000 din. -Peterle, Čužnja vas 25, Trebelno. PRODAM MOTORNO KOLO Harly Davison 1200 ccm, s prikolico. Šalamon Alojz, Hrastnik 225. 9798-4 MOLZNE KOZE in plemenske OVCE, prodam. Kokalj, Riharjevec, Šmartno pri Litiji. 9797-4 DVE STARI HRASTOVI OMARI prodam. Ciril Metodova 20/1. 4 VITRINO Z OGLEDALOM (orehov furnir) prodam. - Privoz 6 a, II. nadstr., Tory. 9787-4 MOŠKO KOLÖ prodam. Titova- cesta 1811. 9786-4 OTROŠKI AVTOMOBILČEK prodam. Ljubljana, Zg. Šiška, Javo rškova 3 — pri šoli. 9790-4 POLTOVOR NI AVTO »Lancia«, nosilnost 750 kg, in traktor GOSENIČAR »FIAT« 25 C. nov, takoj prodamo po ugodni ceni. »Agraria«, Trgovsko podjetje OZZ Postojna. 4 ZUNDAPP MOTOR s prikolico — šport. 600 ccm, dobro ohranjen, prodam za 250.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 9747-4 PRODAM dobro ohranjeno sobno in kuhinjsko POHIŠTVO ter PLINSKI RESO. Ogled v ponedeljek, torek in sredo od 15. do 17. ure, Postojnska 4. 9745-4 PRODAM 50 VINSKIH SODOV 50 do 600 litrov, vrtne stole, krogle, Pompo, Biljard. Razni gostinski inventar. Florijanska 35. Miloš. 4 KUHINJSKO KREDENCO in ženski šivalni stroj prodam. Ločnikarjeva U l., iz Tržaške. 9855-4 DOLG KLAVIR prodam za 65.000 din. Ponudbe pod »Schnabel« na oglasni oddelek. 9855-4 PRODAM športni otroški VOZIČEK, dobro ohranjen, in posteljico. Pražakova 1. klet. 9836-4 ZENSKO KOLO prodam. Celovška — blok 7/L. Banzia. 9858-4 NOVO KUHINJSKO OPREMO prodam. Habicht Ciril, mizar. Triglavska 6. 9845-4 POSTELJI, belo emajlirani, in nočno omarico prodam. Zalokar. Jegličeva 22. 9818-4 17 m* smrekovih SUHIH TESANIH TRAMOV različnih dimenzij, prodam Naslov v ogl. odd. 9S19-4 RADIO APARAT 5 + 1, prodam -Lah,' Sv. Petra nasip 41. 9S22-4 MOTORNO KOLO NSU 250 ccm, športno, prodam. Cankarjevo nabrežje 7/11. 9821-4 NOV tapeciran športni OTROŠKI VOZIČEK prodam. Kodeljevo, Klu-nova 1. 9825-4 MOTORNO KOLO »Sachs« diamant, v odličnem stanju, prodam. Titova 57, dvorišče. 9827-4 MOTORNO KOLO DKV-98 prodam Markeljc — pekarija, Dobrunje 96. Ljubljana. 9S2S-4 POLTOVOR NI AVTO v dobrem stanju. nosilnost S00 kg. prodam. -Oslcd v mehanični delavnici Oerin Viktor, Stožice 47. 985Š-4 VOZ S TRUGO IN DTRO poceni prodam. Bevčar, Lepodvorska 26. »PHILIPS« RADIO 4 + 1. dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni. Ogled od 10 do 15. Stenko Anica, Parmova 38/1. 9S45-4 ENC.LENSKF SFTER TE, čistokrvne, prodam. Ciklama. Maribor, Gosposka 11 9687-4 KLAVIRSKO HARMONIKO 120 basov, 6 registrov, malo rabljeno, ugodno prodam. Naslov v oglasne moddelku. 9805-4 KOZE, prvovrstne mlekarice, švicarske, poceni prodam. Perdan, Pre- dovičeva 15. 9647-4 PLINSKI KUHALNIK prodam. Naslov v ogl. oddelku. ' 996U-4 STRANIŠČNE CEVI, kamenite, inozemske, prodam. - Kosmač; Jeranova 5. 8; 9805-4 PRODAM: krasno noyo SPALNICO, wefcova imitacija; nov damski šivalni stroj. Naslov v oglasnem oddelku. 9815-4 KUHINJSKO OPRAVO, rabljeno — prodam po ugodni ceni. Trubarjeva 13/11. 9801-4 PORTABLE PISALNI STROJ »Everest«, skoraj nov, popolnoma kromiran, 2 originalni perzijski preprogi, emajliran plinski štedilnik na tri grelce in pečnjak ter dobro ohranjeno hrastovo jedilnico, prodam. Ogled: Litijska cesta 6, I. nadstr., levo. 9921-4 OMARO IN POSTELJO z žimnica- mi, prodam. Gerbičeva 7, Kolezija, Ljubljana. PRODAM 9860-4 >AM STRUŽNICO, dolžina struženja 2000 mm, : pol Norton, gotovina 900.000 din, na Reki. Naslov v oglasnem oddelku. 9862-4 MOTORNO KOLO »Viktorija lloreks« 550 ccm, prodam. - Aškerčeva 32. Ogled do 2 popoldne. 9863-4 PRODAMO: yfnske sode, stekleno steno, gume/ pločevino, vrata in razno. Invalidsko podjetje »Soda-vičarstvo«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 5. 9919-4 MOTORNO KOLO Viktorija »Aero« 250 ccm, nekompletno, ugodno prodam. Ogled: Vidovdanska 22. 4 MOTORNO KOLO DKW 200 ccm, v brezhibnem stanju, ugodno prodam. Zdešar Milan. Kamniška 9. 9866-4 AVTO ADLER »JUNIOR«, štiri-sedežni, prodam. Ogled v nedeljo dopoldne. -Ljubljana, Rožna dolina cesta XV. št. 9. 9867-4 OPREMO za špecerijsko trgovino prodam. Napast, Vižmarje 76. 4 Dva meseca starega čistokrvnega PSA »BERNARDINCA« prodam. Červ, Poljane 70. Šentvid. 9S72-4 »STEYR BULDOG« zelo dobro ohranjen, prodam. Ogled popoldne — Zaloška cesta 7. 9877-4 MOŠKO KOLO italijanske znamke, skoraj novo. prodam. Vidovdanska št. 2. dvorišče. 9878-4 NEKAJ STAREGA POHIŠTVA ugodno prodam. Tržaška 41, pritličje, levo. Ogled 14. jun. od 2 do 6 popoldne. 9881-4 ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Horvat, Cojzova e. 9. 4 MLADO KRAVO prodam. Tomačevo štev. 22. 98S4-4 PRODAM elegantni pleteni športni VOZIČEK, inozemske znamke. Naslov v ogl. odd. 9885-4 ZENSKO KOLO. skoraj novo, prodam. Zg. Hrušica "28, Lj. 9886-4 PRODAM dvoplamenski plinski KUHALNIK, tehtnico (10 kg), kovani lestenec (9 žarnic). Naslov v ogl. oddelku. 9887-4 PO IZREDNO ZNIŽANI CENI nudimo sezonsko cvetje: begonije, petunije, salvije itd. ter urejamo nasade. Mestna . vrtnarija, Ljubljana. 9928-4 OBIRANJE LIPOVEGA CVETJA oddaja Mestna vrtnarija' proti odškodnini 50 din za drevo. 9927-4 MOTOR NSU OÜiCK 98 ccm, prodam. Rožna dolina cesta V/38, od 15. t. m. dalje. 9926-4 PRODAM DIFERENCIAL za avto Checrolet Unra, kompleten. Naslov v oglas, oddelku. 9889-4 PISALNO MIZO (orehovo) prodam. Ilergeršič, Kardeljeva 3, pritličje — levo. 9891-4 STARO SPALNICO prodam za 12.000 din. Ranter. Kidričeva 9/II. 9892-4 OSEBNI AVTOMOBIL v dobrem stanju, prodam. - Stojčevič, Zagreb, Tomašičeva 10/11. 9893-4 PRODAM električno — avtomatično HLADILNO OMARO, vsebine 1000 litrov, $ brezhibnem stanju. Električni priključek , za 220 V. Naslov v trgovini Elektroradio, Slovenske Konjice. 9S94-4 RADIO, 6-cevni, prodam. Črešnjevec, Miklošičeva 4/IIL, nedelja od 3. ure naprej. 9896-4 UGODNO PRODAMO motorno KOLO starejšega tipa, generalno popravljen, 750 ceni z moderno šport-• no »Steibler« prikolico. - Naslov SP Celje 9899-4 PRODAM MOTORNO VERIGO za DKW avto, 4 nove. avtoplašče 5X15 po 5000 kos. - KUPIM električni štedilnik. Strupeh, Celje, Kersnikova 1. 9904-4 KUPIMO DROBILEC srednje vrste, v zelo dobrem stanju. Naslov SP Celje. , . 9749-5 GLAVNO GRED (radilico) za traktor »Daje«, 50 HP, na tri cilindre, in glave »Daje«, premera 130 mm, kupim. Atevič Aleksaudar, Rude Končara 44/V:lll, Rijeka. . 9668-5 ÄY TOGU ME, žuuaoje -in zračnice, ueuporabiji ve,^' kupimo -vsako? količino po najugodnejši ceni. Ponudbe: Zanatska nabavno-prodajna zadruga Pirot, Srbija. .9570-5 SPODNJI DEL VOLANA za avto BMW, tipa 319 iz leta 1937, kompleten, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek pod »Osebni« 9722-5 MUNIHE: SAN MICHELE, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod: »Darilo« na ogl. odd. 9549-5 KUPIM za takoj »OPEL BLITZ« 1.5 tone, kompletno, prednjo os z zavornimi bobni tipa 42 (kompletni prednji most). Ponudbe je poslali: Petrovič Ivan, Cerkvenjak v Slovenskih goricah. 9813-5 STABILEN KOMPRESOR za pritisk 25—30 Atm, 500 litrov zraka v minuti, brezhiben, z ali brez motorja, kupimo. Ponudbe z opisom in navedbo cene na Elektrarno Bre-stanica. 9814-5 25 m KOKOS TEPIHA kupimo. Po-*' nudbe pod »Kokos«, Celovška 3, kopališče. 9962-5 'KUPIM ŠIVALNI STROJ za šivanje in krpanje vreč, lahko je neuporaben. Ponudbe: Kolonič Ivan, Zagreb, Skalinska 7. 9964-5 VODNE ČRPALKE za Forda W 8, kupimo. Udarnik, jama 60, Vilharjeva. 9933-5 SMREKOVE DESKE 25 mm, kupim ali naredim v zameno pohištvo. -Napast, Vižmarje 76. 9S02-5 Kupim BAKRENI KOTEL za žganjekuho od 30 do 40 litrov. Ponudbe na ogli»sni oddelek pod: »Dobro ohranjen«. 9849-5 STOJALO ZA ŠIVALNI STROJr kupim. Ponudbe: Tajč Janez, Kamnik — Graben. 9S32-5 KUPIMO KOMPLETEN DIFERENCIAL za 3—4 tonski tovorni avto Mercedes Diesel. — Ponudbe na »Elan«. Ljubljana. Titova 34. 5 ŽARNICE ZA BATERIJSKI RADIO kupim. Posestnik teh iz Mestnega loga; nko jih še ima, naj se javi na naslov: Mešič, Križe na Gorenjskem. • 98S3-5 STROJ ZA ENTLANJE pletenine -kupim ali zamenjam za radio »Kosmaj« 49. Rrinjavec, Cesta na Runo 32. Kranj. 9416-5 KOMPLETNO KOPALNICO, dobro ohranjeno, kupim. Naslov v ogl. oddelku. 9912-5 SGP »PTONTR«. Novo mesto, kupi ELEKTRO-MOTOR 30 KS — 1400 obratov, v dobrem stanju. Ponudbe je poslati nn gornii naslov. 5 KUPIM DIESEL. ležeči. stabilni motoir, 20—35 KS brezhiben. — Pismene ponudbe z opisom iti ceno poslati: Č'tideš Julius. ÜLianük pri Daruvaru. 9691-5 KMETIJSKA- -ZADRUGA DOMŽALE KUPI dobro ohranjen pi-samišk: inventar: 4 pisalne mize, 2 omari. in pisalni stroj. 9536_5 ZAMENJAM HARMONIKO na 80 basov, damski format, za moško in žensko kolo. Šivic, Glinška 4, Ljubljana. 9897-6 P0SEST ZAMENJAM dvostanovanjsko HIŠO pri Litostrbju za. hišico üa Go-■ rcnjskem. Godec, Celovška 107. 7 PRODAM ali ZAMENJAM za posestvo enonadstropno HIŠO. Naslov SP Celje. 9900-7 VEČ STAVBNIH PARCEL na Kokrici prodam. Poizve se: Regin-čeva 5, Kranj. 9906-7 DEL HIŠE: trisobno stanovanje, lokal, kupim za čisto obrt. Ponudbe na oglasni oddelek pod: »Center Ljubljane«. 9938-7 DVE GOZDNI PARCELI v velikosti 1.40 ha, naprodaj po 15 din kv. meter (okolica Trebnjega). Pisme-ue ponudbe na ogl. oddelek pod: »Mlajši gozd«. 9937-7 MANJŠO HIŠO v Kranju prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v ogl. oddelku. 9913-7 PROSTOR ZA SKLADIŠČE ALI DELAVNICO ta-korj oddamo. In-. formacije v trgovini »KoCzej«, Gosposvetska c 13. 9792-8 ailÄ! ; n NAGRADO DAM, kdor mi preskrbi fjrazuo ah opreinljeuo sobo v Ljub-jani Ponudbe ua oglasni oddelek pod »Mojster« 9770-9 ENO ALI DVOSOBNO STANOVANJE iščem. Ponudbe na ogl. odd. pod Nagrada« 9662-3 ENOSOBNO STANOVANJE V PULI zameniaen za podobno v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. pod »Sončno«. 9569-9 PRAZNO SOBO iščem. Križevni8.' ška 7. Saje; Marija. 9S72-9 ZAMENJAM veliko sončno sobo za sobo s šledenikom, Marmon-tova 35. Mirje 9698_9 ZAMENJAM ippo enosobno stanovanje s shrambo za enako, po možnosti dvosobno Društvena 15. Ljubljana pri Vo-ind bol. 9675-3 ŠIVILJA IŠČE SOBO: za plačilo šiva Fani Krošelj, Zrimskesa 5 Ljubljana. 9723-9 ZAMENJAM stanovanje (sobo. kuhinjo) za večje. Gorni trg 24, dvorišče peta vrata desno. 9715-9 SKROMEN ŠTUDENT IŠČE O-PREMLJENO sobo Ponudbe na oglasni oddeilek pod »Dobro plačam.« 9711-9 ZAMENJAM enosobno stanovanje s kabinetom v centru za dvosobno ali večie. Ponudbe ood »Leip razgled« na ogl. odd. 9742-9 DVOSOBNO • STANOVANJE zamenjam za enosobno ali garsonjero. Ponudbe na ogl. odd pod » Č im pr e j«. 9712-9 DVOSOBNO stanovanje, komfortno, počzg bežigrajske gimnazije, zamenjam za komfortno štirisobno. Ponudbe pod »Ugodno« na ogl. odd. 9791-3 OPREMLJENO SOBO v centru išče trgovski pomik. Panič, Ljubljana, Breg št. 20. 9664-9 STAREJŠI LJUBITELJ OTROK in narave dobi sobo. Ponudbe na ogl. odd. pod »Tifro sožitje«. 9811-9 ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam v Zgor. Hrušici 52, za Moste — Kodeljevo ali Štepanjo vas. Suho, kletno. Kmet, Glavna cesta. 9S46-9 Proti dobremu plačilu iščem opremljeno ali PRAZNO SOBO za dve osebi, ki se vračata po daljšem bivanju iz Anglije. Naslov v ogl. oddelku. 9S47-9 ZAMENJAM dva zelo lepa, velika, svetla stanovanjska prostora v strogem centru (možnost preureditve v kompletno stanovanje, najemnina in centralno gretje zelo poceni) za komfortno 2—3 sobno stanovanje. -Ponudbe pod »Plačam selitev« na oglasni oddelek.' 9968-9 LJUBLJANČANU, ki želi zamenjati STANOVANJE, nudim mesto oskrbnika na lepem posestvu v Kamniku s stanovanjem in delnim participiranjem dobrin. Ponudbe pod: »Oddih« na ogl. odd. 9S20-9 ZAMENJAM večje enosobno stanovanje za Bežigradom za manjše na Kodeljevem. Prodam tudi voziček — dirco. Naslov v ogl. odd. 9S51-9 TRISOBNO STANOVANJE v Celju zamenjam za enako v Ljubljani. -Ponudbe: Pesek, Celovška cesta, blok ISTI. 9961-9 SOBICO, opremljeno ali poloprem-ljeno, iščem v centru mesta ali bližini tramvaja. Plačano dobro. Nastop 1. julija. Ponudbe na ogl. 'odd. pod »Plačam dobro«. 9966-9 ZAMENJAM LOKAL. - Pleskarstvo »1. maj«, Ljubljana, Stari trz 3. 9 ZAMENJAM komfortno ENOSOBNO STANOVANJE v centru Maribora za enako v Ljubljani. Naslov v oeJasnem oddelku. 9936-9 STUDENT ELEKTROTEHNIKE -ahs Jvent. išče opremljeno SOBO. Plača dobro. Ima- lastna posteljnino. Ponudbe pod: »Obziren« na oglasni, oddelek. 9944-9 Dve dijakinji IŠČETA SOBO. Naslov v ogl. odri. 9945-9 Upokojena učiteljica išče prazno ali delno OPREMLJENO SOBO. Ponudbe na oglasni oddelek pod.. »Center«. 9951-9 IŠČEM SOBO v centru, proti uslugi . dam v najem brezplačno klavir ali proti nagradi. Naslov v oglasnem addelku. 9852-9 DVOSOBNO STANOVANJE zamenjam. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Za enosobno«. 9S54-9 Lepo komfortno dvosobno STANOVANJE zamenjam za trisobno. Ponudbe pod »Zdravo in sončno« na oglasni oddelek. 9917-9 Lepo NEOPREMLJENO SOBO s souporabo kopalnice v Zg. Šiški zamenjam za sobo na jugovzhodni periferiji mesta. Ponudbe na ogL oddelek pod »Mirna žena«. 9922-9 STANOVANJE IN HRANO nudim ženski, ki bi v prostem času pomagala v gospodinjstvu in na polju. Naslov v podružnici »Slov. j>oročevalca< v Kranju. 9911-9 VELIKO STANOVANJE zamenjam za nekoliko manjše — okolica Moste. Trir revolucije 14. Glavan. 9 LEPO ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam. Naslov v oglasnem oddelku. 9S55-9* ŠTIRISOBNO STANOVANJE s kabinetom in pritiklinami v centru, in sobo na Ambroževem trgu, zamenjamo za trisobno in dvosobno stanovanje. — Pod: »Čitnprej« na orrlasni oddelek. 9876-9 ENOSOBNO STANOVANJE v centru menjam za enako ali večje. -Ponudbe: »Šiška — Šentvid« na oglasni oddelek. 9857-9 6 VI. SEM IZGUBIL denarnico. Najditelj naj vme vsaj dokumente na naslov v osebni izkaznici. 9785-10 PL6 SE JE ZATEKEL. Naslov v oglasnem oddelku. 9923-10 ZLAT OBESEK, izgubljen v Prešernovi ulici v Kranju, vrniti proti nagradi. Ropret, Šenčur 117, pošta Šenčur. 9905-10 UKRADENO MOŠKO KOLO Stadion št. SS5934. Desni pedal pri varjen. Kdor ve o kolesu, se naproša, da javi vratarju Litostroja. nr UPOKOJENKI NUDIM hrano in stanovanje pod ugodnimi pogoji. naslov v ogl. odd. 9330-11 V OGLASNEM ODDELKU DVIGNITE NASLEDNJE PONUDBE: Avgust 9407, Brezhiben S397. Centralna kurjava 8221, Dobra perica 9601, Direktno center. Dobrosrčna 770S, Dober delavec 7724. Dobra plača 8332, Dobra moč 8345, Darilo 9549, Dober dresar 93SS, Eno ali drugo, Enodružinsko 7653, Gotovina 9483, Gorenjka 7)69, Gradbeni Lorespon-' dent, Izvoz °623, Inteligent do 50 let 932.8, Kolo 9350, Kompresor 9295. Kjerkoli 6920. Lepo delo 7902, Ljubljana 9294. Lokal, Lepa priložnost, Mirno 9417, Mirno sožitje 9403, Mirni dom; Maj junij 7673, Modno razgledan 9100, Mirna uslužbenka. Ogled 9209, Okus 8520, Ohranjeno 9392. Poljedelstvo, Pomoč. Plačam takoj — nastop jeseni. Priložnost 9504, Pastir 9517. Posestvo na Gorenjskem 8635, Plačam takoj 9285, Pošten? 9220, Posebni vhod 1080, Redka prilika 7324, Stalno mesto, Stalna zaposlitev 7133, Stalno Gorenjsko, Sporazumna zamenjava 7699, Samostojna Bled, Samo izkušena moč i c->8, Sposobna 8772. Sončno lepo, Sostanovalec 9417. Sončno 9308, Sončno 7S99, Špecerija 7659, Tehtnica R020, Takoj 9081 Takoj nastop. Takoj 9029, Trpežno 9550, Takoj 8576. Vesten kurir 9058. Verzirana 9099, Vestna. Vrt 691". Verzirana moč. Verziran 8387. Večletna praksa. Zanesljiva 9312, Znaca-ten 8p<>8. Znzidlnro 8991. 11 VREME VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe LRS Stanje dne 13. juiviifa 1933 ob 7: Področje nizkega zr^Unega pritiska nad Sredmio Evroor še nadali e povzroča slabo vr-v,? z matij“ šim: mJQv:neimi tudi uri ras. Napoved za nedeljo dvt 14. juniji 1953: M-tniilžilo kjer je po zadnjih poročilih pri- časo šlo do množičnih aretacij indij' odobrili milijon dinarjev dotacije za izgradnjo letnega telovadišča TVD »Partizan« in sanitarnih naprav. Za dograditev umetniške galerije je določena komisija, ki bo pregledala, katera najbolj nujna dela bo treba še opraviti, da bo vsaj na jesen mogoče odpreti razstavo. Nekaj hiš v Ptuju 26. junija bo v sejni dvorani LO MO v Ptuju javna dražba eno in več stanovanjskih hiš. Reflektanti morajo že pred dražbo poslati na tajništvo MO zapečatene ponudbe in vsaj pol ure pred dražbo položiti 5 «/iv ponudne vrednosti. Cenilna priključitev Mahea Indiji. Po mnenju uradnega predstavnika so francoske oblasti pojačale r<*r>resi vn e ukrepe in okrepile svojo vojaško garnizijo v Maheu. Kakor BERLIN, 13. junija (AFP): Šte- je znano, je predsednik Nehru ne- vilo beguncev iz Vzhodne Nem-davno izjavil v parlamentu, da hl čije je že pričelo padati. Mnogi vsako povečanje vojnih sil v tu- begunci so že dobili brzojavna jih posestih v Indiji predstavljalo obvestila svojih sorodnikov o no* »odkrito sovražno Indiji«. potezo proti Potrč je izjavil, da Jugoslavija predstavlja najboljši primer, kako se relativno mala država uspešno bori za svojo nacionalno svobodo in vsestranski svobodni razvoj. Poudarjajoč, vih ukrepih in poziv, nal se vrne. jo domov. Vendar pa je le majh- da je povečanje produktivnosti CARIGRAD 12 junija. Iz Adane no . število beguncev zahtevalo ključ Za dvig Življenjske ravni, poročajo, da je tja Prispela jugo- vrnitev dokumentov zaradi po- dr potrč deja, d je ka slovanska gospodarska delegacija, vratka. j , j ki ho pregledala in prevzela sredstev so dodelili tudi podjet- vrednost hiš je od 200.000.— do ju, ki gradi zaklonišče. 5,550.000.— dinarjev. PARIZ. 13. junija. Parlamentär- vlada dolžna storiti vse, da se ton bombaža, katerega je naša na skupina — Zveze republikam- delavcem zagotovi pravični de- država nedavno kupila v Turčiji, cev socialne akcije bivših degoli- iP* riohičkn nil novečnn» nm- BERLIN. 13 jun. (AFP): Vzhod- stav - je danes demantirala ‘eZ QODicKa 00 Povečane pro- noeiemški minister za notranje vesti o razcepu v nj«mh vrstav. duktivnosti. KOLEDAR Nedelja, 14. junij*: Metod. Radoslav. Ponedeljek, 15. junija: Vid, Dragomir. * 14. VI. 1798. — Rojen v Hodosla-VTcah na Moravskem zgodovinar Fran Palacky. 14. VI. 1941. — Po Savmjskd dolini izvedene prve akcije v znak odpora proti okupatorju. 14. VI. 1943. - Padel književnik Vesel in Maslcša. Zdravniška dežurna služba Ljubljana: za nujne primere — Poliklinika Miklošičeva cesta 20, telefon 23-081; sobotna in nedeljska služba — v soboto od 16. do ponedeljka do 6. ure: nočna dežurna služba vsak dan od 20 do 6 ure zjutraj. Na medicinski visoki šoli v Ljubljani sta 13 junčija promovirala za doktorja vsega zdravništva RAMSAK.BERCIC MARIJA iz Cme pri Prevaljah in BERClC JANKO iz Maribora. 3820-d Rezervnim oficirjem — delega. torn letne konference. Redna letna konferenca združenja rezervnih oficirjev mesta Ljubljane bo 15. t. m ob 16. uri v dvorani Doma JLA Trs Osvobodilne fronte. Delesati vljudno vabljeni. Republiška komisija za kmetijski zemljiški sklad iima svoje prostore v Gregorčičevi ulici 34 (palači Izvršnega sveta Ljudske skupščin p LRS), h c 23-221 do 23-227. Interna 46. 3848-d Obveščamo stranke da smo se preselili v Tobačno 1, vogal Trža_ ške. Se priporočamo. Rebek Rudi krojaštvo. 3848-d Zaradi modernizacije ceste Škofja Loka ( mesto) — Trata (železniška postaja Skofia Loka) bo odsek ceste od križišča v Starem dvoru do železniške postaje Škofja Loka od 16. t m. daljo za ves avtomobilski in vozovni promet zaprt. Promet za žel. postajo Škofja Loka bo preusmerjen takole: iz smeri Kranja po obč. cest; preko Virmaš do železniške postaie in obratno Iz smeri Škofje Loka na križišču v Plevni., nato po cesti proti Jeperci do odceoa obč’nske ceste na Suhi in od tu po občriski cesti Suha — železniška postaja ter obratno. 3S45-N Obveščamo vse ustanove in organizacije. ki se obračajo na naše podjetje s prošnjami za razne podpore in darila, da v ta namen n:cnamo razpoložljivih sredstev in na prošnje ne bomo odgovarjali. — »Elektrotehna« elektrotehnično pod j etj e. Ljubi jama. 3824-d Dr. Albert Trtnik se je preselil na Cankarjevo cesto 9_I ter zopet redno ordinira od 2.30—4.30 ure. 383l_d Dr. Rihard Pestevšek, specialist za ženske bolezni in porodništvo je začel s privatno prakso v Ljubljani. Bolgarska ulica 25 — Ordinira v ponedeljek, sredo in petek od 16.30—17.30 Tetelfon številka 22-670. 3830-d NA MVS v Ljubljani je promovirali Jan Marčič. Iskreno čestitajo. Prijatelji. 3836-d Tombola Esp er antskega društva dams na Gradu ob 15. uri 3809_d KEMIČNE SVINČNIKE polnimo z originalno maso. Sprejemališče Ljubljana. NA-MA pred glavno pošto Kranj. Knjižni zavod 38l7_d ŠIVALNE STROJE vseh znamk in sistemov strokovno in solidno popravi mehanična delavnica — ŠVAJCER RUDOLF-JAX, Ljubljana. Židovska steza 6. HOLLYWOOD« kremo za trepalnice v tubah črno in rjavo dobite v vse-h drogerijah 3818-d Pozivamo vse borce jurišnega bataljona XVIII. divizije, VII. korpusa, da dostavijo naslov svojega bivališča na Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenile — Ljubljana, Erjavčeva 16. - GO ZB NOV Slovenije! 3819-d »Partizan« na Viču vabi na svoj telovadni nastop z otvoritvijo letnega telovadišča v nedeljo 14. t. m. ob 16. uri Po telovadbi ljudsko rajanje. 3821-d Med. univ. dr. Breznik Svetozar, specialist za kožne In spolne bolezni. Maribor, Jurčičeva 4_I. ordinira od 8 VI 1953 mod 13—14 uro. 3322-d Zaradi razširitve ceste Kranj— Besnica—Nemili je bo odsek ceste Besnica—Nemiije od 20. 6.—20. 7. 1953 zaprt za ves avtomobilski promet MOTOX je praktično in sigurno sredstvo proti moljem. Ploščice enostavno daste v cma.ro. Razvijajoči se plin bo uničil vse molje. Iški Vintgar vabi! Starši, pošljite svoje zdrave otroke v starosti od 10 let naprej v romantični Vintgar na tabornnje. Taborenje. k: ga organizira Mestni odbor Rdečega križa bo od 4. do 24. julija — Hrana petkrat dnevno, celotna oskrba za 21 dni znaša 3000 din. Informacije dnevno od 7—14 v pisarni. Kidričeva 1 (Nebotičnik), telefon 22-174 3877-n Vodstvo na razstavi natečajnih osnutkov za novo zgradbo NA-ME v klubskih prostorih Kresije ima v nedeljo 14. maja 1953 ob 11 tov ing. Ivo Medved Razstava je odprta še v nedeljo 14. maja do 18. Objava! Podjetje »Exportprojekt« Ljubljana objavlja, da bo od dne 15. junija 1953 dalje zaračunavalo odškodnino za avtorske pravice za reproducirane fotografije iz arhiva svojega fotooddelka. 3857-d Avtobus redne proge Ljubijana-Tržič. ki je po sedanjem voznem redu odhajal iz Ljubljane ob 16.30, bo od ponedfiljka 15. junija dalje odhajal iz Ljubljane ob 13.30. — Vozni čas za ostale vožnje ostane še nadalje neitzprpmenjen. — SAP L j ubij a na. 3796-d Za sredstvo proti moljem zahtevajte samo »PeTaLin«! 3794-d KINO »UNION«: ameriški barv»» ni film: »KONEC SVETA«. Tednik: Pot k miru. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. KINO J vOMUNA«: ameriški film: »ODLOČITEV PRED ZORO«. Tednik: Filmske novosti štev. 23. Predstave ob 16, 18.30 in 21. Ob 10 matineja istega filma. KINO »SLOGA«: italijan. film; »JUTRI BO PREPOZNO«. — Tednik: Kreševski kovači. —; Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9—11 ter od 14 dalje. »KINO »SOČA: ameriški barvni film: »Škotska kri«. Tednik: Filmske nr osti štev. 21. — Predstave 16, 18 in 20. — Prodaja vstopnic od 9—11 ter od 15 dalje. LETNI KINO »TIVOLI«: ameriški film: »FANT S TROBENTO«. — Tednik. Predstava ob 20.30. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: ameriški barvni film: »KONEC SVETA«. Tednik. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic v obeh letnih kinematografih eno ur0 pred pričetkom. »KINO »TRIGLAV«: ameriški film: »INTERMEZZO«. Ted- nik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 9—11 ter od 15 dalje. KINO »SISKA«: ameriški film: »RAPSODIJA OT02NOSTI«. Brez tednika. — Predstave ob 15.30, 18 in 20.30. — Prodaja vstopnic od 9—11 ter od 14 dailje. KINO DOM LM: ameriški film: »RAPSODIJA OT02NOSTI«. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic od 19 dalje. KINO »LITOSTROJ«: francoski film: »PARMSKA KARTUZI* JA«. Predstava ob 20, Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom. CELJE — »UNION«: francoski fiilm: »PARIZ POJE« CELJE — »DOM«: ameriški film: »ZMAGA NAD TEMO«. BLED: ameriški barvni film: »TRIJE KAVALIRJI«. KAMNIK: ameriški film: »PRO- STOR NA SONCU«. ZADOBROVA: francoski film: »PARMSKA KARTUZIJA«. VEVČE: ameriški barvri film: »IZ TISOČ IN ENE NOČI« DOM2ALE: ameriški barvni film: »KNJIGA O DŽUNGLI«. RADOVLJICA: angleški film: »MANDY«. ROGAŠKA SLATINA: francoski film: »PREKLETI«. 2ALEC: jugoslovanski film: »V VIHARJU« KRANJ - »STOR2IC«: nemški revijski glasbeni film: »MAJA V TENClCI«. Predstave ob 15. 17. 19 in 21. Matineja ob 8.30 »MAJA V TENClCI« ob 10 »NJENO MAŠČEVANJE« KRANJ — »SVOBODA-»: ameriški film: »NJENO MAŠČEVANJE«. Predstave ob 16. 18 in 20. Matineja ob 10: »MAJA V TENClCI« KRANJ — »PARTIZAN«: nemški film: »MAJA V TENClCI« JESENICE — »RADIO«: nemški barvni film: »ZENA MOJIH SANJ« Režija: George Jacobi. Igralci: Mari Karöck. Wolfsang Lukschi. Walter MülleT G°org Alexander. Greta Weiser. Predstave ob 15, 17. 19 in 20. Popoldne mat:neja istega fülma ob 10. JESENICE — »PLAV2 -: ameriški ba.rvni film: »PLAMEN IN PUŠČICA«. Predstave ob 16. 18 :n 20 — Dopoldne ob 10 matineja is rega filma, KOROŠKA BELA: ameriški f:Vn: »GLAS V VIHARJU« Predstavi ob 18 in 20. Dopoldne matineja istega filma. Tovarna usnja RUNO Tržič ne bo zarad- letnega kolektivnega dopusta obratovala od 20. junria do 6 julija 1953. Prodajni oddelek s svoj črni skladišč pa bo v tem času rfd.no prodajal ali prejemal redna naročila — Upravni odbor podjetja RUNO. tovarna usnja. Tržič. 3677-d j Upravni odbor KMETIJSKO GOZDARSKEGA POSESTVA V KOČEVJU sporoča vsem organizacijam, društvom, podjetjem in posameznikom, da v bodoče ne bo niti sprejemal niti reševal nobenih prošenj za podpore. rSLAV0L0K^(jri Gostilničar je godrnjaje naštel osem frankov na mizo. »Sales etrangers,« je zamomljal in odšel iz sobe. »Ponos mnogih francoskih hotelirjev je v tem, da sovražijo tujce, od katerih žive.« Ravic je zapazil hišnega hlapca, ki je stal še pri vratih s svojim napitnine željnim obrazom. »Tukaj —.« Sluga je najprej pogledal bankovec. »Merci, monsieur,« je dejal nato in odšel. »Zdaj pride še policija in potem ga bodo odnesli,« je rekel Ravic in pogledal žensko. Ta je tiho sedela v kotu med kovčki v tiho prodirajočem mraku. »Ko človek umre, je zelo važen — dokler je živ, se živ krst ne meni zanj.« Še enkrat se je ozrl v žensko. »Ne bi hoteli iti dol? Spodaj mora biti nekaj salonu podobnega.« Zmajala je z glavo. »Lahko grem z vami. Neki moj prijatelj pride sem, da bo uredil zadevo s policijo, doktor Veber. Lahko ga spodaj počakava.« »Ne. Rada bi ostala tukaj.« »Saj ne morete ničesar storiti. Zakaj hočete ostati tu?« »Sama ne vem. On — ne bo več dolgo tu. In jaz sem bila večkrat — on ni bil srečen z menoj. Bila sem večkrat zdoma. Zdaj hočem ostati tu.« To je povedala mirno, brez sentimentalnosti. »On ne ve ničesar več o tem,« je rekel Ravic. »Saj ni to —.« »Dobro. Potem boste tu nekaj popili. To vam je potrebno.« Ravic ni počakal odgovora. Pozvonil je. Natakar je prišel presenetljivo naglo. »Prinesite dva velika konjaka.« »Sem?« »Seveda. Kam pa?« »Dobro, gospod.« Natakar je prinesel dva kozarca in steklenico Courvoisiera. Pogledal je v kot, kjer je postelja belo sijala iz mraka. »Naj napravim luč?« je vprašal. »Ne. Pač pa lahko pustite steklenico tukaj.« Natakar je postavil pladenj na mizo ter izginil, z drugim pogledom na posteljo, bežno, kolikor ma je bilo mogoče. Ravic je vzel steklenico in natočil dva kozarca. »Izpijte to. Dobro vam bo delo.« Pričakoval je, da se bo ženska branila in ji bo moral prigovarjati. Toda brez oklevanja je izpila kozarec. »Je v kovčkih, ki niso vaši, še kaj važnega?« »Ne.« »Tudi v malem kovčku ne?« »Nemara. Ne vem, kaj je imel v njem.« Ravic je vzel kovček, ga postavil na mizo ob oknu in ga odprl. Nekaj steklenic, nekaj perila, nekaj notesov; kaseta z vodnimi barvami, nekaj čopičev, knjiga; v stranskem predalu mapa iz jadrovine, zavita v svilen papir, dva zlatnika. Dvignil ju je proti luči. »Tukaj je sto dolarjev.« je rekel. »Vzemite to. Od tega lahko nekaj časa živite. Kovček postaviva k vašim. Saj je bil prav tako lahko vaš.« . »Hvala,« je rekla ženska. »Mogoče je, da se vam zdi vse to zdaj ogabno. Toda storjeno mora biti. Važno je za vas. Daje vam nekaj časa.« »Ne zdi se mi ogabno. Le da sama ne bi mogla storiti tega.« Ravic je natočil kozarca. »Izpijte še to.« Počasi je izpraznila kozarec. »Bolje?« je vprašal. Pogledala ga je. »Ne bolje, ne slabše. Cisto nič.« Nedoločno je sedela v somraku. Sem pa tja ji je švignil rdeči sijaj svetlobne reklame čez lice in roke. »Ničesar ne morem misliti,« je rekla, »dokler je on tu.< ■Ambulančna pomočnika sta odgrnila odejo in potisnila nosilnico k postelji. Nato sta dvignila truplo. Napravila sta to naglo in poslovno. Ravic je stal tik ženske za primer, da bi omedlela. Preden sta strežnika pokrila truplo, se je Ravic sklonil in vzel z nočne omarice leseno Madono. »Mislim, da je to vaše,« je rekel. »Je nočete obdržati?« »Ne.« Dal ji je kip, ni ga vzela. Odprl je mali kovček in ga spravil vanj. Ambulančna strežnika sta s prtom pokrila truplo. Nato sta dvignila nosilnico. Vrata so bila ozka in mostovž zunaj ni bil širok. Skušala sta priti skozi, a ni bilo mogoče. Nosilnica se je zadevala. »Odložiti ga morava,« je rekel starejši. »Okrog vogala ne prideva z njim.« Ozrl se je v Ravica. »Pojdiva,« je rekel Ravic ženski. »Spodaj počakava.« Zenska je zmajala z glavo.