CENA 2000 din - Leto XLII - št. 20 Kranj, torek, 14. marca 1989 (MMMMMGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO stran 3 Dr. Rino Simonetti Ne dam! To je bistvo stvari 8. STRAN Temeljna banka Gorenjske Začetek mladinskih iger Alpe Jadran na strani zanimivosti In na športni strani.! /O ljubljanska banka GORENJCinB FORMULfrTjj •ANKA HIHRANKA Politični pluralizem je prihodnost - Takšna je bila ugotovitev petkove okrogle mize v Kranju, ki jo je organiziralo gorenjsko študijsko središče politične šole CK ZKS, na njej pa so sodelovali tudi Ivan Oman, Barbara Goričar, Peter Bekeš, dr. Ivan Kristan in dr. Slavko Podmenik. Konkurenca enakopravnih programov in ljudi, brez privilegirane vioge tega ali onega, je edina šansa za izhod iz krize, saj je sedanji sistem svoje odigral in že ovira. Več na 2. strani. J. K., slika F. Perdan Mar v deželi Kranjski res straši Očitno se v Sloveniji res dogaja nekaj strašnega, sovražnega, če prisluhnemo odzivom v nekaterih delih Jugoslavije na oživljanje političnega pluralizma v Sloveniji in na ustanavljanje zvez in gibanj. Pluralizem, čeprav se rojeva pod dežnikom socialistične zveze, je proglašan za nezakonitega in ga je zato treba v kali zatreti, razbija Jugoslavijo, ruši socialistično ureditev in kliče na površje mračne sile preteklosti. V Sloveniji torej straši, strah nima samo velikih oči, strah bo za Jugoslavijo poguben. V odporu zoper pluralizem se ne skriva samo bojazen pred strankami in drugače mislečimi ljudmi, ampak predvsem različna gledanja na demokratizacijo političnega življenja in Zveze komunistov. Partija, ki naj bi jo po sodbi nasprotnikov pluralizma le nekoliko lepotno spremenili, v bistvu pa bi še naprej ostala vladajoča organizacija, ki ne (in ni sposobna ob taki organiziranosti in vsebini dela) trpi konkurence ljudi, programov in idej, je v nasprotju s slovenskimi razmišljanji glede pluralizma. Politični pluralizem, za katerega ta hip res ni važno, ali bo strankarski ali nestrankarski (posebno o slednjem imamo bore malo pojma in izkušenj), je po slovenskem prepričanju edina pot k obetavnejši in demokratičnejši prihodnosti. Sedanji sistem, ki je bil proHoi«- pel za spremembe in je dušil prodor novih generacij, danes ni sposoben več odgovarjati na izzive časa. Ne gre samo za sestop partije z oblasti. To je samo eden od pogojev za pluralnost mišljenja in organiziranja. Bistvo je sproščanje ustvarjalnih družbenih sil, predvsem novih, za katere nima nihče pravice določati, kako se bodo uveljavile. Njihov družben pomen pa imajo edino pravico določati ljudje, ki se v sistemu demokratičnih volitev opredeljujejo do ponujenih ljudi in programov. Slovencem, kljub oporekanju in grožnjam, pri snovanju pluralistične in tudi svobodno pluralistično organizirane družbe, ne bi smel zastati korak. V tem smislu kanimo še letos spremeniti statut SZDL in republiško ustavo. Oba dokumenta sta sedaj že določena ovira, nikakor pa nista osnova (po sodbi priznanih ustavnopravnih strokovnjakov) za kazensko preganjanje. Ustava dovoljuje svobodo združevanja, vendar to združevanje ne sme rušiti ustavnega sistema. Zato politični pluralizem ni nikakršen strah, nikakršno hudičevo seme, ki hodi po Sloveniji, ampak spoznanje, da lahko samo na ta način naredimo življenje prijetnejše in sodobnejše, seveda pa takšnega modela nikomur ne (in ne smemo) vsiljevati. J. Koš n jek Danes odločitev Bule, Drnovšek ali Stanič Kranj, 14. marca - Predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Jože Smole je sklical za danes dopoldne v Ljubljani sejo republiške kandidacijske konference, ki jo sestavlja 186 delegatov, od tega 136 iz občinskih, mestnih in obalnih konferenc in 50 delegatov iz republiških vodstev družbenopolitičnih organizacij. Republiška kandidacijska konferenca bo imela tokrat samo eno, vendar zelo pomembno nalogo. Med tremi kandidati bo morala izbrati dva, ki bosta šla v presojo Slovencem na neposrednih volitvah, ki bodo v nedeljo, 2. aprila. To bo prvič, da se bomo Slovenci na neposrednih volitvah izjavljali o kandidatih za člana predsedstva Jugoslavije iz Slovenije. Po glasovih, dobljenih na temeljnih kandidacijskih konferencah in na občinskih kandidacijskih konferencah, vodi Marko Bule pred Janezom Drnovškom in Gojkom Staničem. V Sloveniji tudi razmišljamo, da bi na teh volitvah 2. aprila ljudem zastavili še nekaj vprašanj, na katere bi ljudje odgovarjali, na primer, kaj mislijo o slovenski politiki in politikih, o naših stališčih do aktualnih jugoslovanskih problemov in podobno. Tako bi tudi najučinkoviteje sebi in drugim odgovorili, kaj misli Slovenija in kolikšno zaupanje uživajo naši politiki. Mnogi nam očitajo, da ga sploh ne, na ta način pa bi jim verjetno zaprli usta. J. Košnjek Zasedala "Ravnikarjeva" komisija Usklajevanje stališč Pretekli teden Batov za celoi Proti četverici —.....so se zopet sestali na svoji 12. seji člani skupine delegatov za celovito proučitev okoliščin in posledic sodnega procesa Kot doslej je tudi ta seja potekala po za novinarje odprto-za-Prtem sistemu. Posebej velja izpostaviti sklep, da bodo do 29. n^arca, ko bo naslednje zasedanje slovenske skupščine pripravili svoje stališče do drugega odstavka pete točke spornega vojaškega povelja, za vsebino katerega so izvedeli na pretekli seji skupščine SR Slovenije. Posebna "pripravljalna skupina" bo ystevši Albina Kanduča (glasnega razpravljalca iz vrst JLA na zadnjem skupščinskem zaseda- nju), predstavnika izvršnega sveta SRS in predstavnika republiškega sekretariata za ljudsko obrambo pripravila pojasnila na posamezne pripombe v zvezi s stališči in ugotovitvami skupine delegatov. Sicer je bila na odprtem delu sele osrednja točka razprave (ne)političnost samega procesa in vsebina oziroma veljavnost amandmajev, ki jih je na informacijo o dosedanjem delu skupine sprejel slovenski izvršni svet. V. B. Prvi občni zbor Slovenske kmečke zveze Javna tribuna o kmetijstvu Ljubljana, 10. marca - Ko je maja lani javna tribuna "Ali mora kmet res le ubogati?" nepričakovano prerasla v ustanovni zbor Slovenske kmečke zveze, se je marsikomu zdelo, da bo "prvi cvet" političnega pluralizma hitro ovenel ali da ga bo uradna politika zbrisala s "političnega zemljevida". Zgodilo se ni ne prvo in ne drugo - kmečka zveza obstaja in postaja vplivna in ugledna organizacija, ki (vsaj uradno) nima želje, da bi postala politična stranka. Zveza se je v manj kot v enem letu organizirala v približno sto podružnic po vsej Sloveniji in ima okrog dvajset tisoč članov, največ iz (severovzhodnega dela republike. Na Gorenjskem so poleg regijskega odbora, ki ga vodi Anton Dolenc, kmet iz Vrbenj, še tri podružnice - v Žireh, v Poljanski dolini in na območju kmetijske zadruge Naklo, na ustanovitev pa se pripravljajo tudi v Tržiču in še v nekaterih krajih. * Predsednik Slovenske kmečke zveze, kmet Ivan Oman iz Zmin-ca pri Skofji Loki, sklicuje prvi redni občni zbor zveze jutri, v sredo, ob devetih dopoldne v dvorani kina Union v Nazorjevi ulici v Ljubljani. To ne bo klasični zbor: poleg delegatov podružnic so vabljeni tudi vsi drugi, ki jim kmetijstvo in kmetovanje veliko pomenita. Občni zbor bo namreč tudi javna tribuna o kmetijstvu in položaju kmeta. C. Z. Izjemno slab položaj tekstilne industrije Izgube se kopičijo Ljubljana, 10. marca - Izgube v slovenski tekstilni industriji presegle 100 milijard dinarjev, od tega na Gorenjskem dobro tretjino. Izjemno slab položaj tekstilne industrije bodo omilili nekateri že sprejeti ukrepi, proučili pa naj bi tudi možnost ustanovitve tekstilnih konsignacij. Na Gorenjskem imata največje težave tržiški BPT, kjer je bila izguba pričakovana, znašala pa je 11,5 milijarde dinarjev, od tega 2,2 milijarde še nista pokriti, ter kranjski Teksti-lindus, kjer izguba znaša kar 26,2 milijarde dinarjev. Izmed tekstilcev pa je na seznamu izgubarjev še zapuško Sukno, so imeli lani 1,5 milijarde dinarjev izgube. Na Gorenjskem so torej izgube tekstilne industrije znašale 39,2 milijarde dinarjev, v slovenski tekstilni industriji pa so presegle 100 milijard dinarjev. V tekstilni industriji krepko za republiškim povprečjem zaostajajo osebni dohodki, ponekod so celo nižji od zajamčenega, do katerega so upravičeni tisti, ki poslujejo z izgubo. Izjemno slab položaj tekstilne industije bo letos izboljšala ukinitev oziroma zmanjšanje uvoznih dajatev, slovenski izvršni svet je obravnaval probleme tekstilne industrije in obljubil zaščitne ukrepe zanjo, proučili pa naj bi tudi možnost ustanovitve tekstilnih konsignacij, kar bi razrešilo probleme uvoza surovin. Več o problemih tekstilne industrije, pa tudi širših, lahko preberete v intervjuju z dr. Rinom Simonettijem, ki ga objavljamo na 3. strani. J M. V. Kranj - Da je zborovsko petje v kranjski občini množična ljubiteljska dejavnost, je pokazala tudi občinska pevska revija, ki je dva večera minuli konec tedna potekala v dvorani kranjske gimnazije. V dveh večerih se je zvrstilo petnajst pevskih skupin, ki jih je poslušala tudi strokovna komisija. Na sliki: mešani pevski zbor DPD Svoboda Stražišče se je tako kot ostale skupine predstavil s štirimi pesmimi, vodila pa ga je Breda Prašnikar. L. M.- Foto: Franc Perdan V petek priloga Pred izbiro poklica Kranj, 13. marca - V Gorenjskem glasu pripravljamo v sodelovanju s skupnostmi za zaposlovanje in nekaterimi delovnimi organizacijami prilogo Pred izbiro poklica. Namenjena je učencem zaključnih razredov osnovnih in srednjih šol, njihovim staršem in skrbnikom kot koristno vodilo pri razmišljanju in odločitvi o nadaljnjem šolanju in poklicni poti. V prilogi bomo objavili razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1989/90 v vseh gorenjskih občinah s posebno oceno razpisa ter koledar vpisnega postopka. Nekaj prostora bomo namenili še delovnim organizacijam: predstavitvi njihove dejavnosti, najbolj značilnih poklicev in kadrovskih štipendij, s katerimi želijo pridobiti bodoče sodelavce. Priloga bo izšla v petkovi številki Gorenjskega glasa. Dobili jo bodo vsi naročniki, nekaj več izvodov kot navadno pa bomo poslali tudi v kioske. IGOR GUZELT ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR lardaš je ušel iz kletke »Če bo šlo tako naprej, bo Madžarska čez pet let za nas nekaj podobnega, kot sta danes Italija in Avstrija. Stavit grem, da se bodo tudi v Budimpešti prej ko slej začeli srečevati s problemom jugoslovanskih azilantov.« Pisec pričujočih vrstic ni sprejel stave, ki mu jo je pred kratkim ponudil sobesednik, izkušen poslovni mož. Razlog je en sam: povedanemu je nemogoče oporekati, tudi zagrizen patriot se ob primerjavi dogajanj pri nas in v sosednji Madžarski že precej časa lahko samo žalostno kremži. Madžari so namreč prvi in hkrati najbolj brezkompromisno ubežali sredotežni sili Moskve. Nihče od nekdanjih pokornih satelitov Sovjetske zveze, strogega »padre familias« vzhodnega bloka in varuha realsocializma, ni hitreje in temeljiteje izrabil rahljanja vajeti, katerega povzročitelj je Gorbačovova perestrojka. Evropski duh in vera vase sta pri Madžarih očitno nedotaknjena prestala vse strahotne preizkušnje pred, med in povojnega obdobja, da bi si zdaj, ko je priložnost ugodna, dala duška. Brez cirkusa so upokojili staro garnituro kremeljskih ministrantov, postavili k vzvodom oblasti mlajše kadre, poteptali plesniva merila socialistične pra-vovernosti in spustili z vajeti ideje demokratičnega sveta, vključno poslovnost ter pravila igre, veljavna v modernih civilizacijskih družbah. Dokazov je ničkoliko, zadnji, ki bi moral še posebej dati misliti sklerotičnim tovarišem v Beogradu, pa je novica, da bo Budimpešta od 22. do 26. aprila gostitelj 35. kongresa Radikalne stranke Evrope. Kongres, kot je znano, naj bi bil v Zagrebu, toda zvezni kovači jugoslovanske usode so ga prepovedali, ker »italijanski skrajneži v naši državi nimajo kaj početi«. No, v Radikalni stranki najdemo dolgo vrsto uglednih mož, med drugim poslance Evropskega parlamenta iz več držav — članic ES, ki bodo morda ob naslednjem poskusu internacionalizacije jugoslovanske krize recipročno ugotovili, da se z beograjskimi ludisti nimajo kaj pogovarjati. A pustimo napovedi. Širokosrčnost pragmatičnega madžarskega vodstva utegne biti neizmerno dragoceno darilo sebi in ljudstvu, saj prinaša zavezništvo in naklonjenost sto in sto vplivnih ljudi Zahoda, ki bodo po letu 1992 odločali, kdo od zunanjih partnerjev zasluži v menjavi z združeno Evropo klavzulo največjih ugodnosti in kdo ne. Sploh v Budimpešti iščejo možnosti zase v heretičnostih, kakršna je tudi navezava diplomatskih stikov z Južno Korejo, novopečeno gospodarsko velesilo Daljnega vzhoda. Za razliko od Beograda so ugotovili, da je diplomacija stroka, ki naj bo vprežena v voz ekonomskih koristi. To pa pomeni, da barva oziroma dopadljivost režima v kooperantski deželi, ocenjevana skozi očala hišnih dušebrižnikov, ne more biti resen zadržek. Pri nas smo seveda ravno nasprotnega mnenja: trgovsko predstavništvo, ki so ga seulski poslovneži lani odprli v Ljubljani, in podobno predstavništvo slovenske gospodarske zbornice v Seulu je baje super koncesija jugoslovanskim podjetnikom; Madžari so mrtvo hladno prenesli politični prelom s Severno Korejo, katere prijateljstvo se je materializiralo predvsem v posredovanju misli Kim II Sunga, mi bi skoraj kapitulirali pred izbruhi ogorčenja in protestnimi juriši severnokorejskega ambasadorja na določene naslove v Beogradu in Ljubljani. Jugoslovanski veleposlanik v Pjongjangu sije celo privoščil samoiniciativno zagotovilo, da njegova država ne bo nikoli priznala Južne Koreje, čeravno je takšen sklep pristojno sprejeti edinole predsedstvo SFRJ. Veleposlanik je torej zagreši nedopustno prekoračenje svojih pooblastil in bi moral leteti s položaja, kot je dolg in širok. Vendar ni letel: Jugoslavija je pač Jugoslavija, v njej je zunanja politika še naprej nedotakljiva sveta krava, ki jo usmerjajo pretežno volon-taristi. (Profesionalni diplomat Budimir Lončar je v tem pogledu pravcata pomota, kajti po Koči Popoviću so na mestu zveznega sekretarja za zunanje zadeve vedrili izključno politično zaslužni amaterji). Predpotopne načelnosti, zakoličene v davnih šestdesetih letih, se drži kot pijanec plota. Da ne pretiravamo, dokazuje tudi že velikokrat kritizirana »nepomirljivost« do Izraela, ki ga, gledano skozi optiko uradne Jugoslavije, sploh ni. Madžari so kajpak presodili, da Izrael je, in nočejo več plačevati davka institucionalizirani neumnosti. Menjava veselo narašča in je v posmeh udom, telesom in organom (ne pa občanom) SFRJ, ki neomajno vztrajajo pri bojkotu slehernih stikov, proglašenem ob šestdnevni vojni med Egiptom in Izraelom, junija 1967. ' . .„ , ,. „. , " Nesramno psovanje? Ne ri rekli. Madžarska politična učinkovitost in jugoslovanska jalovost se odražata na tisoč načinov. Eden od njih, verjeli ali ne, so dirke formule 1. Veliki mag tega donosnega biznisa, Bernie Eccleston, je pred leti sklenil »razširiti poslovanje« na socialistični vzhod, kjer je zavohal »kapital« v obliki nekaj deset milijonov nepotešenih občudovalcev hitrih bolidov. Vprašal je Moskvo, če bi bila voljna zgraditi lastno dirkalno stezo. A tam je še vladal čemerni Brežnjev, ki se nad predlogom ni navdušil. In je Eccleston pobaral ustrezne kroge v Jugoslaviji. Ustrezni krogi so dejali, da bodo zadevo proučili. Žal jim ni uspelo, kajti zares ustrezne dejavnike je prav tedaj napadla olimpijska mrzlica, najavljal pa se je tudi bacil univerziade. Epilog zgodbe ste najbrž uganili: rezultira v dirkališču formule 1 blizu Budimpešte, ki je stalo okoli 9 milijonov dolarjev ali najmanj petnajstkrat manj kakor sarajevski spektakel. Je trajen objekt, pravzaprav donosna firma, ki storitve prodaja čez celo leto in ne le tri dni v avgustu, ko je na sporedu Velika nagrada Madžarske. Stroški so že pokriti, od lanske pomladi uprava prešteva dobiček, ustvarjen z reklamami, z najemninami za testne vožnje, s TV prenosi, z vstopnino... Madžari ne delajo poslov stoletja, temveč samo vlečejo dobre poteze. Pri nas dobrih potez ne vlečemo, temveč samo strmimo ob početju oslov stoletja. Politični pluralizem v Sloveniji: da : GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk CGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Go. nnjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leup Idina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije TOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in a. ištva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Žlebir (socialna politika), Dušai Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kui. značena kot zastarela?"_ "Tudi v Sloveniji smo 15 let gojili filozo-11 jo prestrukturiranja s prehodom iz panoge v panoge, ki imajo zaradi vgrajenega znanja, tehnologije in kapitala visoke profitne stopnje. To je lahko veljalo za obdobje od 1960 do 1970, novejša spoznanja pa kažejo, °ja je treba imenitno, evropsko in svetovno, ^elati karkoli. Prav tekstilna industrija je to pokazala, najučinkovitejše predilstvo in tkalstvo so razvili v Zahodni Nemčiji, Fran-ClJi. Angliji, Italiji, v dežele v razvoju se je selii0 le konfekcioniranje. Te dežele so naj-^ečji izvozniki tekstila in največji uvozniki konfekcije." "Kako komentirate ravnanje naše države pri uvozu tekstilnih surovin?" "Ta tandem država - tekstilna industrija je deloval, dokler je za silo delovala tudi država, danes pa so interesi povsem razbiti in nimamo avtoritativne države, ki bi zasnovane posle znala pripeljati do kraja. To se ne dogaja le v tekstilni industriji, tudi v gradbeništvu, naftni industriji itd. Mednarodne posle zasnujejo, nikogar pa ni, ki bi bedel nad izvedbo in jih konsistentno spremljal. Poleg tega pa danes tekstilna industrija ne zmore več enkratnih, velikih dobav, ne glede na to, kdo jih sugerira oziroma inicira. Potrebuje nabave na kratke roke, v majhnih količinah, delo brez velikih zalog, potrebuje konsignacijo. Ne vidim na primer no-gbene zavore, da ob dobro vodeni gospodarski politiki ne bi naš veliki dolžnik Sovjetska zveza odprla v Subotici konsignacije zato, da bi počrpali suficite." "To bi bila rešitev, država pa bi izstopila iz neposrednih poslov?" "Seveda. Tekstilindus bi lahko v Suboti-co poslal dva kamiona, zdaj pa mora kupiti pol ladje, kar ga spravlja pod vodo." "Kako komentirate naš uvoz tekstilnih izdelkov?"_ "Nekaj uvoza potrebujemo, tako v sami tekstilni industriji kot v široki potrošnji. Saj ni problem v tem, da vsako leto sprogra-mirajo, kolikšen odstotek domače proizvodnje bo predstavljal uvoz, uvožene količine so previsoke. Tako je na primer letos predviden uvoz v višini 36 odstotkov domače proizvodnje-bombažnega tekstila, ki pa popolnoma pokriva domače potrebe. Me prav zanima, kako bi reagirala naša avtomobilska industrija, če bi uvozili 36 odstotkov domače proizvodnje avtomobilov, ki pa ne pokriva potreb domačega trga. Poleg teh rednih uvoznih poslov pa se često dogaja, da zasnujejo kooperacijske in kompenzacijske posle z državami, ki težko plačajo z drugim kot s tekstilom in dogaja se, da izvažamo oppemo, uvažamo pa tekstil. Tekstilci seveda ne morejo zahtevati popolne zaščite, popolno zaprtost, tega ni nikjer, tudi koristno ne bi bilo. Toda, nad uvozom ni nobene prave kontrole, na tem nimamo več ingerenc, včasih smo ga vsako leto sprogramirali skupaj s sekretariatom za zunanjo trgovino in zavodom za plan, sam sem to delal v Beogradu osem let. Zdaj pa je sodelovanje med gospodarstvom in državno upravo bistveno slabše, zdaj v sekretariatu to narede sami." "Ker ima svoje interese?" "Interese lobijev, velikih hiš, ki se tam pojavijo in zasnujejo posel na visoki ravni -če boš izvozil sto železniških vagonov, boš uvozil tekstil..." "Na to pa je težko vplivati?" "Tako je." 2* dodelanimi posli se seli tudi k nam?' "Seveda." "Zvezna vlada je naposled, po svojem odstopu, znižala uvozne dajatve, ki ste jih tako ostro kritizirali?''_ "To je dober ukrep, predvsem takse na plačilo so bile izredno visoke, 12 odstotne za blago in 17 odstotne za storitve, januarja so bile znižane, zdaj pa so popolnoma odpravljene, znižane pa so tudi ostale takse. Poleg tega pa bodo imele olajšave izvozniki, ki bodo izvozili 30 odstotkov več, kot so uvozili. Za tekstilno industrijo je ta olajšava problematična, ker uvažajo predvsem predilnice, ki pa ne bodo mogle dokazovati, da so izvozile 30 odstotkov več. Vendar pa mislim, da je vlada v odhodu naredila svoje." "Zaradi slabe vesti?" "Ni pomembno, kdaj se kaj dobrega zgodi in kdo to naredi, sprejeti je treba z zadovoljstvom in optimizmom." "Ali z optimizmom pričakujete novo viado Anteja Markoviča?" "Mandatarja poznam, imel sem srečo delati z njim v Gospodarski zbornici Jugoslavije, ko je bil predsednik koordinacijskega odbora za ekonomske odnose s tujino in tedaj generalni direktor Rade Končarja. Mislim, da je celovita osebnost, sposoben ogranizator, če bo imel dobro ekipo, bodo stvari lahko krenile na bolje. Kolikor poznam seznam, lahko rečem, da so na njem dobri fantje, vlada narodne rešitve pa to še ne bo, tudi boljše ljudi imamo." "Kako ocenjujete napoved o generalnem štrajku v tekstilni industriji, je možen?" "Več elementov splošnega nezadovoljstva ima kot pa stvarnih osnov, ki bi jih upravičeno postavili pred družbeno skupnost. Sodim, da je tekstilna industrija preko legalnih organov, predvsem gospodarskih zbornic in združenj, prezentirala probleme in da je generalni štrajk popolnoma odveč. Kaj pa naj zahtevamo več kot to, da je slovenski izvršni svet včeraj razpravljal o problemih tekstilne industrije in sklenil, da bo pomagal, da je zvezni izvršni svet drastično znižal uvozne dajatve, znižal obresti pri nabavah preko Matresa. Na vrsti bi bile res še druge olajšave, ki zadevajo republiške in občinske dajatve, vendar občega nezadovoljstva je v Jugoslaviji preveč in generalni štrajki ne razrešujejo problemov. Vsi, ki pozivajo tako na štrajke kot na politična opredeljevanja, bi morali več storiti za svoj poslovni ugled. Med organizatorji raznih shodov so podjetja, ki niso doživela še nobene poslovne promocije in tudi niti približno niso v vrhu poslovnih uspehov svojih panog, vključno z Rade Dakičem. Saj nimam nič proti politiki, toda sodim, da naj se podjetja ukvarjajo s produkcijo in s tem prispevajo k blagostanju, javno življenje pa naj bo stvar prostega časa, družbenih in družabnih dejavnosti." "Kaj pravite o trgovinski vojni med Srbijo in Slovenijo?" "Temelji predvsem na iracionalnih, etičnih in moralnih principih in lahko zelo prizadene odnose. Ce temelje na obojestranskih gospodarskih interesih, potem bo ta napetost vzvalovila in počasi prenehala, posli, ki temelje predvsem na bratstvu in enotnosti pa tako ali tako nimajo dolgega veka, če ni materialnega interesa prenehajo tudi brez političnega spora. Res pa je, da imajo družbe različne predstave o svojih interesih, na čim nižji ravni razvoja so, tembolj neposredno jih tolmačijo." "Slovenci navkljub vsem očitkom še nismo izgubili slovesa pridnih ljudi, kako naj vendar dopovemo vsej Jugoslaviji, da bomo vsi skupaj bolje živeli, če bomo več delali?" "Tako preprosto to ni. Mislim, da se razmere od slovitega Cankarjevega govora do danes niso spremenile, dva svetova imamo, na eni strani svet, ki je bil vzgojen v sloganu 'moli in delaj', na drugi strani pa svet, ki pričakuje, da nekako že bo. Jugoslavijo bolj kot ideološka navzkrižja razdvaja problem delitve družbenega proizvoda, polovica misli, da bi lahko živela od svojega dela, drugi del pa je permanentno mobiliziran za vsestransko preporazdeljevanje družbenega proizvoda, vse kar se dogaja v miselnem in političnem svetu je le duhovna nadstavba te materialne osnove. Tu se mi zdi, da nas Slovencev bolj manjka kot pa v pojavnih oblikah abstraktne politike. Naša stvar je, da poudarjamo protestantske vrline in da smo bolj kategorični pri delitvi družbenega proizvoda. Ne dam, to je bistvo stvari. Toliko dam, to ne dam, do tu." "Takšna naj bi bila torej naša pokončnost?^_ "Suverenost se izraža v razpolaganju s presežno vrednostjo, pri tem moramo biti odločni, ne pa odpirati vse polno nepreglednih bojišč." M. Volčjak Čiščenje bilanc Težko je komentirat] izgube, saj so vzroki vsebinski in tehnični, na primeru tržiškega Peka jih je moč prav zanimivo pojasniti. Izgube gorenjskega gospodarstva so lani znašale 163,7 milijarde dinarjev, od tega je po oddaji zaključnih računov nepokrite ostalo 12,3 milijarde dinarjev (10 milijard v kranjski Telematiki, 2,2 milijarde v tržiškem BPT in 142 milijonov v jeseniškem Elimu). Največji gorenjski izgubar ostaja Telematika z 61 milijardami dinarjev izgube, sledi Tekstilindus s 26 milijardami, Železarna s 24,5 milijarde (izguba je večja, kot so napovedovali ob devetmesečju), Peko s 13,8 milijarde, BPT z 11,5 milijarde, Planika s 6,9 milijarde, Sava s 6,89 milijarde, Kibernetika s 5 milijardami, Veriga z 2,5 milijarde, Sukno s 1,5 milijarde, na seznamu pa je še nekaj manjših izgubarjev. Na osnovi doslej znanih podatkov (primerjav s Slovenijo še ni) je moč potegniti ugotovitev, da izgube na Gorenjskem naraščajo bistveno hitreje kot celotni prihodek in dohodek gorenjskega gospodarstva. Na seznamu je moč najti tudi nekaj delovnih organizacij, ki kot celota niso v izgubi, rdeče številke pa ima eden, dva... tozda, kar si seveda lahko tolmačimo (morda pa tudi ne) kot staro prakso izogibanja plačilu prispevkov in davkov. Še težje je podatke s seznama izgubarjev vzeti za čisto zlato, če vemo, da obračunski sistem omogoča izkoriščanje ugodnosti, drugače povedano, skrivanje izgube in prenašanje bremena slabega poslovnega rezultata na prihodnja leta. Zelo zanimivo pa je moč izgubo pokomentirati na primeru tržiškega Peka, ki se je presenetljivo znašel na seznamu izgubarjev, saj je to vendar dobra tovarna, kjer delajo dobre čevlje, kijih pridno izvažajo, več kot polovico jih prodajo na tuje, celo v daljno Ameriko. Poleg neustrezne ekonomske politike, ki je stopnjevala obremenitev gospodarstva, lanskih anomalij pri ceni denarja ter slabše prodaje doma (padec življenjske ravni in mila zima brez snega), torej vsebinskih razlogov izgube, je direktor Peka Franc Grašič navedel tudi tehnični razlog: čiščenje bilance. V pripravah na ravnanje po novi finančni zakonodaji v Peku niso izkoristili ugodnosti, ki jo še ponuja obračunski sistem, temveč so že počistili bilanco, nabralo pa se jim je kar za 25 milijard dinarjev izgube, od tega 18 milijard dinarjev v matični tovarni v Tržiču. Človek se vpraša, kolikšna je šele drugod, v tovarnah, ki delajo slabše. M. Volčjak iz cospoparskeca sveta Inflacija se še naprej redi Februarja so se maloprodajne cene povečale za 21,7 odsotka, v primerjavi z lanskim februarjem pa za 346 odstotkov. Inflacija se torej še naprej pridno redi, ukrepi lanske ekonomske politike ji ne morejo do živega. Ekonomisti so sicer ocenjevali, da je do uravno-vešenja tokov sicer prišlo lansko jesen, toda zaradi socialnih problemov so bila tako imenova sidra malce dvignjena in inflacija ubira staro pot in postaja skoraj 1 odstotna na dan. Zanimiv je preračun inflacije v lanskih zadnjih treh mesecih na celo leto, saj pokaže, da bila 552 odstotna, če bi bila vse leto takšna kot zadnje mesece. Zdaj pa je še nekoliko večja. GAST tokrat brez nas V Celovcu so minulo soboto odprli 21. mednarodni strokovni sejem gastronomije, turizma in prehrambene industrije ter industrijskih napitkov GAST 89, po dolgem času brez jugoslovanske udeležbe. Sejemski prostor je razprodan, torej se ni moč izgovarjati, da zanj zanimanja ni. V slovenski gospodarski zbornici so menda naredili anketo med podjetji in ugotovili, da zanimanja ni. To je seveda ena plat medalje, druga pa je denarna. Če bi podjetja dobila šilinge, ki se za pospeševanje propagande v tujini zbirajo pri sejemsko kompenzacijskih poslih pri zbornici, bi bil interes nedvomno večji. Sejem, ki je pred našim pragom, smo torej izpustili, seveda tudi posle, ki bi jih tam lahko sklenili. Sicer pa, bomo videli, kaj bo letos prinesla turistična sezona nam in kaj Korošcem, že dolgo je namreč jasno, da znajo veliko bolje streči turizmu. iz delov mih kolektivov Iskra PNT Blejska Dobrava Spet so brez dela Blejska Dobrava, 10. marca - Iranski posel, vreden 4,5 milijonov dolarjev, je zaključen, 112 zaposlenih v Iskrini tovarni na Blejski Dobravi je ponovno brez dela, saj nadomestnih programov ni. Veselje nad opravljenim delom torej zanje pomeni žalost. Pred letom dni smo veliko pisali, kako so v Iskri PNT Blejska Dobrava, ki sodi h kranjski Telematiki, ostali brez dela, ker so telefonske centrale Crossbar povsem zastarele in jih ne morejo več prodajati. Agonijo pa je za leto dni podaljšal iranski posel, podpisana je bila pogodba z iranskim kupcem za dobavo 605 kosov serijskih telefonskih central v crossbar tehniki, vreden 4,5 milijonov dolarjev. Tako velikega posla Iskrina tovarna na Blejski Dobravi v vsej svoji zgodovini ni imela. Kakšna ironija! Zaposleni, ki jih je že pred letom grozila odpustitev, so seveda pridno delali, tudi ob prostih dnevih, če je bilo potrebno, in iransko naročilo je bilo pravočasno in kvalitetno izpolnjeno. Na Blejski Dobravi pohvala velja za delavce v proizvodnji, tehnični kontroli in odpremi, pa tudi za delavce iz nabave, tovarne Mehanskih konstrukcij in tovarne Elementov iz Kranja. Veselje nad opravljenim delom pa se v Iskrini tovarni na Blejski Dobravi spreminja v žalost, kajti spet so brez dela, nadomestnih programov' pa ni. Iranski posel je agonijo le podaljšal, le tako so se lani lahko izognili likvidaciji in prodaji poslovne stavbe. Odgovor, zakaj je prav tovarna na Blejski Dobravi v okviru Telemati-ke najbolj na udaru, je skrit v dejstvu, da so jo po eni strani ustanovili zaradi zaposlitve jeseniških žensk, po drugi pa zaradi povečanja zmogljivosti pri montaži relejev. Kasneje je Telematika začela na Blejsko Dobravo seliti izdelavo tehnično zastarelih izdelkov, kakršne so denimo telefonske centrale Crossbar. Zdaj pa tržno zanimivih izdelkov, ki bi jih selili, ni več dosti. V zadnjem letu so na Blejski Dobravi imeli čas za strokovne analize, ki so pokazale, da imajo prihodnost le kot mala, prilagodljiva in poslovno zaokrožena celota, kar seveda zahteva temeljito prenovo, ki seveda sovpada z reorganizacijo Telematike. Stvari še niso dorečene, saj je zaradi omejenih možnosti Telematike, start težak, toda na Blejski Dobravi pravijo, da ne nemogoč. M. V. /ureja MARIJA VOL€)AK Spuščanje barčic v Kamni gorici - V tem kraju so že nekdaj kovači na Gregorjevo spustili cokle s prižganim predivom po vodi. Tako so simbolično odvrgli luč, ki jim zaradi daljšega dne ni bila več potrebna ob odhodu na delo. Ta šega se je med prebivalci ohranila še danes, le da sedaj spuščajo po vodi hišice z lučkami, barčice jim pravijo. Minulo soboto zvečer so v Kamni gorici našteli blizu 60 barčic, razveselil pa jih je tudi obisk ljudi iz drugih gorenjskih krajev.(S) - Foto: S. Saje Prireditev za žene Jesenice - V gledališču Tone Čufar na Jesenicah so prejšnjo soboto kmečkim ženam-kooperantkam Gozdnega gospodarstva Bled uprizorili komedijo Moliera Namišljeni rogonosec. Prireditev je bila darilo kmečkim ženam za dan žena. Zabavne komedije se je udeležilo prek 350 kmečkih žena in deklet kooperantk Gozdnega gospodarstva Bled, ki so z živahnim aplavzom potrdile odlično uprizoritev, (cr) Zavzeti gasilci Gozd Martuljek - Gasilci v tem kraju se lahko pohvalijo. Lani so proslavili polstoletni jubilej in ob tej priložnosti razvili prapor ter dogradili gasilski dom. Društvo sedaj vodi Miro Pavlovič, članom pa pri delu pomagajo tudi krajani. Letos načrtujejo še nekatera dela pri gasilskem domu, uredili bodo tudi orodišče v Srednjem vrhu, zgradili požarni bazen v Spodnjih Rutah in skrbeli za vključevanje mladih v gasilske vrste. Na nedavnem občnem zboru so podelili tudi priznanja. Za 50 let dela so priznanje podelili Stanku Koširju, za 40 let Marjanu Pretnarju in Alojzu Robiču, za 20 let Iztoku Robiču in Štefanu Podgorelcu in za 10 let Janezu Hlebanji. Podelili pa so tudi tri društvena priznanja in sicer Stanku Koširju, krajevni skupnosti Kranjska gora in delovni organizaciji Petrol-Hotel Špik Gozd Martuljek, (rj) Obletnica mesta Jesenice Jesenice - Pri občinski konferenci socialistične zveze tudi letos pripravljajo in usklajujejo prireditve v jeseniški občini. Letos bo osrednja slovesnost v počastitev obletnice mesta Jesenice. Jubilej bodo proslavili različno, osrednja svečanost pa bo ob občinskem prazniku - 1. avgustu. Sicer pa bodo letos v občini še nekatere druge prireditve. Tako bo aprila 16. mednarodni festival amaterskega filma in Tek treh dežel. Maja bo pohod na Stol, junija pa pohod na Golico. Avgusta bodo na Dovjem odkrili spomenik Jakobu Aljažu. Septembra bo pohod na tromejo in pohod Po poteh kurirjev v Mojstrani. Decembra pa bo spet v Kranjski gori smučarska prireditev alpskih smučarjev Pokal Vitranc. Letos pa tudi pihalni orkester jeseniških železarjev slavi 115-letnico. Slavnostni koncert načrtujejo že v prvi polovici tega leta. (rj) Kompas sprejema rezervacije Kranj - V Kompasovi poslovalnici v Kranju že sprejemajo prijavnice za 19. Kompasovo srečanje za prvomajske praznike. Čeprav še ni točnega programa in cen za to srečanje, se stalni gostje oziroma udeleženci teh srečanj že oglašajo in prijavljajo. Letošnje srečanje bo v hotelih v Novem Vinodolskem, kjer, mimo grede povedano, gostje še niso bili nikdar razočarani. V hotelu je namreč tudi ogrevana morska voda, postrežba pa prav tako solidna, (ip) Radi bi bife Bohinjska Bistrica - Od Silvestrovega pa do 5. februarja letos je bil v Bohinjski Bistrici odprt bife pri železniškem počitniškem domu blizu Bohinjskega predora. Obiskovali so ga gostje v domu, pa tudi domačini, saj v novem naselju južnega dela Bistrice ni nobenega gostinskega objekta. Domačini so zato izrazili željo, da bi bife spet odprli. Prostore pa bi rada vzela v najem Majda Sodja, ki je bila tu pozimi že natakarica, (bb) Spominjamo se Obletnici fotografa Puharja Kranj, 10. marca - Medtem ko svet praznuje 150-letnico izuma fotografije, se pri nas spominjamo tudi 175-letnice rojstva in 125- letnice smrti Janeza Puharja. Znameniti Kranjčan se je proslavil z odkritjem možnosti fotografiranja na steklene plošče. Poskus, da bi brez ročnega risanja napravil trajno sliko, je prvi uspešno opravil Francoz Niepce. Njegov postopek je izpopolnil rojak Daguere, od katerega je francoska vlada odkupila izum, Francoska akademija pa ga je leta 1839 tudi opisala. Komaj tri leta zatem, ko je Daguere objavil svoj izum fotografiranja na posrebrene kovinske plošče, je že naš rojak Puhar izumil fotografiranje na steklene plošče. Njegov način dela je bil popolnoma različen od dotedanjih znanih postopkov, slike pa se je dalo kopirati in razmnoževati. Pa se spomnimo z nekaj podatki, kdo je bil Janez Puhar! Rodil se je leta 1814 v Kranju. Hiši v nekdanji Konjski ulici (na vogalu Reginčeve - pred vojno Puharjeve - in Tomšičeve ulice) so po domače rekli pri Štanglju. Puhar je bil leta 1938 posvečen v duhovnika. Služboval je v mnogih župnijah, med drugim tudi na Gorenjskem. Poleg svojega poklica je imel veliko zanimanja za tuje jezike, glasbo, astronomijo, kemijo in fotografijo. Za izum na področju fotografije mu je Francoska akademija 17. junija 1852. leta podelila posebno diplomo in ga imenovala za izumitelja fotografije na steklo. Za svoja dela je dobil tudi posebno medaljo na veliki razstavi v Londonu. Priznani izumitelj je umrl v Kranju, ko mu je bilo šele 50 let. Ob obletnici izuma fotografije in obletnicah rojstva ter smrti Janeza Puharja organizira Občestvo izobražencev v Kranju predavanje s pogovorom o znameniti osebnosti. Prireditev bo v torek, 14. marca 1989, ob 19. uri in 30 minut v kranjskem župnišču, Tavčarjeva 39. _ A. Žibert ureja ANDREJ ŽALAR Pred praznikom krajevne skupnosti Vodovodni stolp Ni nam vseeno, kako bo jutri Kranj, 13. marca - Še pred nekaj leti je bila krajevna skupnost Vodovodni stolp z okrog sedem tisoč petsto prebivalci ne le med največjimi, ampak tudi med najmlajšimi (po starosti prebivalcev) mestnimi krajevnimi skupnostmi v Kranju. Še vedno spada med večje krajevne skupnosti, kar pa zadeva starost, se je nekako postarala, čeprav je najmanj deset odstotkov prebivalcev takšnih, ki se uvrščajo med mlade. Prihodnji teden se bodo v tej krajevni skupnosti začele prireditve v počastitev krajevnega praznika. Osrednja prireditev pa bo 24. marca, dan predtem pa pripravljajo okroglo mizo, na katero so povabili podpredsednika republiške konference socialistične zveze Viktorja Žaklja. >mt® Eden od znakov sta-ranja, vendar tokrat ,o t ne v pravem pomenu besede, kot ugotavlja predsednik sveta krajevne skupnosti Ivan Jelen, se kaže tudi v pripravljenosti ljudi za dogovarjanje in uresničevanje dogovorov in v delu samih organov sveta in organizacij nasploh. »Svet krajevne skupnosti pri nas dobro dela, za kar imajo v glavnem zasluge komisije in drugi organi. Odkar smo se tesneje povezali s hišnimi sveti in njihovimi predsedniki, se veliko laže dogovarjamo za uresničevanje komunal- Ivan Jelen Letos bo končno prišla na vrsto tudi ureditev Ulice XXXI. divizije... nih, socialnih vprašanj, glede urejenosti, reda, preskrbe in podobno. Končno se nam je na primer uspelo dogovoriti, da uredimo del Ulice XXXI. divizije, kjer se stanovalci kar precej časa niso mogli sporazumeti. Opažamo tudi vedno večjo skrb med prebivalci za urejenost in čisto okolico v krajevni skupnosti nasploh; pa ne le v naselju stanovanjskih blokov, pač pa tudi v soseski Rupa. Zelo dobro dela tudi potrošniški svet, ki pa je skupaj s celotnim vodstvom, vsaj kar trenutno zadeva trgovino Oskrba, ne močen, saj Živila, kot kaže, v tem srednjeročnem obdobju ne načrtujejo pri tej trgovini kakšnih večjih posegov...« Največ so minulo leto v krajevni skupnosti delali na urejanju cestišč, poti in zelenic. Zadnje čase posameznike moti, ker odstranjujejo stara drevesa v posameznih delih krajevne skupnosti. Razlog, pravijo, je, ker so bila zasajena ali preblizu objektov ali pa na krajih, kjer zdaj s koreninami povzročajo okvare na komunalnih napravah. Vendar pa sedanje odstranjevanje dreves ne pomeni, da jih bodo zamenjali z asfaltom. S parkovno službo KŽK bodo poskrbeli, da zelenice ne bodo okrnjene. »Sicer pa se v glavnem razburjajo le posamezniki, večina prebivalcev pa se strinja s temi deli in tudi sicer ljudje v krajevni skupnosti že nekaj časa dobro sodelujejo pri različnih akcijah,« pravi tajnik krajevne skupnosti Konrad Pavli. »Na Rupi so na primer krajani sodelovali pri polaganju cevi v vzhodnem delu naselja za meteorne vode in prispevali tudi za pripravo ceste za asfaltiranje. Podobno so krajani sodelovali pri asfaltiranju dela Partizanske ceste, pa pri gradnji novih parkirnih prostorov na območju celotne krajevne skupnosti in pri obnavljanju otro- Konrad Pavli ških igrišč... Živahna je v krajevni skupnosti kulturna dejavnost, skrb za reševanje socialnih problemov, za požarno in prometno varnost. Kar zadeva slednjo, je še največji problem parkiranje pri H 8 in nemogoč promet po Nazorjevi ulici...« Čeprav nasploh še vedno ni rešeno financiranje krajevnih skupnosti, pa ne le v občini, marveč kar v Sloveniji, pa se vseeno zadnje čase tudi položaj na tem področju izboljšuje. Denarja, ki ga v krajevnih skupnostih dobijo po določenih kriterijih največkrat res ni dovolj, vendar pa so se v Vodovodnem stolpu uspeli za nekatere naloge dogovoriti na podlagi sklenitve sporazumov. Predsednica krajevne konference Socialistične zveze Jo-landa Polanec pa ocenjuje, da delegacija za zbor krajevnih skupnosti dobro dela, svojevrstna mlačnost pa se kaže v ostalem delu delegatskega sistema in sicer za področje samoupravnih interesnih skupnosti. »Zal se po lanskem težavnem letu ni uresničilo upanje, da bo letos boljše. Politični dogodki v zadnjem času se močno odražajo tudi v naši krajevni skupnosti, čeprav smo lani tako v socialistični zvezi kot tudi v večini organizacij naše načrte uresničili, nas v sedanjem trenutku čakajo pomembne naloge. Smo pred prenovo socialistične zveze. Mislim, da nam v prizadevanjih, ko nam ni vseeno, kako bo jutri, kaže predvsem razmišljati o težavah, problemih, ki jih imamo vsi skupaj in posamezniki. S takšnim posluhom se bomo morali lotiti priprav na volitve. Prepričana sem, da so v naši krajevni skupnosti ljudje, ki so sposobni in bi bili tudi pripravljeni sodelovati, vendar jih doslej nismo videli ali pa znali vključiti. In nenazadnje so tukaj mladi, ki so v različnih dejavnostih v krajevni skupnosti sicer aktivni, v svoji organizaciji pa jih ni. Ocena enega od razpravijalcev na kandidacijski konferenci, da se mladinska organizacija začne in konča pri plačanih funkcionarjih, nas po svoje zavezuje vse skupaj in nam za takšno oceno oziroma mnenje tudi ne more biti vseeno...« A. Žalar Jolanda Polanec Preskrba v Podkorenu Stavba in trgovina v njej problem Podkoren, marca - Odkar je Živila Kranj pred približno letom dni v starem objektu, last KŽK Kranj, v Podkorenu, ki je pod spomeniškim varstvom, prejšnjo klasično trgovino preuredila v samopostrežno, so Podkorenčani malce bolj zadovoljni. Še vedno pa niso pomirjeni, saj tako trgovina kot objekt nasploh še vedno prej kazita kot turistično lepšata kraj... Domačini in v vaškem odboru Podkoren v krajevni skupnosti Kranjska gora pravijo, da je že vse lepo in prav, da je objekt spomeniško zaščiten, samo, takšen kot je, zvezan, da se drži skupaj, ni v posmeh le kraju. Želijo si drugačno, boljšo trgovino, na drugem mestu. Pa se jim že leto dni zapleta na občini, čeprav so imeli celo že interesenta oziroma investitorja. stavbe. Sicer pa se Podkorenčani bolj zavzemajo za novo trgovino kot za ureditev sedanje...« »Odkar je ta trgovina preurejena v samopostrežno, je sicer malo bolje, vendar še vedno pogrešamo različne izdelke, po katere moramo zdaj največkrat kar na Jesenice. Če bi imeli dovolj veliko in urejeno trgovino, bi v njej lahko dobili kakšno varovalko, lepilo, drobno galanterijsko blago in podobno. Tako pa moramo po vse to drugam,« je med nedavnim obiskom v Podkorenu povedala Slava Ve-ber iz Podkorena. »Dve sva zaposleni v trgovini,« pravi poslovodkinja Pavla Lepoša. »Jaz sem v tej trgovini že 11. leto, moja namestnica pa je Jožica Radovanovič. čeprav je trgovina namenjena v glavnem domačinom, se pogosto, ko jo odkrijejo, oglasijo tudi tujci. No, letos, ko je sezona zaradi pomanjkanja snega bolj slaba, jih ni toliko. Vendar pa se vsi po vrsti čudijo, kako je trgovina lahko v takšni stavbi. Vsaj hodnik da bi bil urejen in pročelje Morda je še največ vreden grb; stavba in trgovina v njej pa sta vse prej kot ugledni... To so potem potrdili tudi predstavniki vaškega odbora v Podkorenu. Pravijo, da bi na drugi lokaciji, pri križišču za mejni prehod, lahko bila trgovina z gostinskim lokalom, frizerjo in mesnico. Takšno zamisel je želel uresničiti zasebnik, pa se je potem vse skupaj (menda) ustavilo pri komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja oziroma komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo na Jesenicah... A. Žalar V soboto na Lancovem Novinarski večer Kranj, 13. marca - Skoraj natačno leto dni se je obrnilo, ko smo imeli, nekateri se morda še spomnite, v Cerkljah v kranjski občini, po dolgih letih spet prvi Novinarski večer. Takrat, 11. marca lani, v Cerkljah smo tudi obljubili, da to ni zadnja takšna prireditev. In tudi ni bila, saj smo potem 20. novembra lani imeli drugo takšno prireditev v Gorenji vasi v škofjeloški občini. Obakrat je bilo veselo in zabavno, saj smo peli, igrali, se pogovarjali v živo (novinarji) o vsem mogočem, o čemer običajno berete v Gorenjskem glasu. Precejšnje veselo razburjenje so povzročile nagrade, ki smo jih obakrat žrebali. In da smo se na takšni prireditvi, na Novinarskem večeru sploh zbrali lani v Cerkljah in v Gorenji vasi, je bil razlog: Podelitev priznanj krajevnim skupnostim za delo in dosežene uspehe. Ker namreč že nekaj časa v Gorenjskem glasu dosledno spremljamo delo in življenje v krajih oziroma v krajevnih skupnostih na Gorenjskem, smo se v okviru širšega programa pod geslom Gorenjski glas več kot časopis, pred dobrim letom tudi odločili, da tudi mi podelimo takšna priznanja. Ni nas bilo treba spomniti ali celo reči: Obljuba dela dolg. Sami smo ves čas skrbno spremljali delo in življenje po gorenjskih krajih in tako je zdaj pred nami tretja tovrstna prireditev — Novinarski večer. Tako kot že dvakrat, bomo tudi tretjič pod pokroviteljstvom Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske, ki ima, mimogrede, geslo Gorenje in banka-formula prihranka, spet počeli vse tisto, kar smo doslej. Tokrat, verjemite, da odločitev ni bila lahka, bo to v Domu na Lancovem oziroma v radovljiški občini. Naslednjič, še letos, naj kar takoj povemo, bomo z našim večerom nekje v jeseniški oziroma tržiški občini; pač tam, kjer bomo ugotovili, da vodstvo in krajani zaslužijo, da jim za njihovo delo podelimo priznanje Gorenjskega glasa. Tokrat pa, kot rečeno, bomo na Lancovem, kjer bomo podelili priznanje krajevnima skupno-stima Kamna gorica in Lancovo. Zakaj ravno tema dvema krajevnima skupnostima, bomo več povedali v prihodnji številki Gorenjskega glasa. Danes pa raje beseda, dve o sami prireditvi. V Domu na Lancovem se bomo srečali, domačini, ki ste seveda vabljeni na prireditev, in novinarji, pa tudi naše »vodstvo« z nekaterimi uglednimi gosti, in sicer v soboto, 18. marca, ob 19. uri. Naj že tokrat povemo, da bomo začeli točno, saj program ne bo tako kratek. In kakšen bo? Novinarski večer bo poleg podelitve priznanj seveda predvsem neke vrste ustni časopis oziroma pogovor novinarjev z domačini. Seveda pa so takšni, izključno pogovori, lahko kaj hitro dolgočasni. Za to, da nam ne bo dolgčas, pa bodo skrbeli člani ansambla Blejski sekstet s pevko Martino, pevci iz Krope, člani domačega kulturnega prosvetnega društva pa tudi na smeh nismo pozabili. In nenazadnje tisto, kar je prav tako, za marsikoga še najbolj zabavno, bo tudi prišlo na vrsto - žrebanje nagrad seveda. Že teden dni pred prireditvijo, ko smo se s Kamnogoričani in predstavniki krajevne skupnosti Lancovo pogovarjali o Novinarskem večeru, smo bili zares presenečeni, koliko nagrad bo pravzaprav pričakalo udeležence sobotnega večera. Zato ne pozabite: Gorenjski glas in Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske na Novinarskem večeru v soboto, 18. marca, ob 19. uri v Domu na Lancovem. Kolikšna bo vstopnina, naj vas ne skrbi; ker bo vstop prost. A. Žalar Oblikovalec lutk, kaj pa je to? Čarovnija imenovana lutka Kranj - V lutkovni delavnici kranjskega gradu Kieselstein je tako, kot da bodo lutke ovešene po stenah in s stropa oživele, mahajo s polic ali povsem neprizadeto leže v kotu. No, ponoči, koje vse drugače, morda lutke ožive, toda tega ni še nihče videl, lutke pa tako ali tako ne povedo drugega kot to, kar hoče avtor v lutkovni predstavi. Otroci bi kajpak rekli, da je to najbolj fantastičen poklic na svetu: ves ljubi dan imaš v rokah lutke, obračaš jih po mili volji, z brusnim papirjem jim gladiš život ali dokončuješ čevlje -ui če ti niso všeč, jih natančno tako, kot to delajo otroci, zabrišeš v kot in začneš delati novo lutko. Tako se sicer igrajo otroci, pri odraslih je nekoliko drugače. Predvsem izdelovanje lutk Pa je presneto zahtevno delo, tudi dobršno mero potrpežljivosti je treba imeti povrhu. Morda pa je treba resnično imeti v sebi tisto - rekli bi kar prirojeno nagnjenje do gledališča; drugače je res vse skupaj neresna igra in kdo ve, ali bi nastala kakšna lutkovna predstava ali pa ne. To, kar prav zdaj izdeluje Dušan Soklič v lutkovni delavnici gradu Kieselstein, so male marionete, velike komaj za dobro Ped; skoraj se izgube v dlani, zlože se po svojih gibljivih sklepih narejenih prav tam, kjer pač morajo biti, saj so posnetek človeškega telesa. Na te sklepe Soklič pritrdi nitke, ki bodo kot nekakšne poti za prenašanje želja in ukazov animator j a, sprožile tisto, kar se od lutke pričakuje -njeno oživljenje. Kdor še ni poskusil, bo težje razumel. Toda kos lesa, ki mu narišemo obraz, pritrdimo gibljive ude, ga morda se pisano oblečemo, oživi, postaje lutka, tako kot se je to zgodilo mojstru Jakobu, ko si je izrezoval sina, dobil pa je Ostržka. Odveč je spraševati nekoga, ki se poklicno ukvarja z izdelovanjem lutk, tudi v svobodnem Poklicu je, ali to rad počne. Drugače pač ne more biti. Daleč so ze časi, ko je počel še kup stvari °b službi - igral v glasbeni skupini Gestald. Treba je bilo nekaj Pustiti - pa se je odločil, da bo to služba, ostale pa so lutke in glasba. Toda glasba ne takšna v glasbeni skupini, za to kratko-malo ni časa. Glasba za opremo lutkovne predstave, to da. Neredko tudi sam spremlja predstavo na kitari ali pa igra na si-tar, znano indijsko glasbilo. Daleč je že tudi čas, ko je naredil svojo prvo lutko. Vsi, ki se ukvarjajo z lutkami, imajo seveda ob besedi lutka, povsem določeno predstavo o lutki. Soklič je na primer naredil kot svojo prvo lutko slona, v katerega sta se spravila kar dva igralca. To je bilo še v časih, ko je Vladimir Rooss pripravljal lutkovne predstave še v okviru Prešernovega gledališča. Od tistih neznanskih razmer za lutko slona je seveda Soklič zdaj prišel na bolj »normalne« lutke. Sicer pa je z izdelovalcem lutk tako, da si pravzaprav ne izmišlja lutke po svoji glavi, pač pa uresničuje zamisel, ki je nastala v glavi scenografa. Ta je pravzaprav duhovni oče Milan Batista razstavlja v Prešernovi hiši ~ tokovi Časa ■ Kranj - V razstavnih prostorih Gorenjskega muzeja so konec minulega tedna odprli tri nove razstave, med njimi tudi Batistovo v ___ galeriji Prešernove hiše. V krogu grafik pod skupnim imenom Tokovi časa, je slikar obranil svojo odlično tehniko jedkanice, njegov simbolizem pa se je v primerjavi s prejšnjim ciklom Oljke nadel mnogo bolj oprijemlji-v°. figuralno obliko. Govorica njegovih oljk npr. ni več omejena na izpovedno moč njenih drevesnih oblik, med njenimi vejami se pojavljajo človeške figure, povezane z usodo drevesa, njegove rasti in umiranja. , Zaznamovanost človeka z neizbežno minljivostjo se v različnih olikah kaže tudi v ostalih razstavljenih in s figurami izpolnjenih avtorjevih grafikah, le da je nekdanje drevo zamenjano s predmeti, * Pomenijo sestavni del upodobljenčevega življenjskega ambienta. ako se pred gledalcem razvršča galerija portretnih študij ljudi, ki p v preteklosti predstavljali nepogrešljivi sestavni del našega oko-1&> ljudi, ki so nerazdružljivo povezani z našimi mladostnimi vtisi in Predstavami. Nasilju časa in dobe so se morali ukloniti nosilci pokli-®v» ki so s svojimi izdelki obarvali cela obdobja in še danes predsta-^ajo nostalgičen objekt naših spominov. Nenehna nasprotja med starim in novim se v slikar j evih grafi- kah prenašajo na nikoli do kraja spoznano polarizacijo življenja: Mladosti in starosti, rojevanja in umiranja. Slikarjeva misel se neprestano sooča z najrazličnejšimi življenjskimi situacijami in išče j'"^matične paralele med preteklostjo in sedanjostjo, med upanjem n orezizhodnostjo konca poti. Cene Avguštin ^ LUTKOVNI ČETRTEK Kranj - V četrtek, 16. marca, ob 16.40 bodo v Domu JLA, v Nadevi zavrteli risanke, nato pa bo v okviru četrtega lutkovnega *l«na lutkovna skupina DPD Svoboda Ljubljana - Bežigrad predstavila lutkovno igrico Racman po motivu T. Curovičeve. lutk, ki nariše lutkin značaj, določi sistem, saj ni vseeno ali gre za marionete, za senčne lutke, ploske lutke ali kakšne druge, ali pa gre za kombinacijo različnih lutk, kot si pač predstavo zamišlja avtor. Izdelovalec lutk pa po likovni predlogi z žago v roki, vrtalnimi strojčki, stružnico, pilo, žebljički, brusnim papirjem in kar je še vse drugega od Čopiča, do barv in podobnega »čara« v delavnici in pričara lutke. Ves dan jih obrača v rokah, ugotavlja ali so gibljive dovolj, vsaj toliko, kot si je zamislil avtor predstave, kaj bi bilo treba izboljšati, da bi lutka vzdržala toliko in toliko predstav. Vse pač ne praznujejo petdesete predstave, toda Cveto Sever na primer zna z lutkami ravnati tako, da so »žive in zdrave* tudi še na stoti predstavi, pa na dvestoti tudi. Z vsemi ni tako, še posebej ne, če pridejo v roke otrokom, ki tako zelo radi zaidejo v lutkovno delavnico. Takrat je treba lutke spraviti visoko pod strop, da so deležne bolj občudovanja, kot pa nevarnega božanja radovednih otroških prstov. In ko je spet mir, sede izdelovalec k delovnemu pultu in vzame v roke orodje in kose materiala, iz katerega potem nastane prava živa lutka. Živa pravzaprav ni toliko časa, dokler je ne oživi lutkar, animator. Takrat se zasmeje, zajoka, uganja pavliha-ste norčije, vsa živa je, da ji otroci verjamejo, podlegajo iluziji, ki igra in poje na malem lutkovnem odru. Pa niti ni treba veliko besed; Dušan Soklič je strinja z večino lutkarjev, da je dobra predstava takšna, ki ne potrebuje veliko besedila. Vse naredi lutka v lutkar j evih rokah. Otroci - to najbolj iskreno občinstvo na svetu, pa takoj vedo, ali je predstava dobra ali ne, njim po meri ali ne, dolgočasna in nerazumljiva ali zabavna, pravljična, imenitna. Če predstavo Dušan Soklič spremlja na glasbilu, lahko nastopa ne samo kot izvajalec glasbe, pač pa kot soustvarjalec predstave v dobesednem pomenu: ob živahnem spremljanju predstave lahko z glasbo deloma podaljša prizore, dodatno »dramatizira« s temnimi toni hudobne namene kake lutke, ali pa skrajša s pomočjo glasbe prizor, ki je morda presegel vzdržljivost mladih obiskovalcev. Do naslednjič, ko je predstava lahko malce drugačna, lutke bolj nališpane ali pa celo zamenjane, če je katera po nesreči zlomila »nogo« ali pa ji je odletela glava. Tudi to se zgodi, pa je največkrat kriv animator, ki ima lutko v rokah in ne izdelovalec. Vsaj tako se zdi. Pa bi kdo rekel, da je lutkam lutkovno življenje lahko! Lea Mencinger Foto: F. Perdan Literarna ura NEZNANA GRŠKA KNJIŽEVNOST Tržič - Malo znano sodobno grško književnost spoznavamo pri nas šele v zadnjem času. S prevajanjem iz grščine se ukvarja tudi Klarisa Jovanovič, profesorica iz Tržiča. Najbrž ni posebno veliko takih, ki bi bolje poznali sodobno grško književnost. Pravzaprav je niti ni mogoče poznati, kar kaj posebno veliko prevedenih del sodobnih grških pisateljev in pesnikov v slovenskem jeziku niti nimamo. V zadnjem času to vrzel zapolnjuje Klarisa Jovanovič, profesorica francoskega jezika in primerjalne književnosti. Pred časom je prevedla roman Philipposa Drakodaidisa Otok v luninem popku. Prav zdaj pa prevaja roman Margerite Karapani Mesečnik. Če bo šlo po načrtih, bo roman izšel pri nas že v naslednjem letu. S tem pa bi, tako kot je bil primer že z Drakodaidi-sovim delom, tudi roman Karapani j eve dobili že štiri leta po izidu izvirnika. Na literarnem večeru, ki ga je pripravila Tržiška knjižnica, je Jovanovičeva predstavila zgoščen izbor iz sodobne grške književnosti. Za nepoznavalca te sosednje književnosti je bifa predstavitev prava literarna ura, v kateri ni manjkalo niti prevodov grških ljudskih pesmi. Vrsto pesmi je Jovanovičeva tudi zapela v grščini ob glasbeni spremljavi Vena Dolenca. Nadvse zanimivo uro o grški književnosti sta pomagala predstaviti še Marina Bohinc in dr. Tone Pretnar. L. M. Kranj - Da je modra dvorana gradu Kieselstein nadvse primerna tudi za komorne koncerte, je pokazal petkov večer samospevov in arij. Mezzosopranistka Sabira Hajdarevič je kranjskemu občinstvu dobro znana po koncertnih nastopih, ki jih je pripravila že v prejšnjih sezonah. Tokrat pa je svoj glasbeni repertoar prvikrat razširila tudi na operne arije in poslušalcem zapela izbor iz najbolj popularnih oper Gershvvi-na, Masseneta, Verdija in Bizeta. Glasbeni večer, katerega izkupiček od vstopnic je bil namenjen za otroke obolele za rakom, sta dopolnila še pianist Peter škrjanec in Alenka Bole -Vrabec. - L. M. - Foto: D. D. _ KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja akad. slikar Milan Batista. V kletnem razstavišču iste hiše je na ogled razstava grafik in slikarskih objektov akad. slikarke Tanje Spenko. V galeriji Mestne hiše se predstavlja koroški slikar Franz Berger. V Gorenjskem muzeju, Tavčarjeva 43, razstavlja akad. slikarka Vida Fakin. V Prešernovem gledališču bo jutri, v sredo, abonmajska predstava Filipčičeve Božanske tragedije - za red sreda II, od I. do VIII. vrste. V četrtek bodo predstavo ponovili za red četrtek II, od I. do VIII. vrste. Danes, v torek, ob 19. uri bodo v modri dvorani gradu Kieselstein predstavili dela akad. slikarja Čamila Legata. Jutri, v sredo, ob 18. se v keramični učilnici začne tečaj keramike, ki ga vodi akad. slikar Boni Čeh. Informacije na tel. 21-135. Foto kino klub Janez Puhar vabi na predavanje Tomaža Planine Fotografiranje v jamah, ki bo danes, v torek, ob 18. uri v klubski sobi Delavskega doma, vhod 6. V Carniumu, Delavski dom, vhod 6, bo v četrtek, 16. marca, ob 20. uri Andrej Šetina ob diapozitivih predstavil tretji del potopisa o Južni Ameriki. JESENICE - V Kosovi graščini je odprta razstava Slovenske ljudske vezenine. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo v Kosovi graščini arheolog Milan Sagadin predaval z diapozitivi o problemih obnovitvenih in restavratorskih del na Ajdni. RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine so na ogled fotografije Bojana Beguša, člana foto kino sekcije Iskra Kranj. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji razstavlja Žarko Vrezec. V salonu pohištva Alples v Železnikih razstavlja Maja šubic. V kinu Sora vrtijo v četrtek, ob 20. uri film Dušana Makaveje-va, ki so ga med drugim snemali tudi v Škof j i Loki. Film bodo vrteli še v petek, v soboto pa v kinu v Železnikih. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je še do 17. marca odprta razstava slik Vinka Hlebša. DOMŽALE - V Likovnem razstavišču Domžale razstavljajo domžalske likovne umetnice. Mojca Jenko PRIHODNOST V VIDEU Pred slabo polovico leta je na Kokrici pri Kranju zasvetil neonski napis, ki označuje nov prostor za ljubitelje videa - videoteku _"UNO"._ Če smo lahko še nedavno tega za celotno področje Gorenjske trdili, da je edina (najbolje založena) videoteka v prostorih kranjskega Delavskega doma in se ponaša s staro inačico imena Kranj (Carnium), potem lahko danes povsem mirno zapišemo, da se videoteke odpirajo tako rekoč vsak dan. Če so bili ljubitelji videofilmov še pred kratkim vezani le na ljubljansko ponudbo, lahko danes že samo v Kranju in njegovi bližnji okolici izbirajo med vedno večjim številom tistih, ki so svojo dejavnost označili z videoteke Eno takšnih mest, kjer je moč dobiti predvsem novejše filmske uspešnice, je tudi videoteka UNO na Kokrici pri Kranju (v bližini kulturnega doma). "Filmi so mi pravzaprav že dolgo hobi. Pojav videa tudi na naših tleh in realna uporabna vrednost (možnost odprtja videoteke) je prostočasovno aktivnost samo povečal. Osebno mi takšna dejavnost pomeni predvsem veliko tesnejši stik s filmom, seveda pa je z odprtjem videoteke povezana tudi komercialna uspešnost. Zanimivo je, da ob tem marsikdo najprej pomisli na velike denarje in povsem zanemari delo, ki je ob tem potrebno, da neka videoteka sploh lahko deluje, naj kot primer omenim samo iskanje resnično dobrih kopij," razlaga Mojca Jenko. V njeni videoteki iz seznama razberemo, da ima trenutno na razpolago okrog 250 naslovov, ki so vsi podnaslovljeni, večinoma srbohrvaško, kajti, kot pravi, takšne kopije je na trgu lažje dobiti., Izposojevalna lista povsem jasno kaže, da obiskovalci najraje segajo po akcijskih filmih in komedijah, na policah pa ne ostajajo tudi ljubezenske drame. Videoteka UNO se vsakomesečno obogati s približno tridesetimi novimi kasetami, omenimo pa še pogoje izposoje - kaseto si lahko izposodite za dva dni, kar vas bo veljalo 4000 din, ni nikakršne članarine, lahko pa si zagotovite tudi videoplav-er, presnemavanje... V. B. SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE Jesenice - V galeriji Kosove graščine je odprta razstava Slovenske ljudske vezenine, ki so jo pripravili v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem Ljubljana. Na razstavi so ročno vezena ženska in moška oblačila in ročno vezena stanovanjska oprema na Slovenskem v 19. in 20. stoletju pri kmečkem, obrtniškem in delavsko vaškem prebivalstvu. Razstavljene vezenine so delo poklicnih in tudi priučenih in ljubiteljskih vezilj. Ženske so jih vezle v 19. stoletju de- loma po starejših predlogah in vsaj še med obema vojnama po množičnih in v srednji Evropi zelo razširjenih vzorčnih predlogah. Oblikovno in tehnično kakovostnejše starejše vezenine iz 19. stoletja večinoma kažejo iz rastlinskega sveta povzete in marsikdaj do nerazpoznavnosti preoblikovane prvine. Medtem ko je bila figuralna motivika pri starejših vezeninah na oblačilih in stanovanjski opremi redka, pa je pri mlajših po množičnih predlogah izdelanih vezeninah, zlasti na stenskih prtih in okrasnih zglavnikih, zelo priljubljena. Na razstavi je predstavljen tudi razvoj vezenin, pa tudi socialno stanje uporabnikov, kot tudi šege in navade, ki so povezane z vezenino in družabnostjo .vezilj ob skupnem delu. Avtorica razstave je etnologinja dr. Marija Makarovič, ki je za razstavo v Ljubljani leta 1986 napisala tudi obširen katalog. / ureja LEA MENCINGER tmmrmuGLAS 6. stran podlistek, pisma, oglasi Kranj, torek, 14. marca 1989 ZAKAJ ŠE BOLJ ZAOSTROVATI ODNOSE Dramatični dogodki zadnjih dni na Kosovu in v celi državi so v središču pozornosti tudi udeležencev letnih skupščin v krajevnih organizacijah zveze borcev NOB v radovljiški občini. Sedanje politične razmere je prejšnji teden pesojalo tudi predsedstvo Občinskega odbora ZZB-NOV Radovljica in pri tem izrazilo svojo zaskrbljenost, ker se tako rekoč iz dneva v dan rušijo temelji s krvjo priborjenih pridobitev osvobodilnega boja in revolucije v naši skupni domovini SFRJ. Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da se križajo nepopustljiva stališča ne le na relacijah sever - jug, pač pa tudi znotraj Slovenije. Priče smo nečednih igric in obžalovanja vrednih poskusov razvrednotenja vsega, kar smo borci NOB imeli za plemenito domoljubno dolžnost. Globoka gospodarska kriza in skrajno napete politične razmere, ki že dalj časa pretresajo naš vsakdan, je dodobra vzdramila slehernega med nami, pa če je to želel ali ne. Posebno zadnje tragične dogodke na Kosovu in zlasti progromaške mitinge v Srbiji, Vojvodini in Črni gori, smo spremljali z globoko prizadetostjo in v strahu za nadaljnjo usodo ljudi v kateremkoli delu Jugoslavije. Trdovratnost političnih struktur na jugu države, ki se je najresneje pokazala v hujskaških govorih množicam na zadnjih zborovanjih, je izraziti primer obvladovanja javnega mnenja z izmišljenimi in vešče skonstruiranimi dokazi o krivdi Slovencev, zato v naših očeh izgubljajo tudi tisto elementarno človeškost in humanost v katero smo želeli do zadnjega verjeti. Za nas je to toliko bolj nepojmljivo, ker smo v naši republiki že zdavnaj presegli mnoge blokade, ki drugje v Jugoslaviji ne omogočajo proste poti k večji demokratizaciji, za katero se vsi po vrsti načelno zavzemamo. Kot nekdanji aktivni udeleženec narodnoosvobodilnega boja ves čas zavzeto, in moram reči s simpatijami, spremljam vse bolj odprte procese demokratizacije v Sloveniji, ki sproščajo politični prostor ter ga hkrati z raznimi novonastalimi zvezami, združenji in odbori bogatijo. Sem prištevam tudi več ali manj vsem znan Odbor za varstvo človekovih pravic z Igorjem BAVČARJEM na čelu, ki o svoji dejavnosti in zahtevah redno obvešča slovensko javnost. Do sem vse lepo in prav. Marsikateri razmišljajoči človek pa že postavlja vprašanje: ali ta odbor že ni presegel okvirov svojega delovanja, ki si jih je sam postavil? Mnoge, predvsem pa borce, močno preseneča, da sta Bavčar in Janša iskala določena pojasnila pri političnem emigrantu, prek meje, s čimer sta svojo dejavnost postavila, v milo rečeno, čudno luč. Kaplja pa se je prelila čez rob, ko smo v Mladini št. 6 prebrali njun članek »Emigranti: med represijo in kolaboracio-nizmom v SVD«, ko pojasnjujoč namen svojega obiska pri omenjenem emigrantu, nekdanjem belogardistu Levstiku, podajata slovenski javnosti »svojo« učno uro zgodovine o NOB in državljanski vojni«! Ne moremo razumeti njune trditve, da med partizanstvom in partijo ni mogoče potegniti enačaja, kar je nedvomno mišljeno tako, da nas je velika večina partizanov sodelovala v NOB predvsem iz nacionalnega prepričanja, »partijskem delu« pa gre pripisati zgolj oblastniške motive za udeležbo v oboroženem odboru proti okupatorju? V osvobodilni borbi sem se boril kot partizan, najprej kot SKOJ-evec in nato kot partijec. Članstvo v KPS sem si moral prislužiti z nenehnim dokazovanjem domoljublja, hrabrosti, skromnosti in tovarištva, zategadelj ne morem dovoliti komerkoli izkrivljanja teh dejstev. V tistih težkih časih je bilo po- trebno precej več za vstop v partijo, kot pa danes podpisati le pristopno izjavo za SDZ ali SDZS. In še nekaj bi želel dodati k BAVČARJEVI in JANŠEVI trditvi o poboju domobrancev »brez ugotavljanja individualne krivde«. Kot mi je znano, je bil med vrnjenimi domobranci konec 1945 tudi oče Janeza JANŠE, ki je pa bil na podlagi »ugotavljanja individualne krivde« izpuščen. Potemtakem bi si Janša lahko te podatke priskrbel kar pri svojih najbližjih, mar ne? Ne samo borci, tudi drugi občani, ki so iskreno zaskrbljeni za nič-kaj obetajoče razmere v Sloveniji, se čudijo, kaj vendar je bilo potrebno Janši 27. februarja na predsedstvu RK SZDL Slovenije izmišljati si tendenciozno skonstruirane domneve o polnih zaporih vojakov albanske narodnosti na Metelkovi v Ljubljani? Zakaj še bolj podžigati nestrpnost do JLA in razbijati enotnost slovenskih stališč, ko nam iz drugih delov države napadi dovolj grenijo vsakdanjost? Zakaj prilivati olje na ogenj v odnosih do JLA in v sporih z ljubljanskim korpusom, ki je izjavo JANŠE moral, kot smo prebrali v časopisih, uradno demantirati. Mar vse to ni medvedja usluga demokraciji v Sloveniji? Jošt Rolc »LEPO VEDENJE MILICE« V Gorenjskem Glasu z dne 28. februarja 1989 sem se kar začudil nad člankom I. B objavljenim v rubriki »Prejeli smo«. Opisan je dogodek posredovanja organov za notranje zadeve v gostilni »Stari Mayr«. V isti številki je tudi v »nočni kroniki« opisan podoben primer (verjetno isti), vendar pa bi,imel pripombo. Milica včasih dela še preveč v rokavicah, torej je v takih primerih še premalo stroga. Verjetno so tuji turisti to tudi »opazili«. Zakaj sem tega mišljenja? Kaj bi si mislil I. B., če bi ti neka pijana oseba začela otipavati ženo SLOVENIJALES 2EL0 UGODNO VSE ZA VAŠE STANOVANJE SORA SALON POHIŠTVA MEDVODE Nakup za gotovino: od 20 do 35 % popusti, krediti do pet mesecev brez obresti, svetovanje arhitekta tudi na vašem domu, brezplačna dostava in montaža. Odprto tudi v soboto in nedeljo. Tel.: 061 611-327,611-334 Slavka Šarčevič iz beležnice socialnega delavca 25 Danica in Janez sta odšla, jaz pa sem ostala z bremenom in mešanimi občutki. Mešanimi zato, ker nisem vedela, kaj sem storila, ali sem začela proces razpadanja družine ali utrjevanje čustev med zakoncema. »Sicer pa, kar bo, bo,« sem si rekla, »tako kot je sedaj, ne more iti naprej in zaradi tega mora priti do sprememb in kakršne koli že bodo, bodo boljše, kot je sedanje stanje. In ne bodi taka reva,« sem rekla sama sebi in stisnila pesti. Janez se je čez nekaj mesecev vrnil k meni. Brez nepotrebnih besed je povedal, da se je odločil in to dokončno odločil. Z družino se bo odselil od matere. Mati se temu sicer z vsemi močmi upira in poskuša prepričati tako njega kot Danico, a on ostaja neizprosen: odselil se bo, mati pa se bo že nekako pomirila, saj je ne bo zapustil. Obdržal bo stike z njo in tudi k njim bo lahko prihajala na obisk. Nisva veliko razpravljala o tej njegovi odločitvi, do katere je prišel, kot je hudomušno dejal: »ko sem se še sam s sabo dobro pogovoril.« Ustavila sva se pri stanovanjskem problemu. Janez mi je povedal, da bo zaprosil za stanovanje v podjetju, kjer sta z Danico zaposlena, a če stanovanja tam ne bi dobil, bi morda kupila stanovanje. Nekaj bo že, kot je rekel Janez. Za prvo silo pa bo šel z družino v najemniško stanovanje, ki ga je že našel in sicer v hiši, katere lastnik je na delu v inozemstvu in se še nekaj let ne bo vrnil v domovino. Janez se je z družino kmalu nato preselil v novo stanovanje, čez nekaj let pa sta dobila z Danico stanovanje od podjetja. Nekajkrat sem se tako mimogrede oglasila pri Janezu in Danici. Bila sta srečna in zadovoljna. Zakonca sta se spoštovala, otroka sta rastla v vzdušju, ki je dalo slutiti, da bosta dobila vse, kar potrebujeta za normalen razvoj. uredništvo tel. 21860 Tudi gospe Andreje nisem pozabila. Včasih sem se zglasila pri njej. V začetku je bila ogorčena predvsem na Danico, k^r ji je ona odtujila in vzela sina, a polagoma se je umirjala. K njenemu umir-jenju sem veliko pripomogla tudi jaz, saj sem jo pripravila do tega, da je začela živeti za vnuke, ki jih je tako težko čakala, da so prišli k njej. A najbolj je čakala svojega Janeza. Janez je prihajal k materi na obiske in ji je tudi pomagal pri raznih opravilih, a skoraj vedno je šel k materi z ženo in otroki. In tako se je primer, ki je bil tako težak, razrešil. Odnosi, ki so bili tako moteči in grozeči, so se spremenili v nekaj lepega. Srečo v Janezovi in Daničini družini sem začutila vsakokrat, ko sem prišla k njima, ali pa smo se srečali tako slučajno, mimogrede. Tudi gospa Andreja je našla svoj mir in tudi mene je njihovo življenje napolnjevalo z mirom, s prijetnimi občutki, saj sem pripomogla, da so se soočili z resničnimi problemi in jih še pravi čas začeli razreševati. Ne vem, če me ti moj prijatelj, lahko razumeš, če boš mogel vse to, kar jaz doživljam, dojeti, ker je zelo težko v takih primerih povedati vse tako, da bi drugi lahko dojeli in razumeli. Toda nič zato, hvaležna sem ti, ker si bil veren poslušalec in takšen, vsaj takšen ostani, ko bom povedala, kako se lahko socialni problemi vlečejo iz generacije v generacijo, a se včasih, ne vem po kakšni zakonitosti, tudi taki negativni procesi lahko ustavijo. Poznala sem predstavnike treh generacij, delala sem z njimi in za njih, trpela zaradi lastne nemoči in upala, da bom morda nekoč le dočakala, da se bo negativni proces končal ali spremenil. Predstavnice treh generacij so bile: Anica, Tinka in Marija. Vsaka zase je odraščala v drugačnem svetu, do neke mere tudi v drugačni družbeni ureditvi. KONEC ali nadlegovati družbo? Ali bi bil vesel? Verjeno bi bil zadovoljen, če bi miličnik odstranil iz lokala nadležneža, če ne na lep način pa s tehničnim prijemom Sam sem doživel na avtobusni postaji v Škofji Loki pri prebiranju časopisa in steklenici piva nekaj podobnega. Nekdo od »sončne uprave«, ki mu je očitno pošla socialna podpora, ni dobil željene pijače, pa je izkoristil mojo nepazljivost. Odnesel mi je steklenico piva in me »lepo pozdravil«. Prišla je »marica«. Mislil sem, da bodo varuhi reda vstopili v točilnico po razgrajača, pa so prišli reševat »samomorilca«, ki se je že slačil in pripravljal na skok v ne preveč globoko Soro z mostu za pešce. Kaj porečete na to? M. A. OTROŠKI VRTEC - 8. MAREC IN MINUS 10 % Morda se komu zdi čudno, da so v vrtcu na Bledu prav ob 8. marcu odprli razstavo sredstev za prometno vzgojo otrok. 8. marec in prometna vzgoja? Če mislimo, da je osnovni namen prometne vzgoje v vrtcu večanje varnosti otroka na cesti, se povezava med obema kar takoj pokaže. A da ne bo nesporazuma: v vrtcu nismo tako ambiciozni, da bi si domišljali, kako se lahko predšolski otrok kakorkoli samostojno udeležuje prometa. Zasanjan v sedanji trenutek in obdan z domišljijskimi podobami sveta predšolski otrok neogibno potrebuje roko odraslega, da mu bo zagotovila potrebno varnost do tistega trenutka, ko se bo »prebudil« v realnejši svet. Vendar pa, ko pogledamo na predšolsko dobo kot na obdobje brstenja vsega, kar se bo kasneje »naredilo« iz tega otroka, tudi takoj uvidimo, da ima prometna vzgoja svoje mesto v predšolskem obdobju otroka. Le da se mora prometna vzgoja prilagoditi otroku in ne otrok njej. Kako pa naj bi to dosegli? To znajo doseči vzgojiteljice. Poznajo potrebe otrok in njihov način reagiranja. Vedo, da je osnovna naloga predšolskega obdobja nuditi otroku možnosti, da v obliki igralnih dejavnosti s pomočjo svojih čutil kar najbolje spozna okolje, ki ga bo moral vse bolj obvladovati. Mnogo laže mu bo, če bodo kali ustreznih spoznanj pognale že v predšolskem obdobju. Vzgojiteljice posredujejo prometno vzgojo tako, da otroku ponudijo ustrezno igralno dejavnost ali pa da skupaj z njim doživijo resnične prometne situacije in pomagajo otrokom pri ustvarjanju ustreznih vedenjskih vzorcev za posamezne življenjske situacije. Otroci na tak način previdno »iztegnejo tipalke« tudi na to nevarno območje. A kaj bi le lahko v vrtcu storili sami, brez sodelovanja s starši? Zelo malo. Zato pa vrtec ponuja roko staršem, da bi si skupaj pridobili tistih — 10%: — na roditeljskih sestankih staršem vzgojiteljice pokažejo, na kakšen način je mogoče prometno vzgojo posredovati majhnim otrokom, ne da bi nas zavedlo v poučevanje, prepovedovanje, pridiga-nje..., skratka, prikažejo igre, v katerih otroci spontano vsrkavajo osnovna spoznaja o prometu; — staršem pripovedujejo o lastnih izkušnjah o tem, kako predšolski otrok doživlja promet in kako mu lahko posredujemo ustrezne vzorce vedenja v prometu; — s starši se pogovarjajo o posameznih otrocih, katerih prihod v vrtec je povezan s težavami prometne narave; — starše, ki jim to omogoča njihov poklic, pritegnejo k neposrednem sodelovanju pri oblikovanju osnov prometne vzgoje. O takšnem sodelovanju se lahko prepričate v vsaki enoti vrtcev v radovljiški občini, celo v vsakem oddelku Večnamenski prostor pa je v vrtcu na Bledu in tam je zbrano vse, kar lahko osvetli delo vzgojiteljice, ki otroku na njemu primeren način približuje (nasilni) svet vozil: — igrače, kupljene in v vrtcu izdelane: — didaktična sredstva za usmerjene zaposlitve s področja prometne vzgoje; — razpoložljivo literaturo o prometni vzgoji, — otroške risbe o prometu. Predšolski otroci so veliki ljubitelji in občudovalci vseh vrst prometnih sredstev in prometa samega. Te tako impresivne »mehanične igrače« jih privlačijo s skrivnostno močjo. Vzgojiteljice jim s skrbnim načrtova- njem prometne vzgoje omogočijo take igralne aktivnosti, v katerih otroci do neke mere izkoriščajo ta neznanski interes za promet. A vendar svoja spoznanja izrazijo še na nek drug, njim lasten način: z risbo. Prometna sredstva in promet so eden konstantnih motivov na risbah predšolskih otrok. S svojo neokrnjeno ustvarjanostjo in nešablonskim načinom upodabljanja otroci na svojih risbah prečarajo prometna sredstva v — za odrasle — čudoviti novi svet. Če ga le kdo hoče opaziti. Na razstavi v vrtcu na Bledu si bodo te risbe in vse ostalo lahko ogledali starši vseh otrok, vključenih v vrtec. Pri ogledu jih bodo spremljale vzgojiteljice in seveda njihovi otroci. Vzgojnovarstvena organizacija Radovljica Ko te dni prebiram v dnevnem časopisju probleme s katerimi se ubada naša družba, sem se odločil, da napišem tudi moj primer, ki govori, da bi tudi pri nas moralo veljati načelo: »prave ljudi — na prava mesta«. V podjetju »Jelovica« Škofja Loka sem bil zaposlen 38 let, od tam sem šel tudi v pokoj. Ko pa sem se pred nekaj dnevi oglasil v podjetju (imel sem opravek), sem se mimogrede oglasil v pisarni nekdanje šefinje. Ob pozdravu sem od nje dobil naslednji odgovor: »Z vami se ne pogovarjam, zame ste nihče.« Bil sem zelo presenečen in užaljen. Za-prepaščen sem nad njenim odnosom do človeka, ne glede aH sem bil član tega kolektiva aH ne. Ko o tem razmišljam, menim, da taki ljudje, ne glede na njihove strokovne kvalifikacije nimajo pogojev, da zasedajo taka mesta, saj z njihovimi nesprejemljivimi odnosi kalijo medsebojno razumevanje. Znano je, da kjer ti odnosi niso urejeni, tudi ni rezultatov dela. Kam p& nas to vodi, vidimo in občutimo vsak dan. J. T. (Naslov v uredništvu.) SERVIS ZA OBČASNO VARSTVO OTROK NA DOMU-PEDENJPED Starši! Želite si obiskati kino, gledališče, uživati na koncertu ali se sprostiti v družbi prijateljev, pa nimate preskrbljenega varstva otrok. Nudimo vam možnost, da brez skrbi odidete od doma, mi pa bomo medtem varovali vašega otroKa Pokličete nas lahko VSAK DELAVNIK od 12.00 do 16.00 ure, na tel. štev:24-781 IZ ZGODOVINE' Ivan Jan II NOB (47) Bilo jih je eno samo veliko srce Veliko je bilo takih mam, zlasti po hribovju in ob njihovem vznožju, ki so si prislužile ime partizanske. To so bile tihe, skromne, navidez celo plahe, tudi verne ženske, kakršne so bile po večini. A bilo jih je eno samo dobro in veliko slovensko srce. Če bi jih tu hotel samo našteti, ne da bi opisoval njihova nesebična dela, bi bilo veliko premalo prostora. In ta materinska, nesebična človeška ljubezen je bila med osnovami tistega, kar je narodnoosvobodilno gibanje delalo neuničljivega. Prava ljubezen je vedno zelo skrita, zato pa močna in nepremagljiva. Če je bilo lani ob tem času tu napisanih nekaj podatkov o ubitih junakinjah, kot so bile Rezka Dragarjeva, Julka Pibernikova in Pavla Mede-Katarina, naj letos vsaj omenim nekaj mater, ki so vse od 1941. leta tiho, neodjenljivo sprejemale partizane in skrbele zanje najmanj tako, kot če bi bili njihovi sinovi. A preti mi nevarnost, da s tem, ko ne morem našteti vseh, nehote marsikateri storim krivico. Vendar jih bom prav zato naštel samo nekaj, ki naj bi simbolično predstavljale vse njim podobne matere. Podatki in spomin mi nekako vsiljuje nekakšno polkrožno naštevanje, ki se začenja v Poljanski in Selški dolini, pod Jelovico, na Pokljuki in pod njo, v Zgornji savski dolini, pod Stolom in Begunjščico ter dalje pod Storži-čem. Naj kot prvo in zelo predano tako partizansko mater navedem Kocjanovo mamo - Francko To-mažin iz Bukovščice pod Sv. Mohorjem. V tej hiši so po zaslugi njenega sina Ivana že od poletja 1941 imeli zveze z vodilnimi gorenjskimi partizani. A mama posebej je bila zaslužna zato, ker je že v zgodnji jeseni 1941 v skritem predelu hiše začela lajšati bolečine in rane prvim partizanskim ranjencem na Gorenjskem sploh. Do vseh bolnih in ranjenih je kazala materinsko skrb, ne da bi pri tem pomislila, da tvega ne le življenje svojcev in sebe, temveč tudi nemočnih bolnikov in ranjencev. Pri tem ji je pomagalo tistega nekaj medicinskega znanja, ki si ga je poprej nabrala kot babica, vse drugo pa je prispevalo njeno veliko srce. Če od tod potujemo po obronkih Jelovice, bi se morali ustaviti na Jammniku, dalje na Kupljen-ku, med Jelovico in Pokljuko v Nomenju, na Gor-jušah pri Boštetu, pri pokljuških domačijah, kar bo na vrsti kdaj drugič in drugod, nato nad in pod Gorjami, kjer sta bili od vsega začetka med naj-požrtvovalnejšimi Ivanka Mohorič, ki je svoje življenje morala končati v strašnem Auschwitzu že 1942. leta, ali pa Barončovo mamo - Jerco Rozman, ki je s svojim možem že v prvi partizanski zimi, ki je bila izjemno huda, sprejela in varovala prvoborca in komandanta Andreja Žvana - Borisa in spremljevalca Stanka Kocjančiča - Marjana. V tistih časih in v neposredni bližini močno zavarovanega Bleda, je bilo to veliko tveganje. Tako je in še vedno vsaka doba poraja take ženske, ki pomagajo spreminjati svet s svojo tiho požrtvovalnostjo, s svojimi zgledi v skrbi za obstoj človeka in človeštva. In prav letos poteka natanko 80 let (ne vem, zakaj o tem ni bilo zapisanega kaj več, saj mladina očitno slabo pozna zgodovino?), ko so ameriške ženske 8. marca 1909 prvič priredile velike demonstracije, ko so poleg drugega zahtevale tudi splošno volilno pravico za ženske. Na osnovi teh demonstracij so ženske-socia-listke na konferenci v Kobenhavnu na pobudo re-volucionarke Klare Zetkin 8. marca sprejele kot mednarodni dan žensk. Dandanes imajo ženske še vedno veliko, a razmeram in času ustreznih vprašanj, ki jih je treba reševati. Prihodnjič: Valvasorjeva mama in Cankarjev bataljon pod Stolom Kranj, torek, 14. marca 1989 ZA DOM IN DRUŽINO. IZ ŠOLSKIH KLOPI 7. STRAN ®©G3QggS£JSBSnGIAS TA MESEC NA VRTU Domači zdravmK ROŽMARIN POVEČUJE PREKRVAVLJENOST Rožmarin je doma v južni Evropi; pri nas ga gojimo v kontinentalnem delu Slovenije, predvsem v loncih in drugih posodah, na Primorskem pa tudi na prostem. Rad pozebe. Na sončnih legah in v ugodnem podnebju ima več olja. V lekarništvu so znani rožmarinovi cveti in rastline v cvetju, iz njih pridobivajo rožmarinovo olje. To olje pa je sestavina rožmarinovega mazila in cveta za rane. Rožmarin vsebuje zdravilne grenčine in smole, znatne količine eteričnega olja in čreslovine. Majhne količine saponi-nov skrbijo za skladno delovanje vseh naštetih snovi. V majhnih količinah zboljšuje rožmarinovo olje prekrvavljenost in širi krvne žile, če ga damo na kožo, povzroči vnetje. Kakor pri mnogih drugih zdravilnih zeliščih, tako tudi pri tem napravijo prevelike količine škodo. Posledica so boleča vnetja. Ker povečuje prekrvavljenost, je rožmarin primeren za zdravljenje pri slabi prebavi in lenem želodcu, pri pomanjkljivi prekrvavljenosti in bledici. Zmore poživiti delovanje jeter in izločanje žolča. Pomaga pri slabem krvnem obtoku z nizkim krvnim pritiskom in neurejenim pulzom. Zoper vse omenjene bolezni pijemo 2 skodelici čaja na dan. Pripravimo preliv iz 1 čajne žličke suhih, drobno zreza-nih listov in cvetov ali samo cvetov za 1 skodelico. Rožmarinov zavrelek dodajajo kopelim, cvet pa vtirajo pri ohromitvah, mišičnem revmatizmu, bolečinah v živcih, glavobolu, duševni in telesni preutrujenosti. Cvet lahko pripravimo sami. Na 1 dkg rožmarinovega olja (iz lekarne) nali-jemo 1/2 litra 70-odstotnega alkohola (vinskega žganja) in dobro stresemo. Uporaba rožmarina v ljudskem zdravilstvu: Rožmarin skuhajo v kozjem mleku in vsak dan pijejo proti sušici. Pri težkih očeh pripravijo čaj iz enakih delov rožmarinovega cvetja in kamilic - 1 čajno žličko mešanice kot preliv - in delajo očesne kopeli z mlačnim čajem. Pri duševni izčrpanosti, jalovosti žena, bledici, za čiščenje krvi, za odvajanje vode pijejo 3-krat na dan na tešče in 1 uro pred kosilom in večerjo po 1 šilce rožmarinovega pripravka (70 g rožmarinovih listov namakajo 4 dni v litru dobrega belega vina in odcedijo). Ko marca tla več ne zmrzuje-jo, odstranimo ali pa vsaj zrahljamo zimsko odejo pri trajnicah. Pri tem seveda pazimo, da ne polomimo mladih poganjkov. Hkrati odstranimo tudi bolne in poškodovane dele rastlin. Ker še zmeraj lahko pritisne hud mraz, obdržimo v bližini material za pokrivanje. V zadnji tretjini marca poravnamo zemljo, s katero smo pokrili nizke vrtnice zoper mraz. V višjih legah in hladnejših predelih s tem še nekoliko počakamo. Kadar zemljo razgrinjamo, morajo biti tla vsekakor tala, sicer poškodujemo poganjke. Položene in z zemljo pokrite visokostebelne vrtnice odkrijemo konec marca. Še naprej naj ostanejo na tleh. Če to delo zamudimo, prično popki brsteti in se radi polomijo. Sicer pa ravnamo s temi vrtnicami tako kot z grmičastimi. Vrtnice moramo tudi obreza-ti. Vrtnice cveto zlasti na tistih poganjkih, ki se razvijejo na lanskih. Krepki mladi poganjki z velikimi in lepimi cveti se razvijejo samo takrat, kadar vrtnice sorazmerno močno obrežemo. Pri tem se ravnamo po rastnosti posameznih sort. Vrtnicam slabotne rasti pustimo samo po tri popke na vsakem poganjku, bolj rastljivim pa tudi po 5 do 6. Ob rezi porežemo vse slabotne lanskoletne poganjke, na katerih tako ali tako ni lepega cvetja. Skrbeti pa moramo tudi, da grm ni preveč gost. Kdor namerava vrtnice posaditi na novo, se mora dela lotiti že marca. Tla je treba prerahlja-ti dve lopati globoko. Vrtnice ostanejo na istem mestu dolga leta, zato moramo tla pognojiti s humoznimi snovmi. Najboljša sta preperel hlevski gnoj in šota. Če tega nimamo, lahko uporabimo tudi grobo kompostovko. Vse te snovi pa morajo priti v zgornjo plast tal. Narobe je zakopavati jih bolj globoko, ker nastaja ob pomanjkanju kisika slab hu- MODA Tudi letošnja pomlad bo modna v usnju. Utok Kamnik je na zadnjem sejmu mode v Ljubljani pokazal odlične moške jakne iz ovčje ali svinjske nape. Odlikuje jih športni kroj, najbolj pa jih bo moški svet vesel zaradi številnih večjih in manjših žepov. In kje se dobijo? Predvsem v njihovi industrijski prodajalni v središču Kamnika in tudi po vseh boljših z usnjeno konfekcijo založenimi trgovinami. Morda še to: vse njihove modele je kreirala modna kreatorka Tatjana Fuger. - Foto: F. Perdan PET MINUT ZA BOLJŠI VIDEZ RAZPOKANE ROKE Če imamo od vetra ali vode razpokane roke, nam pater Simon Ašič svetuje kopel v kamilicah in mleku. 1 žlico kamilic skuhamo z malo mleka in v tej gošči držimo roke oz. prste vsaj 5 minut. Lahko pa si pomagamo tudi z oljem. Segrejemo ga in zvečer v njem oko-pljemo roke. Čez dan si potem nadenemo rokavice. Pomagamo pa si tudi z jajčnim beljakom in mandljevim oljem. Jajčni beljak pomešamo z malo mandeljnovega olja in nekaj kapljic limone. S to mešanico si natrimo roke. Potem naj roke nekaj časa mirujejo. PRAV JE, DA VEMO E VITAMIN E vitamin je v žitnih kalčkih, rumenjaku, maslu, rastlinskih oljih, v soji in arašidih (ameriških lešnikih). Topi se v maščobah. Razkrajajo ga ultravijoličasti žarki in žarka maščoba. Kot antioksi-dant znižuje osnovno presnovo (bazalni metabolizem). Rabimo ga 30 mg na dan. Znaki pomanjkanja so motnje v spolnih funkcijah organizma in splavi. O REVOLUCIJI SO REKLI Upor misli je vedno predhodnica uporu orožja. Wensdwell Phillips V revoluciji sta dve vrsti ljudi: tisti, ki jih začnejo in tisti, ki se z njimi okoriščajo. Napoleon I. REZERVIRANO ZA ZVEZDE Živjo! Pred tremi leti je postal TOM CRUISE najbolj iskan igralec na svetu. Seveda, takrat so posneli uspešnico Top Gun, ki je po-' stal najboljši film leta in je prinašal velik dobiček. Tom Cruise se je rodil 3. julija 1962 v New Yorku. Nastopil je v legendarnem filmu The outsiders ob vrsti znanih mladih igralcev, ki so Pa-trick Swayze, Ralph Macchio, Matt Dillon, C. Thomas Howell, Rob Lowe in Emilio Estevez. Ko je bilo Tomu dvanajst let, sta se njegova starša ločila. Odraščal je z mamo Mary Lee in tremi sestrami. Pri sedemnajstih je bil zelo navdušen za šport, posebej ameriški nogomet, baseball in rokoborbo. Vendar pa ni imel vedno sreče; pri roko-borbi se je poškodoval in takrat se je odločil poskusiti kot igralec. 9b strani mu je stala mati, ki mu je svetovala in ga spodbujala. Za igralski poklic je potrebne veliko sreče, talenta in odločnosti. Sprva Je Tom mislil predvsem na gledališče, sčasoma pa si je zaželel nastope na televiziji. Redno je hodil v kino in si ogledal prav vsak nov "lm. Kmalu se mu je nasmehnila sreča, saj je dobil ponudbo v televizijski nadaljevanki in odkorakal na poskusno snemanje. Seveda, Prvič ga je polomil. Vendar je vztrajal. Prijavil se je na avdicijo za film Endless love (Neskončna ljubezen) in dobil stransko vlogo. Vendar pa njegove sreče še ni bilo tako hitro konec. Dobil je novo ponudbo v filmu Taps in zaigral ob Seanu Pennu, ki.je kasneje postal Tomov dober prijatelj. Prav Sean je pomagal Tomu, da je opozoril nase ameriške filmske producente. Po komediji Loosing it, ki ni nnela nikakršnega odmeva, pa je prišel filmski hit The outsiders, ki sem ga že omenila. Isto leto je Tom zaigral še v dveh filmih: Risky bussines (Tvegani posel) in v Ali the Right Moves (Pravilne poteze). v filmu The legend je ob Mii Sari zaigral Jacka OGreena. Res zadovoljen pa je bil lahko s filmom Top Gun, kjer je igral junaškega Me-yericka. Ob njem je igrala Kelly McGills. Leta 1986 je posnel film rfhe Colour of Money (Barva denarja) ob Paulu Newmanu. Novejša turna Toma sta Rainman, v katerem je zaigral ob Dustinu Hoffma-nn, in Cocktail. Tom je poročen s sedem let starejšo Mirni Rogers. uPam, da bo film Cocktail prišel tudi v naše kinematografe. Za Tomove oboževalce pa še naslov: TOM CRUISE, c/o Andrea Jaffe PR, J229 Sunset Blvd., £08 Angeles, Ca.90069, USA. Čao, Marjeta. Svoboda nekoč in danes Popolno svobodo bi imeli, če bi lahko delali vse po svoji volji. Ker pa so stvari organizirane in imamo vsak svoje obveznosti, je malokateri dan svoboden. Mislim, da bi dandanes ljudje veliko bolje razpoloženi in zdravi, če jih ne bi tako priganjal čas. Vsi smo odvisni od časa, ki nas neprestano priganja. Danes je življenje ena sama tekma. Vsi hitimo in stremimo za nečem boljšim. Ob tem pa pozabljamo, da smo ljudje. Vse manj imamo časa zase in za druge. Ne znamo se več sproščeno pogovarjati, niti zabavati se ne znamo. Čeprav so ljudje včasih bolj fizično delali, ker še ni bilo toliko strojev, so se znali tudi posmejati, bili so bolj svobodni. Jure Žitnik, 7. a r. OŠ Prešernove brigade Železniki Mami za 8. marec Moje srce je tvoje sončece, ob tvojem prazniku se odpre. Vsa ljubezen zate je v dobrem s*vetu zbrana, moja preljuba, draga mama. Zate sem najlepšo ciklamo izbrala, z njo bi ti rada svoje najlepše želje dala. Romana Cerkovnik, 6. b r. OŠ bratov Zvan Gorje Taborniški krožek Vsak petek imamo taborniški krožek. V prvih urah smo spoznali taborniške znake. Veliko se učimo o naravi in o življenju v njej. Med zimskimi počitnicami smo bili na zimovanju, kjer smo se naučili veliko koristnega. Julija bomo taborili. Delo in življenje tabornikov mi je všeč. Vsak ima svoje taborniško ime. Tomaž Oblak, 2. b r. OŠ J. in S. Mlakarja Šenčur Kazenski spis Na snegu Dolgo sem čakala zimo. Že za £°vo leto je bilo tako žalostno, £er ni bilo snega. Potem so pri-**6 naše počitnice, snega pa od nikoder. Šele sedaj, konec februarja, je vendar zapadlo nekaj nega. V ponedeljek sem po pou- ku hitro stekla domov. Vzela sem sanke in se šla sankat. Sneg hitro kopni, saj so sončni žarki že kar topli. Potrudila se bom, da bom izkoristila vsak prosti čas za veselo zimsko rajanje. Sanja Parte, 2. r. OS Jezersko Kakšnega dne se pouk zelo vleče. Zaradi tega postanemo nemirni in začnemo klepetati. Večkrat opozorila tovarišice ne zaležejo, zato dobimo kazen. Sele potem nam je žal, da nismo poslušali. Spis Zakaj klepetam smo dobili kot kazen. Sedaj se pa kar pošteno mučim, ker ne vem, kaj bi napisala. Ko smo klepetali, pa nam ni zmanjkalo besed. Že med odmorom smo bili zelo živahni. Ko je zvonilo, bi se morali umiriti, vendar se je, kljub temu da je tovarišica že začela razlagati novo snov, slišalo šepetanje in hihitanje. Najprej nas je tovarišica lepo opozorila, naj se umirimo. Ker to ni zaleglo, se je razjezila in nas začela kregati. Mi pa smo nedolžno gledali v zvezke, kot da se to nas ne tiče. Tudi nadaljnji razlagi nismo pozorno sledili, čakali smo le, kdaj bo konec ure. Naslednje šepetanje je bilo za nas usodno, kajti sledila je kazen. Tovarišica nam je dala kazenski spis in tri naslove: Zakaj klepetam, Zakaj se jezim (za fante, ker so trdili, da niso klepetali,-so se pa jezili) in Pozimi veverice ne spijo. Zadnji naslov smo dobili zato, ker so nekateri med poukom gledali skozi okno veverico, ki se je podila po drevesu. Nina Žvegelj, 5. b r. OŠ prof. dr. Josipa Plenilja Bled POSKUSIMO ŠE ME_ Zeljnata solata s krompirjevimi žganci. Olupimo krompir. Debelejšega razpolovimo, drobnega pustimo celega, da kuhan ni preveč moker. Zalijemo ga z vročo vodo, osolimo in kuhamo do mehkega. Nato ga odlijemo čim bolj do suhega in ga z železnimi vilicami dobro razdrobimo in zmešamo, da dobimo žgance. Med kuhanjem drobno narežemo zeljnato solato. Scvremo precej zaseke, da so ocvirki lepo rumeni. V polovico zabele damo kis, ga zavremo in vročega vlijemo na osoljeno solato. Hitro zmešamo in damo solato do roba sklede. Na sredo sklede z vilicami nadrobimo krompirjeve žgance tako, da se ob robu še vidi solata. Žgance po vrhu zabelimo z ocvirki. . Ta jed se navadno je iz skupne sklede in se je na kmetih pogosto kuhala, danes pa je skoraj pozabljena, nam piše naša bralka Ivana B., ki se nam je na našo pobudo oglasila z vrsto odličnih in zanimivih receptov. Tako je prav. Ne le, da na tak način ožive stare, že marsikje pozabljene jedi, marsikatera mlada gospodinja bo le tako spoznala stare gorenjske jedi, ki ji bodo ob današnji draginji še kako prav prišle. Kar nekaj pisem se je nabralo v uredništvu, vse bomo z največjim veseljem objavili. Seveda pa še naprej pričakujemo vaših preskušenih receptov, drobnih nasvetov... Vsak bo prišel še kako prav, verjemite. Pa še nekaj. To pomlad pripravljamo posebno prilogo Gorenjskega glasa, v kateri bomo opisali nekaj najbolj vidnih zdravilnih rastlin pri nas in njih uporabo. Prosimo vas, prispevajte še ve, drage bralke, svoj delež. Vsaka ima zagotovo kakšen čisto svoj recept za zdravljenje tega ali onega, nasvet, ki ji ga je zaupala še stara mama, soseda. Napišite kakšne mešanice čajev kuhate pri tej ali oni bolezni, katero rastlino posebno cenite za to ali ono zdravljenje. Če boste sodelovale, bo priloga še bolj pestra, še bolj popolna. Vsekakor pripišite svoj naslov; tudi pri zdravstvenih nasvetih bo deloval žreb za Glasove izlete. Abeceda A je abeceda, ki v šoli nam preseda. B je balon, rdeč je kot bonbon. C je cesta, ki me pelje do mesta. Č je čebula, okrogla kot bula. D je debela hruška, na glavi mi je zrasla buška. E je kot encijan, razveseljuje te vsak dan. F je figa, zraven nje pa osel riga. G je gozd, velik kot Udin boršt. H je hrast, velik kot Triglavska vas. J je jablana, jabolka zrela ima. Kje klopotec, klopotec igra, kmet trgatev ima. M je marsovec, po Marsu se vozi. N je Nil, v njem se igra krokodil. O so očala, na nos jih je dala mama. P je paprika, najboljša je polnjena. R je raketa, na luno leti, jo želi. S je skok ali smuk, po strmini - horuk. S je šola, vanjo vsak hoditi mora. T je trava, na kateri se pase krava. U je ura, vprašam jo, koliko je ura. V je veverica, skače kot športnik Carl Veveri-čar. Z je zmaj, z njim poletim v drugi kraj. Ž je želva, srečo želi kakor mi vsi. Marko Bezjak, 4. a r. OŠ Franceta Prešerna Kokrica MORDA NISTE VEDELI Katera pisava ima največ in katera najmanj črk? Največje število črk ima kampu-čijska pisava, kar 74. Najkrajša na svetu pa je pisava rotokas s Salomonovih otokov. Ima le 11 črk. Iz mojega dnevnika Obiskal nas je čarodej. S seboj je imel čarobne pripomočke za čaranje. Prosil nas je, naj mu pomagamo izgovarjati čarobne besde, ki se glasijo takole: abraha-dabraha-bum. Mojo prijateljico Andrejo je prosil, naj mu posodi prstan. Ker je bila Andreja tako dobra, da mu je posodila prstan, ji je čarodej napravil kužka. Znal je zelo dobro čarati. Začaral nam je tri golobčke in belega zajčka. Čarodej nas je s temi čarovnijami zelo navdušil. Učenci želimo, da bi nam začaral lepo novo šolo. Na koncu čarovnij si je čarodej zaslužil en velik, velik aplavz. Tina Klemenčič, 3. r. OŠ Bukovica reja HELENA JELOVČJ Marjeta, Andreja in Gregor z znanjem in malce sreče do prepričljive zmage na kvizu Mladi in kmetijstvo_ Boste gnojilo prodali? Ne, to pa ne! Bled, 11. marca - "Kviz Mladi in kmetijstvo, ki je bil tokrat že štirinajstič, bo treba osvežiti in mu dati novo vsebino," je po končanem gorenjskem tekmovanju v soboto na Bledu dejal glavni organizator Gorazd Kokalj, očitno ne najbolj zadovoljen z udeležbo (devetih ekip) in sploh z odzivom med mladimi. Tekmovanje, ki sta ga organizirala Živinorejsko-veteri-narski zavod Gorenjske in občinska konferenca ZSMS Radovljica, pa je kljub temu dobro uspelo. Trojka iz tržiške kmetijske zadruge, Marjeta Lukanc in Andreja Markič iz Ziganje vasi ter Gregor Šlibar iz Kovorja (mentorica Mili Pušavec), je pravilno odgovorila na vsa vprašanja o varčevanju v gospodinjstvu, razvojnih ciljih kmetijsko nerazvitih območij, možnostih zniževanja stroškov v kmetij svu, o vzgoji sadja in gnojenju in si prislužila skupno tristo kilogramov umetnega gnojila (sto ga je podarila "njihova" zadruga). Na vprašanje, ali bodo nagrado "pretopili" v denar, so odgovorili, kot bi bili dogovorjeni: "Ne, to pa ne!" Gregor pa je še dodal: "Doma je res že precej velik kup gnojila, vendar ena ali dve vreči ne pomenita veliko." Ko smo se pogovarjali z zmagovalci, smo zvedeli, da vsi izhajajo iz kmečkih družin. Marjeta je dijakinja kranjske ekonomske šole in mora predvsem med poletnimi počitnicami poprijeti za delo na kmetiji in tudi v hlevu, v katerem je trenutno dvanajst govedi. Andreja obiskuje drugi letnik srednje kmetijske in mlekarske šole v Kranju in bo, vsaj takšni so družinski načrti, nasledila starše na kmetiji, na kateri ta čas redijo osemnajst govedi, predvsem bikov. "Čeprav je kmetovo delo še vedno premalo cenjeno, pa se zadnje čase tudi vse več mladih odloča za ta poklic. V industriji ni več tako rožnato, kot je bilo nekdaj, sicer pa ni vse denar, pomembna je tudi svoboda, možnost, da sam odločaš o delovnem času," je dejala Andreja in poudarila, da se je v šoli veliko naučila, da pa je preveč teorije in premalo prakse. Gregor se strinja, da je v kmetijstvu prihodnost tudi za tistega, ki hoče in zna delati. Med vsemi dejavnostmi, s katerimi se ukvarjajo na kmetiji, sta po njegovem mnenju najdonosnejši gozdarstvo in kisanje zemlje, manj pa pridelovanje krompirja in živinoreja. Ker je kmetija precej velika (redijo okrog dvajset glav živine), sta oba, oče in mama, doma, po svojih najboljših močeh pa pomagajo tudi sinovi. Dva študirata na fakulteti, Gregor, ki bo bržčas tudi prevzel kmetijo, pa obiskuje kranjsko kmetijsko šolo. Marjeta, Andreja in Gregor so na gorenjskem kvizu prepričljivo zmagali in bodo sodelovali na republiškem. Druga je bila ekipa Sloge iz Kranja (Milena Oblak, Tone Senk in Janez Sifrer) in tretja jeseniška ekipa KŽK-tok Radovljica (Ivanka Zupan, Katarina Kocjan in Blaž Černe). CZ lotnik Četrte zimske igre Alpe — Jadran Pomembno vezivo sodelovanja in prijateljstva Kranjska gora, 12. marca — Letošnje četrte zimske igre Alpe — Jadran je v soboto svečano odprl predsednik IS Slovenije in predsednik organizacijskega komiteja iger Dušan Šinigoj. Govoril je tudi predsedujoči delovne skupnosti Alpe Jadran, predsednik regije Lombardije dr. Sartori in tudi predsednik občine Jesenice Jakob Medja. Na igrah nastopa 601 športnik iz enajstih dežel Alpe — Jadran, iz Italije, Avstrije, ZR Nemčije in Jugoslavije. Prve igre so bile 1981 v Aurozu (Veneto), druge 1985 v Beljaku in tretje 1987 v Piancavallu. Na vseh dosedanjih so se mladi slovenski športniki dobro izkazali. Na letnih in zimskih mladinskih športnih igrah smo bili vedno med najboljšimi ali najboljši. Mladinske športne igre Alpe — Jadran so pomemben dejavnik sodelovanja med sosednjimi deželami in pokrajinami petih držav: Italije, Avstrije, ZRN, Madžarske in Jugoslavije. Igre nedvomno pomenijo — vsaj tako se je doslej pokazalo — pomembno vezivo med mladimi, ki se širi tudi na druga področja. Medsebojna športna srečanja najboljših mladih športnikov so dobro naložen kapital za krepitev vezi na drugih področjih. Prav mladi so tisti, ki naj bi v prihodnje razvijali in utrjevali gospodarsko, kulturno, turistično in drugo sodelovanje v tem delu Evrope. Športna srečanja mladih so vedno svojevrsten dogodek v ustvarjanju boljšega povezovanja in razumevanja med narodi in ljudmi. Mladi različnih držav in sistemov se spoznavajo in ustvarjajo vezi in mostove prijateljstva in sodelovanja. Padejo predsodki in tabuji. Različni jeziki, navade in običaji niso ovira za razumevanje in sodelovanje. Nasprotno. Šport je univerzalni jezik, razumljiv vsakomur in v tem je njegova velika vrednost, ki jo je vredno in potrebno vedno znova prenašati tudi na vsa druga področja dela in življenja. Letošnje zimske mladinske športne igre Alpe — Jadran sta organizirala skupaj ZTKO Jesenice in ZTKO Slovenije, pokrovitelj pa je IS Skupščine SR Slovenije. Tako v vsebinskem, organizacijskem, športnem in družabnem smislu smo storili vse, da bi mladi športniki, športni delavci in gostje v Kranjski gori počutili kar najbolje. Pri tem nas je vodila zlasti misel in želja, da bi igre prispevale k nada-lj nem razvijanju in poglabljanju dobrega sosedstva, preseganju mejnih črt, boljšemu razumevanju med ljudmi in narodi ter uveljavljanju naprednih idej med mladimi današnjega in jutrišnjega dne. Hkrati pa naj bodo igre tudi prispevek naših mladih športnikov v procesu zbliževanja in povezovanja Jugoslavije z naprednim in razvitim delom stare celine. To je sporočilo in vsebina IV. zimskih Naši mladinci so v veleslalomu dosegli dvojno zmago. Zmagal je Brezavšček pred Koširjem. Slovensko moštvo so sestavljali Gorenjci (od leve proti desni) Jure Košir, Aleš Brezavšček, Teodor Albreht in Janez Slivnik. Z rečnim nadzornikom Francem Brancem po črnih odlagališčih Vodna nabrežja se dušijo v odpadkih Jesenice, 13. marca - Šele tedaj, ko ti rečni nadzornik pokaže vsa divja odlagališča ob naših vodah, si lahko ustvariš prav grozljivo sliko o onesnaženosti. Na že saniranih odlagališčih nastajajo nova. V jeseniški občini je 23 večjih črnih odlagališč in 29 manjših. Vsi vemo vsaj za nekaj velikih divjih črnih odlagališč ob bližnjih nižinskih vodnih strugah, se jezimo in godrnjamo nad tistimi, ki onesnažujejo okolico, predvsem pa vode. Ko pa se odpravimo iz svojega kraja, pa kar nekako ne opazimo kupov plastike ob rečnih nabrežjih, ki so očitno za mnoge najbolj priročna divja smetišča in odlagališča, po tistem, češ saj voda tako ali tako vse odnese... Ko smo se z rečnim nadzornikom Francem Brancem iz Vodnogospodarskega podjetja Kranj odpravili na temeljit dvodnevni pregled rečnih strug in potokov jeseniške občine, nismo niti slutili, koliko divjih odlagališč skrivajo nabrežja in bližnji gozdovi. Dokončni vtis je bil pravzaprav grozljiv, še posebej, ker smo spoznali, koliko truda vlaga Franc Brane s svojimi sodelavci v to, da bi ohranil čisto okolje, a vedno znova in znova naleti na nove- »kupčke« nesnage in odpadkov. Čeprav so ogromno odlagališče odpadkov v Zelencih pri Podkorenu s sodelovanjem Vodnega gospodarstva Kranj sanirali, je ostalo očitno tako priljubljeno, da so se tam začeli kopičiti novi odpadki, na Na nekdanjem legalnem, danes pa črnem kranjskogorskem odlagališču, je kljub prepovedi odpadkov vedno več. Čeprav naj bi bilo zaklenjeno, ima nekdo ključ in še vedno spušča na odlagališče tovornjake, ki odlagajo odpadni gradbeni material. - Foto: D. Sedej Franc Brane, rečni nadzornik VGP Kranj levem in desnem izvoru Save Dolinke. Prav nič bolje ni pri izlivu podkorenškega potoka Krotnika, kjer še vedno ležijo odpadki. Opaziti jih je v Vati-šah pod Kepo, da o nekdanjem velikem odlagališču odpadkov v Kranjski gori niti ne govorimo. Čeprav se resno trudijo, da bi ustrezno sanirali ogromno kranjskogorsko odlagališče, je bilo minuli petek prav zlahka zaznati, da so iz nekega gradbišča na novo s kamionom vozili material. Nekdo pač ima še vedno ključ od »rampe«! Franc Brane in drugi nadzorniki se po vsej Gorenjski trudijo, da bi za silo zravnali divja odlagališča in preprečili novim onesnaževalcem dostop do obrežij, a je marsikje trud povsem zaman. Tudi na Jesenicah, ob obrežju Save, kjer nama je tik pred ogledom za las ušel tovornjak, ki je navo-zil nekaj kubičnih metrov zemlje in drevesnih korenin skupaj z asfaltom na komaj sanirano območje. Tako, kot je pri Hermanovem jezu Pod-mežaklo vaščan mirne vesti stresal na dokaj onesnaženo obrežje samokolnico odpadnega materiala. Kakšno okolico imajo stanovalci pod viaduktom Završnica v Mostah, je treba samo videti! Kot se je treba na lastne oči prepričati, kaj vse so vaščani Brega navozili na svoje divje odlagališče pod vasjo. Tako je kot na ogromnem odlagališču v Vintgarju, kjer se področje pogreza, kjer voda spira umazanijo v strugo, ki postaja vedno bolj onesnažena. In tako bi lahko govorili za vseh 18 večjih registriranih odlagališč in 70 manjših v radovljiški občini ter seveda še za druga črna odlagališča v jeseniški občini, ki jih je po evidenci Franca Branca 23 in 29 manjših. Če le dobijo onesnaževalce, jih takoj prijavijo, a kaj, ko se pojavljajo vedno novi in novi. Veliko ugodneje je zvoziti odpadke na obrežje, kot se potruditi na uradno deponijo. Iz malega kupčka takoj zraste velik kup in že je prepozno. Kaj se zares na vsak način hočemo sami zastrupljati? Koliko let ali desetletij še potrebujemo, da bomo spoznali, da s takim onesnaževanjem obrežij uničujemo življenje in ogrožamo sami sebe? D. Sedej Naši hokejisti so odlično igrali. Na sliki posnetek s tekme naših z Lombardijo. mladinskih športnih iger Alpe-Jadran, Kranjska gora 1989. Zgodovina nam je namenila skupni življenjski prostor. Tu živimo že stoletja dolgo. Drug ob drugem in drug z drugim. Nikakršne druge izbire nimamo. To je edina možnost. In če je tako in tako je, potem moramo to naše sosedstvo in skupno življenje vedno znova razvijati, negovati in bogatiti. Kar zadeva športni vidik iger je znano, da prav mladi športniki (med 15 in 17 letom) nimajo veliko možnosti, da bi svoje znanje in sposobnosti preverjali na mednarodni ravni. Igre Alpe -Jadran so zato enkratna priložnost. V vseh deželah delovne skupnosti je zato tako za poletne kot zimske mladinske igre Alpe — Jadran veliko zanimanje. Iger se po pravilu udeležujejo najboljši. To še posebej velja za zimske športe, saj so Italija, Avstrija, ZRN in Jugoslavij.a tudi sicer med najmočnejšimi zim-skošportnimi državami. Mladi športniki, ki bodo uspešno (dosegli najboljše rezultate) prestali to preizkušnjo, lahko upravičeno upajo, da bodo v naslednjih letih uspešno nastopali tudi v članski konkurenci. • Letošnje mladinske zimske igre Alpe — Jadran so potekale v naših najbolj znanih zimsko-športnih središčih. Tekmovanja so se odvijala na tekmovališčih v neposredni bližini sosednjih držav, Avstrije in Italije. To je izredno koristno za nadaljnjo afirmacijo zimskega turizma v tem delu Slovenije. Še zlasti pomembno pa je dejstvo, da so igre potekale v trikotniku treh mejnih pokrajin (Koroške, Slovenije in Furlanije — Julijske krajine) in treh sosednjih držav — Avstrije, Italije in Jugoslavije, saj so prav te tri pokrajine uradno najavile kandidaturo za Med tekmo mladink v veiesmio-mu, kjer je zmagala članica slovenske ekipe Nives Sitar. ene od prihodnjih zimskih olimpijskih iger. Mladinske zimske športne igre Alpe — Jadran so bile tako dobra naložba za prihodnost. Zlasti še, ker bodo (tako vsaj upamo) nekateri udeleženci letošnjih mladinskih iger Alpe — Jadran po vsej verjetnosti udeleženci bližnjih, velikih zimsko športnih tekmovanj v Kranjski gori in Planici in naslednjih zimskih olimpijskih iger. Sodobne mednarodne razmere terjajo, da izkoristimo vsako možnost in priložnost za razvijanje in krepitev dobrih sosedskih in medsebojnih odnosov. V prostoru kulture , športnih prireditev itd. Državne meje pri tem niso bile in niso nikakršna ovira. Celo obratno. Športniki in športni delavci pomembno prispevajo k širitvi in bogatitvi vsebine tega sodelovanja in razumevanja. Šport je tudi tu opravljal pomembno poslanstvo. In želimo, da bi bilo tako in bolje tudi v prihodnje. Rezultate objavljamo na športni strani. D Humer Foto: F. Perdan V Škof j i Loki se poraja zanimivo društvo Vse za zdravje Škofja Loka, 13. marca - Tegobe sodobnega življenja, polnega stisk in stresov, se z zahoda uspešno selijo k nam, čeprav bi primerjava razvitosti tega in onega gospodarstva oziroma družbe ne zdržala. Hkrati s tegobami pa se selijo tudi različni načini "zdravljenja"; po eni strani gre za višjo kakovost življenja, ki se izraža zlasti v naraščajočih potrebah ljudi po gibanju v naravi in po bolj naravni, zdravi prehrani, po drugi pa doživlja pravcati razcvet domača lekarna iz zdravilnih zelišč ter "alternativci", ki se ukvarjajo z radiestezijo in bioe-nergijo. Eden vodilnih mož te "alternative" je Stane Oblak iz Škofje Loke. Zato res ni čudno, da je v Škofji Loki vznikla tudi pobuda o ustanovitvi društva za naravne načine življenja in zdravljenja. V iniciativnem odboru so poleg Staneta Oblak še nekatera druga imena. O osnutku programa dela društva, ki so ga poslali kot osnovo za soglasje k ustanovitvi, so pred dnevi razpravljali v občinski konferenci, ki je neke vrste ustanovitvena botra vsem društvom. Menili so, naj društvo bo in naj dela, če izpolnjuje družbene norme in nikomur ne škoduje. Vsekakor je ustanovitev takega društva pomembna za večjo popularizacijo naravnega načina življenja ljudi, presojo o učinkih zdravljenja s čaji, mažami, bioenergijo in podobnimi metodami pa prepuščamo ljudem, ki vanje verjamejo in jim pomagajo premagovati težave. Ne nazadnje tudi tisočletja nazaj niso poznali drugačnih zdravil... Ena od osnovnih nalog novega društva bo širiti obveščenost o naravnih načinih življenja in zdravljenja, zlasti na strokovnih predavanjih, seminarjih in tečajih. Društvo se bo potegovalo tudi za legalizacijo vseh naravnih načinov življenja in zdravljenja ter za njihovo zakonsko ureditev. Znan je prav primer Staneta Oblaka, ki so mu na prošnjo za izdajo obrti na občini rekli ne, ker naša zakonodaja take obrti ne dovoljuje. Gotovo bodo združeni pod firmo društva posamezniki lažje uveljavljali svoje pobude. Slej ko prej bomo tudi v naši družbi dali bolj prosto pot ljudski ustvarjalnosti; zakaj "alternativni medicinec", ki teši dušo in telo, namesto na črno ne bi delal uradno (in obdavčeno), kot to za zdaj lahko počne obrtnik mizar, frizer, serviser, umetnik... jj. Jelovčan FEMA TEDNA Zdaj, ko nam mili nam Šolevićev poba, zagnani organizator vsejugoslovanskih mitingov, tako trmasto ponuja bratsko pomoč in razsvetljenje v Cankarjevem domu, je uradna politika rekla ne, mi pa smo otrpnili kot miš pred kačo. Zakaj se vendarle ne bi pricijazil v Ljubljano in dokazal, kar mu je dokazati naročeno: da je vsaj 99,9 odstotkov Slovencev, ki bi miting obsojalo, kontrarevolucionarjev in dejanskih notranjih sovragov. Če ti frdamani slovenski pluralisti res že na noben način ne verjemajo novodobnim zgodovinopiscem, da so zgolj in le neki naduti nomadi s severa in so bili zato že pred časom dobrodušno poslani v Celovec in v Philadelphijo, jim je v Smoleovem domu sredi Ljubljane treba kričavo zabrusiti zadnji svarilni apel, ki so ga pred tem z zares pravo diplomatsko eleganco in duhovno toleranco med drugimi izrekli številni srbski pisatelji: mi se z vami ne gremo več dolgočasne in spravljive zimske igrice Človek ne jezi se, mi že nekaj časa in z vsemi igramo le DOMINE! Kdor se po naše dominat ne zna in noče, pač kot domina pade. Kdor pa se sploh trmasto in topoglavo upira, lahko pričakuje bratsko dominarsko intervencijo. Slovenci z zavrnitvijo vrlega Šolevićevega dečka zamujamo enkratno priložnost in zadnjo možnost, da bi na licu mesta in v svojem lastnem domu slišali, kar nam je demokratičnega in prijateljsko prepričljivega slišati: da nas je pravzaprav le strah, da bi izgubili kolonije na jugu; da smo se stisnili v tisti kot pod Alpe, da bi veleposestniško izkoriščali druge; da pa bi bil sploh že skrajni čas, da tenkočutno prisluhnemo in verjamemo leaderju malo manj majhnega naroda, ki se je populistično zgodil že na toliko zmagoslavnih in veličastnih mitingih. Slovenke pa v trans! Ne vem, če Šolevićev scenarij za Ljubljano vsebuje tudi kakšne pikantne in za občinstvo zmeraj privlačne vložke. Ker ga pa po lastni krivdi slišali nikakor ne boste, znabiti, da vam ta iznaj-ditelj tako človekoljubnih mitinških parol, kot so Dajte nam orožje in sličnih, nikdar ne bo mogel povedati, kako celo njegovi inteligentni rojaki opisujejo pojavo svojega nespornega vodje, Slo-bodana Miloševiča. Še posebej, ker buljite le v neki Gorenjski glas in v slične slovenske medijske falsifikate prave in edine zveličavne resnice in bojkotirate Dugo, recimo. V njej je priznani beograjski intelektualec ugotovil, da »Miloševićevo lice izzaziva duboki utisak na lepšu polovinu Jugoslavije i izzaziva moćnu sintezu materinskih in ženskih instinkta...« A ne le to: njegovo telo je simbol vstaje, napredka, upora, odločne samoobrambe... Ker zdaj že za celo Jugoslavijo velja Merkurjeva parola Nemogoče je mogoče, lahko tudi v tem grmu tiči eden izmed zajčkov: domnevam, da si Slobo ne privošči tega, da bi po svetu pošiljal kakšne mlahedrave propagandiste in da tudi pojava v Sloveniji odklonjenega mitingaša izraža močno sintezo materinskih in ženskih instinktov in globoko vpliva na lepše polovice. In najmanj, kar bi se lahko ob mitingaški seansi v Cankarju zgodilo: pol Slovenk bi padlo v trans! In adijo sedanja večinska podpora lepšega slovenskega spola še vedno pokončnim, pogumnim in demokratičnim slovenskim politikom! Slovenija bi bila zlahka transcedentalno zdiferencirana, igra z dominami se lahko nadaljuje ... D. Sedej Naša anketa Politika? Oh, ah in sploh! Le zakaj ne bi tudi sami kdaj kaj samokritično in odkritosrčno priznali? Res je - prav močno naivno smo si predstavljali, da bodo v anketi na vprašanje, kaj mislite o politiki in politikih naši naključni sogovorniki rekli kaj odločnega in določenega, če ne že kaj kritičnega ali celo ironičnega in ciničnega P komaj dojemljivih razpletih v političnem življenju Jugoslavije. A spoznali smo, da ljudje s strahom in upravičeno bojaznijo spremljajo dogodke, saj so nas nekateri celo naknadno prosili, da njihovih odgovorov ne bi objavili. Bronka Pust, zasebna frizerka: »Spremljam dogodke, seveda jih spremljam! Iz časopisov, slišim po radiu in vidim po televiziji. Saj bi se včasih kar zjokal, vse postaja tako nerazumljivo in nedo-jemljivo. Podpiram naše slovenske politike in slovensko politično usmeritev nasploh, ostali pa: oh, ah in sploh!« Barjamej Isa, Albanec s Kosova: »Štiri leta sem zaposlen v Sloveniji, doma imam ženo in otroke. Jasno je, da poznam vse jugoslovanske politike in tudi razmere na Kosovu dokaj dobro. Slabo je, slabo, v zadnjem času celo najslabše! Tu, v Sloveniji, je vsaj toliko demokracije, da me ni strah, če se s kom družim ali s kom govorim. Saj razumete!« Rok Marčič z Jesenic: »Prav nič dobrega si ne mislim in prav nič dobrega ne morem povedati! Slovenija vodi pravilno politiko in podpiram slovenska politična in gospodarska prizadevanja in usmeritve, medtem ko si nekateri ostali deli v Jugoslaviji zares preveč privoščijo in zares preveč dopuščajo. Majda Gomilšek: »Prav dobro smo obveščeni o vsem in prav nič dobrega nam ne obetajo zadnji dogodki. Vsi poznamo stališče slovenske politike in vsi jo tudi podpiramo, kaj več pa ne morem reči.« Bajra Grbeši, Albanec s Kosova: »V Slovenijo sem prišel šele pred nekaj meseci in v Sloveniji tudi dobil zaposlitev. Na Kosovu je ni, vsaj za mlade ne. A tudi drugače so razmere v pokrajini dokaj hude in zelo težke. Redno spremljam poročila o dogajanju in vem, kako bi se počutil doma. Tu, v Sloveniji - sploh ne veste, kako lažje dihate!« D. Sedej Foto: F. Perdan Dahnili so da: V Škofji Loki: Brigita Vehar in Nenad Stožinić iz Žirov; Metka čo-prež in Bernard Potočnik iz Selc. Na Jesenicah: Elizabeta Gale in Aleš Berčič z Jesenic; Anka Despo- tović in Rade Bjelonić z Jesenic. Čestitamo! CVEK Tako \e treba Radio reporter Dennis Heart iz Floride je bil izjemno nesrečen, ker ga izvoljenka ni marala. Odločil se je za nenavadno potezo: preko radijskega programa je zaprosil svojo izvoljenko Jo-an, naj se vendarle z njim poroči. Nenadoma se je javilo na desetine Johanic, ki so takoj sprejele Dennisovo ponudbo. Ko je prava Joan to slišala, se je nemudoma oglasila na radiu in prisilila Dennisa, da jo na kolenih in osebno zaprosi za roko... Roparski striptiz Nasirud Ahmed se je nenavadno opremljen odpravil na bančni rop. Ko je oropal banko za komaj dva tisoč ameriških dolarjev, ga je policija zelo lahko našla. Ko je namreč bežal, se je vseskozi slačil in to po naslednjem vrstnem redu: rokavice, štirje pari hlač, vetrovka, debel pulover, jakna, bolniška halja, štiri srajce in dve majici. Ko ga je detektiv našel, je bil Nasirud popolnoma gol! Kaj je pisal Gorenjec Plesni venček samcev Na plesnem venčku kranjskih samcev se je zbralo toliko občinstva, da se je zopet splošno poudarjala nedostatnost dosedanjih prostorov. Prišlo je tudi mnogo gostov iz Ljubljane. Vročina je vladala v pretesni dvorani, čeprav je zunaj mraz in sneg. Na rdeče preoblečenih in z zelenjem prepreženih stenah so viseli grbi s samskimi znaki (karte, smodke, zavratniki, krtače, gumbi, šivanke, čiki). Videli smo mnogo krasnih toalet. Plesalo se je neprestano. Odlikovali so se, kakor običajno, posebno oženjeni gospodje, ki so zbog domače vzgoje najbolj usposobljeni za to plemenito umetnost. Hvaležnost plesoljubnega ženstva jim je zagotovljena že na tem svetu. Še celo samice so se na tem častnem večeru dale omehčati. Vztrajno so se vrtele po gladkem parketu. Miloš Likar Mal e gorenjske vasi Zgornje Laze (1) Piše: D.Sedej *Na Vaze so vozke ste- niso za fante, So le za koze...« sjCg g°rnJe Laze so gručasta va-žakl Ua pris°Jnem pobočju Me-cau nad Poljanami pri Jesenice m0GorJami Pri Bledu. Danes irial « hiŠ' med nJimi 3e Prav drli°fe starin- saJ so vaščani po-no stare domačije in si zgradili hri e au Pa se na novogradnjo U; ravlJaJ°- Sele pred desetimi Vori S° na zg°rniih Lazah dobili Minka Čuden žeKVod' ki Pa so si §a dolg& leta Ukv . Nemal° Jih Je- ki se rjwarJaJo s kmetijstvom, zato so t^inf1* letos vodo- kojojehudo cjs^anJkovalo, redno dovažati s ?e ernami tudi na Zgornje La- Šgo*red..naJstarejše domačije na I*ek nj.in Lazah nedvomno sodi tojn^Jeva domačija, kjer z bra-živita Minka in Ivana Žvan, prijetni in zgovorni domačinki, ki sta skupaj z nekdanjimi Re-karjevimi rodovi do danes ohranili veliko starih in prastarih dokumentov, ki pričajo, da je Re-karjeva domačija stara nekaj stoletij. »Oče je še hranil dokument iz leta 1500, pisan na jelenovo kožo, z enkratnim pečatom blej- Rekarjeva domačija na Zgornjih Lazah je ena najstarejših domačij, kjer lastniki hranijo številne zanimive in zelo stare dokumente skih graščakov, z rožo na svili. Žal prav tega nimamo več, saj ga je nekdo odnesel in nikoli vrnil,« pravita Minka in Ivana. »Hraniva pa še številne pisane dokumente, tudi v gotici, med katerimi je morda zanimivo uradno pismo iz leta 1612, ki je bilo poslano po neki tožbi in pravi: Krištofu Rekarju je stara pravda priznana; če mu bo kdo nagajal, bb štrafan z 10 cekini...« Zares so zanimive stare davčne knjižice in številni dokumenti Rekarjeve domačije, po- slani z blejskega gradu, iz let okoli 1600, 1700, 1800. Lastniki so se najprej podpisovali kar s črtico in šele potem s križcem, saj so bili tedaj nepismeni. Pravi zgodovinski zaklad pa so imenitni pečati na teh dokumentih. Marija in Ivana pa tudi sami pomnita zgodovino vasi, saj sta vedno znali prisluhniti ustnemu izročilu. Zanimivo je, da so na Zgornjih Lazah ali Vazah, kot pravijo domačini, prav posebna hišna imena in tudi narečje Va-žanov je nekaj posebnega. To je vasica, »čer so Medvedi, Voki, Tigri in Levi doma«, kot se pravi posameznim starim domačijam. Odkod imena tako krvoločnih zveri? »Kako bi le vedel,« se smejita prijazni domačinki, »a vedno se je govorilo, da je tedaj, ko je poleg Medvedovih naredil hišo drug domačin, nekdo ročno napisal na pročelje Vila Lev, pa je bilo tedanjemu gospodarju kar všeč. Bila sta že Medved in Volk in je bilo tudi naslednjemu všeč, da se doma reče pri Tigru. Tradicija bi se tudi z risom nadaljevala, a tedanji gospodar ris nikakor ni hotel biti. Ko je četrti ali peti gospodar nekako prislo- Ivana Čuden nil hišico k robu, so se vaščani ročno domislili, da bi bil lahko Slon ali pri Svonu. A se je gospodinja Katra odločno uprla in tako tudi Svona nimamo.« Med svetovno vojno so, kot pravita, Važani »veliko gor plačali« in nikoli nisi vedel, kaj te čaka jutri. Vas je na samoti in je vedno nudila zavetje partizanom, še posebej bolj odmaknjena Rekarjeva domačija, kjer nikoli niso odrekli pomoči partizanom in aktivistom, ki so se redno oglašali. 68-letna Ivana in 65-letna Minka govorita pristno važansko govorico; po mnenju strokovnjakov, ki se ukvarjajo z narečji in so ju večkrat obiskali, res pravo staroslovenščino. »Včasih so Važani nekako vse spreobračali na "s" in govorili, denimo: Ta pa je tok grs (grd). Zdaj pa je še vedno v rabi tisti "č", po katerem nas vsi spoznajo in nas dražijo: ščira pa četna pred čevdrom leži, pa na cikla, ima tače vliče rdeče piče... A tako pač govorimo in se tudi še vedno spominjamo šaljive pesmice iz časov, ko je bila vas zares precej odmaknjena in brez cestne povezave: Na Vaze, na Vaze so vozke steze, niso za fante, so le za koze...« / ureja DARINKA SEPJ Mlada strelka Alenka Kavar iz Radovljice Desetice so nekaj vsakdanjega Radovljica, 8, marca - Alenka in njene sotekmovalke Sandra Milj-kovič in Nataša Šolar pa niso le odlične strelke, ampak pomagajo tudi pri organizaciji tekmovanj, zato je na to trojico strelk mentor Borislav Kukič lahko ponosen. Alenaka Kavar je učenka 8. razreda osnovne šole Antona Tomaža Linharta v Radovljici. Ko je leta 1986 obiskovala 5. razred osnovne šole, so strelci začeli urejati v kleti osnovne šole strelišče za zračno puško. Pridružila se jim je in začela pod mentorjem Borislavom Kukičem dosegati dobre rezultate. Skupaj s sošolkama San-dro Miljkovič in Natašo Šolar je kot ekipa večkrat stopila na zmagovalne stopničke na občinskih, regijskih in republiških tekmovanjih. Radovljiška trojica je bila med drugim prva na regijskem prvenstvu ŠŠD v Škof j i Loki, prva na republiškem prvenstvu ŠŠD v Kamniku, prva na regijskem in republiškem prvenstvu pionirk v Kranju in Ljubljani, deveta na državnem prvenstvu v Skopju, prva v republiki v streljanju z malokalibrsko puško v Ljubljani in osma na državnem prvenstvu s tem orožjem. V sezoni 1988 in 1989 so se uspehi nadaljevali. Radovljiške pionirke so zmagale v finalu dopisne lige v Trbovljah, potem pa so sledile tri zmage na regijskih in republiških prvenstvih pionirk in šolskih športnih društev. Alenka se je vedno dobro uvrščala tudi v posamični konkurenci. Letos je zmagala v finalu dopisne lige in na regijskem prvenstvu ŠŠD v Radovljici, druga je bila Sankanje Solidno na evropskem prvenstvu Tržič, 10. marca — Pred časom se je vrnila s 13. evropskega prvenstva v sankanju na naravnih progah, ki je bilo v Garmisch Partenkirchnu, naša izbrana vrsta, ki se je solidno borila v močni mednarodni konkurenci. Sodelovalo je 21 tekmovalk in 65 tekmovalcev iz Švice, Italije, Poljske, Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Francije, Švedske, Avstrije, Norveške, ZDA in Jugoslavije. Med tekmovalkami je naše barve branila Tinka Tolar iz Železnikov, ki je kljub padcu osvojila 18. mesto. V konkurenci članov so barve Jugoslavije branili tekmovalci iz Železnikov, Jesenic in Tržiča. Najboljši Jugoslovan je bil Franc Pohleven iz Železnikov na 19. mestu, ostali pa so se uvrstili takole: 21. Janko Meglic, 24. Simon Bernik, 26. Drago Česen, 27. Mirko Kli-nar, 32. Marjan Meglic in 34. Janez Luznar. V konkurenci dvosedov je sodelovalo 15 posadk, Jugoslovana Janko in Marjan Meglic pa sta bila 8. Uvrstitve naših predstavnikov lahko ocenimo kot dobre, posebej še ob dejstvu, da pred prvenstvom doma sploh niso mogli trenirati, ker na nobeni progi ni bilo snega. Odpeljali so vsega dve tekmi v Italiji in Avstriji. Namizni tenis J-Kikel Lovoriki v Stražišče in Predoslje Preddvor, 28. februarja - Na osnovni šoli Matija Valjavca v Preddvoru je bilo ekipno osnovnošolsko prvenstvo Kranja v namiznem tenisu, na katerem je nastopilo 8 ekip pionirjev in 7 ekip pionirk. Pionirji so bili razdeljeni v dve skupini. V skupini A je zmagal Lucijan Seljak pred Matijo Čopom, v B skupini pa je zmagala osnovna šola Simona Jenka pred OS Janka in Stanka Mlakarja. V finalu je Lucjjan Seljak premagal Simona Jenka s 3 : 0, v tekmi za tretje mesto pa OŠ JS Mlakar OŠ Matije Čopa s 3 : 2. Med pionirkami je v A skupini zmagala domača osnovna šola Matija Valjavca pred OŠ Matija Čopa, v B skupini pa OŠ Josipa Broza Tita pred OŠ Janka in Stanka Mlakarja iz Šenčurja. V finalu so Predosljanke s 3 :1 premagale domačinke, v tekmi za tretje mesto pa Šenčurjanke vrstnice z OŠ Matije Čopa s Planine prav tako s 3 : 1. Končni vrstni red - pionirji: 1. Lucijan Seljak, 2. Simon Jenko, 3. JS Mlakar, 4. Matija Čop, 5. Davorin Jenko, 6. Matija Valjavec, 7. JB Tito, 8. France Prešeren; pionirke: 1. JB Tito, 2. Matija Valjavec, 3. JS Mlakar, 4. Matija Čop, 5. Davorin Jenko, 6. France Prešeren, 7. Lucijan Seljak. Organizatorjem iz Preddvora so pomagali tudi drugi mentorji. J. K. Radovljiško sindikalno prvenstvo - na gorenjskem tekmovanju pionirk in četrta na republiškem tekmovanju. Zadnje tekmovanje v Radovljici je bilo vrhunsko tako za ekipo kot za Alenko Kavar. Moštvo je dosegli 520 krogov od 600 mogočih, Alenka pa 182 od 200 možnih krogov, kar je rezultat, ki bi mu zavidal marsikateri moški. Alenka pa ni samo odlična strelka. Tudi organizacija tekmovanj ji ne dela preglavic. V Radovljici je zadnjič takoj po nastopu moštvo prevzelo vajeti organizacije v svoje roke. Alenka je vpisovala na oglasno desko rezultate, Sandra je vpisovala prijave in prijavnino, Nataša pa je delila malico. Alenka skupaj s svojimi sotek-movalkami resnično živi za strelstvo. B. Malovrh V nedeljo tek in veleslalom Radovljica, 7. marca - Zveza telesnokulturnih organizacij Radovljica, Občinski svet Zveze sindikatov in Smučarski klub Bohinj prirejajo v nedeljo, 19. marca, na smučiščih Koble občinski sindikalni prvenstvi Radovljice v teku na smučeh in veleslalomu. Tekmovanje v veleslalomu se bo začelo v nedeljo ob 10. uri. Moški bodo tekmovali v štirih starostnih skupinah (do 27 let, do 35 let, do 45 let in starejši od 46 let), ženske pa v treh (do 27 let, od 28 do 35 let in od 36 let dalje). Prijave tekmovalcev (ime, priimek, starost) je treba poslati pismeno na naslov ZTKO Radovljica, Gorenjska 26, najkasneje do četrtka do 12. ure. Kasnejših prijav ne bodo upoštevali. Startnina za enega tekmovalca je 12.000 dinarjev. Osnovne organizacije sindikata jo bodo plačale po tekmovanju. Po veleslalomskem tekmovanju, ob 13. uri, pa bo levo od zgornje postaje žičnice Kobla II občinsko sindikalno prvenstvo v teku na smučeh. Ženska proga bo dolga 2, moška pa 4 kilometre. Tehnika teka ni predpisana. Starostne skupine bodo enake kot za veleslalom, enak pa je tudi zadnji rok za prijave. Startnina za vsakega tekača je 10.000 dinarjev. Radovljičani pa že razpisujejo sindikalno prvenstvo v kegljanju v borbenih partijah. Tekmovanje bo predvidoma v začetku aprila, sindikalne organizacije so že prejele razpise in pravilnike, rok za prijave pa je do torka, 21. marca, do 12. ure na ZTKO Radovljica, Gorenjska 26, telefon 75 - 350. J. K. ureja JOŽE KOŠNJEK Pionirski Pokal Loka na Soriški planini Presenetljiv razplet: pokal Poljakom Soriška planina, 12. marca - Čeprav so največ zmag odnesli jugoslovanski smučarji, pa ekipnega pokala niso osvojili. Presenetili so Poljaki, katerih tekmovalci so bili uvrščeni v vseh kategorijah. Takšna so pravila in veljajo za vse, za zmagovalce kot za poražence. Presenečenje pa je bilo še večje na slovesnem zaključku pionirskega tekmovanja, ko bi moral predsednik slovenske mladine Jože Školč izročiti pokal zmagovalnemu moštvu, Poljakov pa ni bilo več na tekmo-vališču, ker so se že odpeljali v dolino, misleč, da za lovoriko nimajo šans. Dvodnevana tekma na Soriški planini, kjer se je v soboto in v nedeljo kar trlo smučarjev in je planina rešila tudi veleslalom-sko in včeraj slalomsko tekmovanje v okviru zimskih mladin- skih iger Alpe Jadran, ki bi morala biti v Kranjski gori, je odlično uspela. Tekmovalo je nad 180 starejših in mlajših pionirjev in pionirk iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Bolgarije, Češkoslovaške, Poljske, Madžarske, Nizozemske, Italije in Jugoslavije, ki je sodelovala z dvema ekipama, posebej pa je tekmovala še ekipa Slovenije. Novi junaki pokala Loka so postali: Jan Matrljan (Jugoslavija) med starejšimi pionirji, Urška Hrovat (Jugoslavija) med starejšimi pionirkami, Sašo Leban Aleš Piber z Bleda, zmagovalec slaloma med starejšimi pionirji. Gašper Kontrec, dvakrat drugi na Soriški planini. (Jugoslavija) med mlajšimi pionirji in Birgit Buder (Avstrija) med mlajšimi pionirkami v veleslalomu, v slalomu pa so zmagovali Angela Grassinger (Zvezna republika Nemčija) med starejšimi pionirkami, Aleš Piber (Jugoslavija) med starejšimi pionirji, Birgit Buder (Avstrija) med mlajšimi pionirkami in David de Costa (Jugoslavija) med mlajšimi pionirji. J. Košnjek, slike F. Perdan Sašo Leban, član škofjeloškega Alpetoura, je zmagal v veleslalomu med mlajšimi pionirji. Dvojna zahodnonemška zmaga v slalomu med starejšimi pionirkami: Angela Grassinger in Karin Gilgenrainer. Janez Gašperšič, Janez šter in Jože Školč s pokalom za ekipo Poljske, ki pa je že odšla v dolino, ker ni računala na ekipno zmago. Najuspešnejša tekmovalka na Soriški planini, Avstrijka Birgit Buder. Med mlajšimi pionirkami je zmagala v slalomu in veleslalomu. Kranjčanke v finalu Kranj, 14. marca - Rokometna zveza Slovenije je zaupala organizacijo finalnih tekem za pokal mladosti za področje Slovenije Rokometnemu klubu Ajdovščina. Finalni tekmi bosta jutri, 15. marca, v Ajdovščini. V ženski finale so se uvrstile tudi Kranjčanke, članice II. zvezne rokometne lige. Ob pol šestih bodo v finalu igrale z Belinko Olimpijo, ki je v tem srečanju favorit. Že uvrstitev v finale je lep uspeh kranjskih rokometašic. V moškem finalu pa bosta igrala Aero Celje in Ajdovščina. Kranj-čankam veliko sreče. J. K. Četrte zimske igre Alpe Jadran Tudi našim kolajne Kranjska gora, 12. marca — Kar šeststo mladih športnikov in športnic tekmuje te dni na četrtih zimskih igrah Alpe — Jadran, ki predstavljajo dežele: Bavarsko, Benečijo, Julijsko Krajino, Zgornje Štajersko, Koroško, Lombardijo, Salzburg, Hrvaško in Slovenijo. Tri dni tekmujejo v veleslalomu, slalomu, smučarskih skokih, smučarskih tekih in hokeju na ledu. Prvo kolajno za ekipo Slovenije je osvojil smučarski tekač Tomaž Globočnik, bron pa smučarski skakalec Samo Gostiša. Odlično igrajo tudi hokejisti Slovenije in Hrvaške. Hokej igrajo na Jesenicah in Bledu, medtem ko imajo tekmovanje v veleslalomu in slalomu na Soriški planini. Izidi — hokej — Jesenice — 1. kolo — Trentino : Zgornja Avstrija 12 : 0, Koroška : Julijska Krajina 21 : 0, Slovenija : Bavarska 5 : 0, II. kolo — Bavarska : Trentino 12 : 0, Koroška : Slovenija 3 : 5, Bled — II, kolo — Štajerska : Veneto 4 :2, Salzburg : Hrvaška 3 : 6, II. kolo — Lombardija : Venezio 18 : 0, Bavarska : Hrvaška 16 : 2. Smučarski teki — (6 km) — 1. Urain (STM 18 : 38,0, 2. Globočnik (Slo) 18 :49,7, 3. Di Centa (FVG) 19 :00,6, 4. Molin (VEN) 19 :15,2, 5. T. Žemva (SLO) 19 : 23,2 dekleta (4 km) - 1. Baron (FVG) 12 :18,2, 2. Valbusa* (VEN) 12:19,5, 3. Mesotitsch (KAE) 12:30,8, 4. Fečur (SLO)12 : 37,7, 5. Piazzi (TAA) 12 :13,2. Smučarski skoki posamezno — 1. Moser (KAE) 225,0 (71-70,5), 2. Rathmaver (OOE) 221,0 (69-70), 3. Gostiša (SLO) 213,0 (69-67), 4. Knafelj (SLO) 209,0 (66-66), 5. Jagodic (SLO) 208,0 (68-67); ekipno -1. Slovenija, 631,2, 2. Koroška 628,4, 3. Zgornja Avstrija 664,5. D. Humer Foto: F. Perdan drugi je bil Jure Košir. Pri dekletih pa je bila prva Nives Sitar. Rezultati — fantje — 1. Brezavšček 42 :60, 2. Košir (oba SLO) 42:71, 3. Gsadam (SAL) 43 :20, 4. Gerold (STM) 43:63, 5. Thaler (TAA) 43 :64, 9. Albreht 44:58, 12. Slivnik (oba SLO) 44 : 55, dekleta — 1. Sitar (SLO) 45 :42, 2. Blaschitz (KAE) 45 : 61, 3. Holzer (SAL) 46 : 09, 4. Simon 46 :12, 5. Pire 46 : 29. D. H. Ker na smučišču Podkorena ni snega, so se organizatorji četrtih zimskih mladinskih iger Alpe — Jadran odločili, da tekmovanje v veleslalomu in slalomu prenesejo na smučišče Soriške planine. Na veleslalomskem nastopu so bili najboljši tekmovalci Slovenije. Pri fantih so osvojili prvo in drugo mesto, pri dekletih pa zlato kolajno zimskih iger. Pri fantih je zmagal Brezavšček, Šesterica naših na Norveškem Brnik, 12. marca — V nedeljo so iz letališča Brnik na mladinsko svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah v Hamar na Norveško odpotovali naši mladi smučarski skakalci in smučarski tekači. Pod vodstvom Petra Eržena so na pot odšli skakalci: Sandi Čimžar, zvezni mladinski trener, Jelko Gros, tehnični pomočnik, in skakalci: Primož Kopač, Marjan Kropar, Franci Petek in Albin Janus. Zvezni trener za teke Jure Žerjav je določil: Urško Čop, Natašo Lačen, Pe- tra Klofutarja in Igorja Logarja. Z njimi je tudi dr. Avgust Mencinger. Po otvoritvi v sredo bodo že v četrtek stopili v smučino tekači. Dekleta bodo v prosti tehniki tekla na 15 km, fantje pa na 30 km, v soboto pa bodo dekleta imela 5 km in fantje 10 km dolgo smučino-Skakalci bodo prvo ekipno tekmo imeli že v četrtek, posamične pa v soboto. D. H*. Prva B zvezna vaterpolska liga Prvi poraz Triglava Ljubljana, 11. marca — Prva B ZVL Triglav: Medveščak 8 :11' (2 :6, 2 :2) 2 :2, 2 :1), bazen Tivoli, gledalcev 100, sodnika Lovrić (Split), Čubela (Dubrovnik) Triglav — Naglic, Hajdinjak 1, Brinovec 1, Sirk, Cvitkovič, Ča-dež, Jerman, Grabeč 2, Marinič 1, Rihtar 3, Troppan, Homovec. Medveščak — Novosel, Paklik, Kralj, Čuriš, Čolar 3, Lukin, Ko-lundžič, Stekovič, Rupčič, Golob 1, Tomič, Rneri 2, Sever 1. Triglavani so svojo prvo tekmo izgubili že v prvi četrtini srečanja. Gostje iz Zagreba so jih premagali že v tej četrtini, saj so poved-li s štirimi goli razlike. Še večjo možnost so imeli nato v drugi četrtini, saj je moral iz igre zaradi treh prekrškov najboljši mož Triglava Duško Marinič. Triglavani so jih nato lovili, zadnjo četrtino tudi dobili, a več kot zmanjšanje izida niso mogli doseči. Streljanje_^ Juretu Frelihu gorenjska Zlata puščica Kranj, 5. marca - V Škofji Loki je bilo gorenjsko tekmovanje za Zlato puščico, na katerem je tekmovalo 56 strelcev, ki so na občinskih tekmovanjih od 600 možnih dosegli vsaj 520 krogov. Tudi letos je s precejšnjo prednostjo zmagal Jure Frelih iz Kranja s 564 krogi, njegov oče Vinko, ki je tudi že večkrat zmagal tudi na tovrstnih republiških tekmovanjih, pa je bil sedmi. Odlično sta se držali članica . Darinka Smrtnik, ki je bila osma, in mladinka Darja Bešter, ki je bi- j la deseta! Po regijskih tekmovanjih bo Strelska zveza Slovenije organizirala republiško tekmovanje in nanj povabila 100 najboljših ter vse dosedanje prvake, med njimi tudi Jureta in Vinka Freliha ter Henrika Peternelja. Republiško tekmovanje naj bi bilo 19. aprila v Portorožu, norma pa naj bi bila 548 krogov, kar je doseglo 11 udeležencev gorenjskega tekmovanja. Rezultati regijskega tekmovanja: 1. Jure Frelih (SD Kranj) 564, 2. Janez Dolenc (SD Škofja Loka) 558, 3. Samuel Cerovski (SD Škof- 1 ja Loka) 553, 4. Vojko Vidic (SD Stane Žagar Podnart) 552, F. T0ne Ušeničnik (SD Škofja Loka) 551, sledijo Robert Bradeško, Vinko j Frelih, Alfonz Kern, Darinka Smrtnik, Darja Bešter, Boris Kozinc, Anton Urbanč, Jože Osterman, Henrik Peternelj, Uroš Korošec itd. __B. Malovrh \ Steklina ne pojenj uje Višje nagrade za uplenjene lisice? Radovljica, 10. marca - Čeprav se o steklini zadnje čase ne govori (in piše) toliko, kot se je, denimo, lani, pa to še ne pomeni, da je "drugi val" mimo. Nasprotno - steklina ne poje-njuje. Samo letos so na Gorenjskem odkrili 35 steklih živali. Kot kaže, je največje leglo (steklih) lisic na Jelovici, odkoder se "širijo" proti ravninskim območjem (Besnici, Selški dolini, Bohinju, okolici Bleda...). Če sodimo po podatkih, potem je s steklino najbolj ogrožena škofjeloška občina, kjer so letos našli že osemnajst steklih lisic. Na drugem mestu je radovljiška, predvsem desni breg Save, z dvanajstimi steklimi lisicami in dvema domačima živalima, sledijo kranjska z dvema in jeseniška z eno lisico. V tržiški občini letos še niso našli stekle živali, res pa je tudi to, da doslej še nobene niso dali v preiskavo. Kot je povedala dr. Marija Seljak iz Zavoda za socialno medicino in higieno Kranj, so učinki polaganja vab, v katerih je bilo cepivo zoper steklino, za zdaj malo opazni -preprosto zato, ker je bilo vab premalo oziroma lisic preveč, vabe pa so bržkone pobrale tudi že okužene lisice. Ker je radovljiška občina med najbolj okuženimi s steklino, je problematiko v petek obravnavala komisija za varstvo pred nalezljivimi boleznimi, ki deluje pri izvršnem svetu. Veterinarski inšpektor Tomaž Pirih je povedal, da je steklina Jani povzročila tudi gospodarsko škodo, saj je za to boleznijo zbolelo in poginilo sedem domačih živali - pet goved, konj in ovca, letos pa tudi že dve. Na vprašanje, ali bo zato v občini potrebno cepljenje govedi, je odgovoril, da to ne bo treba, ker je spomladi predvideno še obsežnejše cepljenje lisic in ker bodo nadaljevali tudi z drugimi ukrepi, predvsem z odstrelom lisic. Ker je nagrajevanje lovcev s petdesetimi tisočaki za vsako uplenjeno lisico dalo dobre rezultate, komisija predlaga izvršnemu svetu, da poviša nagrado na 150 tisoč dinarjev. Justin Zorko, predsednik komisije, je tudi menil, da bi morali v primerih, ko se ljudje zaradi malomarnosti okužijo s steklo živaljo, sami plačati vse stroške. (Ena doza cepiva stane zdaj približno 200 tisoč dinarjev, nova pošiljka pa bo že precej dražja. Samo v radovljiški občini so lani cepili 52 občanov, na vsej Gorenjski 224.) Seveda je malomarnost zelo težko dokazati, dr. Seljakova pa je ob tem opozorila tudi na to, da ob preostrem ukrepanju ljudje ne bi bili pripravljeni povedati, kje so se okužili, na kakšen način... C. Zaplotnik Bojte se klopov Ko pridete iz gozda -na pregled! Klopi, ki se okužijo od miši in drugih gozdnih glodalcev, povzročajo pri ljudeh bolezen, ki se ji pravi lyme borelioza. Na mestu, kjer se je prisesal klop, se najprej pojavi rdečica, nato se bolezen stopnjuje, nazadnje pa lahko povzroči obolenja sklepov. V Zavodu za socialno medicino in higieno bodo pred "sezono klopov" pripravili posebno opozorilo in navodilo o tem, kako naj se ljudje ravnajo, da se ne bi okužili. Ker se možnost okužbe veča, čimdlje je klop prisesan, je pomembno, da se po prihodu iz gozda najprej pregledate - še bolje (in lepše) pa bo, če vas kdo drug! Na Gorenjskem je bilo lani 31 primerov tovrstnega obolenja. Ker se klopi zadržujejo predvsem na podrasti, so lyme boreliozi najbolj izpostavljeni gobarji in nabiralci gob, manj pa gozdni delavci. Če se na mestu, kjer je prisesan klop, pojavi rdečica, je priporočljiv obisk pri zdravniku. C. Z. NASONČNI STRANI Alf* Divja smetišča grozijo Kranj, 10. marca - Nič kaj lepa slika za našo deželo niso številna divja, torej nedovoljena odlagališča odpadkov. Pri tem pa bolj od pokvarjene lepote zaskrbljuje dejstvo, da nihče ne ve, kaj vse se na teh smetiščih nahaja. Njihova vsebina stalno preti z onesnaženjem širše okolice, posebno na prodnatih, za vodo propustnih tleh. Neodgovorni prebivalci najpogosteje odlagajo razne odpadke in neuporabne predmete ob vodah, v nekdanjih glino-kopih in močvirjih ter zlasti v opuščenih gramoznicah. Čeprav ni nikjer lepo pogledati nametane smeti, so z vidika onesnaževanja narave v daljšem času najbolj nevarna prav odlagališča odpadkov na prodnatih tleh. Le en Odslužen gospodinjski stroj ali kak drug aparat z nevarno snovjo, prezrta posoda z organskim topilom ali razbita steklenka s strupom za zatiranje plevelov je lahko dovolj, da je čez leta onesnažena zaloga pitne vode na drugem mestu. Čeprav je večina nedovoljenih odlagališč na bolj ali manj skritih krajin, so jih mnogo že odkrili. Samo v radovljiški občini, na primer, so jih našteli blizu 80. Tudi v kranjski občini jih gotovo ne bi bilo manj, kot ocenjuje Drago Vuk iz kranjskega komunalnega podjetja, vendar imajo popisana samo večja neurejena odlagališča odpadkov. Problematična so predvsem smetišča na Jezerskem in Brniku, v Cerkljah, Češ-njevku in Stražišču. Tudi ob cesti od Bitenj do Žabnice je v številnih jamah polno smeti, odlagajo pa jih celo v bližini naselij z urejenim odvozom smeti, kot sta Šenčur in Stražišče. V kranjskem komunalnem podjetju se že pripravljajo na ureditev stražiškega smetišča, za kar je izdal odločbo sanitarni inšpektor. Ker pa odpravljanje neurejenih smetišč ni niti najmanj enostavna naloga, se zavzemajo zlasti za zajetje vseh izvorov odpadkov. Že sedaj odjemajo komunalne odpadke iz več kot 70 odstotkov vseh naselij. Spomladi bodo odjem odpadkov razširili še na kraje, ki jih je k temu primoral občinski odlok. Zbiranje odpadkov v starem delu Kranja in nekaterih odročnejših naseljih pa bo omogočil nakup manjšega sme-tarskega vozila. S. Saje Center za obveščanje Gorenjske_ Postopno širjenje nalog Kranj, 9. marca - Na današnji tiskovni konferenci v gorenjskem centru za obveščanje so ponovno predstavili namen centra in opisali opravljene naloge v dveh letih delovanja. Da bi ga lahko uporabili v morebitni vojni, mora že v miru postati zbirališče podatkov o vsem, kar ogroža človeka in okolje. Centri za obveščanje, ki so del načrtovanega obrambnega sistema v primeru vojne, so v naši domovini organizirani na različnih ravneh. Kot je pojasnil pomočnik sekretarja v kranjskem sekretariatu za ljudsko obrambo Jelko Kacin, ima v drugih delih države tak center vsaka občina, v Sloveniji pa smo se odločili za ustanovitev centrov po pokrajinah. Sedaj jih deluje 12, vendar niso vsi enako organizirani glede na dolžino delovnega časa v njih, kar določa tudi njihovo uporabnost. Pri oblikovanju vsebine dela so v gorenjskem centru izhajali iz ocene ogroženosti ozemlja. Že v miru so namreč tudi tod možne različne naravne nesreče in druge hude nesreče, ob izrednih razmerah in vojni pa je moč pričakovati še druge nevarnosti za prebivalstvo. Glavni namen centra je zbiranje podatkov o nevarnostih na enem mestu, obenem pa sporočanje obvestil vsem ogroženim ter skrajšanje časa za reševanje. Podatke sporočajo po telefonski številki 985 v center iz delovnih organizacij, raznih ustanov in društev v dopolnilnem opazovalnem omrežju po občinah. Ta kanal obveščanja se še ni popolno uveljavil, vse več obvestil pa dobiva center od prebivalstva. Lani, v drugem letu delovanja, so v centru izmenjali prek 15 tisoč obvestil, kar je skoraj trikrat več od leta poprej. Takšno povečanje gre predvsem na račun uvedbe dežurstva za živino-rejsko-veterinarsko službo ponoči. Letos bodo v mrežo obveščanja vključili tudi obvestila iz planinskih postojank v kranjski občini za gorsko reševalno službo, tem nalogam pa bodo v prihodnje dodajali še nove. Predvsem od sodelovanja ljudi izven centra bo odvisno, koliko bo v pomoč pri reševanju težav v vsakdanjem življenju. S. Saje Sodni razplet lanskega pogina rib v Selščici V sodu je bil strup Škofja Loka, 10. marca - 31-letni Janez Ferlan iz Železnikov, ki je zaposlen kot kemijski tehnolog v delovni organizaciji Niko Železniki, bo moral plačati 2,5 milijona dinarjev kazni, ker je storil hudo kaznivo dejanje zoper splošno varnost. 2. junija lani je namreč odredil enemu od delavcev, da z vodo spere betonsko ploščad in polivinilaste vreče, na katerih so bili ostanki strupenega natrijevega cianida. Raztopina je stekla mimo čistilne naprave v odtočni kanal in odtod naravnost v Selščico, kjer je povzročila pravo katastrofo, saj je na območju ribiških družin Železniki in Škofja Loka poginilo večje število šarenk, potočnih postrvi in lipanov v skupni vrednosti 35,8 milijona dinarjev. Sodišče je ugotovilo, da je Ferlan storil kaznivo dejanje iz malomarnosti: vedel je, da ima opravka z nevarno snovjo, vendar je mislil, da posledic ne bo. V Niku so skladišče, v katerem je bil tudi sod s strupenim cianidom, prodali avto-moto društvu, zato je Ferlan dobil nalogo, da ga izprazni. Za omenjeni sod, ki je bil v prostoru že več kot dvajset let, ni bilo nobenih dokumentov niti ni bil označen s tem, kaj pravzaprav je v njem, zato je Ferlan vzel vzorec in ga dal v analizo. Dobil je odgovor, da gre za močno alkalno snov z določeno količino natrijevega cianida in da je treba z njo ravnati kot s čistim cianidom. Ko je 2. junija lani snov razstrupljal, je bil premalo previden in je nekaj raztopine steklo po betonski ploščadi in vrečah, po izpiranju z vodo pa v Selščico. Za takšno kaznivo dejanje je zagrožena kazen do pet let zapora, vendar je sodišče uporabilo omilitvena določila in se odločilo za denarno kazen. Ferlan namreč velja za pridnega delavca, doslej še nikdar ni bil kaznovan, krivdo je priznal in dejanje obžaloval. Škodo v znesku 35,8 milijona dinarjev je ribiškim družinam že povrnila delovna organizacija. Sodba ni pravnomočna. / GORENJSKA NOĆNA KRONIKA Dolgoprstnež šaril po tujem avtu Za enega od gostov v gostilni pri Kajbitu v Zmincu se je večer slabo končal. Ko je sedel v avto, ki ga je bil parkiral pred gostilno, je našel razbito trikotno okence, iz avtomobila pa pobrana stikala za žaromete. Neznanemu storilcu zdaj še posvetiti ne bo mogel takoy kot bi rad. Nočni obisk na delovišču Zagrebška firma Monter ima pri Predosljah blizu avtoceste postavljeno kamp prikolico. On-dan jo je obiskal nepovabljen gost, ki je ob slovesu odnesel s seboj kopico uporabnih in dragocenih geodetskih naprav. Da bi bila bera še bogatejša, je vdrl še v tamkaj parkiran tovornjak, nato pa ga je vzela noč. Golfi zamikali tatove Zadnjič je na Jesenice po železnici prispel tovor čisto riovih golfov. Vlak pa je moral čez noč čakati, na tovorni list. Ta čas je koristno izrabil nekdo, ki ga ni strah roke pravice. V dveh avtomobilih si je nabral potrebne dele, od stranskih ogledal do rezervnih koles, ne da bi ga pri zakonu nedopadljivem poslu kdo oviral. Če ne gori, pa tli Kar velja za ljubezen, najbrž drži tudi za sovraštvo. Vsaj pri bivših zakoncih Jožu in Ivani z Jesenic je tako. Potem ko že lep čas nista več v zakonu, se še kar srdito prepirata in pretepata. Tokrat sta se tako ognjevito, da so vmes posegli modri. Klošar po jeseniško Neznani samaritan je na cesti videl ležati s steklenico spo-prijateljenega možaka in o tem obvestil milico. Fantje so potepuha, ki se ga je bil preveč nabral, padel in se potolkel, velikodušno pospremili v jeseniški zdravstveni dom. Kar zastonj bi pil Dušan je popival v hotelu Pošta na Jesenicah, potem pa ni hotel plačati zapitka. Še več, razgrajal je in razbijal kozarce, dokler niso prišli ljudje v uniformah in z njim spregovorili resno besedo. Pod težo pravih argumentov se je fant vendarle odločil, da bo poravnal gostilniški račun. Starši jima niso bili kos Dva petelinčka, dva gizdalin-čka... poje otroška pesmica o dveh srboritežih, ki sta se spopadla, da je frčalo perje po vsej vasi. Takšen je bil videti tudi pretep dveh mladoletnih Rado-vljičanov. Ker jima starši niso bili kos, so poklicali k sodelovanju milico. Kontrarevolucija za vsako kopito Slobodan Milošević, predsednik srbske zveze komunistov, je na znamenitem beograjskem mitingu v imenu republiškega vodstva zagotovil množicam, da bodo vsi tisti, ki so zavedli (albansko) ljudstvo in ga vpregli v voz protijugoslo-vanskih političnih ciljev, kmalu priprti in kaznovani. Njegove napovedi se, vsaj na Kosovu, že uresničujejo: za zapahi so že Azem Vllasi, še do nedavnega kosovski politični "prvokate-gornik", številni direktorji in drugi. Prav ta primer (veliko pa jih poznamo predvsem iz preteklosti) nazorno kaže vsaj dvoje. Prvič - da gre za močno spre-go med politiko in sodstvom, za sprego, ki je ob nadaljnjem zaostrovanju razmer v državi nevarna za vsakega, še tako dobro (a drugače) mislečega državljana. Nesporno je, da je tokratne sodne procese na Kosovu sprožilo politično vodstvo, v glavnem z namenom, da bi se otreslo političnih nasprotnikov in drugače mislečih, predvsem tistih, ki zagovarjajo večjo samostojnost pokrajine in demokratični socializem. In drugič: naše kazenskopravne določbe so take, da jih je mogoče raztezati (to je ob dnevu slovenskega javnega tožilstva potrdil tudi republiški javni tožilec Pavle Car) in jih napeti na vsako kopito. Kaj to pomeni v praksi, se je najbolje pokazalo ob zadnjih dogodkih v državi. Azem Vllasi in Fikret Abdič, eden politik in drugi gospodarstvenik, eden naj bi zavajal ljudstvo in delal proti Jugoslaviji, drugi izdajal menice brez kritja v denarju, sta namreč obtožena po isti kazenskopravni določbi. Obema očitajo kontrarevolucionarno delovanje - dejavnost, v katero je ob pomanjkanju objektivnih meril, kaj je kontrarevolucionarno in kaj ne, mogoče strpati marsikaj, tudi ustvarjalce in zagovornike drugačne politike. Ob vsem tem me je resnično strah. Strah zato, ker se ob nadaljnjem prekrojevanju Jugoslavije in razcvetu socializma trde roke ter ob nadaljnji trdni spregi politike in sodstva in ob nespremenjeni kazenski zakonodaji, lahko pojavi (kosovski) podobna lista "kontrarevolucionarjev" tudi v Sloveniji -in še kje. C. Zaplotnik Izsiljevanje prednosti Jesenice, 7. marca - 35-letni Miroslav Zajovič z Jesenic je v torek nekaj pred drugo uro popoldne zunaj naselja Jesenice zapeljal z osebnim avtomobilom na glavno, magistralno cesto, zavijal levo proti Hrušici in izsilil prednost vozniku motornega kolesa Blažu Vavpotiču z Jesenic. Motorist, ki je imel na glavi varnostno čelado, je zaviral, padel in se pri tem huje poškodoval. Bi varnostni pasovi ublažili posledice? Bled, 8. marca - 57-letna Ivanka Blatnik z Bleda je v sredo okrog desetih zvečer peljala z jugom po Prešernovi cesti od gasilskega doma proti hotelu Svoboda. V križišču je zavijala levo, ne da bi vključila smernik, in izsilila prednost avtomobilu, ki ga je iz smeri hotela Svobode pripeljal 27-letni Ivo Dežman iz Rib-na. Dežman je sicer zaviral, vendar nesreče ni mogel preprečiti. V trčenju se je voznica Blatniko- va hudo poškodovala in so jo tako kot sopotnika v Dežmanovem vozilu, 28-letnega Edvarda Jak-šeta iz Ribna, ki je v nesreči Ho bil lažje poškodbe, prepeljali na zdravljenje v jeseniško bolnico. Noben od voznikov ni bil pripet z varnostnim pasom. Čez cesto v strugo Tamar, 11. marca - 22-letni Anton Dolinšek iz Ljubljane je v soboto nekaj pred tretjo uro ponoči vozil osebni avtomobil po cesti od Tamarja proti Planici. Pri odcepu za hotel Ilirija je zapeljal čez sredino ceste, vozil nekaj časa po bankini in se nato z avtom prevrnil v dva metra globoko strugo hudournika. V nesreči sta se sopotnici v vozilu, 21-letna Ana Toplak in 20-letna Ana Hočevar (obe iz Ljubljane) hudo ranili, voznik in sopotnik Tomaž Ciglar, prav tako iz Ljubljane, pa lažje. Za voznika so odredili preskus vinjenosti. ZjOo/o Naredimo nekaj zase in bodimo zgled tudi drugim, da bo človek na cesti zares človek. ureja cveto zaplotnik MERKUR Kranj MERKUR - trgovina in storitve, n.sol.o. Kranj, Koroška c. 1 . -gospodarska komisija, objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljenih vozil, ki bo v torek, 21. marca 1989, ob 11. uri na Gregorčičevi 8 v Kranju za osebna vozila in istega dne ob 13. uri pred Merkurjevim skladiščnim objektom v Naklem, C. na Okroglo 7 za tovorna vozila in traktorske prikolice. Zap. št. tip vozila letnik 1. osebni avto ZASTAVA 101 (nevozen) 1982 2. osebni avto ZASTVA 101 (vozen) 1980 3. osebni avto ZASTA 101 (vozen) 1981 4. osebni avto LADA 1200 (vozen) 1982 5. tovorno vozilo ZASTAVA 640 AD 1979 - dolgi kason, nosilnost 4 t 6. tovorno vozilo ZASTAVA 640 AD - dolgi kason, nosilnost 3,5 t 7. tovorno vozilo ZASTAVA 640 AD - dolgi kason, nosilnost 4 t 8. traktorska prikolica, nosilnost 5 t 1970 9. traktorska prikolica, nosilnost 5 t 1967 10. traktorska prikolica, nosilnost 5 t 1966 H. traktorska prikolica, nosilnost 5 t 1966 izklicna cena 2.000.000 3.000.000 3.000.000 3.500.000 8.000.000 1980 14.000.000 1979 12.000.000 5.000.000 4.000.000 4.000.000 4.000.000 Na javni licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Ogled vozil je na dan licitacije uro pred pričetkom le-te. Varščino v višini 10 % od izklicne cene bomo sprejemali uro pred pričetkom licitacije. Zastopniki pravnih oseb morajo imeti pooblastila, kavcijo zavarujejo z bariranim čekom. Nakup vozil je po načelu »videno-kupljeno«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec lahko plača kupnino takoj ali v treh dneh po licitaciji. Prometni davek v ceno ni vračunan. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST msol.o. 64001 KRANJ, Oldhamska 1 Odbor za medsebojna delovna razmerja pri delovni skupnosti Zavarovalni skupnosti Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge LIKVIDACIJA NAJZAHTEVNEJŠIH ŠKOD Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom, za določeno dobo 2 let in s poskusnim delom do 90 dni. Za opravljanje navedenih del in nalog mora kandidat poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima visoko strokovno izobrazbo pravne smeri — 3 leta delovnih izkušenj — pravosodni izpit Kandidati za opravljanje navedenih prostih del in nalog naj lastnoročno napisane prošnje pošljejo na naslov Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj, Oldhamska 2 Kranj, sektor za samoupravno org. in kadre. K prošnji je treba priložiti diplomo, kratek življenjepis, navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih posebnih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8 dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku objavnega roka. kompas JUGOSLAVIJA Cankarjeva 2 64260 BLED Komisija za delovna razmerja TOZD Kompas hoteli Bled objavlja prosta dela in naloge: 1. KV ali VKV KUHAR - 4 delavci za nedoločen čas 2. KUHINJSKA BLAGAJNIČARKA - 1 delavka nedoločen čas, — 1 delavka določen čas 3. UČITELJ TENISA - 1 delavec pogodbeno POGOJI: Pod 1: V. ali IV. stopnja izobrazbe, smer kuhar, 2 leti delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, dvomesečna poskusna doba. Pod 2: V. stopnja gostinske ali trgovske smeri, dve leti delovnih izkušenj. Pod 3: sprejem pogodbeno v času letne sezone. Razen primernih osebnih dohodkov, vam nudimo delo v prijetnem okolju, mladem kolektivu in na visoki strokovni ravni. Od vas pričakujemo inovativnost in angažiranost na delovnem mestu ter solidno strokovno usposobljenost. Prošnje z dokazili sprejema Kadrovska služba TOZD Kompas hoteli Bled, 64260 Bled, Cankarjeva 2, v 8 dneh od dneva obja- LETNA KONFERENCA TURISTIČNEGA DRUŠTVA PREDDVOR V petek, 17. marca, ob 19. uri bo v turistični poslovalnici v Preddvoru naša letna konferenca. Poleg rednih poročil bo tekla razprava o turističnem delu in programu za leto 1989. Po uradnem delu somo videli še novejše in starejše diapozitive Preddvora in okolice ter prireditev v našem kraju. Vabimo vse članein prijatelje turizma. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ, Staneta Žagarja 19 SVET WO Razpisuje dela oz. naloge PEDAGOŠKO VODENJE - 4 delavce — za enoto I (Najdihojca, T. Odar, Voklo) nastop dela 1.9.1989 — za enoto II (Čebelica, IBI, Čirče, Na Klancu, Milena K.) nastop dela 1. 9. 1989 — za enoto III (Janina, Kekec, Ciciban, Čriček) nastop dela 1. 4.1989 — za enoto IV (Slave Ivo Jokl, Tugo Vidmar, Pavla M. Katarina) nastop dela 1.9.1989 POGOJI: — višja strokovna izobrazba po programu za VI. stopnjo -smer vzgojitelj — pet let delovnih izkušenj — opravljen strokovni izpit — organizacijske in vodstvene sposobnosti Kandidati bodo izbrani za 4 leta. Prijave sprejemamo 10 dni po objavi razpisa na naslov: VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ, Staneta Žagarja 19, tel.: 24-381. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA n.sub.0 TZO »SLOGA« in TZO CERKLJE Razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osebnih sredstev izklicna cena din 1. ščetka za krompir 2.000.000 2. avtomobilska tehtnica za krompir 8.000.000 3. sušilna naprava z ventilatorjem 3.000.000 4. letvasti pretresevalec 650.000 5. odvajalec zemlje mali 1.500.000 6. odvajalec zemlje veliki 5.500.000 7. transportni trak 2 m 550.000 8. vzvratna kip naprava 6.000.000 9. mali polnilec boksov 1.000.000 10. polnilec boksov 40.000.000 11. kombi RENAULT TRAFIK 1000, letnik 1986 71.000.000 Javna licitcija bo v petek, 17. marca 1989, ob 10. uri v skladišču krompirja v Šenčurju. Ogled osnovnih sredstev je možen na dan licitacije med 6. in 10. uro. Na javni licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Zastopniki pravnih oseb morajo imeti pooblastilo, kavcijo zavarujejo z bariranim čekom. Kavcija v višini 10 % od izklicne cene se mora plačati pred pričetkom licitacije. Blago se prodaja po sistemu »VIDENO - KUPLJENO«. Izlicitirano blago se mora plačati in prevzeti v 10 dneh po licitaciji, sicer kavcija zapade. Davčne obveznosti poravna kupec. Trgovska delovna organizacija GOLICA o.o. Odbor za delovna razmerja Temeljne organizacije ROŽCA o.sub.o. Jesenice - Delavska 11 OBJAVLJA prosta dela in naloge: POSLOVODJE ŠPORTNE TRGOVINE v Modni hiši Pristava Bled s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoji: — dokončana poslovodska šola — eno leto delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo — pasivno znanje dveh tujih jezikov — smisel za prodajo športne opreme in konfekcije — dvoizmensko delo, v turistični sezoni tudi delo ob nedeljah in praznikih v popoldanskem času DVEH PRODAJALK v športni trgovini v Modni hiši Pristava Bled s polnim delovnim časom za nedoločen čas > Pogoji: — dokončana šola za prodajalce — šest mesecev delovnih izkušenj — enomesečno poskusno delo — pasivno znanje enega tujega jezika — smisel za prodajo športne opreme in konfekcije — dvoizmensko delo, v turistični sezoni tudi delo ob nedeljah in praznikih v popoldanskem času. Kandidati naj ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev zahtevane izobrazbe pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: ABC POMURKA - Trgovska delovna organizacija GOLICA - Kadrovska služba - Jesenice, Titova 22. O izidu objave bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljenem postopku. DRUŠTVO INVALIDOV KRANJ KRANJ, Begunjska 10 Društvo invalidov Kranj obvešča člane, da nam zaradi izrednega zanimanja za 3 dnevni izlet v Moravske toplice, ni uspelo dobiti zadostnega števila prenočišč, zato bomo organizirali dodatni 3 dnevni izlet v toplice »TOPU-SKO« - SRH dne 14. 4. 1989. Hkrati pozivamo vse nečlane, ki jim je bila zaradi bolezni, prometne nesreče, poklicne bolezni, nesreče pri delu ali drugih vzrokov, priznana invalidnost I. II. ali III. kategorije, da se lahko včlanijo v naše društvo vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure v pisarni društva, Kranj, Begunjska 10'(Stavba KS Vodovodni stolp). KOMUNALNO OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ - z n.sol.o. TOZD KOMUNALA KRANJ - b.o. OBVESTILO Obveščamo vse individualne uporabnike, ki dovažajo manjše količine odpadkov na deponijo Tenetiše, da bo od 15. marca dalje dovoz odpadkov možen le od 7. - 18. ure. Upravljalec bo vršil kontrolo nad pripeljanimi odpadki, ter zanje pred čuvaj-nim objektom namestil zbiralne posode. Individualni uporabniki bodo od navedenega datuma sami preložili pripeljane odpadke v odjemne posode in ne bodo več imeli prostega dostopa na deponijo. Upravljalec pripeljanih odpadkov ne bo posebej zaračunaval, zahteval pa bo korektno odlaganje v zbiralne posode. Posebnih odpadkov in kužnih materialov ni dovoljeno dovaža-ti na deponijo. Poostreni režim je posledica vse bolj pogostih podtikanj posebnih odpadkov med komunalne, ter povečane skrbi upra-vljalca za ekološko sprejemljivejšo podobo deponije. /O ljubljanska banka Temeina banka Gorenjske Kranj Na podlagi sklepa 6. redne seje delavskega sveta delovne skupnosti Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj, z dne 23.2.1989, razpisna komisija delovne skupnosti LB, TBG Kranj razpisuje dela in naloge s posebnimi popbla-stili za 1. VODENJE SEKTORJA ORGANIZACIJE IN INFORMACIJSKIH SISTEMOV 2. VODENJE SEKTORJA RAČUNOVODSTVA IN PLAČILNEGA PROMETA Za opravljanje razpisanih del in nalog sta lahko imenovana kandidata, ki poleg splošnih, z zakonom in družbenim dogovorom določenih pogojev izpolnjujeta še naslednje pogoje: — visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske ali druge smeri izobrazbe z ustreznimi delovnimi izkušnjami s področja financ — pet let delovnih izkušenj Poleg teh morajo imeti kandidati za razpisana dela in naloge tudi naslednje lastnosti: — strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje razpisanih nalog, — da se zavzemajo za dosledno razvijanje in utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov, — osebnostne kvalitete, ki izražajo celovitost strokovnih, družbenopolitičnih in moralnoetičnih meril, predvsem pa celovito oceno uspešnosti dosedanjega dela in doslednega izvajanja in utrjevanja samoupravnih socialističnih odnosov. Razpisana dela in naloge opravljajo delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in jih razpisujemo vsaka štiri leta. Kandidati morajo vlogi priložiti listine, s katerimi dokazujejo, da izpolnjujejo razpisne pogoje. Prijave s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta JLA 1, sektor splošnih poslov, z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bo razpisna komisija obvestila vse udeležence razpisa v 45 dneh po končanem zbiranju prijav. MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE 64000 KRANJ, JLA 2 Mercator - Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, Delovna skupnost skupnih služb razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo osebnega avtomobila znamke Zastava 750 S, letnik 1978, neregistriran,za izklicno ceno 1.000.000 din Javna dražba bo dne 24.3.1989 ob 12. uri v Kranju, Cesta JLA 2 (nad kinom Center). Ogled avtomobila bo možen pred pričetkom javne dražbe na kraju javne dražbe. Javne dražbe se lahko udeležijo pravne in fizične osebe, ki pred pričetkom javne dražbe položijo varščino v višini 10 % izklicne cene. Predpisani prometni davek plača kupec. Kupec mora takoj po koncu javne dražbe plačati ceno, prometni davek in prevzeti osebni avto. Kupec nima pravic iz jamstva za napake stvari. Informacije na telefon št. 25-061. 4* LIP, lesna industrija Bled Delovna skupnost skupnih služb Objavlja prosta dela in naloge 1. POMOŽNE KUHARICE 2. MODELNEGA MIZARJA III Pogoji za zasedbo del in nalog so: K 1: IV. stopnja zahtevnosti dela gostinske smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj izpit iz higienskega minimuma izpit za voznika B kategorije K 2: IV. stopnja zahtevnosti dela lesarske smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave s pisnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo najkasneje do 21. 3. 1989 na naslov LIP Bled, Ljubljanska 32, 64260 Bled. Kranj, torek, 14. marca 1989 13. stran (mmmmmzRGLAS PLANINSKO DRUŠTVO SOVODENJ Planinsko društvo Sovodenj, 64225 Sovodenj razpisuje prosta dela in naloge OSKRBNIKA (upokojenca) PLANINSKE KOČE »Dom triglavske XXXI. udarne divizije Ermanovec (964 m nadmorske višine). Koča je popolnoma nova in ima 30 sedežev in 15 ležišč, lastni vodovod, elektriko in telefon. Dostop do doma je možen z osebnim avtomobilom. Oskrbnik mora poleg poznavanja planinske organizacije poznati tudi delo v planinskih kočah. Zaposlitev je za določen čas v letu in sicer od 24. 4. 1989 do 30. 10. 1989. Vse ostalo po dogovoru. Pisne prijave sprejema društvo na gornji naslov do 17. 3. 1989. Informacije o delu kandidati dobijo na telefon 064/69-030 pri tajnici društva Mariji Krek. KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBERNO PODJETJE KRANJ n.sol.o. Ul. Mirka Vadnova 1, Kranj DS SKUPNE SLUŽBE Objavlja prosta dela in naloge VODJA ODDELKA ZA INFORMACIJSKI SISTEM - 1 delavec Pogoji: visokošolska izobrazba računalniške, ekonomske ali organizacijske smeri ter tri leta delovnih izkušenj na ustreznih delih organizacijske, komunikacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje nalog s področja oddelka. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Poskusno delo traja tri mesece. Kandidati za zgoraj objavljena dela in naloge naj pošljejo vloge na naslov: KOGP Kranj, Mirka Vadnova 1. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. HOTEL Iranslunsl Zaradi izrednega zanimanja že tretjič organiziramo VEČER Z ALBERTOM CREGORIČEM in ARGENTINSKO KUHINJO Hotel Transturist, v petek, 17. marca, ob 20. uri. Igral bo ansambel SAMO TAKO. Rezervacije sprejemamo na telefon: 621-261 i> JELOVICA lesna industrija ŠKOFJA LOKA tel.: 064/631-241 W PRODAJNI PROGRAM — okna TERMOTON in JELOBOR SU — polkna, rolete, žaluzije — notranja naravna in lužena vrata — vhodna in garažna vrata različnih variant — lesene obloge — vrtne garniture — montažne pregradne stene... PRODAJNA MESTA: škofja Loka, Celje, Murska Sobota, Nova Gorica, Izola STROKOVNI NASVETI vsak dan od 7. v soboto od 7. 15. ure 12. ure DELAVSKA UNIVERZA VIKTOR STRAŽIŠAR JESENICE vpisuje v TEČAJ ZA VODITELJE MOTORNIH ČOLNOV ki se začne 20. 3. 1989. Vpis in informacije po telefonu 81-072. MARKETING AGENCIJA 64260 BLED, Cesta v Megre 7a PHONE 064/78-356 SVETOVALNE STORITVE — v prometu z nepremičninami — pri zamenjavi stanovanj — v prometu z blagom, opremo in storitvami — marketing in Inženiring — design storitve POKLIČITE VSAK DAN RAZEN NEDELJE OD 8. - 10. URE IN OD 19. - 20. URE TOZD MALOPRODAJA V sodelovanju z DO AGRARIAC00P Zagreb organiziramo PRODAJO sadnega drevja in okrasnega grmičevja pred prodajalno SP Storžič na Kokrici od 16. do 18. marca od 10. do 16. ure Če ste v zadregi, kako saditi, vam bo na voljo priznani strokovnjak z nasveti! Če bo vreme zelo slabo, bo prodaja kasneje. O datumu vas bomo pravočasno obvestili! Izkoristite izredno priložnost za pravilno izbiro in sajenje sadnega drevja ter okrasnega grmičevja! MERKUR kranj V prodajalni MERKUR Kranj na Koroški cesti 1, Kranj imajo veliko izbiro vijačnega blaga, žičnih proizvodov, stavbnega in pohištvenega okovja, rezilnega, brusilnega in merilnega orodja. Dobra je izbira ročnih strojev ISKRA in BLACK & DECKER, motornih žag, kompresorjev in strojev za obdelavo lesa in kovin, razne ležaje in drugo kovinsko tehnično blago. Ker se bliža pomlad, se oskrbite z vrtnarskim orodjem, škarjami za obrezovanje drevja, škropilnicami in drugim orodjem za dom in vrt. [MRlDIVMlSiii 1'TfGLAS 14. STRAN /obvestila, oglasi, Kranj, torek, 14. marca 1989 m TEKSTILINDUS EDRJ^MJ Gorenjesavska 12 64000 KRANJ Objavlja JAVNO PRODAJO dveh disketnih enot model 3742 IBM, leto nabave 1980, ki bo v sredo, 22. 3. 1989, ob 12.00 uri na Gorenjesavski 12 v Kranju, v prostorih delovne organizacije. Izklicna cena za enoto je 2.000.000 din. Ogled je mogoč vsak dan od 6. do 14. ure v prostorih ekonomskega sektorja, kjer se lahko dobijo tudi dodatne informacije. Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Predstavniki pravnih oseb morajo imeti pooblastilo. Varščino v višini 10 % izklicne cene je potrebno plačati do začetka licitacije v blagajni delovne organizacije oziroma predložiti dokazilo o njenem plačilu na žiro račun prodajalca št. 51500-601-16268 SDK Kranj. Prodaja bo potekala po načelu »videno-kupljeno«; kasnejše reklamacije ne bodo upoštevane. Davčne obveznosti plača kupec. Kupljeno blago je potrebno plačati in prevzeti v 5 dneh po prodaji, sicer varščina zapade. Ce kupec izlicitirane cene odstopi od nakupa, izgubi pravico do povračila varščine. sozd Mercator-Kmetijstvo Industrija Trgovina n. sub. o. Ljubljana MERCATOR - ROŽNIK TOZD Savica n.sub.o. LJUBLJANA, Oražnova 12 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za specializirano delikateso z vinoteko v okviru TTC na Bledu 1. PRIPRAVA IN PRODAJA DELIKATESNIH JEDI Pogoj: KV kuhar, 1 leto delovnih izkušenj, higienski minimum, 2. PRIPRAVA IN PRODAJA VRHUNSKIH VIN Z DEGUSTA-CIJO Pogoj: KV natakar, 1 leto delovnih izkušenj, higienski minimum Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj prijave z dokazili o izobrazbi pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: M-Rožnik, TOZD Savica, Ljubljana, Oražnova 12. MLADINSKA KNJIGA TOZD VELETRGOVINA LJUBLJANA ODDELEK KRANJ KRANJ, PLANINA III, Trg Prešernove brigade 10 Objavlja na podlagi Komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge TERENSKEGA KOMERCIALISTA Pogoji za zasedbo: srednja izobrazba ekonomske ali tehnične smeri tri leta delovnih izkušenj vozniški izpit B kategorije Od kandidatov pričakujemo poznavanje prodaje s področja mehanografije, računalništva, pisarniškega materiala in papirja. Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev najpozneje v 8 dneh od dneva objave na naslov Mladinska knjiga, DSSS za trg. TOZD, Splošno kadrovska služba, Ljubljana, Šlandrova 10. Vse informacije dobite po tel.: 064/33-765 ali 064/35-681. O izbiri bomo kandidate obvestili v 10 dneh po sprejemu-sklepa na Komisiji za delovna razmerja TOZD VELETRGOVINA. Odbor za prenovo in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj objavlja po sklepu z dne 16. 2. 1989 JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V OBČINI KRANJ staro mestno jedro Oddajamo naslednje poslovne prostore: — TOMŠIČEVA 13 - pritličje, v izmeri 92 m2 Skupaj 3 prostori za dejavnost (delavnica, skladišče) in 5 tehničnih ter pomožnih prostorov. Javni razpis izvede komisija, ki jo je imenoval odbor za prenovo in gospodarjenje. INTERESENTI MORAJO IZPOLNJEVATI NASLEDNJE POGOJE: - da so pripravljeni financirati sorazmerni delež prenove poslovnega prostora ter sorazmerni delež skupnih delov in naprav, ki znaša 20 % vrednosti, -da predložijo program oziroma katalog svojih izdelkov dejavnosti, -da predložijo dokazilo o investicijski sposobnosti, -roki sofinanciranja so takoj po izbiri najemnika. Poslovni prostori bodo po končani prenovi namenjeni za naslednje dejavnosti: šivalnica ali servis gospodinjskih ali TV aparatov, druge sorodne dejavnosti. Javni razpis traja 20 dni po objavi. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ, Poštna ulica 3, p.p. 190, 64000 KRANJ, z oznako: »RAZPIS POSLOVNIH PROSTOROV«. Vse informacije dobite na istem naslovu, telefon štev. 22-995. AVTO MOTO DRUŠTVO 64290 TRŽlC Avto moto društvo Tržič, objavlja po sklepu Izvršilnega odbora JAVNO LICITACIJO za prodajo osebnega avtomobila Zastava 850 ccm, letnik 1984 v voznem stanju registriran do 12. 9. 1989. Licitacija bo v sredo, 15. marca 1989, ob 16. uri na sedežu društva v Tržiču, Ulica heroja Bračiča 4. Pravico do nakupa imajo vse fizične in pravne osebe, ki vplačajo 10 % varščine izklicne cene avtomobila. Ogled avtomobila je uro pred licitacijo. Prometni davek v izklicni ceni ni upoštevan in ga plača kupec sam. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije po telefonu 50-045. ALPETOUR Titov trg 4/b 64220 ŠKOFJA LOKA SOZD Alpetour Škofja Loka - DO HOTELI ŠKOFJA LOKA objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela oz. naloge 1. VODJE HOTELA TRANSTURIST 2. VODJE HOTELSKE KUHINJE POGOJI: Pod 1.: VI. oz. V. st. izobrazbe ekonomske oz. gostin. turistične smeri, 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj, pasivno znanje dveh tujih jezikov. Pod 2.: V. oz. IV. st. izobrazbe gostinsko turist, smeri (tehnik kuharstva - kuhar), 2 leti delovnih izkušenj, zaželen opravljen izpit za mentorja - inštruktorja. Poskusno delo pod 1 in 2 traja 3 mesece. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski sektor v Škof j i Loki, Titov trg 4/b - 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. CESTNO PODJETJE KRANJ 64000 KRANJ CESTNO PODJETJE KRANJ obvešča, da bo cesta R-314 na odseku med križiščema LIPCA in FRANKOVO NASELJE v ŠKOFJI LOKI zaprta za ves promet od 15. 3. 1989 do 7. 4. 1989, zaradi zamenjave zgornjega ustroja vozišča. Obvoz za ves promet je določen na relaciji LIPCA-STRI DVOR-PLEVNO in obratno. Udeležence v prometu opozarjamo, da se ravnajo po cestno-prometni signalizaciji in z razumevanjem upoštevajo, da navedena dela Cestno podjetje Kranj iz tehničnih in varnostnih razlogov ne more izvajati med prometom. JUGOBANKA EKSPOZITURA JESENICE Titova 39/a (CENTER II) Tel.: 84-361 , 84-363 Poslovni čas: pon. — pet- 7.30 -18- sob 7-30 -12. Stara enota na Titovi 20 bo zaradi obnovitve predvidoma zaprta do 1. maja 1 989 REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO 61000 LJUBLJANA, Župančičeva ul. 3 Svet delovne skupnost Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, Ljubljana, Župančičeva 3, objavlja naslednja dela in naloge v Republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem: 1. POMOČNIKA NAČELNIKA ZA MATERIALNO TEHNIČNE ZADEVE V REPUBLIŠKEM CENTRU ZA OBRAMBNO USPOSABLJANJE V POLJCAH: — visoka strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske smeri — 5 let delovnih izkušenj — strokovni izpit 2. SOBARICE — dokončana osnovna šola Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati splošne, z zakonom določene pogoje in pogoje iz Odloka o delih in nalogah, ki so posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 21/83). Za objavljena dela in naloge pod točko 1 bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter 3 mesečnim poskusnim delom, za objavljena dela in naloge pod točko 2 za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz razpisa ter življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Republiški sekretariat za ljudsko obrambo, Ljubljana, Župančičeva 3*. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav. UMETNOKOVINSKA OBRT »UKO« KROPA p.o. DO »UKO« Kropa objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. KNJIGOVODJA MATERIALA IN IZDELKOV Pogoji: srednja ekonomska šola najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju računovodskih in komercialnih delih 2. KNJIGOVODJA 2 Pogoji: ekonomska srednja šola najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju računovodskih in komercialnih delih. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: »UKO« Umetnokovinska obrt Kropa, 64245 Kropa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa pristojnega organa. ZAVOD ZA LETOVANJE KRANJ 64000 KRANJ Vabi k sodelovanju za izvajanje določenih del in nalog pri zdravstvenih in drugih letovanjih otrok v Gorenjskem letovišču Novigrad - Pineta in letovišču Stenj ak - Jerolim pri Puli v času od 1. 6. do 8. 9. 1989: 1. 12 PEDAGOŠKIH VODIJ 2. 12 POMOČNIKOV PEDAGOŠKIH VODIJ 3. 12 ZDRAVNIKOV 4. 12 MEDICINSKIH SESTER 5. 230 VZGOJITELJEV Pod točko 1, 2, 3 in 4 zahtevamo ustrezno izobrazbo s triletno prakso, pod točko 5 pa najmanj končano srednjo šolo (priložiti dokazilo o končanem šolanju). Delo v izmeni traja 10, 15 ali 17 dni. Rok za pisne prijave je 15 dni od dneva objave oziroma do zasedbe delovnih mest. Prijave pošljite na Zavod za letovanje Kranj, Stritarjeva 8. Vse informacije dobite na omenjenem naslovu ali po telefonu 22-052! sooa ujaivj 64000 KRANJ Delavski svet Tovarne Avtopnevmatika Sava-Semperit razpisuje delovno nalogo VODJA OPERATIVNE PRIPRAVE PROIZVODNJE Pogoji: visoka strokovna izobrazba tehnične, organizacijske ali ekonomske smeri, 5 let ustreznih delovnih izkušenj, primerne organizacijske in vodstvene sposobnosti, ustrezne psihofizične in zdravstvene sposobnosti, izpolnjevanje pogojev določenih v DD o uresničevanju kadrovske politike občine Kranj. Kandidat bo izbran za 4 letni mandat. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na naslov: DO Sava Kranj, Kadrovski sektor, Škofjeloška cesta 6, 64000 Kranj, v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po zaključku objave. SREDNJA TEKSTILNA, OBUTVENA IN GUMARSKA ŠOLA KRANJ, p.o. Cesta Staneta Žagarja 33, 64000 KRANJ Razpisna komisija Srednje tekstilne, obutvene in gumarske šole Kranj, C. Staneta Žagarja 33, objavlja v skladu s 132. členom statuta šole in 13. členom pravilnika o delovnih razmerjih delavcev šole javni razpis za dela in naloge VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKE SLUŽBE za dobo 4 let Pogoji: kandidat mora poleg pogojev iz 511. člena zakona o združenem delu imeti višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri vodenju fi-nančno-računovodskih del. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Srednja tekstilna, obutvena in gumarska šola Kranj, C. Staneta Žagarja 33, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidat bo izbran v 30 dneh po objavi razpisa, o rezultatu izbire pa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. ALPETOUR Titov trg 4/b 64220 ŠKOFJA LOKA SOZD Alpetour Škofja Loka - DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB DO PROMET ŠKOFJA LOKA objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela oz. naloge RAČUNOVODJE Pogoji: VI. oz. V. st. izobrazbe ekonomske smeri, 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj" s področja finančno računovodskih opravil. Poskusno delo traja 3 mesece. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski sektor v Škof j i Loki, Titov trg 4/b - 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Kranj, torek, 14. marca 1989 15. stran (mmm^smoiLAB MULI OGLASI @ 27-960 cesta JUL 16 APARATI STROJI Zelo ugodno prodam dobro ohranjeno termoakumulacijsko PEČ 6 kW. • 41-105_3692 Prodam nov stereo RADIOKASETO-fON sharp, z 25 W zvočniki, za 120 SM m nov stereo RADIO dvojni KASETOFON lanciia z equilaizerjem, s 150 W zvočniki, za 160 SM. "S123-157, dopoldne__ 3700 Ugodno prodam novo električno KOSILNICO black « decker D 33, še zapakirano. « 26-574, od 11. do 16. ure _3709 Prodam nov barvni TV gorenje maraton, ekran 66 cm. « 74-254 3722 Ugodno prodam PEČ emo 5 na olje in termoakumulacijsko PEČ aeg, 3 kW. Likar, C. Kokrškega odr. 22, Kranj 3725 f^odam barvni TV riz, g 77-143 3734 frodam rabljen ŠTEDILNIK (2 + 2). yoklo72/a, « 49-453_3740 Ugodno prodam ŠTEDILNIK kiper- busch« 79-046_3748 PUHALNIK grič z noži zamenjam za TAJFUN. Zg. Besnica 48, « 40-657 ______3749 Ugodno prodam dva črno-bela TV. Potočnik, Crngrob 1, Žabnica, • 064/631-606_3753 Kombiniran HLADILNIK in električni "EDILNIK, ugodno prodam. »064/622-806 3761 gradbeni Material Prodam POROLIT opeko, deb. 6 cm, '000 kosov, 20 odstotkov ceneje. • 061/222-616, int. 292, dopoldne __k)___ 3689 Prodam malo rabljena dvižna GARAŽNA VRATA. Gorenjska c. 28, Naklo 3690 PIZZERIJA »ROMANO« Kranj Tavčarjeva 31 obvešča cenjene goste, da je ob nedeljah odprta že ob 12. uri! prodam 9 kub. m. smrekovih PLOHOV. __39_127J_3718 TEGOLO canadese, 250 kvad. m., tem-rjava, ugodno prodam, « 21 -263 __ 3721 frodam gradbeno BARAKO 4 Int ormacije na « 28-344 4 m. 3723 Kupim ^pim rabljen OBRAČALNIK za seno, *a traktor tomo vinković. Eržen, Na 0regu 8, Gozd Martuljk, «82-261, do-___ine _3707 Kupim MENJALNIK in MOTOR za fo- !___anzit 1700. «78-639_3728 KuPim STATVE. «21-221, int. 21-54, 2°Poldne 3762 JOKALI farnem v najem DELAVNICO ali več-jj^GARAŽO, v Kranju ali bližnji okolici. 3694 ormacije na «33-781, po 15. uri najem vzamem garažo v okolici Je-t5e"'c, primerno za DELAVNICO - av-^ičarstvo. « 85-232 3724 Poznanstva Sem kmečki fant, 26/165-70, zaposlen Kranju in želim spoznati sebi primerno dekle. En otrok ni ovira. Šifra: LEP-^PRIHODNOST 3755 jjAZNO PRODAM Ndam nov PRALNI STROJ ei Niš in ^METNICE z nadvložkom. «24-330, C°___uri _ 3685 J°cenTprodam ŠTEDILNIK na trda go-2?. staro POHIŠTVO BUTARE. 3691 J°dam moško, rabljeno KOLO in 500 °«oy pREKEU za fjžo| Šenčur, 3*51-052 3698 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA IMAMO ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE NA ZALOGI VSEH VRST SUHEGA MESA, MALE ŠUNKE S KOŽO ALI BREZ (od 4 do 5 kg), SUHE DOMAČE KLOBASE IN DOMAČO SALAMO PO ZNIŽANI CENI. SE PRIPOROČA MESARIJA KALAN STRAŽIŠČE Prodam otroško POSTELJICO z jogi-jem. « 39-215 Prodam športni VOZIČEK tribuna in starejši čevljarski ŠIVALNI STROJ. « 66-418, popoldne 3701 Prodam VVARTBURG karavan, starejši letnik, dobro ohranjen in barvni TV gorenje, z velikim ekranom, staro dve leti. Prešeren, Gorica 17, Radovljica _3720 RAZPRODAJA! Dekliško SOBO s fan-cosko posteljo (lahko tudi po elementih), PREPROGO in ŠIVALNI STROJ slavica, zelo poceni prodam. Kranj, M. Pijade 17, stan. 9_3735 Hladilno OMARO, v garanciji in KAVČ - posteljo, ugodno prodam. « 28-338 _3752 Prodam SENO, hlevski GNOJ in brejo KRAVO. Trstenik 15_3756 Prodam centralno PEČ in razne STA-RINSKE PREDMETE, stare preko 100 let. Alojz Kunej, Moste 45, Žirovnica _3758 STAN.OPREMA Prodam novo OTROŠKO SOBO samo, brez postelje. Cena po dogovoru. « 50-702_3752 STANOVANJA Zamenjam GARSONJERO, 25 kvad. m., v Splitu, za večje ali enako na območju radovljiške občine. «78-356, od 8. do 10. ure _3680 V opremljeno SOBO sprejmem moške stanovalce. Stritar, C. na Klanec 31, Kranj 3746 VOZILA Prodam 126 P, marec 1987. « 45-213 Prodam APN-6. Vasca 16, Cerklje, g 42-798_ Prodam tomos BT 50 in APN 6. Informacije na « 75-391, dopoldne 3675 BMvV 316, letnik 1986, dobro ohranjen, ugodno prodam. « 33-892 3676 VOLVO 244 DL, kovinsko modre bar-ve, prodam. Žepič, Mlakarjeva 2/c, Kranj,« 24-209_3677 Prodam športno KOLO senior na 10 prestav in tovorno PRIKOLICO za osebni avto, oboje je novo. « 27-628 _3679 APN 6, nov, prodam. Bavdkova 4, Kranj - Stražišče 3681 Z 101 GTL 55, letnik 1983, prodam. Bavdkova 4, Kranj - Stražišče 3682 Prodam lažje karamboliran 125 P, prevoženih 45.000 km, dobro ohranjen, celega ali za dele. Velesovo 64, Cer-klje, «42-426_3683 Po ugodni ceni prodam tomos avto-matik, še v garanciji. «40-340 3687 Prodam AUDI 80, letnik 1976, registri-ran do februarja 1990. Jakob Mihelič, Noše 2, Brezje_3696 Prodam PEUGEOT 504, letnik 1979 ali zamenjam za cenejši avto. «45-086 _3697 Prodam VW 1200, letnik W76, 2 nova BLATNIKA za R 18, tomos avtomatik, star 1 leto, malo vožen. « 22-567 3702 Prodam prednje STEKLO za Jugo. « 25-607_3704 Zelo ugodno prodam JUGO 45, letnik 1982. Anton Markič, Cankarjeva 20, Tržič_3705 Prodam OPEL MANTO, starejši letnik, po delih, 1.600 ccm. Janez Rajhard, Linhartov trg 30, Radovljica 3712 Prodam VW 1300. « 70-242 3715 Prodam Z 101, letnik 1979, registrirano do konca avgusta. « 51 -321_3716 Prodam GOLF JGL diesel, letnik 1984. Orehovlje 1/a, Kranj 3717 Prodam R 4, letnik 1986. « 80-202 3719 GOLF JGL diesel, letnik 1984, ugodno prodam. Ogled popoldne. Ul. Draga Brezarja 7, Kranj - Primskovo 3726 LIP, lesna industrija Bled TOZD Lesna predelava Tomaž Godec Objavlja prosta dela SNAŽILKE z delovno nalogo ~~ čiščenje pisarniških prostorov, garderob in sanitarij ^elo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom (4 ure). Interesenti naj oddajo prošnje v 8 dneh od dneva objave, to je Jo 21. 3. 1989 na naslov: LIP Bled, TOZD Tomaž Godec, Boh. Bistrica, Ul. Tomaža Godca 5, 64264 Boh. Bistrica. Ugodno prodam FIAT 126 P. Jerič, Po-ženik 29, Cerklje 3727 Prodam SUZUKI 125 RM, kros. Videm-šek, Pangerščica 8 (pri Trsteniku) 3731 Ugodno prodam Z 101 GTL 55, letnik december 1984. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. Haskić, Hrušica 123, Jesenice^_3732 Prodam ALFO ROMEO jullia, v nevoznem stanju, z vsemi rezervnimi deli. Informacije na « 75-940, popoldne _3737 Prodam nov HLADILNIK (kiler) za Z 750, odprt sistem. « 34-672, od 19. do 20. ure_3738 126 P, letnik avgust 1978, 42.000 km, prodam.« 39-586 3739 Prodam ATX, star 8 mesecev. « 44-080_3741^ Prodam Z 128, rdeče barve, 30.000 km. «33-171, int. 50, dopoldne 3742 Prodam FIAT 132, letnik 1976, karam-boliran, registriran. « 75-124 3745 Prodam AMI 8 po delih, gume dobre. « 39-337_3750 Prodam novo avtomobilsko PRIKOLICO. Štefetova 9, Kranj - Mlaka 3757 ZAPOSLITVE Zaposlimo POTNIKA za prodajo najnovejših priročnikov in enciklopedij DR-ŽAVNE ZALOŽBE. «35-060 3004 Za prodajo iskanega artikla zaposlimo tri POTNIKE. Pogoj je prevoz. « 73-349, po 20. uri_3572 Takoj zaposlimo NATAKARJA za samostojno delo v gostilni - pizzeriji. Sreda in nedelja prosto. Boris Šter, C. JLA 4, Tržič, « 51-028 oziroma 50-450 _3581^ Iščem delo VOZNIKA C - E kategorije ali AVTOMEHANIKA. «39-084, od 20. do 22. ure_3688 Sprejmem ŠIVANJE na domu, industrijski stroji. Naslov v oglasnem oddelkih_3711 Honorarno delo nudimo za prodajo zanimivega artikla. «34-918, od 19. do 21. ure 3733 Prodam 10 dni starega BIKCA. Pod-brezje 107, Duplje 3729 Prodam 3 PUJSKE stare 6 tednov. Mežnarec, Selo 22, Žirovnica 3730 Prodam 1 teden starega BIKCA simen-talca. Soklič, Selo 22, Bled 3759 OBVESTILA_ ELEKTROINSTALACIJO vam izdela ali obnovi: Jože Benedičič, Prezrenje 22, Podnart, « 70-482_3297 VODOVODNO INSTALACIJO NA NOVI HIŠI, kot tudi razna popravila (predelave, montaža vseh vrst sanitarnih elementov), vam kvalitetno in s solidnimi cenami izdelam. « 28-427 3467 Obveščam stranke za ŽAGANJE DRV, da imam novo telefonsko številko, in sicer:064?622-631. Stane Jereb. Se priporočam! 3706 RADIESTEZIJSKO DRUŠTVO GČT RENJSKE KRANJ organiziran 2-dne-vni osnovni TEČAJ masaže pod naslovom Z MASAŽO DO ZDRAVJA. Te-čavj bo v soboto, 18. marca in v nedeljo, 19. marca, od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure, v dvorani KS Planina - Huje. Prijave sprejemamo na «27-486, od 6. do 7. ure ali «42-197, od 19. do 20. ure. Izjemoma se lahko prijavite pred pričetkom tečaja. RDG KRANJ. 3747 OSTALO Prodam kovinski ZAJČNIK z dvanajsti-mi predali. «80-125_3684 Suha DRVA prodam. Po želji razža-gam in dostavim. Velesovo 24, Cerklje _3686 Prodam semenski KROMPIR. Zg. Br- nik 82, Cerklje_3693 Prodam 300 let star LESTENEC. Naslov v oglasnem oddelku. 3703 Prodam SENO. Kapus, Zg. Otok 2, Ra-dovljica,« 79-051 3708 Prodam SENO. «061/841-082 Jože Juhant, 3710 ŽIVALI Prodam 5 mesecev brejo KRAVO si-mentalko. Ciril Teran, Prezrenje 1, Podnart_3678 Prodam PRAŠIČE, težke od 25 do 100 kg. Luže 19, Šenčur 3695 Oddam ZEMLJO od izkopa hiše. «064/622-140_3713 Prodam suha bukova DRVA. «64-360 _3743 VRTIČKARJI, POZOR! Konjeniški klub Kranj prodaja prvovrsten konjski GNOJ po 50.000 din, vsak dan od 15. do 18. ure, v Bobovku. 3760 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame ANE KELBL Uršne Ančke se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, darovano cvetje, izraze sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala predstavniku DPO za poslovilne besede in g. župniku za lep pogrebni obred. VSI NJENI Bohinjska Bela, 4. marca 1989 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete MARIJE DEBELJAK roj. Tavčar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili ustno ali pisno sožalje, ji poklonili cvetje, prižgali svečke in jo spremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala zdravnikoma dr. Antonu Martinčiču in še posebej dr. Iztoku Tomazinu za pomoč in lajšanje bolečin v zadnjih urah njenega življenja. Hvala g. župniku iz Smlednika za tako lepo opravljen pogrebni obred kot tudi sosedom za vsa dobra dela ob njenem življenju in smrti. Naj počiva v miru! Hčerka Ivanka v imenu vseh, ki so jo imeli radi Tržič, 8. marca 1989 Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar veže nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačičeva) Na pragu pomladi je tiho odšla najina dobra mami JOŽICA KRAJNC vdova KNOLL Vsem, ki ste jo cenili in spoštovali ter počastili njen spomin, najina topla zahvala. Hčerka Lučka in sin Borut Kranj, 10. marca 1989 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka VINKA MRAVLJA iz Sv. Duha se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, nam kakorkoli pomagali in izrazili sožalje. Posebna zahvala velja dr. Sede-jevi za nesebično pomoč med zahrbtno boleznijo, DO Gradiš, Sešir in 8. d razredu, lovcem in govorniku LD Križna gora in lovcem ostalih lovskih družin, g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat hvala. ŽALUJOČI: Vsi njegovi Sv. Duh, 4. marca 1989 Ob boleči izgubi ljubega moža, očija, brata, strica, zeta JOŽETA MARKUNA roj. 1959 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za pomoč v teh težkih trenutkih, za izrečena sožalja. Posebna zahvala velja sodelavcu Božu Novaku, Pavli Korošec, prometni milici Cerklje ter bratoma Andreju in Miru za vsestransko pomoč. Iskrena zahvala velja AdriiJ Brnik za podarjeno cvetje, denarno pomoč ter sodelavcem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Zahvala velja Iskri TOZD Stikala za denarno pomoč, zvonarjem in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala, ki so na kakršenkoli način pomagali in stali ob strani. ŽALUJOČI: žena Silva s hčerkama Saško in Patricijo ter bratje in sestre z družinami Dvorje, Češnjevek, Bašelj, Preddvor, Tupaliče, 28. febr. 1989 ZAHVALA Ob boleči izgubi dobre mame, babice, prababice, tašče, tete, sestrične, svakinje NEŽEŠENK roj. Babic p. d. Rajžarjeve mame iz Predoselj št. 94 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za pomoč v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo dr. Mariji Omanovi za lajšanje bolečin v času njene bolezni in Marijinim sestram za nesebično pomoč. Posebna zahvala duhovnikoma g. Janezu Kokalju iz Predoselj in g. Štefanu Babiču iz Lesc za tolažilne besede in lep pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi pevcem za zapete žalostinke in govorniku Marjanu Snedicu za sočutno izrečene poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala tudi sodelavcem DO GKZ TZO Naklo in DO Planika Kranj za podarjeno cvetje in denarno pomoč ter vsem, ki ste nam izrekli pisna in ustna sožalja, podarili cvetje in jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI: sinova Jože in Franc ter hčerke Nežka, Milena in Francka z družinami, vnukinje in vnuki, pravnuka in ostalo sorodstvo Predoslje, Britof, Breg ob Kokri ZAHVALA Ob nenadni, tragični izgubi našega ljubljenega sina in vnuka GREGORJA ŠTULARJA se najiskreneje zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in dobrim sosedom. Posebna zahvala družini Polajnar, ki nam je v teh težkih trenutkih nesebično stala ob strani. Zahvaljujemo se učencem in učiteljem SŠS Ljubljana, osmošol-cem OS Josip Broz Tito Predoslje, Kolesarskemu klubu Sava Kranj, govorniku za lepe poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat naj iskrene j ša hvala. NEUTOLAŽLJIVI: ati, mami in brat Mitja Britof, 6. marca 1989 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata STANETA SELIČA se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in upokojencem Škofje Loke za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Zahvaljujemo se dr. Za-manovi in zdravstvenemu osebju UKC Golnik. Prav posebej pa se zahvaljujemo Mitji in Lojzki Leskovšek ter g. župniku in pevcem. VSI NJEGOVI Sv. Duh, 27. februarja 1989 NOVICE IN DOGODKI V dolini cvetje, v gorah vendarle sneg Medtem ko sprehajalci v nižavah že nabirajo pomladansko cvetje in regrat, smučarji želijo izkoristiti nekaj redkih zimskih dni s snegom v višavah. Zato so vsa smučišča, kjer je moč smučati, dobro obiskana. Tako je bilo konec tedna tudi na Soriški planini, kjer so nastali posnetki. (S) — Foto: F. Perdan Od 31 predlaganih pristala na kandidaturo le dva Ločani izbirajo novega izvršnika Škofja Loka, 13. marca - Četrtkova seja občinskega predsedstva socialistične zveze v Škof ji Loki je bila še posebno zanimiva. Predsednik Janez Zavrl je namreč poročal o izidih pogovorov z 31 predlaganimi za novega predsednika izvršnega sveta. Kdo bo sredi leta zamenjal sedanjo predsednico Ido Fi-lipič-Pečelin; Mitja Zupan ali Brane Mohorič, ki sta edina pristala na kandidaturo? Ko so Ločani dovolili Idi Fi-lipič-Pečelinovi, da odide leto dni pred iztekom mandata, so za naslednika imeli v mislih enega od izkušenih in uspešnih gospodarstvenikov. Obsežni spisek 31 imen je obetal, da bodo takega dobili, očitno pa funkcija le ni tako privlačna, da bi se, denimo, direktor Marmorja ali Iskre Elektromotorji ali EGP ali kateri njihovih uglednih kolegov, potegoval zanjo. Najbrž delno tudi zato, ker gre le za pičlo enoletno nadomeščanje in se že po novem letu začne redni postopek za izbiro novega predsednika občinskega izvršnega sveta. Mitja Zupan, rojen 1948, iz Frankovega naselja, gradbeni tehnik, zaposlen kot v.d. vodja sektorja telekomunikacij v tozdu Telematika ljubljanskega PAP, sicer pa predsednik skupščine krajevne skupnosti Trata, kjer je veliko delal tudi za reševanje ekoloških problemov, ter član občinskega izvršnega sveta. Brane Mohorič, rojen 1952, iz Železnikov, diplomirani lesarski inženir, zaposlen kot vodja kadrovsko-splošnega sektorja v Alplesu, delaven tudi v krajevni skupnosti Železniki. V predsedstvu so tehtali, ali naj kandidatoma, ki sta pristala, dajo zaupnico glede na to, da ravno ne sodita v kategorijo uglednih gospodarstvenikov, ali pa naj postopek evidentiranja podaljšajo (očiten dokaz, da nihče ni bil "nameščen" ali pa, da v občini manjka načrtna kadrovska politika!). Odločili so se za prvo pot, saj spričo obsežnega seznama imen že evidentiranih ne pričakujejo novih boljših predlogov; ne nazadnje pa je bila tudi Ida Fili-pič-Pečelin, ki velja za uspešno izvršnico, v občini neznana, ko -je prihajala (podobnih primerov imajo v Loki še nekaj, recimo, Petriča in Žaklja). Bolj pomembno kot slava je to, s kakšnim znanjem, sposobnostjo, vnemo se bo novi iz-vršnik, katerikoli že bo, spopadel z zahtevno in odgovorno funkcijo. Ne nazadnje pa bo imel ob letu sam ali pa "ljudstvo" priložnost reči, ali še štiriletni mandat ali ne več. Predsedstvo socialistične zveze je zato izreklo zaupnico obema kandidatoma, ki ju bodo zdaj ljudje presojali na temeljnih kandidacijskih konferencah in v družbenopolitičnih organizacijah. Za 12. aprila je sklicana občinska kandidacijska konferenca; tedaj bodo glasovali o novem mandatarju, ki ga bo nato volila občinska skupščina 24. maja. H. Jelovčan V soboto v sadovnjaku Resje Prikaz obrezovanja in škropljenja Podvin, 10. marca - Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske in Sadjarsko društvo Slovenije vabita sadjarje na strokovni prikaz sajenja, obrezovanja in škropljenja sadnega drevja, ki bo v soboto, 18. marca, dopoldne (začetek ob 10. uri) v sadovnjaku Resje pri Podvi-nu. Ker je zadnje čase v javnosti in med porabniki sadja vse več ugibanj o primerni uporabi škropiv in drugih kemičnih pripravkov, so prireditelji povabili k sodelovanju tudi agronoma Jureta Mamilovi-ča iz tovarne kemičnih izdelkov Pinus Rače, ki bo med drugim predstavil sodobno, za naravo manj škodljivo varstvo rastlin, še.posebej sadnega drevja. Vse organizacijske niti bodo tudi tokrat v rokah Valentina Benedičiča, priznanega sadjarja in vodje sadovnjaka Resje, pri strokovnem prikazu pa bo sodelovala tudi Olga Pogačnik. Vsi udeleženci bodo namesto vstopnice prejeli kratka navodila o sajenju in škropljenju sadnega drevja, kupiti pa bo mogoče tudi knjižico Sadjarskega društva Slovenije z naslovom Vzgoja in obrezovanje sadnega drevja, cepiče in tudi manjše količine odpornejših sort jablan. Sadjarsko srečanje bo v vsakem vremenu, v primeru dežja pod nadstrešjem in v novozgrajenem skladišču. Kot zatrjuje Valentin Benedičič, je zanimanje zanimanje za strokovni prikaz vse večje -tudi zato, ker se na marsikaterem vrtu okrasni grmi umikajo sadnemu drevju. C. Z. Iz ozadja blejskega šahovskega festivala Šahovski tat - prvokategornik Bled, 13. marca - 31-letni Vladimir B., doma iz Titovega Vrbasa, je šahovski prvokategornik, ki se udeležuje turnirjev po vsej Jugoslaviji. Pred nedavnim je sodeloval tudi na blejskem šahovskem festivalu, kjer sicer ni dosegel omembe vrednega uspeha, vendar pa je dokazal, da je prvokategornik tudi na drugih področjih. Ko so drugi igrali šah ali se vsaj menili o šahu, je Vladimir kradel po hotelih. 25. februarja med 12. in 17. uro je v hotelu Park izmaknil s snažilkinega vozička ključ, s katerim je mogoče odpreti vsa vrata sob v enem nadstropju. Potlej so mu bila vsa vrata odprta. Temeljito je preiskal štiri sobe in trem angleškim in enemu našemu gostu odnesel za poldrugi milijon dinarjev (našega denarja in deviz). Podoben podvig je 2. marca ponovil še v hotelu Golf, kjer je spet izmaknil ključ snažilki in pregledal sobe enega angleškega in treh finskih turistov. Tokrat je imel več sreče, saj je bil plen obilnejši, vreden 20 milijonov dinarjev. Sreča pa je bila kratkotrajna, ker so ga kmalu odkrili miličniki. V oddelku za zatiranje kriminalitete pri UNZ Kranj so zanj odredili tridnevni pripor, preiskovalni sodnik pa ga je podaljšal, ker je Vladimir B. osumljen podobnih kaznivih dejanj tudi na območju Šibenika in Pule. C. Z. Skromna stanovanjska gradnja Jesenice, 13. marca - V zadnjih nekaj letih so na Jesenicah zaradi kroničnega pomanjkanja denarja zelo malo gradili in zaostajali za stanovanjskimi plani izgradnje. Za letos predvidevajo, da bi kljub neugodnemu sistemu financiranja in kreditiranja stanovanjske izgradnje vendarle začeli na območju TVD Partizana z gradnjo 81 stanovanj, saj je vsa dokumentacija nared, zemljišče le še ni komunalno urejeno. V Podmežakli so predvideni štirje stolpiči s 96 stanovanji. Zemljišče je komunalno urejeno, vendar delovne organizacije v tem predelu nerade kupujejo stanovanja. Novih 29 stanovanj pričakujejo v Črte nju v Kranjski gori, tako da bi na novo zgradili 204 stanovanja, če upoštevamo še dolg 67 stanovanj iz lanskega leta. Na gradnjo namreč čakata dva stolpiča Podmežaklo, v gradnji je drugi del trgovsko-gostinske-ga centra Kranjska gora s 13 stanovanji ter na Belem polju šestorček s šestimi stanovanji. D. S. S smučišča v skalo Bohinjska Bistrica, 11. marca - 17-letna Mojca D. iz Zabrezni-ce je v soboto s prijateljico smučala na Kobli. V strmini je padla, tako da sta se ji odpeli smučarski vezi in je z glavo priletela v skalo. Prvo pomoč ji je nudil dežurni zdravnik iz Bohinjske Bistrice, nato pa jo je helikopter RSNZ odpeljal na zdravljenje v jeseniško bolnišnico. Z GLASOVA ANKETA 7 Aplavz za vrnitev splošne gimnazije Kranj, 13. marca - Bistvena (stara) novost za osmošolce, ki bodo septembra napredovali v srednješolce, je uvedba splošne smeri v naravoslovno-matematični program, torej splošna gimnazija, kakršno pomnimo iz let pred ponesrečeno usmerjeniško prekucijo. Resda je dobila dovoljenje kot začasna smer, praviloma namenjena šestim majhnim obrobnim šolam v Sloveniji, vendar si ne kaže zatiskati oči, da ta korak pomeni nepreklicno vrnitev splošne gimnazije, ki jo želijo vsi: srednje šole, učenci, starši fakultete, tako imenovano združeno delo. Že naslednjega septembra jo bodo uvedli tudi v kranjski "gimnaziji", če bo republiški odbor za usmerjeno izobraževanje rekel da, pa še v škofjeloški. Rok Ponikvar iz Stra-žišča, drugi letnik naravoslovno- matematične usmeritve: »Mislim, da je splošna smer, ki vnaša v predmetnik več družboslovnih vsebin in enako močan drugi tuj jezik, dobra stvar, saj bo dajala več možnosti za vpis na katerokoli fakulteto kot sedanje usmerjene šole. Če bi bil dve leti mlajši, bi se najbrž tudi sam odločil zanjo.« Ela Oman iz Škofje Loke, višja upravna delavka: »Sama sem še hodila v staro gimnazijo. Sistema usmerjenega izobraževanja ne poznam dovolj temeljito, da bi ga lahko ocenjevala, prepričana pa sem, da gimnazija, kakršno smo mi poznali, ni bila slaba za nadaljevanje študija. Zdi se mi prav, da se vrne, sem tudi za maturo kot izpit zrelosti in pri-nravo za študij.« Vanja Sodnik, osmošol-ka iz Cerkelj: »Že od majhnih nog želim postati učiteljica in me zato splošna smer neposredno ne zanima. Kolikor sem slišala, pa je dobra predvsem zaradi širših možnosti za vpis na fakultete.« Danica Mar«- socialna delavka v OS Bratstvo in enotnost v Kranju: »Iz naše šole namerava v naravoslovno-matematični program, tudi splošno smer, okrog dvajset osmošolcev. Oba predmetnika poznam, razlika je predvsem v količini naravoslovno-matematičnih in družboslovnih vsebin. Splošna smer se mi zdi umestna zlasti zaradi priprave na študij.« H. Jelovčan Slike: F. Perdan Komasacijski postopek zaradi avtoceste 87 dobravskim posestnikom bodo razdelili zemljo Blejska Dobrava, 13. marca - Na Jesenicah pripravljajo komasacijo zemljiških posesti na Blejski Dobravi, saj bo po dobravskem polju tekla bodoča avtocesta. Kmetijsko zemljiška skupnost Jesenice je na pobudo kmetov z Blejske Dobrave in Kmetijsko živilskega kombinata TOK Radovljica predlagala zborom skupščine občine Jesenice uvedbo komasacijskega postopka. Preko Blejske Dobrave bo namreč tekla bodoča avtocesta Hrušica - Žirovnica, ob komasaciji zemljišč na Dobravi pa bodo obvezno potekale tudi agro in hidromelioracije. Komasacijsko območje obsega 145 hektarov s povprečno ve- likostjo zemljišč 0,28 hektarov, ki so v lasti kar 87 občanov. Z izgradnjo avtoceste se bo število parcel še povečalo. Komasacija na Blejski Dobravi bo velik in pomemben poseg, saj ne bo šlo le zato, da se razdelijo kmetijska zemljišča med uporabnike in lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokroženo zemljišče, ampak bo treba zgraditi tudi nove kanale, poti in objekte. Na komasacijo se pripravlja pospeševalna služba KŽK TOK Radovljica v sodelovanju s kme- tijsko zemljiško skupnostjo, idejno rešitev pa je pripravil Geodetski zavod iz Ljubljane. Investitor je KŽK Radovljica, sredstva pa bo prispevala Zveza vodnih skupnosti Slovenije v višini 90 odstotkov ter 10 odstotkov kmetijska zemljiška skupnost Jesenice. Sredstva za agro in hidromelioracije pa zagotavljata Zveza kmetijskih skupnosti Slovenije in kmetijsko zemljiška skupnost. Komasacijski postopek na Blejski Dobravi je nujen. Tudi po vseh prizadevanjih in pogovorih za čimmanj škode bi namreč nastale parcele, do katerih ne bi bilo dostopa z javnih poti. D. Sedej Mladi z Jožetom Školčem Kranj - Mladi v osnovni organizaciji ZSMS v krajevni skupnosti Huje v kranjski občini pripravljajo v petek, 17. marca, okroglo mizo. K pogovoru o položaju mladine v Sloveniji in Jugoslaviji so povabili predsednika republiške konference ZSM Slovenije Jožeta Školča. Srečanje predsednika slovenske mladine z mladimi iz Huj, Planine in krajevne skupnosti Bratov Smuk, povabili pa so tudi predstavnike iz mladinskih organizacij v kranjski občini, bo v osnovni šoli Bratstvo in enotnost ob 19. uri. Mladi iz Huj vabijo na srečanje tudi krajane. Mladinske konference Volitve funkcionarjev Spolni napad na devetletno deklico Trboje, 13. marca - Slavko B. iz Ljubljane se je v nedeljo dopoldne pripeljal z avtobusom do Prebačevega in se nato peš odpravil proti Trbojam z namenom, da bi obiskal znanca. Na poti v vasi je srečal devetletno deklico, ki je v vozičku peljala svojo sestrico, poleg nje pa je šla še druga sestrica. Slavko jih je začel ogovarjati, nato pa jih je zvabil za bližnji skedenj, ki je od ceste oddaljene tri do štiri metre, in spolno napadel devetletno deklico. Mlajša sestrica je stekla domov in povedala, kaj se je zgodilo. Ko je to potrdila še najstarejša hčera, je oče skupaj s še dvema občanoma odšel za Slavkom B. in ga tudi kmalu odkril. V oddelku za zatiranje kriminalitete UNZ Kranj so zanj odredili tridnevni pripor. To je letos že tretji spolni napad na Gorenjskem (v Kranju in v Radovljici). Kot smo napovedali že na zadnji Glasovi mladinski strani bodo konec tega tedna zasedale mladinske konference v posameznih gorenjskih občinskih konferencah ZSMS. Danes, v torek, 14. marca, je ponovno sklicana seja OK ZSMS Radovljica, na kateri bodo predvidoma največji poudarek namenili oblikovanju programa dela občinske mladinske organizacije za letošnje leto. Jeseniški mladinci naj bi v četrtek, 16. marca, končno prišli do novega profesionalnega sekretarja, kranjska mladinska organizacija pa naj bi dan kasneje predvidoma dobila celotno novo mladinsko vodstvo. Predvsem slednji dve zasedanji mladinskega parlamenta bosta verjetno še dodatno zanimivi prav glede dokončnega oblikovanja nosilcev posameznih mladinskih funkcij, saj gre obe konferenci jemati ob dejanskem poteku tudi v simboličnem pomenu. Bo mladim uspelo realizirati pluralizem mnenj, boj argumentov, zmago nezakulisnega politikantstva... vse tisto kar sicer tako radi očitajo ostalim DPO? V. B. več kot č OPIS Novinarski večeri sobota, 18. marca, ob 19. uri Dom na Lancovem