KLJUČ Vec-krrat smo *e razpravljali o nujnosti demokrati5ne alternative to= talitarnemu jugoslovanskemu Titu. Imamo vtis, da razen dveh, treh separa tističnih skupin, taksno alternativo ostale politične organizacije - tu= ^i dr.Mačkova - ne odklanjajo, Kritično točko predstavlja politična vse= Lina take alternative in pa njena praktična izvedba. Londonska "Poruka" je pomenila pozitiven prispevek k zbliževanju,to 3la bila je premalo sodobna. Priznavala je suvereno oblast posameznim na= i'odom (praktični "veto" v ustavodajni skupščini), ni jim pa dopuščala pra vice, da odločajo najprej, če skupno jugoslovansko zvezo sploh hočejo. Kaj bi sledilo, če se narodne delegacije v ustavodajni skupščini ne zedi Li-jo? Državni ..udar? Diktatura? Revolucija? Neizpodbitno gotovo in jasno je, da skupne zveze ne more biti, če je Narodi nočejo. Le solidni temelj svobodne volje prizadetih narodov more Ustvariti, ohranjati in krepiti večnarodno skupnost. Nam vsem je danes volja narodov popolna neznanka; emigracije s pečatom moralnega in poli = Ličnega neuspeha iz dobe med 1918.in 1945. pa nimajo nobenih pooblastil 2a dalekosežne odločitve. Titove ustave so nas poleg tega temeljito prehitele: ne le da so u= vedle federativni sistem,ampak so sestavnim republikam priznale tudi pra Vico do odcepitve od skupne zveze. Slep je tisti, ki vidi v tem le nekak šho pretvezo komunističnih mogotcev! Komunistom samim takšno "pravico do °dcepitve" gotovo ni bila potrebna; njihov partijski "demokratični cen = Zližem" je preveč izrazit. Komunisti so - sicer le na papirju - dali Koncesijo narodom, ki so jo zahtevali že prej, za časa osvobodilne borbe Lo je prišla do formuliranega izraza takoj: leta 1941. Nobena napredna in stvarna demokratična alternativa Titu ne bo smela niti ne moglo mimo te Listvene sestavine današnje stvarnosti v Jugoslaviji. Toda obstoj FLR Jugoslavije in stalno ogrožanje srbskih,hrvatskih Ln slovenskih državnih meja od sosedov predstavlja drugo vzporedno stvar ^ost. Zato se postavlja komplicirano vprašanje: kako mednarodno-pravno Zavarovati slovenski,hrvatski in srbski narodni teritorij - in kako vsem harodom sedanje Jugoslavije omogočiti,da se odcepijo od jugoslovanske 2veze, če to hočejo in si ustanove samostojne narodne.države? Revolucionarno reševanje bi bilo negativno. Prsvilen.odgovor na Zgornje vprašanje je ključ do demokratične zamene Titu. Mislimo,do je treba FLR Jugoslavijo s sedanjo notranjo razdelitvijo ^Prejeti kot obstoječo stvarnost; ob času osvoboditve bo zaradi skupnih Lhteresov ta PLR Jugoslavija morala imeti( poleg provizoričnega «vaznega P°glavarja) začasno Zvezno vlado za skupne posle (zunanja politika,obram a vse ostale posle bi vodile posamezne začasne narodne vlade.Ko bi Kila tako zavarovano celovitost slovenskega,hrvatskega in srbskega ozem= ija, bi bilo mogoče izvesti volitve za posamezne narodne skupščine, ki sc potem izrečejo o bodoči usodi PLR Jugoslavije. Samo evolucijski način Preureditve Titove Jugoslavije more v kritičnibdobi zavarovati državne. ^®je, obenem pa omogočiti, da svobodna volja narodov pride do polnega in učinkovitega izraza. .. Zdi se nam,da smo s tem nakazali možnost,ki bi bila sprejemljiva za Vse - če jim je "vox populi suprema lex"; obenem mislimo, do ta predlog \tev demokratične SHS alternative,čeprav pa prav ničesar POZOR. TRST ! Z veseljem beležimo na sledečih straneh,,da so bile misli načega zad njega uvodnika o Trstu uresničene, še preden smo jih dobro izrazili.Obisk delegacije.iz Trsta je pomemben. Ke smemo ga soditi le po zunanjih vidnih uspehih, ki so pac le raEli.Vačno je, da so se Tržačani odločili osebno pritisniti na pravem mestu <, Izbrali so si zelo neroden čas. S temeljito pripravo bi mogel biti uspeh večji. Toda London je vendarle prvič krepke= je. ‘slišal o obstoju, delu in stališču Tržačanov, ki so za STO. Utrli .so si prvo pot med svet s pomočjo zarodnega tiska, čeprav so bili■delečni le-skopih omemb*_Toda Italijani so vpili če štiri leta in Več, svobodni slo= venski^pogledi pa dosedaj niso prišli do izraza. Delegacija se" je mogla prepričati, kako nepoučen in gluh.': je: Zapad. Upamo, da jo bo podčgalo k de= lovanju,ki mora biti vztrajno. Manifestacije,kakor je bil tabor na Bazovi ci,' so prepotrebne in nadvse koristne.. Kot smo predvidevali, so se slovenske demokratične skupine zdručile s titovskimi ih italijanskimi,ki se zavzemajo za STO. ¥ demokratično za= vest dr, .Agile let ta hi mogoče dvomiti, ¥'obstoječih razmerah je storil edi= ni^pravilni^korak. Kot. je škoda, da ga je v London spremljal titovec g.Ba bijčj^ki.se je v preteklosti med drugim odrezal s svojim protiangleškim zadržanjem, je bolje, da je prišel z njim, kot pa da bi ostal doma,kar se zdi edina izbira. Zveza more biti koristna, ako bodo titovci navdahnili skupno delo z energijo in'borbenostjo, demokrati pa bodo prispevali duhov ne . sestavine-. Izigrani so vedno po ca sne či, lenuhi in omejenci. Demokrati naj se zavedajo, da imajo opravka z ognjem: dokler gori rod kotli STO, je ogenj koristen; če- se razširi v počer, bo uničil SDZ in'SKSZ. Titovci bodo -skušali izrabiti narodna čustva Primorcev, da sebi pridobe prista = šev» Pozivanje k strpnosti in sožitju z Italijani bi za demokrate moglo biti- nevarno. Toda pre’đ Zapadom bi jim silno dvignilo ugled in povečalo verjetnost, da M STO postalo, priljubljeno.' Tito potrebuje trčaške avtonomiste v igri svoje zunanje politike,si= cer- bi Babičeve! nie pristali no sodelovanje z demokrati. Ostra" politika za- Trst pa. pomaga Ti tuj da obrača pozornost svojih tlačenih državljanov od notranjih tečav. Tržaškim demokratom ni potrebna obzirnost do titov = snih zaveznikov. Dokler bo Tito potreboval zvezo, bo demokratom skušal u" gajati. Ko je ne bo več potreboval, jih bo skušal izigrati. Tržačani naj torej izkoristijo prvo in se pazijo drugega. 11 SLO VEKI JI11 V DO POLKI 10 "Slovenija" je s predlogi začela kazati pot praktičnega .narodnopolitičnega dela o¥ .uvodniku "Pravico hočemo!" dne 11.marca je 'priporočila slov. organizacijam v US.A,da se javno zavzamejo za Slovence na Koroškem in Pri-morskem.? našem listu smo že pred dolgim časom začeli vnaprej opozarjati ■ kaj je treba.storiti,ali pa smo' ob zamujeni priliki grajali neaktivnost. Zadnji dogodki"ob Trstu spet kaž e j o, kolikšne vrednosti je meprenehno ,'-š.iro kopotezno in sistematično delo,ki ga more deloma izvršiti +odi emigracija. Predlog "Slovenije" je kajpak na mestu.Vendar se bojimo*da bo predlo ženemu protestnemu delu manjkala prava vsebina.Organizatorji in zboroval^ ci bodo potrebovali obsežno sveže gradivo,poda tke,statistike,citate,pre= piše uradnih.spisov,na kar bi se mogli sklicevati ob protestih na Zapad._ ^U^i zamejski listi se ob kakšni kr." vici običajno na široko razpiše jo, kri vico .'pa _mimogrede ali nepopolno omenijo, - tako da človek večkrat ne ve kje stš glava 'in rep«, Polemično, propagandno gradivo protestnemu delu niČ ne koristi,Pred Zapad je treba stopiti z jasnimi, stvarnimi,statistično u-temelje nimi,ur a dno objavljenimi podatki!Mislimo,đa bi bilo to polje udej stvovahja Slovenskega nardnega'odbora:on bi moral zbirati potrebne-p*dat ke.on bi jih moral uredili,pn bi jih moral staviti hitro na razpolago or^ ganizacijam in on bi moral te organizacije vnaprej opozarjati-in pomaga-, ti pri narodnopolitičnem delu. Dokler tega osrednjega velevažnega dela hb ----------------------------------- so vsi poskusi razmetanih skupin in, njihovi nepovezani .napori le v majh*1 KLIC TRIGLAVI • 53*Bucks HilljChapel End, Kunea ton,Warwickshir e Izhaja lein 3«ponedeljek v mesecu. meri učinkoviti. Tem bolj seveda: Č6 je takšno protestno delo ob pomanjk^ nju stvarnih podatkov osredotočeno na branje levit Zapadu. OBISK IZ TRSTA London,16.aprila. (Poročilo nagega posebnega dopisnika) Pred tednom je priletela iz Trsta delegacija političnih skupin,ki se zavzemajo za Svobodno'trša^ko ozemlje. Slovenske demokratične skupi= ne, SLZ, SKSZ in Keodvisne, zastopa dr.Jo'sip Agneletto;Lr.M.Stocca zasto= pa Trčaški blok, g.B.Černe. Fronto za neodvisnost, gg.B.Babič in B.Petro= nio pa Slovensko-itali Janško ljudsko fronto. Delegacija si prizadeva,da bi preprečila pritegnitev Italije k upravi zone A in prepričala_Zapad o Potrebnosti Svobodnega tržaškega ozemlja. Dr.Agneletto me je prijazno sprejel in mi obširno govoril o namenih delegacije. v Skupina g,Babica se je ob Titovem prelomu z Moskvo sprla s .tržaško komunistično partijo,pri kateri je velik del Slovencev. Podpirali so^ Tito ve čel je,da bi Jugoslaviji ostala zona B, a da bi zona A bila svobodna. Letošnjega februarja so obsikali Tita na Brionih. Jugoslovanska politika se je nato nenadoma spremenila: predlagali so STO in neposreden sporazum z Italijo. Takrat se je g.Babič začel zavzemati za STO v celoti. '.'Primor ski dnevnik" ubira narodne strune, toda znano je, da se zadaj skriva komunizem. Demonstracije v Italiji,ki so bile umetno zasnovane, a so^jim Angleči nasedli, so dale vsem tržaškim avtonomistom misliti. Popuščanje iredentistom,naznanjenje volitev po italijanskih čeljah in konferenca treh sil o Trstu so jim povzročile skrbi. Že zdaj ima Italija v Trstu praktično mnogo oblasti. Visoke uradnike sicer imenuje Zavezniška vojaška uprava, toda mnogi od njih pridejo iz Italija in Trsta preje še videli niso. Taki Italijani so predsednik vrhov nega sodišča,šef glavne carinarnice, železniški direktor in mnogi.drugi. Tredsednik zone je ob demonstracijah celo izjavil,da zastopa italijansko vlado - čeprav je imenovan od ZVTJ. V resnici ga italijanska vlada vodi fta listi prefektov. Vsako razširjenje italijanskega vpliva na upravo bi bilo slabo. Podložni bi bili recimo italijanskemu vrhovnemu sodišču.A^no sodiščih je še danes v veljavi fašistični zakon,ki prepoveduje slovenšai- 1:10 ° Zato sonse avtonomistične skupine v naglici odločile,.da pošljejo svo De zastopnike v London in seznanijo angleško in ameriško. javnost^in urad fte kroge s svojim stališčem. Opazili so silno nevednost in nepoučenost., o tržaških razmerah. Obrnili so se na zunanjega ministra g.Edna,da bi jih sprejel. Zaäopnikom Velike Britanije in Združenih držav na konferenci o Trstu nameravajo sporočiti svoje mnenje in jim poslati materijal. Po skusili bodo navezati čim več stikov,poluradnih in osebnih,ki jim bodo slu= čili v bodočnosti. Zaradi velikonočnih praznikov so le s težavo vzpostavljali potrebne zveze. Parlament ne zaseda ves ta teden; ministri in mnogi drugi so bili Za praznike na deželi; uradi so bili par dni zaprti. V resnici so nekate ri odposlanci svetovali kasnejši odhod iz Trsta.Toda prevladalo je mne = hje,da morajo pohiteti. Svoje stališče bo delegacija razložila danes popoldne na tiskovni konferenci, za katero so že pripravili referate. V Londonu namerava.osta le še nekaj dni,ki jih bodo' porabili za obiske osebnosti, ki zdaj ven iarle prihajajo s počitnic. Niso pozabilinna poslaništva držav,ki bi jih htegnile podpreti in so se_oglasili tudi na jugoslovanskem. Poslanik dr0 B;rilej je poudaril,da bi mii bilo uradno nerodno, ako bi pripisovali dele gaoijo jugoslovanskemu vplivu. "Nismo Titovo orodje," je izjavil dr.Agne Tetto. So proti priključitvi Trsta Italiji enako kot Jugoslaviji. Ce pa Jugoslavija danes hoče STO, se z njo pač v tem pogledu'ujema jo. Majske volitve Skupine,ki so poslale delegacijo,se zavedajo nevarnosti na bližnjih Volitvah v maju.Čeprav so skupaj imele 40^ glasov in so prepricane,da se De odstotek še povečal, je novi način razdeljevanja sedežev silno neugo= den za manjšino. Zaradi tega so se zvezale, sedeže pa si bodo razdeljeva Te po razmerju glasov,ki so jih dobile pri zadnjih volitvah. 'Izjava dr.Agneletta Našemu dopisniku je g.dr.Agneletto izjavil sledeče: "Ob skupnih, slovenskih interesih za Svobodno tržaško ozemlje smo pri pravijeni sodelovati z vsemi skupinami,ki so za odkritosrčno skupno delo= vanje v obrambo slovenskih pravic in STO. Pri tem pa ne odstopamo od ide= ologije in demokratičnih načel. Naše sodelovanje z idejnimi nasprotniki je samo nujna posledica v borbi za našo narodno ohranitev. Gremo v prihod nje volitve pod geslom za obrambo STO. Ker so se Titovci izrekli za obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja v okviru mirovne pogodbe, ni ovire, da ne bi v tem'vprašanju, ko gre samo za obrambo STO, nastopili skupaj z babičevci." Tiskovna konferenca London,17.aprila.(Od posebnega dopisnika) Včeraj popoldne sem bil navzoč na tiskovni konferenci,ki jonje ime= la delegacija tržaških avtonomistov.Zbralo se je nad 20 novinarjev, med njimi poročevalci najuglednejših angleških in ameriških listov, Z običaj= nimi vljudnimi besedami je prišel dr.Mario Stocca, razločil, da predstav^ Ijajo pet strank, ki se zavzemajo za STO in da jih je prignala v London nevarnost»ki grozi Trstu zaradi razgovorov o pritegnitvi Italije k upravi zone A. Tolmači so nato v angleščini brali izjave posameznih odposlancev, no= vinarji so si prižgali cigarete in poslušali. Lr.Stocca je predočil polo= čaj in nakazal, zakaj Italija nima pravice do uprave v zoni A. Le Trčača= ni sami,ki so bili dosedaj prezrti, naj urejujejo svoje zadeve. Sledil je g^.Cerne s predočenjem gospodarskih razlogov za samostojen Trst. Italija,ki zdaj nadzoruje zunanjo trgovino,Trst le izkorišča.Ako bi bil priključen Italiji, bi ga s silo ovirala in omejevala,da bi prevzemale njegov promet druga italijanska pristanišča. Lr.Agneletto je izračal narodnostne razloge Slovencev proti Italijanom. Zaradi hudega zatiranja še pred fašizmom, zaradi nečrtnega uničevo= nja in iztrebljanju v 25 letih italijanske' nadvlade je popolnoma razumlji vo, da Slovenci in Hrvati Svobodnega trč,ožemi ja nočejo pod Italijo. Se danes Italijani povsod 'zatirajo Slovence,kjer morejo. Edino STO more pre= prečiti nadaljnja trenja. Edino zdručenje zone A in B more zagotoviti svoboden razvoj obema narodnostima. G.Petronio -je pričel in nadaljeval z značilno površnostjo. Govoril je,kot da zastopa vse delavce; napadal je stavko ob zadnjih demonstraci= jah,kot Morebitno dosešeni sporazum bi moral biti odobren •. pii^a — tetin "saborov"-. . v Pri tem svojem predlogu g.dr.Sol najbrš ni imel v mislih, ca so -letu 1918 dogodile tako globoke spremembo v sestavu in mišljenji prebivalstva (ponekod tudi Hrvatski Seljački Stranki.v prid!), .da^e povre Pek r.a 1918.leto praktično nemogo č .Končno: kako naj pristanejo or bi ne takšno "uzakonitev" netaškega klanja v zadnji vojni,ki je po vsen objem tivnih ugotovitvah daleč prevagalo predvojne srbske centralistične umre le in medvojno četniško nasilje? Kako naj medvojna komunistična revoiu- cijazi stvarno še vedno traja,-vrne Srbe in Hrvate z vsemi posledicami v leto 1918.? Tudi g.Sel ne razmišlja o mednarodne-pravni možnosti živ= Ijenja takšnih, v zraku' visečih "izbornio jediniea" brez skupnega foruma in skupne sile,'ki'bi pred'mednarodnim svetom ščitila skupne meje. Prav ■tu še kaže vf ni ti na 1918,leto in z bolečino v srcu razmisliti o tragič ni zunanjepolitični usndi Države .Slovencev,Hrv§tov in Srbov - usode Iste Dalmacije,Slovenskega Primorja... Menda ni g,Šol take naiven,da verjame v možnost efektivnega mednarodnega priznanja šestih novih različnih samostojnih drž;a‘vnih'enot (ne "izbornih jedinicaP!) po mednarodnih foru mih in državah -.«kar preko noči. Kaj sporekli Slovenci? „- - Glavni odbor "Slovenske demokratske stranke je "z zadovoljstvom pre čital Poruko" in bil načelno soglasen med v Poruki izpovedanimi hotenji in gledanji Slovenske demokratske stranke.( Domovina,6,IV,1951) Izvršni odbor Slovenske Pravde je v "Pašem stališču" dne 25.711950 izjavil, 13 "riiord biti priznanje slovenske narodne individualnosti z o= snovno pravico do lastne narodne države osnovni temelj katerekoli držav 'H.3 '''skupho'ötffv ■»la ter o bo slovenski narod vstopil", in zaključil, da je "danes md^fo^e'postaviti samo obča in nujna načela, ki ‘omogoča jo spora = zum in"skupnC osvobodilno akcijo". Morebitne dalekosežne odločitve mora jo biti brezpogojno vezane na naknadno suvereno potrdilo slov,naroda. G ,dr .Mihđ'Krb'k je v članku "Paš zgovorni molk" (Slovenija 20 .11.50) hanižal v Zvezi'z nasveti,naj Slovenci posredujejo med Srbi in Hrvati, te-le osebne'misli: Öe bi'imela e'migracija predvsem pred očmi dosego svobode narodom Jugo slavi j e,bi'ha‘spore ne mislili.Diskusije o otetoju Jugoslavije ali njenem prenehanju'fpadajo v študijske seminarje, ne pa v realno politi= ko emigra&ij e,ki pravi,da je demokratska. Ker nam narod ni dosegljiv,ga ne moremo vprašati,zato kot demokrati ne morejo na račun domovine odo = bravati konkretnih''palitičnih programov za bodočnost. Vsi pa imamo en mandat: đelati'in'se boriti za osvoboditev.narodov izpod diktature.Slo= venci smatramo,da je logično proti enotnemu nasprotniku(Iitu)postaviti enotno ( s-h-s) fronto,"da izve jujemo demokratične svoboščine". Toda bi= ti moramo previdni,da nas spet ne zadene očitek,da zlorabljamo težave. med Srbi in Hrvati za svoje koristi. Slovenci moramo biti dobri sosedje Hrvatov,ker na nas pritiskata nemštvo in italijanstvo.A sporazum med Sr bi in Hrvati. je., pogoj mirnega slovanskega juga,kar je v našem interesu. Ker so Srbi in Hrvati dobili prav v okvir Jugoslavijo vse svoje narodno ožemi j e,je čuvanje sedanjih mej Jugoslavije imperativna zahteva za vsa= kega Srba in Hrvata. Razkosavanje Jugoslavije bi moglo povzročiti razko savanje "samostojnih" nasledstvenih dteav! Le v močni zvezi jugoslovan= skih narodov vidi g.dr.Krek zaščito slovenskija meja in bratov preko teh meja.,Ker se meje določajo po vojskah in velikih mednarodnih sporih pa dobi, miru.pa,dasi krivične, ostanejo neizpremenjene, Slovenci^"čuvaj mo naše meje, složno se borimo za demokratično svobodo vsem narodom v Jugoslaviji"!. Sreča vseh naših narodov je odvisna od temeljne rešitve državnega vprašanja. S tem je., g,dr .Krek indirektno pozval na neposredno sporazumevanje med Srbi in Hrvati ter "jugoslovansko politike" Slovencev označil. kot najprimernejšo. Odklonil je posredovanje in vsaj s svoje strani ni v 'konkretnejši* obliki nazhačll smernice,ki bi pomagale pri -sklenitvi^sr0= sko-hrvatskega( in slovenskega!) sporazuma v emigraciji. Gotovo takšne . posredovalno delo ni lahko,utegne biti celo nehvaležno. Vendar kaj je ob Titovi n^kominformistični stvarnosti boljše: pasivnost v pogledu posredovanja za demokratično s-h-s' alternativo in čakanje,da se morda le Srbi in Hrvati sami zganejo - sli pa vsaj peskus posredovanja? Slednja politika jpaore vsaj odstraniti našo soodgovornost, da v kritični dobi nismo nič poskušali. Kljub morebitnemu neuspehu bi tako vsaj pokazali dobro vol jo,korajžo in jasno politično smer. Tem bolj, če gredo takšna prizadevanja v našo polno korist. Res, zgornje je dr.Krekovo osebno mne nje; toda kaj pravi na to Slovenska ljudska stranka? In kaj Slovenski ■ narodni odbor? Kaj poreče ob takšni pasivnosti Slovenska demokratska stranka,ki je sicer soglasna s "Poruko"? Zgolj papirnata politika nam ne more biti niti v korist niti ne v čast. ö jv.91. mc Tsetfmm 7 Neodvisni S»H,S. Oktobra 1950 ab' se oglasili He pai*iHki . "Delci03»n17l,, (gg.Predavec, S' a janovid, ToHid in ^erjov) ter izjavili, - da ima ai*bski t- ratski in slovenski narod suvereno pravico, da ae jpp osvoboditvi vsak s svojo večino izreče,ali hoče skupno drčavo. Ta "parička deklaracija" sicer ni (kot ne zgornje Izjeva Slovenske Pravde) če konkretni predlog za- s-h-s sporazum, Teda obe jasno In nedvo umno ugotavljata, da more biti podlaga skupnemu s»l>*s sporazumu samo polno priznanje suverenosti vsakega naroda, V tem pa leči bistvena raz* -ik.ka med "Poruko" starih političnih prvakov in izjavama mlajše generaoi Prva predvideva pokomunistično Jugoslavijo k#t dejstvo*člje zgolj n tranja ureditev naj bo rezultanta volje večine Srbov,večine Hrvatov ii v čine Slovencev? drugi dve izjavi pripisujeta posameznim narodom pravi cc,da se (po osvoboditvi) izjavijo,če hočejo skupna zvez^ In seveda tu* di, kako naj bo potem urejena. Praktični izgledi Jasno je,da bo mogoče vrednost vseh teh številnih Izjav presojati predvsem po tem, v koliki meri bodo imeli praktičen učinek* Kilo Trigla v je poročal o poskusih za razširitev Jugoslovanskega narodnega odbora ( V-T 87) .Öujem, da nekateri predvidevajo če močnost prvega sestanka med ■e: stopniki JNO in Slovideirustranke. Dr .Krek kot predsednik Slov.narodne g odbora ni po "Našem zgovornem molku" podvzel nobenih korakov, vendar s • • pristopom Slovenske ljudske stranke v Krščansko demokratsko v ezo dol polno močnost slovenskim Demokratom,da vstopijo v kakšno dru= gc "internacionalo", četudi le jugoslovansko * Hrvati se po dr.Solu niso več oglasili glede sodelovanja;značilno pa je bilo njihovo ognjevito p:, "dar jan j e, do so na januarski londonski konferenci dosegli, da ni v ime nu Hrvatov govorila niti kakšna "jugoslovanska" niti ne srbsko delegaci i. ampak hrvatska, dasi pod neizogibno organizacijsko "marelo" Jugoslavije. Slovenska Pravda je v novemberski skupščinski resoluciji dajala prednost ostvaritvi demokratične delovne enote,ki bi noj izšlo iz mlaj= če s-h-s generaoije,ko pri stari ni volje za sporazum, V podobnem smi = s-.u je razumeti tudi zaključek decemberske konference Zveze srbskih zn= Jrug "Osvobojenje" iz Pariza,ki je istočasno pozdravilo načela pariške "Deklaracije". Sodim, da prizadevanja napredujejo in da se počasi le bličamo neče nnL otipljivemu. (Glej uvodnik KIJUÖ!) KJE SO BIK SLOVENCI? V dneh 29.in 30.marca se je V“ dl v itchenu v Nemčiji IV. kon= V -.3 Unije evropskih federalistov. ' vzočih je bilo 250 odposlancev i- 16 drčav.O kongresu sta poročo ~ ’ "Hrvatska Riječ": Hrvotski D.kret(za zdr.Evropo),ki mu pred= " uje Dr .J,Krn j e vid, je poslal svo otposlance,ki so bili nkrediti ni kot redni delegnti:Ilijo Ju= i iz Londona, Vjekoslav Primuč h 'l- 'Edo Čalič iz Pariza "Sindikalist" dr.Topolovi do: " V imenu Jugoslovanske zveze fe= ö'ralistov so kongresu prisostvo= v li dr.Topalovid,Ilija Jukid,Jo= n Brkid,Edvard Öalid,Boško Ri = "k in Vjekoslav Primuč, Na splošni razpravi sta govo -a gg.Jukid in Topalovid.G.Ju = ( '-d je dejal,do govori v imenu hr v-tskih,srbskih in slovenskih fe= deralistov v emigraciji,ker oni v naši domovini nimajo besede. Tov.Topalovid je v svojem govoru med ostalim dejal: Zelo mi je dro= go,da je g.Jukid rekel,da govori v imenu treh jugoslovanskih federali stičnih pokretov in da se je soda= liziral z demokratskimi cilji fe= deracije, _ x Kaj zdaj drči? Klic Triglava je prav pred enim letom poročal,da je bila ustanovljena Zveza jugoslovan skih federalistov,ki ji je tedaj predsedoval g.Stevan Trivunac,v iz vršnem uradu pa je bil g,Ilija Ju kid,ki je bil istočasno pooblaščen da zastopa jugoslovansko zvezo v Centralnem odboru Mednarodne unije evropskih federalistov,Glavni taj= nik jugosl.Zveze po je bil dr.Drag) Zalar,ki pa se je preselil nedavno iz Pariza v USA. Čudimo se,da od Slovenskega giba nja evr.federalistov ni bil nihče navzoč na aachenskem kongresu. JA WO MEKJE Hrvati in Irei.- G.urednik! Zdi se^ mi,da g.C.nima rad Ircev; ker pa se Jezi na Hrvate, te primerja Ir= cem.Ircev pa nima rad iz dveh raz= logov: Dzaradi "nedelavne vloge Ircev glede Atlantske zveze".Torej odklanja tudi Švede, Švicar Je in Fin ce,pri srcu so mu pa Italijani, ki imajo "delavno vlogo" v Ati.zvezi. 2) če pomisli "na irske delavce"ki Jih poznamo v AngliJi".Za= nima me, če govori g.A.C,to v ime= nu vseh Jugo Slovanov ali pa le Slo vencev v Angliji. Heumno hi bilo tr diti,da so vsi Irci angeli,neupra= vičeno pa,da so vsi Irci ničvredne či - z ozirom na Irce,ki Jih po = znam. Bog ne daj,da bi tujci dobi= li slab vtis o na čem slovenskem na rodu,ko bi poznali samo nekaj sla= bih Slovencev, ( če so kje kakšni). V.P. PRILIKA SE PONUJA! Avstrijski zvezni kacler dr.ing. Leopold Pigl je sprejel povabilo, da uradno obišče Veliko Britanijo in Združene drč ave. Ker bodo predvidoma na teh obi= skih razgovarjali tudi o mo^nostih kako nadomestiti neostvari Jivo av= strijsko mirovno pogodbo,vsaj za o ni del Avstrije,ki je pod angloame riško zasedbo, bi se s tem ponudi= la modnost, da kot poldrlavlJani Velike Britanije in Združenih dr= čav pri obeh vladah dvignemo glas v zaščito zapostavljenih koroških Slovencev. Škoditi ne rno^re, koristi pa lahko.Ako bi tak glas prišel iz več* strani, bi -utegnil učinek biti večji. •Pr»Pigl se bo v-Londonu nahajal od 7.do“ll.maja, na*to pa bo krenil za Združene države.' • X "Hews from behlnd the IRON CURTAIH" Ameriški Marodni odbor za svo = hodno Evropo (HCFE) je v januarju mesedu začel izdajati mesečno re= vi jo "Kovice izza ŠELEZHE ZAVESE". Vsebina je razdeljena na politični ekonomski in kulturni del.Prsktič= no je to prva revija na angleškem jeziku,ki na znanstveni način od = kriva moč in slabost komunistične^ ga sovražnika v Bolgari ji,Ceškoslo vaški,Ogrski,Poljski in Romuniji. Jugoslavija je omenjena le v zelo omejeni meri,ker se nahaja izven sovjetskega vpliva,pojasnjuje g.Sa muel Walker,Jr.ravna tel j Raziskov. in publicist.službe HCFE. BER1IHSKI ČA5HIKARSEI KOFFJRSS London,14.IV.(Naš dopisnik poroča) Mednarodna federacija svobodnih časnikar jev,katere sedež je zdaj v Londonu,bo imela od 24#do 27.t.m. III,kongres v Berlinu. Udeležili se ga bodo odposlanci-begunci iz komu nistične polovice Evrope.Zastopana bo tudi Federacija svobodnih časni karjev in publicistov narodov Jugo slavije,ki ji predseduje Slovenec g.F.Erjavec. Stroške prireditve bodo nosili ameriški časnikar ji.Višek celotne prireditve s kongresom bo zaključ= na javna manifestacija v dvorani berlinske Tehnične visoke šole.Svo hodni novinarji so na to prireditev povabili tudi komunistično Mednarod no organizacijo časnikarjev v Pra= gi in ji ponudili javno razpravo o svobodi tiska in izražanja javnega mnenja.Teda j naj bi si pogledalo v oči šest komunističnih in šest svo hodnih časnikarjev. Komunisti mora jo odgovoriti na povabilo do 21 .IV. Svobodni časnikarji bodo na sa= mem kongresu razpravljali tudi o svojih organiuacijskih vprašanjih. Poleg volitev novega odbora je pred videna tudi ostra razprava o pred= logu,na j se sedež premesti iz Lon= dona v Pariz.Kot sem poučen, ta pred log podpirajo tudi jugoslovanski časnikarji. V bistvu pa gre za odločno demo nstracijo proti zatiranemu in diri giranemu tisku ter javnemu mnenju v komunističnih državah.Berlin je za to vsekakor primerna postojanka« x PONOVNE DEMONSTRACIJE Na veliko nedeljo so se pričele v Jugoslaviji ponovne demomstraci= je proti londonski konferenci treh šil. Višek je bil v ponedeljek, ko 33 v Beogradu demonstriralo ^00.000 ljudi.Na zborovanju je'bila spreje ta resolucija in odposlano v London! v njej se zahteva prekinitev konfe renče. Opaziti je‘bilo zemljevide, s priključenim tržaškim ozemljem Jugoslaviji in pripadajočimi geslu Zelo velike demonstracije so bi le tudi v Ljubljani. Beograjski Mestni ljudski odbor je sklenil,da bodo tri beogr.osnov ne šole imenovane po Francetu Pre= šernu, Ivanu Cankarju in 0 .Zupančiču TrTrTTTFTTTTTTTTTrTrTTTTTTTTTTTrTTTTTTTrTriTiT~ n n it n u n n u n " NAROČNINA ZA KT: letno 24/S četrtletno 6/~; za inozemstvo odgovarja joča vsota s posebnim doplačilom za letalsko dostavo.