Leto V., Stev. 105 Ljubljana, sobota, 3, mala 1924 Cena 2 Din Izhaja ob i z|ulra). Stane mesečno 20-— Din ta inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon »t. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ul. št. 54. Telet. št. 80. Podružnici > Maribor. Barvarska ul, t-Celje, Aleksandrova e, Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.812, Ljubljana, 2. maja. Kriza se bliža svoji kulminaciji. Borba med narodno koalicijo in opo-(icijonalnim blokom, ki je po svoji odločilni večini federalističen in separatističen, stoji tik prod odločitvijo. Ako naj poiščemo za označbo dogodkov, ki se sedaj vršijo v našem notranjepolitičnem življenju, primerno formulo, lahko rečomo, da gre za vprašanje, kdo bo zmagal, ali Radič ali država? Vse drugo, kar se sedaj govori in piše, vsa razmišljanja o številkah in formalitetah, kakor so interesantna in tudi potrebna, so le okraski enostavnega problema, ki je postavljen na dnevni red. Ali naj gre bodoči razvoj naše državo v smeri notranje utrditve na temelju unitaristične ideje, ali pa naj so prične dekonstruiranje Jugoslavije v svrho iskanja novih državno-pravnih formul in osnov na podlagi separatistično misli, hi s sicer neizrečenim, pa vendar lo pri-puščenlm zadržkom dejanskega raz-jedinjenja in porušenja onega, kar sta nam zagarantirala 1. docember in 38. junij. Edino narod kot, nosilec državne Ideje in moči je poklican reči v tem sporu odločilno besedo. Po principih demokratizma mora biti tako, kakor se bo izjasnila njegova večina. Prihod radičevcev v Beograd je nujnost te odločitve pospešil. Parlament je ne-jmožen, politično in moralično, da nadaljuje parlamentarno dolo, dokler konflikt ni predložen narodu. Vlada narodne koalicije hočo to storiti takoj, ona kot ču vari ca dosedanjih te-meljov naše države smatra, da je sama opravičena voditi volitve. Opo-licijski blok, v katerem prevladuje destruktiven element, stremi za tem, da bi on s prevzetjem vlade mogel avtoritativno vplivati na narodovo odločitev. Vlada onozicijonalnega bloka bi torej pomenila pričetek rušilnega dela od zgoraj, pod avtoriteto same državne oblasti. Kaj bi to pomenilo, o tom ni treba mnogo razmišljati. Politika Radičeve stranke je najboljši dokaz, koliko važnost polaga najradikalnejši del separatistov na to, da se opozicijski blok {»lasti tik pred neizogibno narodno odločitvijo državnega krmila. Radičevci so postali o p o r t u n i -s t i, da dosežejo zaželjen cilj. Seveda oportunistl svoje vrste, ki si pripravlja.« tekste svojih proglasov za oba slučaja: za svojo in za Pašič-Pribiče-vičevo vlado. Oni naivno špekulirajo, da bodo mogli s par popustljivimi tratami za hip prikriti svoj glavni načrt in še bolj naivno menijo, da se ne bo zapazilo, da so pripravljeni še z jač-jim poudarkom se priznati k svoji pravi koncepciji, ako se jim projekt ne obnese. Ta,ka taktika more biti v manj važnih vprašanjih uspešna, ona pa mora nujno voditi v neuspeh, kadar gre za največje odločitve. Kriza traja sedaj že precej dolgo ln aro javnosti hudo na živce. Toda tokrat se je ne da obrazložiti z zaničl.ji-vo razlago »ima vremena«, treba jo je marveč razumeti kot izraz onega razčiačenja, ki je potrebno, dn se omo-troči jasna in čista opredelitev vsem faktorjem, ki jim po ustavi gre končna beseda. *.. Kdor meni, da je mogoče vso državno oblast izročiti v roko Radiča, ki ga dane« preganjajo kot veleizdaj-nika, kdor misli, da je moreče dvomiti o tem, ali naj zmaga država ali Radič, ta morda ne bo vedel še točnetra odjovora na vprašanje, kako se bo sedanja kriza razpletla. Vsi drugi pa t odgovorom no bodo v zadregi. Kulminacija parlamentarne krize AVDIJENCA SE VRŠI ZA AVDIJENCO. — NEPARLAMENTARCI PRI KRALJU. — BORBA MED NARODNO KOALICIJO IN OPOZICIJO-NALNIM BLOKOM. — NEPOSREDNO PRED RAZPLETOM KRIZE. Beograd, 2. maja. r. Jutri so sestane Narodna skupščina. Zadevni oglas napoveduje, da se jutri ugotovi dnevni rod za bodočo sejo. Mesto tega bo na seji po prečitanju protokola prebrano obvestilo vlade, da jo [»dala ostavko, nakar bo parlament znova odgoden do rešitve krize. Včerajšnje avdljence. Včeraj je kralj sprejel v avdijenci izmed samostalnih demokratov vseuč. prof. dr. Aleksandra Beliča in bivšega narodnega poslanca Kosto S p a-so je vi ča, izmed davidovičevcev narodnega poslanca Dragutina P e -čič a, nato Kosto Timotijeviča, ki simpatizira s Pribičevičevo ideologijo, ter končno bivšega ministra za socijalno politiko dr. Dušana Pele-š a. Te avdijcnce so ible povsem informativnega značaja. Mnogo so je opazilo, da so bila sprejeta dva nepar-1 lamentarca (prof. Belič in Spasojevič), ki oba pripadata Pribiecvičevi skupini. Tudi avdijenci posl. Koste Timotijeviča se pripisuje velik jionien. Posl. ! Timotijevič je sicer član Davidovičeve grupe, vendar pa jo znano, da ne odobrava politike opozicijskega bloka. Situacija nespremenjena. Po dosedanjili avdijencah se splošno sodi, da je situacija neizpremenjena in razpust parlamenta ter nove volitve pod dosedanjo vlado neizogibne. Opozicijski blok, ki je izgubil vsako nado v svojo poslovno ali volilno vlado, se še nadeja nekake «širše koncentracijske vlade.» Njeno širino pa bi z radičevci na čelu, hoteli nekateri omejiti z izločenjcm samostalnik demokratov In Pašiča, kar pomeni izločitev radikalne stranke. DrugI zopet Izmišljujejo najlantastlčnejše koncentracijsko kombinacije. Ena najuspelcjšlh je ta, da bi naj postal Pašič »častili«, Ljuba Davidovič pa »dejanski predsednik koncentracijskega kabineta. (Zagrebški blokaški Usti scrvlra-jo to kombinacijo s pripombo, da bi pri tem Imeli največji dobiček — klcrikalci. Op. ur.) Najbolj komično učinkuje kako naivno hoče blok kovati Intrige Iz Pašlčevega govora v Bjciini, češ da je Pašič s pozivom na borbo proti onim, ki hočejo delovati proti narodovi volji (kar je bilo seveda naperjeno proti separatistom) gro zli samemu kralju. Federalisti In republikanci so naenkrat postali branltclji — kralja... Seveda tt prozorne intrige ne najdejo nikjer odmeva, najmanj pa tam, za kamor so skovane. Prihod radičevcev. Danes dopoldne je dospelo v Beograd 35 radičcvskili posianccv In zvečer še ostali. Takoj po prihodu je dr. Maček konferira! z dr. Korošcem In Ljubo Davi-dovičem ter jima jc razodel rezultat vče- rajšnje seje v Zagrebu in Izročil definitivno stllizlrsnl tekst proglasa HRSS. Z dr. Korošcem In Davldovičcm je konfe-riral tudl poslanec Ojoka Popovič, kl je prisostvoval včerajšnji seji radičevskega glavnega odbora v Zagrebu. Ob 12. In pol je olšoI posl. Popovič v dvor in iz opo-zlcljonalnlh krogov sc je raznašalo, da jc bil pozvan v avdijenco, da referlra kralju o včerajšnji seji HRSS. Ta vest se jc kmalu izkazala za netočno. Q. Popovič je bil le v dvornem maršalatu, kjer le ministru dvora g. Jankovlču dal nekatere Informacije, Danes je dospel v Beograd bivši zagrebški pokrajinski namestnik Cimič, ki je notranjemu ministru rc-fcrlral o včerajšnji radičevskl konferenci. Sestanek zastopnikov vladne koalicije. Danes sc je vršil sestanek zastopnikov vladine koalicije. Na tcin sestanku se je ugotovilo, da se položaj normalno razvija in da se kriza približuje svojemu vrhuncu. Formalna rešitev se bo Izvršila v najbližjih dneh. Trezni politični krogi nc dvomijo o tem kako se bo izvršila. Ljuba Jovanovič In Ljuba Davldovlč pri kralju. Mnogo pozornosti jc vzbudila današnja popoldanska konferenca opozicijc, ki je trajala štiri ure. Med tem je bil ob 18. poklican v dvor predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič, ki je ostal pri kralju nad poldrugo uro. Za njim je prišel proti 20. v avdijenco Ljuba Davidovič, ki je kralju poročal o politiki opozicijskega bloka. O. Davidovič jc ostal na dvoru skoraj do 21. Po svojem povratku Je Izjavil novinarjem: Moja avdijcnca je bila zgolj informativnega značaja. Kralj ni od mene zahteval nobenih predlogov. Ali bodo zastopniki Radičevega kluba sprejeti ne vem. Položai še ni povsem razčiščen in kriza bo najbrž trajala šc nekaj dni. Po svoji avdijenci Jc g. Davidovič šc odšel v parlament, vendar so bili ostali voditelji opozicije že vsi zapustili klube ter odšli. Ljuba Jovanovič Je zvečer še posetil g. Pašiča, s katerim se je dolgo razgovarjal. Ali bodo radičevci spreleti. Danes se je ves dan govorilo, da so dobili tudl zastopniki Radičevega kluba poziv na dvor. To se dosedaj ni zgodilo. Kakor se čuje je poziv v avdijenco odvisen od tega ali se bo Radičev klub glede monarhije in državnega edinstva jasno opredelil. V pričakovanju nadaljnlh dogodkov. V parlamentu vlada danes velika živahnost in napetost. Klubi so polni in poslanci živahno komentirajo dogodke ter ugibajo o razpletu krize. Jutrišnja seja skupščine bo polnoštevilno posečena ako-ravno se zna, da bo takoj po prečitanju vladine ostavke odgodena. napori opozicije V VČERAJŠNJI SEJI PREDSTAVNIKOV OPOZICIJE JE PRIŠLO DO NESOGLASIJ. - RADIČEVCI IMAJO DVA MANIFESTA PRIPRAVLJENA. Pomen kraljevega obiska v Parizu Beograd, 2 maja. r. Potrjuje se, da službeni poset našega kraljevega para v Parizu ne bo imel velikih političnih posledic. Verjetno je, da so no bo sklenila "obena nova zveza. Kompetentni krogi sicer o vprašanm sklepanja zveze s Fran cijo nočejo dati nobenih pojasnil, čeprav 'Prašanje r tem momentu zanima vso tropsko javnost Vendar se lahko ro-'• je službeni poset romunske kraljevske dvojice v Parizu nekoliko prejudiciral političnemu pomenu poseta naše kraljeve dvojice. Tako je znano, da je "Iravica predsedniki francosko republike rumunskemu kraljevskemu paru napravila nekoliko neugoden efekt v poga-Janjih. ker se smatra, da je Francija svo-J" politiko preveč anga'imla na strani Rumunlje, dočim interesi Rumunijo niso identični t Interesi Češkoslovaške in Jugoslavije. Mala antanta je bila utemeljena, da se obdrži status quo v Srednji Evropi napram Madžarski, ne pa napram V>hn4nl Kvraai. Beograd, 2. maja. p. Borba med vlado In koalicijo je v zadnjih dneh dosegla kulminacijo. Vse je pričakovalo, da bo formalna odločitev krone padla žc danes. Vendar pa sc posvetovanja krone šc nadaljujejo. Krona se bo držala parlamentarnih načel ter bo v zadnjem trenotku še nudila radičevccm možnost, da odstopijo od svojih negativnih nazorov. Rndi-čcvci se nahajajo v svojem najtežjem trenutku. Njihov položaj jc brez izhoda ter mora vsaka njihova izjava ubiti ali Davidoviča ali Radiča. Širijo sc vesti, da Radičevega kluba ako bi bila klicana h kralju. Nujno sc je nasvetovalo, da naj inicijativno izjavita, da Radičevci za s!u« čaj, ako dobi opozicijonlani blok vlado, ne bodo spravljali na dnevni red vpra« šanj, ki sc tičejo monorhije in notranjo ureditve države. Zvečer sc je potem za. trjevalo, da bodo radičevci, nko bi bili pozvani izročili kralju memorial, v ka« terem se bodo izjavili za konstruktivno delo. Seja zastopnikov opozicije se je kon> čala v gotovem nerazpoložcnju. Pred« Kaj je z radicevskim manifestom NA KONFERENCI HRSS 1. MAJA JE BIL MANIFEST SPREJET. TO* DA OBJAVA JE ZADRŽANA. Zagreb, 2. maja. r. Včerajšnja seja 1 lucija so moro smatrali kot proglas na na-celotnega glavnega odbora HRSS ni pri> rod, v katerem se objnsnjuje situacija, nesla posebnih senzacij. Na seji sc jc proglas začenja s tem, da jo naša teza bi-predvsem redigiral volilni proglas HRSS la vedno ta, da se hrvatsko vprašanjo Razpravljalo sc jc o vprašanju stranki no taktike v sedanji 'erizi in so sc prci čitaio Radiievc instrukcijc z Dunaja. Sprcjc'a sc jc osnova za fcdcracijo hr« vatskih federalističnih strank. Posebno zanimivi so bili poedini referati o raz« položenju med volilno maso. Značilno za cclotni rezultat konfcrcnce pa je, da niso bili glede taktike stvorjeni nikaki definltivni zaključki, temveč jc bilo skic njeno, da se ukrepi stranke prilagodu« jejo položajem, kakor bodo nastali v nadaljnjem razvoju krize. Posamezni go vorniki jo izražali bojazen, da bi sc radičcvci p-erano vezali v kakem go« tovem pravcu, dočim bi se položaj obr« nil v nasprotnega. Dr. Korošcu in Da« vidoviču so šc sinoči iavili radičcvci iz Zagreba «vrlo dobre rezultate«. Beograd, 2. maja, p. Javnost je z veliko napetostjo pričakovala objave radičevskega manifesta — n zainan. Vprašan, zakaj manifest ni bil objavljen, je dr. Maček odgovoril novinarjem: Resolucija se ni objavila, ker tiskarne niso poslovale, objavljena pa bo dnnes ali jutru Naša reso- niore rešiti edino z bratskim in iskrenim sporazumom s srbskim narodom. V tem smislu smo lansko leto sprejeli ponudbn radikalov, ker smo jih smatrali zn formalne zastopnike srbskega nnrodn. V to svrho jc bil napravljen protokol, ki vsobujs predpogojo sporazuma. Radikali so ta protokol pogazili ter so vladali z nezakonitostjo. V resoluciji se naštevajo vso nrrakonilostl, kntero so izvršili radikali. Radi teh nezakonitosti smo morali prili v Beograd. Nato resolucija nekoliko govori o našem programu, razlaga, kakšen jo značaj našo republiko, da jo proti vsuki revoluciji, nasilju ali atentatu. Daljo pravi resolucija, da so dosedaj propadle vso monarhije, ki so bile trhle. Ako se bo pa pri nas vladalo po zakonih, ne bo prišlo do prevrata. Nato so v resoluciji govori tudi o seljaškcm pravu, da seljak s.t*i sebi kroji zakone. Na koncu ima resolucija značaj volilnega proglasa, govori o uspehih IIHSS. Mi upamo, da bomo pri prohodnjih volitvah dobili milijon krogljic. Italija nam da veliko posojilo DOBIMO DVE DO TRI MILIJARDE DINARJEV. - POSOJILA SE UDELEŽE TUDI SREDNJI FINANČNI ZAVODI. Rim, 2. maja. 1. O posojilu, ki naj bi ga vzela jugoslovanska vlada v Italiji, sc ej razneslo mnogo govoric, ki jih jc treba popraviti. Glede vsote šc ni dolo« čena končna številka, ki bo varirala med 600 milijoni in eno milijardo lir. Posojilo bo dvodelno, in siccr prvi del za mesto Beograd, drugi pa za gradnjo žclcznic in druga javna dela. Jugoslovansko posojilo bosta uredili po izrecni volji Mussoiinija v sporazu« mu srednja in visoka financa. Srednja ni slabša, ker vsebuje najzdravejši del italijanskih prihrankov, Tc dni sc je vršilo v Mussolinijcvi navzočnosti mno« go razgovorov. Sporazum med srednja in visoko financo jc že dosežen. Angleški parlament odklonil proporc OGROMNA VEČINA ZA DOSEDANJI VOLILNI SISTEM. — LIBERALNI JURIŠ NA MACDONALDA. London, 2 maja. s. Zdi se, da se bliža kriza Mncdonaldove vlado. Prvoboritelj liberalne stranko je stavil v spodnji zbornici ultimat, v katerem poziva vlado, da so izjavi v zbornici glede osnutka zakona, ki ga je predložila liberalna stranka radi uvedbe proporcionalne volilne pravice, ki naj bi ga vlada oficijelno podprla in še v tem zasedanju rešila. Ce vlada temu predlogu ne bo ugodila, bodo liberalci glasovali proti vladnim ukrepom in razvili takoj v vsoh volilnih okrajih živahno agitacijo proli delavski stranki. Macdonald in njegov kabinet je zašel vsled grozečega stališča liberalno stranke v veliko stisko, posebno vsled tega, ker je delavska stranka v vprašanju volilne pravico sama razcepljena. Del delavsko stranke soglaša s predlogom liberalcev, dočim je Macdonald hud nasprotnik. Tudi večina konzervalivcev jo proli proporcijonalni volilni pravici. Odporno stališče liberalcev je razumeti vsled tega, ker smatrajo vsi parlamentarci zatlnji budžet za napoved skorajšnjih novih volitev. London, 2. maja, h. V debali o proporcijonalni volilni pravici, ki jc poslala vsled naslopa liberalcev glavni predmet parlamentarlčncga in strankinega boja, jo govoril dnnes kot prvi liberalec Randell, ki jo tudi izdelal t izadevni predlog. Nn-glašal je, da so danes v spodnji zbornici i. l člani, kl so v volilnih okrajih dobili samo manjšino. Njegov predlog je podprl unionlst Robert, ker je bilo vsem strankam dano na proslo, da glasujejo individualno. Proti predlogu je govorila voj-vodinja Atholl in utemeljevala svoj nastop proti proporcionalnemu sistema, fes da je osebni kontakt med voliici iu poslanci po predlaganem sistemu izgubljen in da žensko po proporcu sploh nimajo izgledov zn volitev. Po njenem govoru ja izjavil poslanec delavske stranko Morris, dbodo po novem sistemu prišli v parlament veseljaki, komedijanti in goljufi.. Končno je povzel besedo Asqulth, ki je menil, da je sedanji sistem prinesel liberalcem v volitvah 1. 1006. velike koristi. Za sedanji sistem pa jo treba reči, da je med vsemi najbolj nepravičen, kar jih js na kontinentu. Glasovanje jo prineslo veliko razočaranje Proli predlogu jo glasovalo 238, zanj pa samo 14-1 poslancev. imajo radičevci pripravljena dva pro-j vsem se opaža razlika v naziranju na glasa. V enem zavzemajo oportunistično J cclokupno situacijo. Radičcvci hočejo stališče, ki naj bl pomoglo opozicijske-i vo'ilno vlado in jc njihov zagrebški ma. mu bloku na krmilo, v drugem, kl je se- nifest že formalni voMIni proglas, ostali stavljen za slučaj, da bl sedanja vlada blok bi hotel poslovno vlado. Tudi iz« dobila volilni mandat, znova naglašajo svoje Intransigentno stališče. Blok jc bil včeraj zelo optimističen. Posrečilo sc mu je namreč zadržati objavo radičevskega proglasa, kl jc bil za blokuvc cilje mnogo preoster. Voditelji bloka so upali, da bodo danes dosegli gleda, da obstojajo med Radičcvci ved« no večja notranja nasprotstva. MASARYK V NAPOLJU. Napol), 2. maja. 1. Na paraikti »Hes-peria« je prispel semkaj predsednik primerne korekture. To optimistično pri- češkoslovaške republike Masaryk čakovatije se ni povsem uresničilo In raz- je danes na istem pamiku nadalieval položenje v opozicijskih vrstah jc danes pot v Sirakuzo. Parnik jc imel dvig- njono češkoslovaško zastavo. FRANCOSKO-POLJSKA VOJAŠKA KONVENCIJA. Varšava, 2. maja, J. Knkor se Čuje. od potuje v prihodnjih dneh Bet poljskega zato zelo deprimirano. Popoldno se je vršila konfcrenca pred stavnikov opozicije, katere sc pa zem« Ijoradnlki niso udeležili. Ta konfercnca io trajala od 15. do 19. Glavni cilj kon« fcrcnce je bil prepričati rndidcvce, da . jo včeraj v Zagrebu sprejeti oportunl« generalnega štaba general Hallor s što-stični proglas še potreben znatnih ko« vilniml častniki v Pariz, da konferira o rektur. Dr. Maček se je v nekaterih toč« reviziji obstoječo vojaške konvencije. Po-koh udal, glede drugih pa ni prišlo do lovanju pripisujejo v Varšavi izredno sporazuma. Obširno se Je razpravljalo , važnost. 1 tudl o tem. kai nai ttOYOrita zastopnika J_ ■■■ Prvi rnajmk v Evropi Dunaj, 2. maja. s. Včerajšnji dan jo poteke! v vsej Avstriji običajno. Do Incidentov ni prišlo nikjer. V Nemčiji, kjor j ro bila javna zborovanja prepovedana, so komunisti kljub tej prepovedi priredili !»hode in povzročili v večjih mestih kr-jvavo incidente. V Franciji jo potekel 1. [maj popolnoma mirno. Malo prasko med komunisti in policijo so bile v kali zatrto. j V I'.ydeparku pri Londonu so praznovali neodvisni socialisti majsko slavnost, na kateri so govorniki prcdbacivali vladi, da jo premalo radikalna V Italiji ie praznovalo le okrog 20 odstotkov delavcev. V Grčiji pa je prišlo do neznatnih izgredov med komunističnimi delavci, ki pa jih jo policija raz-gnala z brizgalnami. Sanacija Madžarske Budimpešta, 2. maja. j. Komisar Zve« ze narodov J. Smits jc včeraj prispel semkaj. Sprejel jo zastopnike domače' ga in tujega časopisja in jim razvil svoje nazore o sanacijskem vprašanju. Izjavil jo, da sanacija ne značl samo dobrobit dežele, temveč vse srednje ln severne Evrope. Izrazil jc upanje, da bo z um« nim in energičnim sodelovanjem doma« čih faktorjev izvedel veliko akcijo, kl J^mu jo je poverila Zveza narodov, Strahovit orkan v Ameriki Pariz, 2. maja. s. Po zadnjih vesteh iz Amerike je velikanski ciklon zalite« | val številne žrtve. Kakor sc ccni je bilo usmrčenih okoli 150 oseb in 700 mnjc« nih. Matcrijalna škoda znaša preko 10 milijonov dolarjev. Najbolj prizadeta so mesta v Arkansasu in Karolini, kjet jc prizadetih nad 50 mest. Mesto Kil« lians jo popolna razvalina. Otvoritev olimpijado Pariz, 2. maja. h. D.incs dopoldne io oficijelno pričel prvi del olimpijskih Iger v navzočnosti predsednika republike in diplomatskega zbora. Pred ccrcmor.ijo je imel Jean Richcpin prolog In pozdrav na zbrane atlete. Nato so jc vrSila predstava Esliilovcga »Agamemnona«. V nedeljo sc prlčno športne prireditve. Tudl rumunska kraljica, kl sc mudi f.c Incogni-to v Parizu, sc bo udeležila otvoritve. NOVA CARINSKA TARIFA. Beograd, 2. maja. p. V trgovinskem ministrstvu jc dovršeno končna redak« cija nove splošne carinske tarife, ki ja sestavljena v znaku zaščite naše Indm strijc. Tekom tega mcseca bodo porvm ni v trgovinsko ministrstvo zastopniki , posameznih skupin naših industrijalcev, da sc jim pred končno redakcijo ob« i javi načrt tarife in čuje njihovo mnenie. Majniške proslave Letoiojl prvi maj je bil kot delavski, titrankarski praznik v Sloveniji v sploš« nem precej klavern. Vse jo bilo strogo oficijelno, prisiljeno, brez prave navdu« Senosti in onega ognjenega duha, kl bl moral na ta praznik prevevati delavske mase in njihove voditelje. O kakih im. pozantnih manifestacijah, kakor nekda« nja leta, sploh ni mogoče govoriti. Širše mase delovnega ljudstva so očividno že site praznih demagoških fraz in nesreč« nega strankarstva. Razočaranje, resignu« cija in apatija, to jc bil zunanji znak letošnjega delavskega praznika. Sicer pa so manifestacije končale popolnoma mir no in ni prišlo do nobenih spopadov. » Ljubljana, 2. maja. 2e rano zjutraj je zelena priroda zva« bila na stotine prebivalstva pod in na Rožnik, kjer se je kmalu razvilo raz« posajeno vrvenje. Vedno nove gruče so prihajale in odhajale in po gozdovih je odmevalo vriskanje mladih in 6tarih, ki so praznovali skupno s prirodo. Dopol« danski in popoldanski vlaki, katerih stro ji so bili okrašeni z zelenjem, narodnimi in rdečimi zastavami, so bili polni iz« letnikov. V splošnem, je delo popolnoma še prccej raztegnil.Bilo jih je pa manj kot lani, gotovo ne čez tisoč, kar je značilno za sedanji delavski pokret, ker je samo v delavnicah železnice okrog 1500 delavstva. Apatija, nezaupanje, kar je drastično pokazalo zborovanje pred rotovžem. Dolgima govoroma ni skoro nihče sledil, ljudje so sc med seboj po« govarjali, deloma pa prepirali s skupi« nami komunistov, ki so ponujali rdeči •Glas Svobode«. Komunisti so poskušali tulntam celo žvižgati, vendar niso poka« zali prave korajže. Ploskali pa so ljudje SIcer Je potekel dnn mirno. V drugih delih države se nl kalil mir. Le v Leip« žigu in Konigsbergu je prišlo do hudih spopadov ln Je bilo pri tej priliki več mrtvih In ranjenih na obeh straneh. Moč papežev na višku Vladarji jim morajo poljubljati noge Iz knjige »Katoliška cerkev v zrcalu zgodovine«. — Ceškl spisal prof. Ant Sllha. valo zastopnika COS. br. Stepanka, od katerega so vsi pričakovali pomoči. — Ko je br. Štepanek po skupščini dospel v Ljubljano, se Je posvetoval z najvplivnejšimi vodji Sokolstva, ki so mu zaupno povedali, v kako mizernem stanju se nahaja Jugoslovensko Sokolstvo in kako silno je napredovalo separatist ičuo Sokolstvo. Obenem so zakllnjall voditelji Sokolstva br. Stepanka na vse mogoče načine, da priskoči češko Sokolstvo na pomoč, ker bi sicer moglo biti prekasno. Štepanek se Je ekspresno vrnil v Prago ln referlral na seji COS. o žalostnih prilikah Jugoslo-venskega Sokolstva. Priporočal je, da se češko Sokolstvo udeleži zleta v Zagrebu, ker bi edino tn udeležba mogla odvrnili velikansko nesrečo, ki preti Jugosloven-skemu Sokolstvu v Zagrebu. Toda starešinstvo COS. nl uslišalo Jugoslovanske prošnje In predlog br. Stepanka Je propadel. Zato Je Štepanek «iz svoje jugoslovensko sokoiske torbe izvndio jedan novi predlogi, da se pošlje v Zagreb vsaj po 200 sokolskega naraščaja. Tudi ta predlog ni bil sprejet in se mora Sele proučili.* Nadalje predbaclva dr. Dcčak br. Ste-panku, da je on vedno napačno Informiral COS. o stanju jugoslovenskega Sokolstva tn da nI nikdar prišel po nasvete in Informacije k hrvatskim Soko'om. Zato svari COS., da ne poSlJe v Zagreb nobenega Ceha na zlet, ker bl s tem storila ponovno zločin proti hrvatskemu narodu in bi povzročila, da se središče vseslo-vanskega Sokolstva prenese lz Prage v Varšavo ali v kako drugo mesto. Kdor Je bil na naSi glavni skupščini, ve, da je poročilo dr. Dečakn gola izmišljotina. Tudt pri pogovorih z bratom Stepankom, kt Je zaradi bolezni prekasno priSel v Ljubljano, da bl prisostvoval ir-------- ------ -----------1- ------------- -- . ■ _ - .. ITT i,,na i3ip \ Klavni skupščini JSS., nl bilo govora o stov, ki so o tvorili zborovanje z marže« le« bi" 5e P™« P0' g^SL mTje doseiazanjego- ude,ežbl »« Ionskem zletu v Ijezo. Videti je bilo več praporov z de ^fi«— '"A, Ta K j ^LfilBi ^tjlt pa smo izvedeli Sele po po- počivalo in tudi mnogo trgovin je bilo ^o p^lušat aocij.Ustične govor« kljub nasprotnemu sklepu Grcmlja tr. nike na *»twtt» tr* _________________________________ Iz tega, da je Kristus odkazal Po- govoVnikoma sa^mo na koncu, menda za tru celo čredo vernikov, izvaja pa-to, ker sta končala, poprej pa ni bilo pož Gregor VII., da niso iz papeževe niti enega odobrujočega medklica. Da | oblasti izvzeti niti posvetni knezi in se je poskusil dr. Korun v nemščini, je da ima papež pravico, jih odstavljati. bilo čisto nepotrebno, ker so navzoči vsi Proglašal je, da je papož kot vidni na-razumeli slovensko. mestnik nevidnega Boga na zemlji Komunisti so torej samostojno prlko«1 gospod vseh kraljev, da laliko no.d rakali iz Studencov čez državni most v sam vse znake vladarske moči n da mesto, brez godbe, ker Jim je odposla« ima oblast, odvzemati kra J«iu, kl ne nec Iz LJubljane prinesel premalo de« j Izpolnujejo božje volje, njihovo kra-narja. Pač pa so imeli visoko rdečo ban« Ijestvo ln ga dati drugemu. Tapož dero s kladivom, katero jim je policija more soditi vse_ ljudi, sam pa je pod-zaplenlla, ko so prišli na zborovališče pri Gambrinusu. Govoril jim je Jakob Zorga iz Ljubljane, toda bilo jih ni vseh skupaj niti 100. Ko so končali jih je ne« govcev zaprtih, Delavske manitcstacije Lani je kazalo, da bodo na pogorišču rejen edino le Bogu Isti papež je tudi izgovoril drzni izrek, da morajo papeževe noge poljubljati vsi knezi. (Kakor je znano Iz zgodovino, je poljubil cesar Friderik I. noge papežu Aleksandru III. v Benetkah in cesar Sigmimd je poljubil same niso socijalistične razcepljenosti želi s svojo noffe Martinu V. v Kostnici 1. 1417.) ...................»...„ ...... dcmagogijo Ulerik.lcl, Nekaj časa so Pisma, ki so jih pisali vladarji pape- vzbujale posebnega zanimanja. Klekal žeiMnliSarjl vrcIi v njihovo orgnnl žu, so se praviloma začenjala s for- ° JM'! «c'J°. k« «> Jim klerikalni poslanci »mo: Devota oscula pedum heato- ljezo. Videti je bilo vce praporov z ae« _ zadn,em klaver. ve vlade najvlSjo stopnjo. Ta PM:cž j » " S nem zborovanju o priliki obletnice ž, je ^oglašal, daje ^-^Krh..,^ j J^S' kana in Podonavjal Dol z zakonom za zaščito države! Živeli sovjetl!« Itd. Sho« „ , - - ., 1 o,».k« .iviii, i ouiu iavcicii bcio i ro ijo' tev lz Založke ceste, še bolj pa v če- peta za svojega «tatO|,n,ka na r^em- | ro51Iih ,, 5ell(lh soIiolsk|h „slov. Najne-trtek, ko je prISlo na njihovo majsko ljl ln kakor so vsi poklekall pred Kri- „rnmne]5, je d na br ft ' . . , .. f-., c * proslavo z ženskami vred komaj kakih ft'i-la Sokolstva priobčujemo na kratko izvleček vsebine Imenovanega članka, da spoznajo člani, kl so ae udeležili glavno skupščine JSS., koliko neresnico Je zbral dr. Dečak in jo objavil kot golo lstlno. Namen, ki gn znsleduje doktor Dcčak, je prozoren. On hoče nn vsak način, da se razmerje med jugosloven-1 Jfenlrata povedati, da je Koroščcva k!c-sklm in hrvatskim Sokolslvom šo bolj' rikalna politika prava nesreča za narod poostri, zlasti ker se v zadnjem času ved-j 7nnčllo Jc, da na kongresu hrvatskih kleno bolj čuje želja po nporazumu, dalje bl rlkelcev »bratska SLS« nI bila znstopn-rad, dn se razruši prijateljstvo med čc- na. Niti pozdravnega telegrama nl bilo Iz škim ln Jugoslovenskim Sokolstvom. LJubljane... + AMJn rndlčevsklh ne7ndovol!-nežav. Puntanje nckntcrlh' faktorjev in grup v Radlčcvl stranki radi zavoženost! korlrtolovstva najožjih Rndlčcvlh traban-tov postaja vedno očitnejše In bojevltej-šc. V Zagrebu sc je osnoval «Znčasnl poslovni odbor za pročlščcnje Hrvatske sc-IjaSke stranke«, kl je tc dni vrgel med radlčevske volilce drobno brošuro pod naslovom »Dve prisegi«. Oster obtožllnl materljal proti »vodilni klik! v HRSS. le povezan med prisego, kl so jo rndlčcv-skl poslanci položili na veliki radlčevskl skupščini 8. deccmbra 1920 za republiko Hrvatsko, In med prisego, kl so Jo letos položili radlčevcl v beograjskem parlamentu krallu ln Jutoslavlll. Brošura Jih In nc gre v Maccdonljo. Končno navaja »Slovenec., da Je kostanjcvlškl župnik prečltal resolucijo, med katerimi je tudi ta, da naj Iz naših šol — Izgine cirilica.. Ali znajo biti nesramni tl klerikalni In duhovni gospodje v svojih pretenzljah na večno vladavino v avtonomni Sloveniji, nesramni od nekdaj In vekomaj: svoje dni so nemški vladi dcnunclrall In mal-trctirall vsakega učitelja, kl nl hlapčevsko maral upognlti tilnika, svocj dni so nemško vlado naprošali za nemški pouk In laskali, da nemška špraha In nemška šrlfta odpira svet. Danes Istotako haran-gvirajo proti naprednemu učlteljstvu, kl se v zobanju klerikalnega slovenskega kruha daleko ne mroe kosati z zohanjem jugoslovcnskhl poslanskih dljet, — danes predlaga fanatični župnik resolucije proti cirilici, nc da tl pa odveze, čc mu na rahlo oporečeš blaženo cerkveno latinščino. Take ljudi bl poslali v Macedonijo urejat avtonomijo, zastran k. tccr jo je poslanec Sušnik enkrat primerno dobil po zobeh. + Hrvatski klerikalci računajo, da prihaja njihov čas, da pričnejo podirati Radičevo papirnato republiko In nastopijo proti tcderaclll hrvatskih strank pod Radlčevlm okriljem. Te dni so Imeli v Zagrebu kongres, na katerem se jc m. dr. prcčltalo posebno pismo radlčevskih nezadovoljnlkov, kl hrvatski klerikalni stranki predlagajo, da s posebno akcijo zbere v skupno fronto vse Hrvate, kl sc ne strinjajo več z Radičevo politiko. TI bivši pristaši Radlčcve stranke snujejo novo stranko, kl bi stopila v koalicijo s klcrikalci ter pritegnila tudi vse nezado-voljneže Iz Hrvatske zajednlce In ostalih »podjarmljcnih. strank. Osnoval bl se blok, kl na| bl pri volitvah nastopil proti federaciji J1RS. Klerikalni zaupniki so odločitev glede nastopa pri volitvah prepustili vodstvu HPS (pučke stranke), kl mu le za predsednika bil Izvollcn Stjepan Barlč In za tajnika dr. Šimrnk, oba znana Radičcva nasprotnika, ki se cclo nc Dr. Dečak pravi: «Soko!slvo SIIS. namerava lelos v avgustu priredili v Zagrebu svo| si bor In pokrajinski zlet. Ker pn jo lo Sokolstvo bnš v Zagrebu Izgubilo popolnoma svoj teren (obisk beograjskih Sokolov je pokazal bnš nnsprotnol Ur.) zit se Je obrnilo na COS. v Pragi, da mu pomnga pri tem zletu v Zagrebu. Toda COS. Je — videč, dn jugoslovensko Sokolstvo vedno bolj propada tn dn hrvatsko nnpreduje — sklenilo, dn se zleta ne udelrži. T« vest Je porazno vplivala na vodstvo SIIS. Sokolstva, kar se je posebno občutilo na glavni skupščini dno 28. marca. Na tej skuplflnl se Je v glavnem Slo za to, kako reSitl Sokolstvo SHS. popolnega razsula ln nestrpno le vse prlčalto- 2. maja: ZAGBEB. Na efektnem tržišču je danes vladala zelo slaba tendenca. Ker so tečaji vsem papirjem na dunajski borzi padli in se pričakuje šo nadaljnje padanje, jc Je padec občutil tudi na našem tržišču, kjer bo papirji znatno popustili. PrornM Je bil slab. — V devizah so tečaji ostali nespremenjeni. Le Pariz jo ponovno po. skočil na 524, ker Jo mednarodno čvrst. Blaga je bilo na tržišču dovolj zlasti koncem sestanka, zato so velike količine ostale nerazprodane. Narodna banka je in-tervenlrala v manjših količinah v devizah na London in Prago, dočim je devize ua Švico dajala v večji meri. Promet Je bil prillčno slab, a trgovalo se Je v glavnem v devizah na Italijo, New-Yorlc ček in Švico. Notirale bo devize: Amsterdam 8017.D do 8047.5, Dunaj O.U28 do 0.1143, ček 0.1127.5 do 0.1147.5, Budimpešti 0.r05 do 0.115, Ilalija izplačilo 860 do 308, ček 850.76 do 862,75, Kopenhagea 0 do 1370, London Izplnčilo 353 do 350, New-York ček 80 do 81, Pariz 621.5 da 626.5, Praga 236 do 230, ček 233.5 do 288.5, Švica 1431 do 1441, ček 1429 do 1480; valuto: dolar 70.05 do 80.05, ali 0.1125 do 0.1145, Irancoski Irankl 0 do 520, mK 0.09 do 0.11, leji 0 do 41, lira 356 do 359; elekti: Trrobanka 40 do 42, Eskomptna 134 do 136, Poljodelska 22.5 do 23.5, Kreditna Zagreb 140 do 141. Hipotekama 66 do 67, Jugoslavenska 115.3 do 116.5, Praštediona 915 do 920, Etno 188 do 139, Slavenska 120 do 124, Srpska 140 do 141, Eksploatacija 127.5 do 133, Sečerana 1135 do 1145, Isis 55 do 58, Na-rodna šumslta 110 do 117.5, Nihag 117.5 do 120, Gulmann 010 do 940, Slaveks SKI do 400, Slavonija 114 do 118, Strojne 150 do 0, Trbovlje 580 do 590, Union 720 do 780, Tvornlca vagona 135 do 140, 7 odst, Investicijsko 07 do 67.75, Vojna škoda 143 do 151, Agrarne obveznice 26.5 do 27.5. BEOGRAD. Na današnji borzi je prišlo do neznatnega učvrščenja, čeprav je dinar na zunanjih tržiščih čvrst, in to radi več-jega povpraševnnjn. Tečaji so napravljeni na bazi 6.06, dočim Beograd notira v Curihu v resnici 7.025. Blaga je bilo dovolj, Narodna banka je morala Intervenirali le v devizi nn Ženevo. Promet je bil srednji, a trgovalo se je največ v devizi na Ženevo. Notirale so devize: Amsterdam 3025 do 3030, Dunr.j 0.1136 do 0.1137 Bruselj 440 do 455, Budimpešta 0 do 0.111 Bukarešta 41 do 41.5. Ženeva 1432 do 1438, London 352 do 353 25, Milan 861.23 do 8bl.5, New-York 80.6 do 80.8, Parij 528 do 530, Praga 237.5 do 237.75, Solun 158 do 0; valute: dolar 79.5 do 80, francoski franki 0 do 530, švicarski franki 1417.5 do 1422. CURIH: Beograd 7.025. New-Yor!( 563.125, London 24.71, Pariz 86.55, Milan 2Č.25, Praga 1655, Budimpešta 0.00(19, BuVrrešta 2.86, Sofija 4.10, Dunaj 0.00795. TRST: Beograd 27.55 do 27.95, Dunaj 0.03125 do 0.0320, Budimpešta 0.025 do 0.035, Praga 00.25 do 66.75, Bukarešta 11.25 do 11.75, Pariz 144.50 do 145, London 97.40 do 98.10, New-York 22.25 do 22.35, Curih 306 do 399; valute: dinarji 27.70 do 28, avstrijsko krone 0.0810 do 0.0320, dolarji 22.20 do 22.30, funti 97.75 do 08, 20 frankov v zlatu 86.50 do 87.25. DUNAJ: Beograd 880 do 8S4, Berlin 16.40 do 16.70, Budimpešta 0.82 do 0.88, Bukarešta 350 do 361, London 310.800 do 311.800, Milan 3179 do 3191, New-Yor!< 70.935 do 71.185, Pariz 4612 do 4628, Praga 2077 do 2087, Sotija 517 do 521, Curih 12.010 do 12.660; valute: dolarji 70.460 do 70.800, lire 3160 do 8180, dinarji 877 do 8P8; elekti (v tisočih): Trgobanka 30, Hrv. hipotekama 56, Hrv. eskomptna ll^ Jugoslavenska 100, Trbovlje 497.5 do 500, Pivovarna Sarajevo 600, Jesenice 11M Zenica 1000, Gutmann 800. Slnveks 300, Slavonija 100, Sečerana OBlJek 950, JulI-SI'1 428, Analobnnk 240, Bnnkverein 185, Zlvnostenskft 810, Alplne 497, Poldi 530, D-imler 21. PRVGA: Beograd 43.125, Dunaj 4.83, Berlin 8.025, Rim 153.75, Budimpešta 4.125, Pariz 222.75, London 149.30, New-York 34.05, Curih 605.50. BP1RLIN: Beograd 5.28, Dunaj 5.98, MIlan 18.35, Praga 12.46, Prriz 27.23, London 18.455, New-York 4.19, Curih 74 01. LONDON: Beograd 350, Berlin 1872, Pariz 67.85, Rim 07.75, Curih 24.67, Ne*-York 433.82, Prnga 142. NEW-Y0ftK: Beograd 125, Berlin 23.75, London 438.56, Pariz 647.25, Curih 17.81, Rim 448.50, Dunaj 1412, BudlmPCŠla Praga 204. Bukarešta 52. Naši Kraji in. Dobro vol j ska sla vnosi v Ljubljani Skoro neopažcno se ie izvršila. Naši ilobrovoljcl so še vedno idealisti, kakor so bili takrat, ko so stavili na kocko svoje življenje za idealni cilj narodne osvoboditve, pa so zato skoro brez Izieme finančni reveži, a ttfdl premalo praktični ln premalo — vsiljivi, da bi opozorili jav nost na sebe. Oni tisoči ln tisoči pa, kl so ilm dobrovoljcl s svojo krvjo na poljanah Dobrudže, na solunski fronti in kjer so jo že prelivali, ustvarili pogoje ia njihovo današnje blagostanje, vsi ti pa so z malimi, malimi Izjemami idealni, da bi se spomnili svojih dobrotnikov. In tako se je zgodilo, da so bile dobrovolj-ske prireditve zadnjih dni od ljubljanskega občinstva sramotno slabo obiskane; ne samo četrtkov družabni večer v Unl-onu, ampak tudi včerajšnja slovesna podelitev odlikovanj v poljanski vojašnici, kl nI zahtevala nlkakih denarnih žrtev. In vendar bl morala biti slavnost praznik za vse narodno zavedne Jugoslovane. Sai nI vsakdanji dogodek, da podeli najvišji predstavnik bratskega naroda od lično odlikovanje našim rojakom. In ni dosti prilik, da pokažemo svojo hvaležnost In svoje priznanje onim možem In fantom, kl so nam s svojo krvjo ustvarjali Jugoslavijo. •Družabni večer« v Unionu pa Je bil vseeno zelo lepa prireditev, lepša kakor jo je obetal skromni naslov. S polno pravico bl ga prireditelji nazvall akademijo In ne bi bilo napačno, če bl si ga vzela za vzor tudi naša društva. Otvoril ga Je dobrovoljec prof. Jeras s kratkim, a Jedrnatim nagovorom, kl je nazdravil pre-jidentu Masaryku in kralju Aleksandru. Iskreno so se mu odzvali poslušalci, godba pa je zasvlrala obe bratski himni. Sledil ie nato pester, mlčen spored. Odč. Svobodova In Vavpotlčeva ter g. baletni mojster Trobiš so Izvajali serijo plesnih točk, ki so želo burno odobravanje, g. Subelj sl ie priboril zasluženega aplavza z dvema samospevoma, g. Danilo, Lipah, Cesar ln gdč. Danilova pa so z nalašč za ta večer improvizirano burko, pikro in učinkovito satiro na avstrljakantstvo, ki ga je še vedno dovolj, Izzvali salve srčnega smeha. Ravno tako tudi g. Danilo s pripovedovanjem, kako so Ljubljančani Ilirijo oživljali. Udeležba, kakor rečeno, ni bila baš sijajna, vendar pa nc tako pičla, da bi onemogočila moralni uspeh, ki je bil prav lep. Častno se je postavila «Orju» na», ki jo bila zastopana s cclo četo; zastopano je bilo Sokolstvo s starosto JSS Ganglom na čelu, univerza po prof. Hadžiju in Jesenku, narodno ženstvo z fg. Žcrjavovo, Baltičcvo in Pucovo na čelu. Samoumevno pa so se odzvale va« bilu dobrovoljcev naše oblasti, civilne in vojaške. Bili so navzoči veliki župan šporn, divizijonar general Stojanovič, generalni konzul ČSR dr. Beneš, franco« (ki konzul de Flachc, veliki župan Baltič podpredsednik JDS dr. Puc itd. Vsem onim pa, ki niso prišli, je lahko lal... Včerajšnji slovesni izročitvi odliko« vanj, ki se je izvršila ob 11. v vojašnici kralja Petra, so poleg navedenih gospo« tlov in dam prisostvovali še mnogi drugi predstavniki, med njimi šef oddelka za trgovino dr. Marn, načelnik Sancin, ma« gistratni ravnatelj Zarnik. Korporativno In v kroju je bilo zastopano starešinstvo JSS s starosto Ganglom in načelnikom imbvožičem na čelu, oddelek Orjune v krojih, oficirski zbor, dobrovoljcl in šte> vilno, a še vedno ne dovolj številno občinstvo. Lepo pozornost je izkazal pomembnemu dogodku general Stojano« vid, ki je odredil, da je prisostvoval slav r.osti cel 40. pešpolk. G. generalni konzul dr. Beneš je po kratkem nagovoru izročil osmim odli« kovancem — dva sta bila službeno za« držana — redove, češkoslovaški vojni križec, in vsakemu iskreno čestital. Za« hvalil se je na to generalu Stojanoviču za njegovo podporo, zastopnikom ob« lasti in korporacij in vsem drugim nav« zočim. Končal jc s pozdravom kralju Aleksandru, ki se mu je pridružila vsa množica, dočim je godba intonirala drž. himno. Kratek, vojaško jedrnat, a po« mcnljiv nagovor na zbrane vojake in dobrovoljcc jc imel divizijonar general Stojanovič, ki jc proslavljal požrtvoval« nost dobrovoljcev in jo stavil za vzor mladim vojakom. Tudi njegovemu po« zdravu prozidentu Masaryku so se iskre no pridružili vojaki in civilisti med svi« ranjem češke himno. General Stojanovič in za njim drugi predstavniki so častitall odlikovanim do brovoljccm, nakar jc ves polk, ki so sc mu pridružili tudi Sokoli in OrjunnSi, defiliral pred odlikovanci in jim tako izkazal priznanje in počaščenjc naše vojske. Harmonično je zaključila pomembni svečanost ob lepem majskem poldnevu. Finančna kriza zagrebškega gledališča Uprava zagrebškega gledališča je poslala dne 30. aprila vsem svojim članom okrožnico slodečo vsebino: •Glasom pogodbo, katero sto sklenili z upravo Nar. gledališča v Zagrebu, so nova pogodba za prihodnjo sezono lahko podpišo tri mesec<. pied potekom stare sezone. Ta rok se konča letos 1. maja 1924. Ker se vsled težke in popolnoma negotovo finančne situacije Nar. gledališča sedaj no da predvideti obseg in okvir dela Nar. gledališča v prihodnji sezoni, izjavlja podpisana uprava, da sto z Sl. majem razvezani dosedanjih dolžnosti ako uprava do toga dno ne sklone z vami nove pogodbo. Uprava bo pozvala na sklepanje teh pogodb samo člane, na katero roflektira, Upravitelj Benešič«. Ta okrožnica jo napravila v igralskih vrstah zelo hudo kri. Zato so zagrebški listi poslali k upravitelju prof. EeneSiču svojo poročevalce, ki so prišli nazaj s sledečimi informacijami: Kriza, ki je izbruhnila sedaj, je po mnenju gledališkega upravitelja grozila žo pred dvema letoma. Dokler je gledališče samo gospodarilo s svojim denarjem in subvencijami, so jo dalo izhajati. Sedaj pa zahteva finančni minister, da živi gledališče samo od državne subvencijo, dočim mora blagajna ves inkaso izročiti državi. Gledališka uprava potem takem ne more več svobodno razpolagati z vstopnino. Finančni minister zahteva, da so ta denar nikakor ne porabi za gledališče. Proračun za I. 1021.—25. za zagrebško gledališče znaša 7 milijonov 300 tisoč Din. Ta vsota pa ne zadošča za izdatke, ker potrosi zagrebško gledališče pri največjem štedonju 13 milijonov Din letno. Gledališka uprava jo zaradi tega skušala najti drug izhod. Začela je prirejati gledališko zgradbo v Frankopanski ulici v dobri veri, da jo bo to gledališče finančno podpiralo. Stavba še ni dograjena, ker znašajo stroški za dela, ki se še morajo dovršiti, 3 in pol milijona Din. A baš to gledališče bi v finančnem oziru lahko krepko podprlo ostali instituciji. Uprava je zategadelj prosila za izredni krodit v znesku navedene vsote. Dosegla ni niS. Budžet zagrebškega gledališča obstoji iz sledečih postavk: nagrade za igralsko osobje, izdatki za materialne potrebščine in draginjske doklade. Za prvo postavko predpisuje ministrstvo 221 tisoč Din mesečno, dočim znašajo Izdatki po pogodbah točno 581.987 Din. Posledice teh in drugih določb postajajo za Igralsko osobje usodne, kor jo treba zaradi denarnega položaja odpustiti devet desetin vseh moči, ki so danes nameščene pri gledališču. Upravitelj Benešič pa 6matra, da so sedanji položaj lahko šo popravi. Citirano okrožnico smatra samo za juridičen akt, ki naj predstavi igralskem osohju vso resnost položaja, i katerem so nahaja gledališče zaradi stališča finančnega ministrstva. O pravi krizi pa so bo dalo govoriti šelo po prvem avgustu, čo uo nastopijo prej kako izpremembo. Toča in nevihta na Štajerskem Iz raznih krajev mariborske oblasti nam prihajajo poročila, da je razsajala v sredo oziroma v četrtek huda nevihta, sprem ljana z gromom in bliskom, ponekod pa jc padala tudi nenavadno debela toča, ki jc napravila ogromno škodo. Nad Laškim In okolico se Je divja nevihta s točo znesla v sredo popoldne. Toča, do debelosti lešnika, se je vsipala pol ure In popolnoma pobelila vrtove in travnike. Slccde Je veliko na vrini zelenjavi, črešnjah, hruškah In breskvah ter zlasti tudi v vinogradih. V Mariboru je v četrtek zvečer letošnjo pomlad že drugič padala toča In sicer čisto suha. Prvič se Jc Vsula prcccj gosta žc minulo nedeljo popoldne med nevihto. Segla ic tudi precej daleč v okolico. Sploh se zadnje dni v mariborski okolici neprestano ponavljajo nevihte. V Sv. Petru pod Oorami jc med dežjem, točo in gromom dne 30. -prila opoldne udarila strela v hlev Antena Mošeta, posestnika v Polju. Vžgala in vpcpcllla je slamnato streho ter uničila seno in živila, kl so bila shranjena na hlevu. Scntpeterska požarna bramba jc takoj prihitela na kraj nesreče ter Iokallzlrala ogenj. Posestnik Ima prilično škedo ter ni bil zavarovan. Sreča, da so mogli še pravočasno odstraniti živino iz gorečega hleva. Tudi v Bclckrajlnl je v sredo popoldne padala nekaj minut suha toča, ki pa k sreči nI napravila posebne škode. Na Hrastu pri Vinici jc strela udarila v neko hišo In zanetila ogenj, ki jo jc popolnoma vpcpelll. bili in vozovi, na katerih boste dospeli proti oinlonkoMnl odškodnini v 1'o'jniie, kjer bo ob 11. uri prvič zaplapolal bojni prapor nacionalnih Poljancev. Po razvitju korakam i v ;>uvorki do Gcrenjo vasi, kjer bo pripravljen obed. Ob 3. uri popoldne pa so lahko lide.elito prosto zabavo, pb' itd. j Fokol-skem domu v Gorenji vasi. TRBOVLJE. Otroški vrtoe. v Trbovljah priredi dno 4. maja ob 4. uri popoldne »Otroško predstavo« v Delavskem domu na Vodi z obširnim sporedom. Ker jo prireditev v korist otr. vrtca, upamo, tla so udeleže isto vsi ljubitelji malih in oni, kojim jo na srcu razvoj našo nadobudno mladino. — Vodstvo. KRŠKO. Na obrtni nadaljevalni šoli v Krškem so jo zaključilo ?nlsko leto v nedeljo, dne 27. aprila. So!o ja obiskovalo približno 85 vajencev in vajenk. Razstava, ki jo jo priredilo ob zaključku šolskega leta učiteljstvo obrtno nadaljevalno šolo v risalniei meščansko šolo, jo bila prav pestra in dobro obiskana. Razstavljeni so bili pismeni in risarski izdelki vajencev in vajenk ter mnogo ročnih izdelkov vajencev. — Dno 1. julija bo otvoril v Krškem za Posavčanko g. Ivan Bizjak iz Celin konccsionirani strokovni učitelj tečaj za prikrojovanje in praktično izdelovanje damskih oblačil, ki bo trajni 70 ur. Ravnateljstvo meščanske šole jo žo dalo g. Bizjaku v ta namen 'rlsalnieo na razpolago. vas. Članstvo v kroju. Zbirališče pred društveno sobo. Odhod točno ob 13. uri, Povratck do 20. ure. Sokolstvu naklo« njeno občinstvo sc vabi k udeležbi. — Zdravo! Odbor. Prednjacki zbor Sokolskejra društva na Jesenicah poziva vse brate, ki so v posesti slavnostnega kroja, du posečajo vadbo redovnih vaj, in sicer vsaj enkrat na teden. Prvo vežbanjj vseh bratov se, vrši v ponedeljek, dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer v društveni telovadnici. Bratje, pridite točno! Zdravo! Prednjački zbor. Radio - telefon. Izšla jo druga številka radio - telefonsko - telegrafskega lista. Za naročnino jo pisati na: Jagoslavenski Radio, Zagreb ai8U& poštni predal 37U. tntsvm Dopisi SKOFJA LOKA-. Danes, v soboto dno 8. maja zvečer ob pol 9. nri predava v Sokolskem domu g. prof. Cadež o vclc-zanimivom in aktualnem predmetu «0 zemeljskih katastrofah«. Vstop jo vsakemu prost in brezplačen. LITIJA. Litijska podružnica SPD ima letos svoj občni zbor na prijazn1 Sv pori in ilcer dno 11. maja. Odn.id iz Lilijo z vlakom ob 8.45. Sestanek prilično ob 11. uri na Sv. gori. Vsi člani iz Litijo, Smarina, Zagorja, Toplic in drugod, pa tndi prijatolji planinstva iskreno vabljeni. POLJANSKA DOLINA. Opozarjamo pon« vno na slavje, ki so bo vršilo v no-dcljo dne 4. maja v romantični Poljanski dolini, zibelki naSega nepozabnega dr. Ivana Tavčarja. O rji in a razvije ta dan svoj prapor v Poljanah. Zatorej, vsi narodno zavedni, prihitite ta dan v našo do lino, ki ie ravno v merecu maju v prvem zelenju in cvetju. Pri tem imate priliko, da posetite zadnji dom velikega borca za narodno blagii.jo dr. Tavčarja. Pripo-ljeto so z jutranjim vlakom do Škofje Loko, kjer bodo žo pripravljeni avtomo- Splošna soSba jrsiU<£ biti ohleke. površnike v lepSi izberi, po ugodnejših conah kakor pri Drago Sotiwab. Ljubljana j BREŽICE. Danes v sohoto ob 20. uri i predava starosta Mariborsko sokolske i župo br. dr. Ljudevit Pivko v dvorani Narodnega doma o svojih doživim jih v dobro voljskih vrstah. Pridite vsi, ki čutilo narodno, da slišimo in spoznamo našega carzanskega borca. — Sokol. KOKAR.IE. Kokarci so dobili nove zvonove. Z darovi so jim obilno pomagali tudi ljudje iz sosednih vasi in ugled-nojši so nabirali 7,1 nje darove tudi drugod. Ko so pa bili Kokarci izven skrbi, izginila .io prijaznost in obvladal jih jo napuh. K vožnji vozov niso pustili nobenega iz. sosednih vasi in tudi k slav-nesti no. Zpto jo pa prinesla noč nove vrsto slavolok, ki je stal čez javno pot: dvo suhi smreki in napis »Ta mlaja su suha od kokarskoga napuha« in na drugi strani «Na Čast kokarskim fnranoin, ki so kupili zvonovo za tuje darove«. To ie bilo smeha, ko so ljudje trumoma šli proti cerkvi in brali o napuhu. ŠOŠTANJ. Občni zbor šaleško čitalnice v Šoštanju in ljudske knjižnico bo danes, S. maja. ob 8. uri zvečer v costil-ni Mihaela Cerovšeka z navadnim dnevnim redom. Zgradba Doma Sokola L na Taboru v Ljubljani jc napredovala do prvega nadstropja. V prihodnjih dneh sc prične s polaganjem betonskega zidu v prvcin nadstropju. Ostrešje jc žc dovršeno in čaka samo, da bo dokončano zidovje do ostrešja, da sc streha nato takoj po« stavi. Tc dni začne Sokol I. s širšimi sestanki v svrho priprave proslave o binkoštih v podrobnosti. Poročila z vseh pokrajin države, ki dohajajo Sokolu I., pričajo, da vlada za Dom na Taboru veliko zanimanje in bo udeležba pri sve« čani vzidavi spominskih kamnov dne 9. junija (binkoštni pondeljek) ogromna. Sokol Štcpanja vas priredi v nede« ljo 4. maja za vse članstvo in naraščaj obvezen pešizlet čez Golovec na Orle« Podmolnik « Sostro « Bizovik « Stopanja Naval stekline v Sloveniji Mod mnogoštevilne grde in nevarne poledice svetovno vojne moramo šteti tudi silno širjenje ljudem in živalim izredno nevarne bolezni stekline (lyssa), posebno med pasjim in mnčjim plemenom. Iz daljejih krajev Azijo ln Rusijo gro žo dolga leta silen tok označene bolezul preko evropskih pokrajin in 6edaj pljuska val žo dalj časa tudi preko naše ožje domovine. Dan zn dnevom so pojavljalo mnogoštevilni slučaji posebno pasje stekline, padle so žo človeške žrtvo iu veliko število psov, mačk in tudi drugih domačih živali je poginilo, oziroma bilo pokonča-nih. In vendar so neprestano pojavljajo po raznih krajih Slovenije novi slučaji in | stroški rastejo že v v L oke milijonsko vsote, kaicre mornjo plačevati državna blagajna in prizadete občine, kl mornjo skrbeti za zdravljenje ljudi iu zatiranje bolezni. Oblastva so trudijo, da bi zajezila ta nesrečni tok, a prebivalstvo jo večinoma brezbrižno in no upošteva izdanih varnostnih nnredb. In to je glavni vzrok veliki obsežnosti nevarne nalezljive bolezni stekline. Vsa javnost naj bi sodelovala, pa bi bilo kmalu boljše. Preziranjo ia celo trmoglavo nasprotovanja od strani lastnikov psov in splošna brezbrižnost pa z vso silo pospešujejo žo itak veliko nesrečo, katere 110 l > prejo konec, dokler vsi skupno nc podvzamejo boja proli tej strašni kugi. Vsi, prav vsi, od vsakega posarieznllca, od županstev in varnostnih o -anov ter veterinnrj?v do političnih in sidnih oblasti, bi morali storiti svojo dolžnost, pn bi so kmalu pokazalo dobre posledice. Prazno zabavljanje pa ne pomaga nič, ker steklina ni bolezen, 1:1 nastane sama od sebe, nmpak jo kuga, katere strup so širi izključno lc po ugrizu steklih živali. Zato bi se dala ta bolezen hitro zatrcli, nko bi se povsod i in vestno izpolnjevalo izdnne veterinarske odredbe gledo zapore (kontumaca) psov in mnčk. Pozor to-dnj na brezbrižneže, ki povzročajo nevarnost za človeško in živalsko zdravje ia živi j -nje. Vet. nadzornik H. Tark. KNJiGE, leposlovno in znanstvene, literarne vrednosti, v v s-Ii lezikih, kiipule po na) vi Slih cenah vedno »ljudska knjižnica* v Mariboru, Narodni doni I. Zbirajto in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru! Kulturni Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Sobota, 3.: .Hamlet«, B. ■Nedelja, 4.: »Kamela skozi uho šlvanke«. . Izv. Pondeljek, 5.: «Ana Karenina«. C. Ljubljanska opera. Sobota, 3.: Možiček In plesni večer, mladinska predstava ob štirih popoldne. Izv. Nedelja, 4.: «Carjeva nevesta«. Izv. Pondeljek, 5.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Sobota, 3.: «Čardaška kncglnia«. Premi-i iera. Izv. Nedelja, 4.: «Cardaška kncglnja«. v »Carjevi nevesll» jo barv bogati orkester njegova največja vrlina. Kot nacionalen Rus pa črpa svoje navdihnjenje iz ruske narodne glasbe, iz narodne pesmi in narodnih plesov, katero včasih naravnost presaja v svoje delo, le poplemenitene in izrafinirane. Bujna radost, skoraj vedno tudi pomešana s trpkostjo in lugo, jasnost, nad katero visi temno oblačje, ruska široka duša, brezmejna v ciljih in sredstvih, neobrzdana, poletavnjoča do nebeških jnsnin in peklenskih grozot, je našla Izraza, notranjega in zunanjega, tudi v tej veliki operi. 2e pred vojno je Izšla »Carjeva nevestam tudi z nemškim tekstom in uprizarjali so jo n. pr. v Berlinu. Širšega uspeha žal, ni dosegla prav zaradi svojo »ru- Pridržujoči si, da izpregovorimo o zanimivi operi obširneje po reprizah, beležimo danes le, da je bilo izvajanje prav dobro in uprizoritev zares lepa. Izvestni nedostntkl se pri reprizah nedvomno odpravijo, in je zlasti želeli, da se oba mlada tenorista precej ogrojeta. Tudi leta 1572. ruski ljubimci in pohotnild niso bili tako mrzli stoiki! — Dekoracije so bile deloma prevzete iz »Borisa Goduno-va>, deloma so bile nove ter pričajo o izredni sposobnosti g. V. Skrušnegn. Uprizoritev se seveda ne strinja docela s predpisi v klavirskem izvodu niti ne s popisi v našem »Gledališkem Iislu»; zalo nI povsem v stilu svojo dobe in so bili nekateri prizori r.a sodelujoče manjo efektni, n težje izvedljivi. Toda v splošnem smo dobili s »Carjovo nevesto zelo zadovoljivo postavljeno veliko slovansko noviteto. Gdč. Hoznmova kot Mnrfa je bila kot začetnica velikega talenta prav dobra; ,»Carjeva nevesta" Za »Borisom Godunovim», kl je po »voji muzikalni vrednosti, čustveni globini originalni karakteristiki, bogati inven-Jjji in motivistični pestrosti zadivil vso Evropo ln našel v Milanu nedavno pod feenijalnlm Toscaninijem vnovič uprav 'enzacijonalen uspeh, smo zdaj dobili drugo veliko, neznano rusko opero . Splitsko pevsko društvo jc slavilo včeraj v petek 2. maja petletnico svojega obstoja. Jubilej jo proslavilo z izvajanjem veličastnega Haydnovega oratorija »Stvnrjenje* pod vodstvom mnestrn Jostoa Hatzela. Domače vesti PRIZORČEK. V enem treh elegantnih ljubljanskih testoranov. Mali! Donosi čačkalioo. — ? ! ? — Vrček piva? Ne, za vraga, čafkaiico! Ker malemu tudi s prstom pokažem,! kaj želim, si »zrajta«, se prijazno in prav na široko zasmeje iu vpraša: Aha, zobo - trebeč? No, da, Zahuatocherl In sem dobil, kar som želel. Pri mizi je sedel z menoj tudi poročnik z odlikovanjem izza Soluna. Pogledal me je, potem malega, in oba sva se prisrčno nasmejala. M. A. C. * * Zrinjsko-Frankopanska proslava v Zajrobu. V nizu običajnih vsakoletnih proslav obeh narodnih mučenikov ZrlnJ-skega in Frankopana na dan 80. aprila se je v sredo aljajno obnesla pukovska slava zagrebškega domačega 85. pešpolka «Zrinjski». Začela se je ob 11. dopoldne v okusno dekoriranem dvorišču vojašnice, kjor je bilo v vrstah postavljeno vojaštvo ter beograjsko ln zagrebško Sokolstvo z naraščajem. Ves ostali prostor je napolnilo številno občinstvo ln poedinl predstavnik!, med njimi celo deputacija separatističnega (Hrvatskega Sokola>. Slavnostni govor je Imel polkovuik Draiko-viS, nakar se je Izvršil lmpozanten delile Sokolov in celega polka. V prikrajkih, dvorišča so bili pod koetanji urejeni lični šotori z obilnim znkuskom. Ko je začelo deževati, se je slava nadaljevala v dvoranah vojašnice, kjer so je razvila spontana zabava z zdravicami predstavnikov vojske in oblasti, dobrovoljcev, naci-jonalnih udruženj ln posebno Sokolov. Polku sla k slavi poslala poseben brzojavni pozdrav kralj Aleksander in vojni minister Pešič. — Zjutraj pred slavo so se beograjski Sokoli v spremstvu zagrebških v povorlti podali v stolno cerkev k zadušnici ter na katnfalk Zrinjskega ln Frankopana položili krasen venec in nato v Jugoslovanski akademiji tudi na popreje Strossmayerja. Popoldne so se po prisrčnem sloveru vrnili v Beograd. * Pcdrlarljenc pošte. Ministrstvo za pošto ln brzojav je podržavilo poštne urade v Cirkveniel, Delnicah ln v Topusku — vsi v področju poštne direkcije v Zagrebu. * Nore poš'ne inamko. Knkor doznava beograjsko (Vreme«, prispe te dni iz Anglije prva partija naročenih novih poštnih znamk, ministrstvo pošte in fcrzo-java je odredilo, da se nove znamke takoj puste v promet. * Not vozni red za tovorne vlake. Bieo-grajska prometna direkcija je sestavila nov vozni red za tovorne vlake, ki stopi v veljavo dne 1. junija. * Promet na Zagrebškem velikem sejmu. Iz Zagreba poročajo: Poslovanje in promet na Zagrebškem velikem sejmu sta zelo porasla. Zlasti prihajajo sedaj po pravoslavnih ve'ikonočnih praznikih tudi posetniki iz Stare Srbije. Tek« stilna industrija in industrija obleke be« ležita največje uspehe. Dalmacija se za« nima predvsem za steklo, keramiko in vrvarske produkte, a Mcdjlinurje, Voj« vodina in Bosna za poljedelske stroje. Luksuzne predmete in konfckcljo kupu« jejo beograjski in sarajevski trgovci. Od inozemskih trgovcev se Italijani naj« bolj zanimajo za pohištvo in lesne iz« dclke. * Smrtr.a kosa. V Rogaški Slatini Je v noči 30. aprila umrl v 78. letu starosti g. Franc Pirnlk, podpolkovnik v pok. Pokojni je bil obče priljubljen pri domačemu občinstvu kakor ludi pri sezljsklh gostih. Njegova vedno vesela narava, ki Jo ni zatajil nili v svoji dolgotrajni bolezni, je bila združena tudi z dobrosrčnostjo, ki jo bodo jako pogrešali zlasti reveži. Pušnik je začel vojaško karijero kot prostak in je le zaradi svojih Izrednih zmožnosti dosegel visoki častniški čin. Čeprav je služil ves Čas v najrazličnejših garnlzijah med drugimi narodi bivše Avstrije, je ostal vendar vedno zaveden Slovenec. V svoji poslednji volji se je spomnil tudi siromašne šolske mladine tukajšnjih šol ln pa požarne brambe. Pogreb pokojnega se Je vršil dne 2. maja ob obolnl udeležbi domačega in okoliškega občinstva. — V LJubljani je umrl včeraj g. MelMjor Pire. Pogreb bo v soboto ob torek Iz deželne bolnico. — V petek je umrla gospa Katarina Cak», roj. Ml-hor. Pogreb bo v nedeljo ob 4. popoldne lz V.llzeja. — V nežni dobi 14 dni Je šla včeraj med krilatce Emlca Bll-el. Pogreb bo v nedeljo ob dveh popoldne Iz Gosnosvetske ceslo št. 18. — V Celju Je v ponedeljek umrla ga. Angela Vltavsky, narodnlkova soproga in svakinja g. Vllav-skesrn, tajnika celjske okoliške občine, v 28. letu starosti. * 50 letnica Trmaseovo smrti. Dno 1. maja je poteklo BO let odkar Je umrl pesnik in filozof Nikola Tomaseo, rodom iz ^ibenlkn. V filbenlku se Je ta don slovesno obhajal. V cerkvi sv. Jakoba se Je brala mala-znduinica, na Tomnieov spomenik pa je hil položen lovorjev venec s Irakom v narodnih barvah. V sokolski dvorani je zvečer prof. Perkovič predaval o Nikoli Torr.aseu In njegovih delih. * Ameriške voino ladje t Splitu. V «p'itsko pristanišče stn prl«n»'t te dni dve ameriški vojni ladji, razdiraica, ki Imata po sto mož posadke ln več ofieir-lev. V Splitu oataneta nekoliko dal. že celo vrsto divjakov, ki so bili udelo-ženl pri tom divjaškem uboju. Pričakujemo, da bodo ekscmplarično kaznovani. * Nekaterim gospodom Iz Jadranske banke žilica še vedno ne da miru. Kor jim je novo vodstvo zavoda menda zaprlo predale lastnega lista za politične intrige, nosijo svoia kovarstva sedaj k — »Slovencu«, kl sedaj pripoveduje, da so redukcije pri Jadranski banki krivi — »Jutrovcl«. Kako to? Zolo enostavno. •Jutro« jo prisililo Jadransko banko, da jo morala prenesti svojo centralo v Beograd, vsled Česar ostane Ljubljani samo podružnica, ki naravno no potrebuje toliko personala. Mi smo sicer »Slovencu« hvaležni, da neprestano poudarja, koliko moči imajo ti preklicani demokrati. Tokrat p t mi vendar njegove trditve prava klerikalna perfldnobt. ,'fi-dranska banka Ima namreč svojo centralo po pravilih že ves čas evojoga obstanka kat higokln« emkl zavod v Beogradu, kjer jo ie pred 3 1-Jtl pričela zidati veliko palaJo. Dokler ta palača nl bila dograjena, se je pri ljubljanski podružnici opravljalo velik del poslov centrale. Sodaj se centralne pisarne prenašajo v uovo beograjsko hišo. Ali je bilo vsled toga treba reducirati baš toliko slovenskega tradj.šMi, to je drugo vprašanje. Sto--m, kl s<* je pri tem uporabljal je gotovo potreben ostre kritike. Pa »Slovencu« n! nič na tom, da so n. pr. v Mariboru pri J. B. reducirali pač mnoge Slovence, reapektirall so pa n. pr. nemškega g. L9wija, kl je uvedel v ta-mošnji podružnici j. B. nemščino kot notranji uradni jezik, respektirali neko nemšl«) frajlo, ki ne zna besedice slovensko tn se je redukcija ustavila tudi pred bivšimi odličnimi a.iMi; garetni dozi še 3000 dinarjev, je ponu, dll tudi njemu 1000 dinarjev. Nazadnje jima js ponujal ves denar, ako ga pu. atlta brez kazni odpotovati. 2elja pa sa mu ni izpolnila. Zaplenjen mu je bil ves pri njem najdeni denar, ki ga je na« meraval iztlhotapitl, končno pa je bil oddan okrajnemu aodišču radi podku, povanja uradnikov. Pri razpravi svoje, ga delikta seveda nl mogel tajiti. Sodb šče ga je obsodilo na 4000 Din denarne kazni ali 8 dni zapora, kar je brez pri> tožbe vzel na znanje. Iz Celja o— Akademija podružnice »Ferljalne« ga Saveza« na gimnaziji v Celju dne 3. in 4. t. m. Te dni so nas Iznenadlli le« pakt, kl smo jih zagledali po ulicah. Ve« seli nas, da se je tudi gimnazijska mla. dina enkrat ojunačila, hoteč pokazati čik: »Donavske pravljice«, valček, 3. Zaje: «Carobnica z Boyssija«, ouvertu« ra, 4. Kallmann: »Cardašova prlnceza«, fantazija, .1. Parma: Romanca iz opere »Urh, grof celjski«, 6. Ježek: «Prome« nadni potpuri«, 7. Jaki: »Vrnitev rezer« vistov«, koračnica. a— Razveljavljene obsodbe v maribor skem orjunaškem procesu. Orjunašl, ki da sc začenja mladina, poleg lzvrševa« nja svojih dolžnosti, bavitl tudi z dru« giml resnimi stvarmi, kar smo po vojni dolgo pogrešali. Bila Je srečna Ideja »Ferijalnega Saveza«, da stopi pred ob« činstvo z lepim programom, da pokaže, kaj znajo ln da podkrepi svojo gotovo ne preveč polno blagajno. Ze od lan« skega leta skuša podružnica F. S. ustva« u— Ceškoslovenska Obec v Ljubljani naznanja, da se vrši v nedeljo dne 4. t m. ob pol 19. v restavraciji Narod« nega doma letošnja zadnja predstava Češkega marijonetnega gledališča. Igra se »Rokovnjači na Chlumu«. Vstopnina prostovoljna. u— PreporodaSi! Jutri ob pol 18. pre« dava g. prof. Dolžan o »Postanku pre« moga« v dvorani arene Narodnega do« ma. u— Mestno udruženje Ferijalnega Sa« veza v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 4. maja svoj cvetlični dan pod protekto« ratom g. dr. Stanko Bcuka, šefa pro« svetnega oddelka in ge. Majerjcve, so« proge zdravstvenega svetnika. Cisti do« biček prireditve se bo uporabil v prvi vrsti za zgradbo kolonije v Bohinju, namenjene bolnim dijakom in za na« bavo oprave ljubljanskega prenočišča za potujoče dijake. Prosimo občinstvo, da s primerno darcžliivostjo zopet do« kaže svojo naklonjenost do dijaštva. u— Ravnateljstvo mostnega dohodar« stvenega urada sporoča prosilcem za razna mesta pri dohodarstvenem uradu, da se bodo reševale prošnje le po služ« beni potrebi. Priloge prošenj so na raz« polago pri navedenem ravnateljstvu na Gosposvetski ccsti 17. u—Koncert. Danes v soboto sc vrši v kavarni »Evropa« konccrt dravske godbe. Začetek ob 9. zvečer. — Vstop prost. u— Zagoneten samomor mlade dekli« ce. O zagonetnem samomoru Mire Kranj čeve, o čemer smo poročali že v čc« trtkovi številki, smo doznali še sledeče podrobnosti: Kranjčeva se jc peljala dne 29. aprila iz Zagreba skupno z ra« čunsklm svetnikom T., s katerim sta sc seznanila v vlaku. Med govorjenjem jc izrazila napram njemu, da je nesrečno zaljubljena v nekega fanta lz Litije. Pri njej se je našla slika mladega moškega. Policija, ki sc je obrnila po informacije v Zagreb, je dobila od tam odgovor, da Kranjčeva ni bila reducirana, marveč je službo dne 29. aprila samovoljno zapu« stila. Včeraj sta prišli v Ljubljano njeni sestri, ki pa odločno trdita, da je bila Kranjčeva reducirana. Samomorilka je bila včeraj pokopana pri sv. Križu. u— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni i slučaji: Aleksander Obolcnskl, dnevni« čar, 35 let. — Marija Lavrlč, bivša go« stilničarka, 83 let. — Josip Zbačnik, delavec, 18 let. — Marija Furlan, bivša kuharica, 75 let. — Peter NVeldcr, tov. zastopnik, 62 let. — Marija Wcber, na« rednlkova vdova, 63 let. — Terezija Ma« rinšek, delavčeva hči, 14 let. — Mira Kranjc, uradnica, 23 let — Terezija Omon, kuharica, 44 let. u— Umrl je 1, t. m. v Babncm vrtu pri Trstcniku 72 letni umirovljcni davčni sluga r. Fran Celik. Kot dolgoletnega vestnega davčnega uslužbenca ga pozna skoro vsa Gorenjska. Pokopali ga bodo 3. t. m. v Kranju. Zavednemu narod« njaku ohranimo blag spomin. u— Prevejana sleparka. Zasebnica Ana Rotova iz Toplic pri Grosuplju jc dne 29. aprila dopoldne stala pred izlož« bo trgovine Miklauc v Lingarjcvi ulici in občudova'a razno blago. Ccz hipec pa je pristopila k njej okrog 36 let stara boljšo oblečena ženska In Jo prijazno nagovorila. Dejala je, da ima v trgovini uslužbenega svojega bratranca, kl ji bo dal par metrov icontenine ccncis, so bili obtoženi napada na Clrilovo ti« ! ritl v naših planinah svoje planinsko ska i no, so včeraj dobili dostavljeno aod- zavctiSCo. Podprimo dealne cilje nase bo Stola scdmorice v Zagrebu, kl je pri- mladine, bodimo veseli. da se je zopet z tožbo državnega pravdnlštva glede opro ' vnemo oklenila Idealov, kl »o blU že stltvc obtožencev Ivana Skrjanca. Emila , °Pasn0 ogroženi. Ljubitelj mladine. Kohala, Zmagoslava Mrena, Petra in Ju!«" ^"tn. slav« vojnih invalidov v rija Jurkovlča, Alberta Vedcrnjakn, A. CclJu. Udruženje vojnih Invalidov pra. Breganta, Mile Sertiča in Adolfa Vuge znuie vsako leto svojo krstno slavo dno zavrnil kot neutemeljeno. Pač pa je , maja. Podružnica v Celju proslavi ta ugodil pritožbi gledo prenizke kazni ob« 1 dan z m»So, za P®*11« ,v°'ne *r'vc, ki se sojenih Stanka Bolcta, Adolfa Ogrlza, bo brala ob 6- dopoldne v farm cer. Antona in Ivana Hlcbša ter Ivana Suš« kv'- Vsa v°iaška in 'iv,ilna °b>a8'va ter nika ter se vrši dne 28. t. m. pri Stolu ' ce"Jeno občinstvo v Celju so tem potom scdmorice v Zag-cbu kasacijska razpra« i vabljena, da se udeleže proslavitve, va. Nadalje je Sto! sedmorlce dvignili e- Kolo jugoslovanskih sester v Ce. obsodbo Janka Tavžiča, ki je bil obso« 'Ju- DruS' družabni večer Kola se vrsi jen na šest mesecev ječe, ker mu ni bilo v, «ctrt<*- dn® l0- maja v mali dvorani dostavljeno vabilo h glavni razpravi. V I Narodnega doma. Odbor opozarja na. tem obsegu Jc stvar vrnil sodečemu so« | da,ie sv°jc f!anife na ve'lko m™}\tst*' dišču v Mariboru v ponovno razpravo. I cijsko slavnost, ki sc vrši v priliki od. Ničnostna pritožba vseh ostalih obso« krit!a Moževega spomenika v Gušta . _ !.. _J _ _ Otl ... ^ : ., L n« n#m Ai» r, "O jenih pa je bila zavrnjena. a— Smola tihotapca z valutami. Samo zavestno je sedel v pondeijek na marl« borskem glavnem kolodvoru v dunaj« skem brzovlaku trgovcc Salomon Poljo« kan iz Banjaluke In je na vprašanje ca« Svarilo za trgovce! Muholovec le izrcono zaupno blago, katero so mora prod nakupom tekom nekoliko sezon temeljito preizkusiti, ker so sicer lahko dožive neugodna razočaranja. Razlika v ceni proti novim, šo ne/.nnnim markam, katere so hočejo vpeljati samoumevno snmo na podlngi cenejših cen, in katere se nahajajo v stanju dvomljivega poskusa, jo zarea utemljena. Mi svarimo zato trgovce od nakupa nove, dosedaj neznane znamke. ..Msdos" muholovec se nahaja v zalogi pri vseh veletrgovcih. Na željo brezplačni vzorci. Jamstvo za dehro kakavost — 20 letna izkušnja v tej stroki. , Unio" družba z. o. s., tovarna kem.-tehničnih izdelkov Maribor nju dne 29. maja. Ker hoče odbor pre« skrbeti polovično vožnjo, naj sestre ja« vijo svojo udeležbo do 5. maja sestri ! Jerini, Vrazov trg. i e— Obrtno nadaljevalna šola v Celju. Šolski pouk je trajal od začetka okto« I bra do aprila. Namoščcna v šolskih pro« ; štorih meščanske šole, je imela poleg ! pripravnice in dveh normalnih razredov povsod še dve vsporednlci. Vpisanih jo bilo 334 učencev, med temi 71 učenk. Pouk se jc vršil ob delavnikih popoldne, ob nedeljah pa dopoldne po 8 ur na teden. Obisk je bil zelo povoljen, di« sclplina ter napredek prav lep. Po na« rodnosti je bilo med učcnci 266 Slovcn« cev in 68 druge, po pretežni večini nem« škc narodnosti. S prihodnjim šolskim le« tom bo treba šolo razširiti še najmani za eden ali dva razreda. Podpisani Valentin Poženel, žel. uradnik v Ljubljani, Rečna ulica 5, preklicu-jem in obžalujem, da sem na občnem zbr.ru nabavljalne zadruge drž. žel. v Ljubljani neutemeljeno obdolžil g. Rudolfa Pompeja, postajnega odpravnika v Smarju-Sap, da hujska zoper to zadrugo in ga imenoval hujskača. Valentin Poženel. «1 UMI LJubljana 1 maja 1924. LJubljana, R0R nad moriom 1 Kraj | opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine j mm | Ljubljana . 7. 78:> 7 93 BOV. vzh vč.jasa _ Ljubljana . 14. 7W)fi 16 8 11 n — Ljubljana . 21. 7fiU 8 121 vzhod j&ino — /agroti . . 7. 760 8 70 tire/.vetra oblačno 0 1 Beograd . 7. 7«0-l 12-0 brezvetra vuč jasno 1'0 ' Dunaj , . 7. 7RiVtt 10-0 zapad vet obl. 0'1 - 1'raga , , 7. 700 6 70 iu«. zap II no ; Inumost . 7. 701 4 70 lire/, vetra h V Ljubljani barometer višji temoer. nizka Lahko smo zadovoljni z letošnjo pomladjo. Obdarila na« je žo n cclo vrsto lepih dni. Dasi se jo zima zadrževala tako dolgo, vendar tudi lani n. pr. druga polovica aprila ni bila prav nič toplejša nego letos. Evropa v splošno nima tako ugodne pomladi. Posebno zadnji čas. Povsod severno od Alp vlada deževnej-še in hladnejše vremo, ki sega od Anglije pa tja do notranjo Rusije. V onem prodelu leži namreč žo dalje časa nizek zračni tlak in sc skoro ne gane z mesta. Nas varujejo Alpe, da ne prijele tudi semkaj deževna in hladna nadloga, Vlažni vetrovi, ki vejejo od za-pada tn severozapada, puščajo svojo j vlago na severnih alpskih pobočjih in prihajajo k nam suhi in sveži. Zato jo ! srak te dni nenavadno čist in živo Snlnce vzhaja oli 4-42, zahaja ob 19.11 moder, knkor ga nimamo prepogosto. Male plohe, ki jih dobivamo zadnji čas, s prvimi nevihtami, so le majhne izjeme, sicer pa znaki nastopajočega ; poletnega vremenskega tipa. | Tudi Rusija ima ves čas precej prehladno vremo. Podoba je, da se uvaja nekaj vro stabilizacijo v vremenu, toda ker šo vedno leži nizek zračni tlak okro? Anglije, ne moremo še računati s trajnejšim lepim vremenom. DunajsUo vremensko poročilo: Včeraj je prevladovalo spicmenljivo vreme. Davi je na zapadu doževalo. Jutranje tem-jperaturo so znašale pod 10 stopinj. Vremenski položaj so jo zboljšal, vendar rJ ni računati b trajnim lepim vremenom. Napoved za soboto: Mestoma oblačno, sicer jasno in uekai tonleiša. Rodbinski škandal V rlmslti visoki družbi jo te dni vzbudila pravcato senzacijo vest o poskuše-nem samomoru Italijanske grofice Glu-sepplne Calvl dl Bergolo. Dama pripada najvlijl Italijanski aristokraciji ter ie v sorodu z Italijansko kraljevo oblteljo. Znano Je namreč, da Je kavalerljskl častnik grof Calvl poročen s iirvo hčerko Italijanskega kralja, princeso Jolando. Grofica dlusepplna Calvl le žena Cal-vljcvega bratranca. Njen roman Je pravcata ljubezenska zgodba, romantična In pustolovska obenem. Pred časom je grofica odpotovala v Egipt, kakor se jo govorilo, radi zdravja. Izvolila si Je Kairo za svoje stalno bivališče ter Jc lz Kaire šele pred kratkim dospela v NcapolJ, kjer Je njen mož, po poklicu Inženjer, Izvrševal neka dela za cglptsko vlado. V Neaplju se Je grofica seznanila s kava-Icrljsklm nadporočnlkom Bonocuorom, pobočnlkom genovskega vojvode. Po kratki dobi fllrta se Je razvila med obema ljubljencema strastna In vroča ljubezen. Oroflca se Je, da se Izogne nadzorstvu In pazljivosti svojega moža, odpelja la zopet v Egipt. Mož Jc kmalu doznal za pravi vzrok njene odsotnosti. Podal se Je v Kairo, kjer Je zasačil nezvesto ženo In flagrantl z Imenovanim častnikom. Ta dogodek Je Imel usodepolne posledice. Mož Je ženi povsem mirno razložil, da ne bo delal burje, temveč da se bo dal ločiti od nje pred sodiščem. Oroflca Je padla na kolena In prosila moža odpuščanja, toda on je ostal trd In trmast. Ko Jc videla, da s pomlrjcnjem nI nič, Je Izpila večjo dozo veronalove raztopine. Samomorilni poizkus pa so odkrili nekoliko pozno. Oroflca je sedaj v bolnici in jc prav malo upanja, da okrc- Zanimiva ameriška dramatika 2c neknj let trnja v ameriškem gleda« lišču pravcata revolucija, v kateri se ja« sno in določno izraža sedanje življensko naziranje povojnih Američanov. Večji del dram ima ekspresionistično obliko. Revolucija v ameriški gledališki umetno sti je začela lani s komadom «Koger Blo« omer», ki prikazuje mlado življenje, katero se vtcplja v hladni matematiki cmeriške družbe. Drugo znamenito gle« dališko delo, ki je pripomoglo k prevra« tu na ameriški pozornici je »The Adding Machine*. Ta drama opisuje preveliko avtomatizacijo individija v družbi. Produkcija te snovi in vrste se je Ie« tos nadaljevala. Na oder so prišle Igre: The Beggar on Horseback, The Show Off, The Pottcrs, Mr. Pitt. Vse tc dra. me nc obravnavajo posameznih oseb, marveč vplive okolice, ki ugonablia in« dividualitete. V prvem delu jo prikazan konflikt smisla za lepoto in ideale z živ« Ijcnskim materijalističnim nazirnnjcm. Podrobnosti iz tega dela so interesantne In jih velja posebej omeniti. Talent mladega komponista propada v vsakdanji borbi za bori kruhek. Kompo« nist sc hoče zaročiti s hčerko bogatega tvorničarja. V sanjnh se mu prikaže sli« ka bodočega življenja v okolici boga« tega vclcindustrijalca, kjer je vse skom« biniruno s slabim okusom in nesmisel« nostjo, Komponist se poroči. Svatbena koračnica se oglaša in ko je pri kraju bogata pojedina in običajno poročno po tovnnje, se mora umetnik lotiti praktič« r.ega dela. V njegovi pisarni neprestano bini telefon ter ga tira k diktlranju po« slovnih dolžnosti. Žena sc zabava z mo« žem Ie poredkoma. Drugače Išče družbo natakarjev in hišnih slug. K niej priha« jajo od časa do časa tudi milijonarji. Mož mora sedeti od zore do mraka v tvornicl, pisati in podpisovati poslovne listine ter sc ubijati z mehaničnim de« lom. Časih mora celo na zborovanja del« ničarjev in na mcetlnge delavcev, kate« rim mora govoriti stvari, katerih ni od« daleč ne razume. Smer njegovega dela is jc popolnoma izpremeniia. Prej je delal zase, sedaj pa sedi v svoji kletki, komponira glasbo na popularne tekste, katerih produclra na ducente. Poleg nje« ga čečka romanopisec na debelo. Prav« kar čepi nad svojim novim romanom In popravlja zadnjo delo, kl Je v tisku. Tvornlco si ogledujejo razni radovedne« ži, kl kar dcflllrajo pred komponistom in romanopiscem. Komponist začne pro ti temu protestirati. A sedaj prlhltc od vseh strani delavci s svojim orodjem In tirajo komponista na delo. To tnko raz« stroji komponistovo dušo, da v obupu ugonobi ženo In eelo njeno družino. — Kmalu nato sc začujejo na ulici kolpor« terji z listom, ki prinaša natančno po« ročllo o razpravi. Sodniki postavijo kom ponista prod alternativo. Dokazati mora, da razume življenje boljše nego oni, ka« tero je spravil s sveta. To skuša na« praviti na ta način, da zasvlra neko svo jo skladbo Iz dobe ko jo bil Se siromak. A baš to ga pokoplje. Porotniki vsta« nejo in krlče: Kriv Jc, kriv je! In reveža obsodijo na smrt. Na podoben način se roga ameriške« mu umetniškemu, družabnemu In gospo« darskemu življenju Georg Ke!by v ko« madu «Show Off.» Tu vidimo posledico slepe vere v samega sebe: onega ameri« škega običaja «od raznaSalca do pred« sednika.* Vsa novcjSir ameriška drama« tika stoji torej v znamenju protesta proti vulgarni cklcktičnl filozofiji, ki 2e davno nima nobenega dobrega svojstva več, temveč mori v ljudeh Se tisti koSček duše, katerega jim je ostavilo detlnstvo. X Pariz—Bagdad v dva In pol dnoh. Francoski letalski poročnik Pelle-tlcr- Dolsy Je preletel pot Iz Pariza v Bagdad z letalom tipa Breguct, v dva In pol dneh. Dvignil se Je v četrtek iz Pariza, dospel še Istega dne zvečer v Bukarešt In nadaljeval polet v petek zjutraj. Ob petih zvečer Je prlplul v Alepo, odkoder Je prispel v soboto v Bagdad. Kakor znano, namerava Pelletler sam napravit! polet okoli sveta. X Kite pokopljejo Eleonoro Duše? V Italijanskem časopisju se Je vnela srdita polemika o tem, kje naj se pokoplje tragedinja Eleonora Duše. Italija hoče pokopati svojo veliko hčer na državne stroške v Rimu na pokopališču «Campo Ve-rano». Hči tragcdlnje, kl sc sedaj mudi v Londonu pa zahteva, da se mati pokoplje v britanski prestolici. Dramatik Marko Praga pa objavlja vest, da Jc pokojnlca želela biti pokopana v svoji mali vili v Asolu blizu Benetk. Zadnje počivališče Elconore Duše torej nI še nikakor konč-novcliavno določeno In Izgleda, da bodo prcllll v Italiji še dokaj črnila predno pridejo smrtni ostanki velike pokojnicc v domovino ln ležejo v grob. X Vzroki zabrane dosoljcvanla v Ameriko. Intercsantno ie dejstvo, da Jc Amerika z zadnjim zakonom skrajno omejila doseljevanjc na svoje ozemlje vsem narodom razven dveh. TI dve srečni Izjemi tvorijo Angleži In Nctncl. Vsem drugim Je doseljevanje dovoljeno Ie v strogo omejenem obsegu. Ameriški tisk poroča, da Je ameriško vlado napotilo do tega ukrepa dejstvo, da se nekulturni narodi težko asimilirajo, dočim sc morejo Angleži In Nemci neverjetno hitro prilagoditi novemu življenju. Poleg tega razloga je bilo merodajno še to, da Američani fanatično mrzljo vse revolucionarje In anarhiste. Praksa pa dokazuje, da so baš nekulturni narodi največji revolucionarji In prevratnikl. Zato Je Rusom sploh prepovedano doseljevanje v Ameriko. Tretjemu razlogu Je dala povod bojazen ameriških delavcev pred ccncno konkurenco, zlasti japonsko. Japonski dclavci namreč delajo za skromen denar ln na ta način znižujejo življensk! nivo ameriškega delavca. Radi omejenega do-scljcvanja menijo Američani, da se bo podražila deloma sila kakor tudi produkti, so pa naziranja, da je draginja boljša kakor nckultura, anarhija ln Japonci. X Koliko se povžiie na leto v Parizu? Neki francnskl časopis Je nedavno objavil zanimivo statistiko o tem, koliko se poje na leto v Parizu. Rezultat Jc sledeči: Pariz povžljc na leto: 125.000 ton moke, 56.000 ton krompirja, 200 milijonov kilogramov mesa, 250.000 goved, 300.000 tolet, 2 milijona ovac In 500,000 svinj. Za kavo, Čaj In drugo sladke pijače porabi na leto Pariz 60.000 ton sladkorja. Poleg tega popije 350 milijonov hI mleka. X Svetovni sejmi In csperanto. Med narodni sejmi se bolj In bolj Intereslrajo ra Jezik csperanto In ga tudi širijo. Ve-lesejcm v Frankfurtu se žc dali časa poslužuje esperantščlne In je tudi Izdal velik prospekt v tem Jeziku. Istega props-gandlstičncga sredstva sc poslužuje tudi velesejem v Llpskem. Poleg tega se es-peranto mnogo goji v trgovskih krogih Francije, Amerike In Avstrije. Edlnolc Ncmci v rajhu mislijo, da je njihov Jezik nad vse. gibčen jc bil takoj v vidni premoči nad 90 kg težkim To\vnlcyem. Vendar sc je v prvi rundl držal bolj rezervirano ln začel šele proti koncu nastopati ostrejše. V drugI rundi pa sc je razvila med obema brutalna, nenavadno surova borba, j Končala jc s tem, da je Carpcntler zrušil protlviilka na tla s silnim udarcem v trebuh. Baje se je to zgodilo v trenotku, ko so jc Townley ravno dvigal s tal ln se dotikal z enim kolenom še tal, kar Jc pro t! predpisom. Sodniki so zato vložili protest. Počakali bodo sedaj, da izgotovljo film, kl so ga o borbi seveda Izgotovlll, Ako sc Iz fllirta ugotovi, da jc Town!cy res še z eno nogo klečal, bo Carpentier dMtvtllficirnn. Šport Carpentier porazi Townleya Dunai, 1. maja. t ogromnih reklamnim aparatom pripravljena boksarska borba med svetovnim prvakom v boksanju, Francozom Carpcntlerjem, In njegovim angleSklm tekmecem Townleyem, kl Jc bila v nedeljo odgodena, se J« vršila danes, ko Je v Avstriji državni praznik. Prireditev Je končala z zmago Carpentlcria, a z velikim finančnim neuspehom za prireditelje. Ti so Izmetall ogromne zneske za prireditev saj dobi samo Carpentier nad 1 milijon dinarjev, niegov tekmcc okrog pol milijona, ostal! boksarji, kl lih je nastopilo še nekaj parov, pa tudi po lepo zneske. Vrhu tega Je stal sline vsote tudi stadion, kl so ga nalašč za ta matcii zgradili na Hohc Warte. V stadionu Jo bilo prostora za 80.000 ljudi, prišlo pa Jih Je komaj kakih 25.000. Res Je bilo zanimanje za tekmo ogromno, toda prireditelji so strune prcnapell. Nastavili so namreč tako visoko vstopnino, da Je bl- George Carpentier la za maso dunajske publike nedosežna, saj Je stala povprečna vstopnica 300 — 400 Din, boljši sedeži pa cclo do 2000 Din za osebo. In to za prireditev, kl Je trajala samo par minut, kajti glavno zanimanje Je bilo koncentrirano lc na borbo med Carpentier jem In To\vnleyem, vse ostale tekme pa so bile podrejenega značaja. Aranžarjl so šli tekom včerajšnjega In današnjega dne s cenami sicer rapidno navzdol, tako da si dobil n. pr. vstopnico za stojišče, kl Je stala v predpro-dajl 42.000 aK (50 Din), danes zjutraj žo za 20.000, opoldne pa 10.000 In tik pred začetkom že celo 3 vstopnice za 5000 K (6 Din). A bilo Je že prepozno ln ogromna arena nI bila zasedena nltl do tretjine. Računa se, da bo znašal dcficit okrog 3 milijarde kron. Borba sc je pričela ob 3.30 z nastopom Francoza Dumasa proti Cehu Dykastu. Ostala je po 10 rundah neodločena. V tem je začelo deževati. Ker so se začeli ljudje že razhajati, je vodstvo spremenilo raz pored borbe In nastopila sta tako! Carpentier In Townlcy. Borba Jc bila končana v par minutah. Carpentier, spreten in A. Townl»y. Ostale borbe niso nudile nlkaklh zanimivosti. Stelnbach Jc premagal v 10. rundl VVcsselltscha (oba Avstrijca), Sulllvan (Anglija) Hano (Avstrija), zamorec Llg-get (Amerika) Mathcja (Madžarska), Fritcho (Francija) pa Larscna (Danska). Broba med Francozom Mollno In Cehom ClrolnyJem jc bila vsled nastoplvše teme odpovedana. Dunajski Slovan proti ljubljanski Iliriji Danes ob 17.45 so vrši v Ljubljani na igrišču Ilirije nogometna tekma med Slovanom, enim najbol]£ih prvorazrednih klubov Dunaja In našo Ilirijo. Slovan nastopi s kompletnim I. moštvom, v katerem Jc ccla vrsta znanih reprezentančnih | Igralcev. Sestava moštva, Ic naslednja: I Illoušck—Pojar, Blizcncc—Pojar II, Baar Popek—Ekl, Hanel, Ptaček, Bulla, Oru-bcr. V Ljubllani nastopi torej tudi znani vratar Hloušek, kl v Oradcu nI Igral. Ilirija nastopi v sledeči sestavi: Ml-klavčlč—Dollnar, Bcltram—Hus, Zupančič II, Lado—Zupančič I., Oman, Milan, j Pammer, Vldmajer. I Revanžna tekma se vrSI Jutri ob 15.30; predigro Igrata rezervi Ilirije iu Primorja ob 14. j Dunajčanl so prišli v Ljubljano z vče-! rajšnllm brzovlakom. Vodi jih znani dunajski prvorazredni sodnik \Vagncr, kl bo sodil tudi obe ljubljanski tekmi, tako da bosta ti tudi iz tega razloga zanimivi In lnstruktivnl. Na kolodvoru so sprejeli In pozdravili goste zastopniki «Tlirijc» in Ccškoslov. obec. Predprodaja vstopnic za obe tekmi Slovan : Ilirija se vrši v trgovini J. Goreč, Dunajska c. Znižane karte za redno članstvo, za dijake In vojake se Izdajajo samo v prcdprodall. Sedeži so ntimcrira-nl. Odbor Ilirije opozarja, da Je uporaba sedežev brez vstopnice za sedež nedopustna. — Predprodaja za revanžno tekmo v nedeljo, sc vrši tudi v nedeljo dopoldne. Prvomajniški nogomet lUrlla : Jadran 3 ; 3 (1 : 1). V četrtek se Je vršila na Igrišču Primorja prvenstvena tekma, katere pa Ilirija, kl jc nastopila z nekaterimi rezervami ni mogla odločiti v svojo korist. Tekma sicer nI bila na višini, a tudi rezultat ne odgovarja poteku Igre. Ilirija jc ves čas napadala in neprestano oblegala vrata svojega nasprotnika. V napadalni vrsti Ilirije Je nastopil kot srednji napadalec MIlan Zupančič, ki bo v tej vlogi nastopil tudi proti dunajskemu Slovanu. Reči moramo, da Je glede kombinacljskc igre uga Jal In da bl hI! zmožen ob smotrenem treningu doseči na tem mestu lepe uspehe. Učak jc bil prepočasen in jc pokvari! marsikatero Idealno pozicijo pred golom, Golman Mlklavčlč jc bil slabši, kakor smo ga bili vajeni videti, in nc kaže več potrebne sigurnosti in odločnosti. — Jadran se kol cciota nI posebno izkazal, a igra posameznih Igralccv je bila mestoma naravnost Izvrstna. Napad Ima sicer lepo' kombinacijo v polju, a pred golom na kaže potrebne sigurnost In računa le na predore. Krllska vrsta In obramba Jc bila dobra. Za doseženi rezultat se mora Jadran zahvaliti svojim krilcem In branilcem,'kl so pil vsaki opasnl poziciji takoj zabarlkadlrall svoja vrata, tako da' skozi močni obrambni zid nI mogla z lahkoto nobena Joga. S tem so sicer do-< segli ugoden rezultat, a Igra jc močnoi trpela. Vse tri gole je Jadran dosegel po Martinaku iz enajstmetrovk. Tekmo jo sodil g. Hanuš, kl pa nI bil kos težki nn-< logi. Druga enajstmetrovka, kl jo je diktiral proti Iliriji, le bila popolnoma neopravičena. Prezrl Je mnogo napak, a videl tudi take, kl Jih nI bilo. Prvenstvene tekme bl že moral soditi spiclncjšl sod^ nik. Publika Jc proti številnim nepravilnim odločitvam sodnika glasno protestirala__Ilirija (rez.) : Jadran (rez.) 5 : 1 * Dunaj: Sitnmerlng : Red Star 2 : I (1 : 0), VVackcr : Donuustadt 4 : 3 (1 : 2), Admlra : Florldsdoifcr A. C, 3 : 2J Praga: DFC. : Sportktub (Dunaj) 4 :' 0(1 ; 0). Dunajčanl so bili samo do pav-, zc resni nasprotniki. Brno: Makabl : Rapld (Dunai) 6 : 4. Mor. Ostrava: Amatcurc (Dunaj) ; Moravska Slavlja 4 : 4 (2 : 1). Gradec: Slovan (Dunaj) : Sturm I. 3 : 2 (0 : 1). Službene objave LNP (Iz seje posl. od. 30. IV.) Prvenstvena tekma Slovan : Slavlja dne 4. V. se vrši na Igrišču S. K. Primorja ob 10.30; kot predigra se vrši ob 9. url prv. tekma rezervnih moštev Slovana lil Laska. Blagajno vodi S. K. Slovan, službujoči odbornik le g. Gosar. Cene 3, 5 In 10 Din. Prvenstvena tekma Primorje : Slovan dno II. t. m. sc vrši ob 10.30 na Igrišču S. K. Ilirije, predtekma rezerv ob 9. url. Blagalnlško službo opravlja S. K. Primorje, službujoči odbornik g. Bctctto. Cene 5, 10 in 20 Din. Klube sc vnovič opozarja, da Je treba postaviti k vsaki prv. tekmi po 3 reditelje In stranskega sodnika. Klubi, kl t« dolžnost zanemarijo, zapadcio dcn. kazni.' Z globo po 25 Diu se kaznujeta klub.t Ilirija ln Hermes radi nedostatne reditelj-« ske službe dne 27. 4. ter S. K. Primorje, ker povodom prijateljske tekme s Hei« mesom nI oddal sodniku predpisane se« stave moštva. Citajo sc s pravom nastopa 4. V. za S. K. Slavlja: Svcr Martin, Berčlč Franc, 2agar Ivan, Alič Lojze, Vertln Janko in Kordin Ivan. Tajnik II.' 100-to tekmo za t Ilir II o s igra v današnji mednarodni tekmi proti dunajskemu Slovanu desno krilo Ilirije Ivan Zu* pančlč. Zupančič I. jc ne samo eden naj-' zvestejšlh pristašev svojega kluba, temveč tudi eden najzanesljivejših Igralccv na katerega Jo vodstvo kluba lahko vedno računalo. V tekmah ga je odlikovala velika agilnost, prodornost in tempera« mentnost, soigralcem Je bil vslkdar dober tovariš. V. I. moštvu ie pričel nastopati leta 1919 po povratku iz italijanskega ujetništva, kasneje jc bil poklican vnovič v vojaško službo, tekom katere jc Igral v zagrebški Sparti. Od leta 1922 jc nastopal nato stalno v I. moštvu Ilirije. Med športno publiko uživa pač ncdeljenc simpatije. S. K. Illrila, Pri današnji in jutrajšni tekmi z Slovanom Imajo pravico do sedežev edino le posestniki sedežnih kart, nakar sc zlasti opozarja redilo članstvo. Pri vhodu se bode vršila natančna kontrola prostih In dijaških izkaznic, vsled česar prosimo odbornike, da pridejo pol ure pred pričetkom tekme na igrišče. - • Turlstovskl klub «Skala» poživlja svoje člane, da se v nedeljo polnoštevllnn udeleže skupnega izleta skozi divjero-mantlčno sotesko «PckeI» na Cerknico.' Odhod z vlakom ob 5.40 do Borovnice. . Dr. Ljudevlt Pivko: 10 (D. R. «A, da, že vem. Zal, cigar nimam, A nokaj drugega! Slišal sem, da je fnrzanski kapitan prijatelj italijanske t.rnine!* Imel je navado, da me jo aazival «carzanski kapitan«. •Saj veste, gospod, nas Slovane povsod samo črnijo in denuncirajo.* _ «Ta glede vina je pa vendar resnična — te ne morete utajiti.* ♦Toliko pravim, da pretiravate.* •Polkovnik Dupont mi je telefoniji, da predvčerajšnjim do dveh ponoči niste pustili oficirjev v Resani domov.* •Tako? Vidite, gospod, ali to ni do-nuneijaeija?* Kapitan - adjutant je prinesel na črni deščici steklenico in tri visoko vitke čaže ter nalival pred nami. •Tožil je, dn ste alarmirali vso Ro-Mno in da včeraj dveh oficirjev, to Venezla in Grappa, ni bilo dopoldne v urad.* Bilo mi je ljubo, da sem našel polkovnika Šmagniotta tako dobre volje. Smehljal so je Torreju, čoš, ob tn! izralSltatii vesti era viamemo. Šifrirana pisma U.P.) •Zdaj vidim, da se Šalite. Z obema sem govoril včeraj ob 9. uri dopoldne v uradu. Drugi očitek glede ponoče-vanja pa rad jemljem na svoj rovaš, dasi se ne čutim krivega,* Trčili smo «na uspeh Slovanov, naših zaveznikov*, kar je zahtevalo moj dostavek; «In na slavo italijanskega orožja!* •Ako posnate vsak naš korak, potem ni čudo, da sto odkrili tudi nov tip mod nami, o katerih nam samim ni bilo nič znanega.* •Aha, jo že začel,* je menil podpolkovnik Torre. •Prijatelj Torro je govoril z Vami o podporočniku ČuriAu. Veste, carzan-skl kapitane, meni jo žal, dn. ljudje genorallzlrnjo en slučaj na vse druge Pravili ste. da pISejo Avstrljakl pisma v Pilijo?* •Da, tako si mislim nastanek govorice o nelojalnosti Slovanov.* •Tn menite, da druge podlage ni?» •Druge podlage ni. Cehoslovald in moji ljudje niso da.ll povoda za sum-uičenje. DOdDoročnlk Curid gotovo ne. Oni Cehoslovaki, ki so jili Avstrljakl obesili v junijski ofenzivi v krajih: Conegliano, S. Donna di Piave, Da-vanzo, Odcrzo in pri Rivi, govoro kot mrtveci lnačo nego ml dandanes, kl sumničimo, da se nahaja, v tem ali onem legijonarskem polku morebiti kakšen avstrijski špiion.* •Vseh niso obesili. Nekaj vjetih Čehoslovakov jo ostalo živih v Avstriji.* •Dvomim o tem. Ali imate zanesljiva poročila, da so koga parflonirali? AH ni^o taka poročila došla zopet iz Avstrije, morebiti z edinim namenom, da bl vzbudila stimnjo v vas Italijanih?* •O enem vemo pozitivno, dn ga niso obesili, ker so je legitimiral Avstrija-kom kot Spljon, ko so ga vjeli.* •Onro^tlte, dvomim turli o tem* •Vprašajte majorja Finzija, s katerim često občujete.» •Major Finzi mi toga slučaja ni navedel.* •Poročilo je sveže, jerlva nekaj dni staro.* «2» Boga, ako b! bilo resnično! Oprostite, ne morem verjeti.® •Cujte, aarzflnski kapitane, jaz si predstavljam afero tako-le: Med legi-ionarii so tudi ljudje. Liudie radi ži- vijo. Pri nesreči na Montellu, Točimo, so Avstrija k i vjeli takega človeka, ki je bil dober legijonar, ki pa bi rad še živel. In ta človek jo toliko pretkan, da pripoveduje Avstrijakom: »Gospodje, jaz nisem legijonar. .laz sem Avstrijec. Javil sem se v legijo samo zato, da pridem iz tabora na fronto In da oh prvi priliki mahnem domov v Avstrijo, kjer vse izdam, kar počenjajo Italijani, kar naži, vobče vso, kar vem. Včeraj sem pričel na fronto na Montello, slučajno ste me takoj vjeli in zdaj sem tukaj. Zivlo cesar Karel! Pe.reat Italija! Tereat letrijonarji, izdajalci! . . .» Tn avstrijski oficir ga pošilja, kot zanimivega človeka k di-viziiškemu sodišču, ne vesi ga takoj v fronti. Sodniki se pečajo z njim in morebiti se je temu človeku . . .» •Lopovu!« f«m ga prekinil. «. . . Knkor hočete! Morebiti se je temn človeku posrečilo, da si je rešil življenje.* •Gospod polkovnik, vi ste strašen človek!* •Kako strašen? Poizkusil sem najti najmilojšo razlago, zakaj niso ol»csili legijonarja.* •Kako se je pisal ta mož?* •Mislim Smarda.* •Smarda?* •Da, tako.* •Ta ni bil vjet na Montellu, temveč v Rivi.* •Da, v Rivi.* •Vi sto- pa pripovedovali o dragem primeru na Montellu!* •To je bil samo primer, razlaga.* •Smarda je mrtev, gospodi* •SmariTa živi.* •Smarda in Storeh sta mrtva,* •Storeh je bil obešen. Smarda živi,* •Pfuj! Sramota prihaja na na*. Smarda je bil dober češki legijonar.* •Tsto pravim tudi jaz. Ako jo na njegovem dejanju kaj sramote, bi želel, da bi sramota padla samo nanj, a ne na vas druge.* •In to jo v Italiji nemogoče!* •Tako je. V Italiji je žal to nemogoče.* •Kaj naj storimo, gospod?* •Nič. Počakati je troba, kaj bo dalje iz tega in kaj poreče ekscelenca Badoglio, oziroma eltseolonca Diaz.-> •Ali smatrate, gospod polkovnik, da bo imel ta primer teike posledice za Celioslovake?5 •Imel bo teike posledice, ako se h-kaže, da je v polkih kaj več neaunev ljivih ljudi.* j •In zdaj dol že tudi Jugoslovane izdajstva?*. Vinski sakon Vinski zakon, izdan v Avstro-ogrski I. 1007., je še vedno nmzpromcnjen v veljavi v prečanskih krajih in sicer v Slo-icniji in Dalmaciji avstrijski, v Hrvatski in Vojvodini pa ogrski, dočim Srbija še nima vinskega zakona. Zaradi tega vladajo v kemično - preiskovalnih, od-nosno v kontrolnih in sodnijskih postopanjih večkrat nesoglasja in zmede. Da sc ta abnormalnost in neenakost odpravi, namerava naša vlada ves vinski zakon preurediti primerno sedanjim razmeram in ga uveljaviti za celo državo, torej tudi za. Srbijo. Sedanji vinski zakon ima sicer mnogo dobrih strani, pa tudi precej hib, ki se morajo v novem vinskem zakonu odpraviti. Osobito velja to glede mnogega popravljanj;! in zboljšanja, oziroma zdrav-. ljenja. vin. dalje glede prodaje, vnovče-. vanja, kaznjenja, kontrole, analize itd. V nekiterih zadevah je avstrijski zakoti prestrog, v drugih pa premehak , Nekatero države (n. pr. Nemčija) imajo prav strog vinski zakon. Tudi Italija ii ravnokar preuredila svoj vinski zakon ter ga razširila tudi na novo r.ncktirano kraje, t. j. na Primorsko in Tirolsko. Ta zakon je jako strog osobito glede ocenjevanja in glede ponarejanja vina. Kot naravna vina so smatrajo lc ona, lu so napravljena iT. popolnoma svežega celega ali malo uvelega grozdja; vsaka drugačna naprava se označuje za noprist no ali potvorjeno. Istotako se smatrajo za nepristna vini takšna, ki imajo manj nego 0, in bela. ki imajo manj nego 8 odst alkohola. Taka slabotna vin- se deklarirajo za pristna le, če sc z goto.ostjo dokaže njihova provcnijenca in splošno tako slaba kvaliteta tistega vinskega okoliša. Naprava pot vol jenega vina (pe-tijota) za prodajo jo kakor pri nas popolnoma, zahranjena in se tozadevni prestop ki jako strogo kaznujejo, in sicer mnogo bolj nego pri nas; poleg tega se morajo objaviti vse kazni v listih in na županji venih deskah. Za domačo porabo namenjena pijačica sme napraviti šelo pozneja in le z iz-Inženjetn tropin z vodo brez dodatka sladkorja ter ne sme vsebovati nad 5 odstotkov alkohola. Za Tirolco bo la zakon začasno hud ndarec. Za naše prečanske razmere bi pa bil, kar se oceno po jakosti tiče, nesprejemljiv, ker nižja vina v slabih legah imajo pri neugodnih letinah povprečno komaj 7 do 8 odst. alkohola. Drugače pa bi bilo bodoči novi vinski zakon prilično po italijanskem prikrojiti, kor bi ! na ta način pospeševalo pomnožova-I u jo in gojenjo boljših trtnih vrst ter opuščanja vinogradov v neugodnih krajih in legah. Fr. Gombač. Naši gospodarski odnošaji s ČSR Češkoslovaški poslanik v Beogradu, pooblaščeni minister g. Jan Scba je ob priliki svojega bivanja v Zagrebu sprejel sotrudnlka »Zagreber Tagblatta«, kateremu jo izjavil med drugim nastopno: Da bi se češkoslovaško - jugoslovanski gospodarski odnošaji razvijali normalno, se mora predvsem skušati doseči izravnava pasivnosti jugoslovanske trgovinske bilanco napram Češkoslovaški, to se pr.vvi: povečati so mora jugoslovanski izvoz v Češkoslovaško. To bi bilo doseči predvsem s povečanjem izvoza živino in mesa. Najprej bi so pa morale odstraniti jugoslovanske izvozno carino in pospeševati z vsemi sredstvi izvoz polfabri-katov, to je mesa v Evežem in zmrznjenem stanju ter maiti. Tzvor žive živine se no obnese, ker nimata Jugoslavija in Ceškorlovaška nikakih skupnih moj, tako da jo veterinarno-polifijska obmejna kontrola zelo otežko-jčen:1. Zjunij 240. Tendcnca slaba. Lesni trg (2. t. m.) Povpraševanje ino* zemstva po jugoslovanskem lesu jc še vedno znatno, dosi nekoliko pojemava. Italijanom so naše ccnc zelo visoke. — Anglija kupuje hrastovo blago. Tudi Nemčija nastopa kot kupec. Ccnc noti« rajo postavno postaja v Sloveniji: hra« stove hlode I. 1500 do 2000, II. 800 do 1000, za furnirje 3000 do 4000, hrastove deske noobrobijene 3000 do 3500, ob, robljcne 5300 do 5500. bukove klade I. ] 300 do 400, jasenove deske (m5) 1500 do 11700, drva za kurjavo, mešana, vagon 2R00 do 3000, bukovo oglje, vagon 9000 ; do 12.000 Din. — V Italiji notirajo po> stavno Postojna za m1: jclovc deske, od 20 do 60 mm, od 17 cm dalje I. in H. 246 lir, III. 182 lir, hrastovi tavoiami, ncobrobljeni 755 lir, bukovi tavoiami, nc obrobljeni 445 lir, jasenovi tavoiami, ne« obrobljeni 605 lir. Svinjski sejem v Mariboru (2. t. m.) Dogon 469 svinj, 3 koze in 3 kozli čl. Povprečne cene: prasci, 5 do 7 tednov stari 120 do 225 Din; 7 do 9 tednov 250 do 400 Din; 3 do 4 mcscce 600 do 700; !5 do 7 mcicccv 850 do C00 Din; 8 do 10 ' mcsccev 1050 do 1150 Din; 1 leto stari 1425 do 1625 Din. Mesne ccnc: kg žive teže 17.505 do 18.505, mrtve teže 21.25 ! do 26.25 Din. Koze 300 do 350 Din. koz« lički 62.50 do 90 Din. Kupčija živahna. Prodanih 266 komadov. Kupccv prcccj, in siccr iz Dravske in Savinjske dolino ter Logatca. Celjski trg (1. t. m.) Govedina: v me« snicah I. 25, II. 23, na trgu L 24, II. 22. Teletina: I. 30, II. 25. Svinjina: prašičje meso: I. 35, II. 30, slanina I. 36 do 38, 11. 34, mast ameriška 32, domača 39, pre« kajeno meso I. 45. II. 40. Micko 3.50 do 4, surovo maslo 60, čajno 88, jajce 1.25. Pijače: vino staro 12 do 15, novo 9 do 12, pivo 8, žganje 30. Kruh: beli 7, črni 6. MIcvski izdelki: moka «00» 6.50, «0» 5.80, «2» 5.50, »4» 4.50, koruzna moka 3.50, ajdova 6.30 (na drobno po 20 par več). 2ito: pšcnica 350, rž 320, ječmen 340, oves 325. Fižol 600 do 700. grah 1S00. Spcccrijsko blago: kava Portoriko 68, Santos 48, Rio 40, sladkor v kristalu 20, v kockah 22, riž I. 11. II. 6.50 do 10, namizno olje 30, bučno 36, testenine I. 18, II. 12 do 14, milo 17 do 20. Krma: seno 50 do 87.50, slama 50. Zelenjava: kg italijanske glavnato solate 20, krož« nik drobne 2 do 2.50, kg ohrovta 4. karfijola 12, zavitek špargljev 10, komad kolerabo 2.50, krompir 1.25 do 1,50. = Kcnfcrenca proizvajalcev žganja, ki so bo vršila v Beogradu, je zaradi gospodarsko konference v Skoplju prclo-žona na 20. do 25. maja t. L = Izvoz češpelj In pekmeza iz naše države jo znašal po podatkih ministrstva za poljedelstvo in vodo v tekoči sezoni nastopne količine: suhih češpelj v vrečah okrog 30 milijonov kg, etiviranih češpelj v zabojih 6 milijonov kg in pekmeza nekaj nad 2 milijona kg. Vrednost tega blaga je znašala okrog 210 milijonov Din. = Kanada se zanima za naš? kmetijske Izvozne predmete. Neka tvrdka v Kanadi bi rada uvažala iz našo države: fižol (črešnjevec), bosanske češpljc, dalmatinske fige v zabojih, dalmatinsko olje v sodih, dalmatinske olivo v sodih in hrvatsko - bosanske orehe v vrečah. In-'eresenti naj pošljejo svoje ponudbe z vzorci na konzulat kraljevine SHS f Montreal (Kanada). = Trgovina z oljem v južni Dalmaciji jc jako slaba Povpraševanje je neznatno, dočim jo ponudba obilna. Cena nominalna 22 do 23 Din. Oljke cvetojo redno in Jo letos pričakovati zopot obilno letino olja. = Obtok bankovcev v Avstriji se je po izkazu 23. aprila zmanjšal napram 15. aprilu za 200.1 milijardo na 6668.9 milijarde aK. = Poravnalno postopanje dunajskega denarnega zavoda Allgemelne Industrie, bank. Z Dunaja javljajo, da je Allgemei-ne Industriebank zaprosila za otvoritev 6odnijskoga poravnalnega postopanja. = Likvidacija avstrijskih bank. Z Dunaja poročajo: Polog Allgemelne Indu-striebank so nahaja v. plačilnih težkočah tudi Austro - Oriont Bank, o kateri so govori, da bo likvidirala. Prostovoljno likvidacijo je sklenila Austro - Polnischs Bank. Istotako jo Osterroichische Ve-reinsbank, ki se bori žo dalje časa s tež-kočami, sklenila likvidacijo. — Naraščanje vlog pri hranilnicah v Češkoslovaški. Stanje vlog. pri 378 češkoslovaških hranilnicah, ki je znašalo 31. decembra 1923. 10„421,160.295 Kč, je doseglo do 31. marca, to jo v prvem četrtletju t. 1. vsoto 10„81B,212.630 Kč; prilastek znaša torej 394,052.335 Kč. = Fuzlja strojnih podjetij v Brnu. Iz Prage poročajo, da 6ta sklenili fuzijo Prva brnska tvornica strojev d. d. in d. d. za izdelovanje strojev (poprej Brand & Lhuiliier) v Brnu. — Sporazum med rumunsklml dolžni-kl in italijanskimi upniki. Iz Bukarešte poročajo: Na temolju dalje časa trajajočih pogajanj so je mod romunskimi dolžniki in italijanskimi upniki dosegol sporazum, po katerem te rumunski dolžniki obvezujejo, da bodo dolgove, ki so nastali med novembrom 1919. in II. Januarjem 1123., poravnali (v lirah ali drugih dobrih valutah) v polletnih rafali po 7.33 odst. Kot proračunska podlaga se jo vze' 1 lej enak 0.115 lire. Sklenjeno je, da po bo zaključek ugodnejšo pogodbe s kreditorji kake drugo države nanašal tudi italijansko kreditorje. V slučaju porasta lejevega tečaja so bo plače-valna kvota primerno povišala. = Ruska rž za Češkoslovaško. Iz Prago poročajo: Za češkoslovaško velenaku-povalno družbo konzumnih zadrug je prispela to dni v Trst ladijska pošiljka 5000 tou ruske rži. Omenjena družba pa je izvozila iz Češkoslovaške v Rusijo med drugim 3000 q deteljnega semena za ruske državno zadružne organizacije. Angleški kapital v poljski lesni Industriji. Po vesteh lz Varšave jo poljska vlada, sklenila z nekim angleškim konzorcijem pogodbo glede izkoriščanja belo vr M, ih gozdov. Po pogodbi mora angleški konzorcij odstopiti del čistega dobička poljski državni blagajni. Lastnik in izdajatelj Konzorrij . Odgovorni urednik Fr. Brozovif. Tisk Delniške lis'tnrne. d. d. v Ljubljani. u "S'"1 f 3tvo Tovarne cementa Zidani most. Za cepljenje trt Potonosjiora covi iaisčenonovcti^o Mor tuli vsi Tovarniška zaioiia Umit Krainc Celje slrcko spadajoči predmeti Zalitevajte cenike Važno za trgovce 2US7/a Podpisani odsek bo razprodaj al dne maja 1.1. ob 10. uri približno na treh parcelah, od katerih je prva 5, druga 20 in tretja 60 minut oddaljena od postaje Javornik. IMektanti naj so zglase ob določeni uri pri Jernej« Jenko. Javoraik St. 19. Kdor želi ogledati les že preje, naj se zglasi istotam. Gospodarski odsek Javornik blaga za obleko in perilo nikdo ne toda po izredno nizkih cenah ga dobite pri tvrdki »»Danica" Maj zel j & Rajšelj (bivša preskrbovalnical Ljubljana, Turjaški trg št. 1 Velika zaloga najrazličnejšega ma-manufakturnega in galanterijskega blaga ter usnja vseh vrst. Vsak si naj ogleda. Krojači in preprodajalci poseben popnstl 180fi-a Katero industrijsko ali trgovsko podjetje, najraje mnnufakturne stroke, bi hotelo sprejeti strogo solidnega, v vseh trgovskih poslih dobro primerne starosti v službo, bodisi za poslovodjo, skladiščnika ali potnika, ki je v vseh trgovskih krogih dobro uveden. Ima primeren razpoložljiv kapital za eventualno kavcijo; vstopil pa bi tudi kot tih sodelujoč družbenik v solidno podjetje ali trgovino. Conjene ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod ,,Tlh drnibenlk". 2141-a Hfitb jgaKBStfc#«| perilo, klobuke, dežnike itd, kupite najceneje pri 952/a Mobil Lotili, Msribor, Bm\\ trg l faeaai * mm csm n ■ ksh; ssm i Po znižanih oei prodaja zaradi preseliti e trgovina Marijo Ko^ljeve v Ljubljani, Lingarjeva nlica št 4. V zalogi ima razno sukao, cajge, kotenino, zc-fir, vzportni cvilih za žimnice, odejo, belo, rjavo zn rjuho, moško in žonsko perilo, kravato in drobnarijo. Zimsko blago pod laBtnn ceuo. Hihčo naj nc zamudi ugodno prilike! Samo 8e nekaj dni. 2128-1 Kostanjeve lansko sečnje kupi im/i Ludvik Ileršič, Liubljana-Friškovo INSERIRAJTE : ; V «JUTRU«! ftgjiio je in najceneje Kupite moško perilo vseh mt pri R. Izem Es., Ljubljana, Žabjah št l 785 a Gospode fpgouce prosimo za posst. Samo na ueiiko, BnKBBmnra VI?^IS A" P0HLIN & DHDBOTI f JU 11A = KAMNIK (Slovenija) = tvornica vlasnic, rinčic, kljukic za črevlje in kovinastiii gumlm Centrala: Ljubljana I, poštni predal itev. 126 811 a se priporoča za cenjena naročila, ki se takoj in t vsaki množini iz vrše. Zahtevaite vzorce In ceniki Bamsiie in deiiiišhe slamnike v veliki izberi nudim po nizkih cennh. Prevzamem tudi vsa popravila. Minka Horvat modistka 6 bi/i LJ ubljaua, Star i trs 21. Cementni oddam no ugoilui coni, radi izpraznitve prostora z:) Btavbo. Veliko zalogo covi vseh dimenzij, ploSio zi tlak itd. — Tvornica cn-mentuih izdelkov i C«. Clhlaf, Vodovodna c. 1 Ljubljana 1905» pf*» gS^ Afilijacija Hrvatske eskompine banke v Zagrebu is55T5.-š^6j© •srss v ^r.iicts.o tspjadLiaj©če posle najkulantneje 638 a oblečeni boste le tedaj, ako si nabavite toalete ali blago najmodernejših vzorcev pri znanem, solidnem, domačem podjetju a(|0 Schwab, Cjubljana, Dvoriti trg št. 3. oblačila se izdelujejo V lastni režiji in se jamči za solidno delo! prvovrstno blago, uvoženo iz fltgllje in Češkoslovaške, perilo za gospode v ogromni izberi. 2109/a Stare stolažc dobro ohranjene, za fipererljo la tehtnice z uteži, kupim. — Ponudb« Da naalov: Hotol MenseS It. 13. 0100 ftnne »«»11« besed. w »tr Ba .Dopisovanja" 1» Jtoattv«* aa raftuoa vaaka beseda 1 Din. — PrlobAaJaJo aa la nall oilaal, kl as piatonl t na.r.j. Plato a* labko tudi • auanhab Na vpratanla odgovarja uprava l«, Aa Ja vpralanjn prllolana »naaiba aa odgovor ur aanlpulacljaka pristojbin« 0 Din). Dijak t>| pou Seval nlžješolca sa prosto stanovanje. — Naslov ooj se pust i v upr. „Jutra" pod „Pouk". 83X3 UčifelMco klavirja I5Če gospodična začetnica. — Cenjene pouudbe s navedbo honorarja na upravo .Jutra' pod ..TakoJ". 0188 Knjigovodstvo Gospodična 18 8« spretnega knjigovodjo v »vrho privatnega pouka. Cenjene dopise pod ..Spreten" na upravo „Jutra". 9262 Iva Šiller — modistinja ce priporoča ca nakup In po- pravila modernih slan>nlbnl za banko, zastopstva, trgovino aH večjo pibarno. »n vtiled selitve ugodno prodajo Naalov pove uprava ,,Jutra" v Mariboru. 9218 Vrelbna oeknrlh se proda v last za 40.000 Din pod zelo ugodnimi pogoji. Prevzame se lahko takoj. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Pekarlja" 0257 Podzemska klet svetla, prostorna, pripravna za delavnico, skladišče In j tudl za stanovanje, sc pore-i nI odda Naslov pove uprava ..Jutra". 9233 I Dobro IdoČa gostilna v nepoarednjl bližini vellkfh tovarn, se odda v najem Iz-učenemu gostilničarju ali ; gostllnlčarki. Prednost imujo tisti, kl bl poleg gostilne lz-vrlevall Se kakšno drugo obrt. Pojasnila daje lz prijaznosti Josip Zidanftek. tr-fovec. Sp. Hudlnja, Celje. 0226 Lepa opremljena seba a električno razsvetljavo iu s poaebnlm vhodom, v bližini ..Evrope", se takoj odda Naalov pove uprava „Jutra" 0263 Dve opremljeni sobi r. električno razsvetljavo in separatnim vbodom, so odda-sta strankam orez otrok aH 2 mirn.ma osebama, za t.i-koj aH n 18. majem Naslov pove uprava „Jutra". 0274 Dvigni seznam! 0192 Znanja išče Izobražena gospodična srednjih let z nukaj gotovine, h nolldnim Rospodoin od 35—45 let. Ponudbe pod ..Zemeljski raj" na upravo „Jutra". 032C I Delnic Dobrov. bnjike so pod ugodnimi pogoji proda večja množina. Ponudbe pod ..Prilika" na upravo ..Jutra". 0100 '»> 'O M* (dobe) Trgovski nastavljenec Itleznlnar i dalJSo prakso, lattesljiv In spreten proda-lalec, ss takoj sprejme. -Ponudbe pud Slfro ..Zcleznl-nar 2000 na upr. „Jutra". 6026 Knjigovodja perfekton bllanclst, želi preminiti mesto. Eventuelno za i dopoldan ali popoldan. — Ponudb« na upravo „Jutra" pod „Veston". 8755 Labrrant dobro lzučen, ISCe mesta. — Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod ,,Zanesljiv laborant" na upravo „Jutra". 6314 Peri. korespondeniinja za francoski, angleški, nem-Skl lo slovenski Jezik, vetča deloma tUdI italijanščine In srbohrvaščine, teli epreins-nlti slutbo. J« stenograflnja ln Izurjena strojepiska s prlma rsfarencaml. CenJ. ponudb« pod „OccMlon" na upravo „Jutra". 9252 Pekovski pomočnik vesten, posten ln samottto-lett, se ISčo. PlaCa po dogo-roru. — Predstaviti so J« Mcbno. — K. Čadež, Kranl. 9132 Oženjenega hlapca ti bi žena prevzela prašičerejo, on pa delal ln aamo-itojno vodil kmetijstvo In golil živino, se takoj sprejme. Plača po dogovoru. Naslov imve uprava ,,Jutra". 9103 Tehnik 27 let star, Avstrijec, absolvent dunajske strojarske Šole, sedaj nanteSčen kot klinični vodja usnjarne v Bolgariji, zmožen slovenščino, hrvaščino In nemSCIne, želi enakega mesta v Sloveniji ali Hrvatski,— Cenjene ponudbe na nasiov ..Tehnični vodja" na upravo „Jutra". 9266 Vajenec te sprejme za medlčarsko In slaSCICarsko obrt. Naslov pri upravi ..Jutra". 6159 ISčem služkinjo < 1. majem, za vsa domača »tla. — Naslov pove uprava »Jutra", 8863 Službo premeni!! Seli kontoristinja z večletno prakso, zmožna slovenskega, nemškega ter Italijanskega Jezika, knjigovodstva, slov. lu nemfike stenografije ler strojepisja. — Nastopi event. takoj. — Cenjene ponudbe z navedbo plaCe, prosi pod ..Zanesljiva 17" na upravo ,, Jutra". J3S5 Kovaškega učenca 'Prejme takoj Anton Znjr, tovač v Zulcu. 6221 čovljl-Tsk. JolJSo moč, ISfem za takoj-»jn nastop. Plača tedenska, rinina In stanovsnjo v nisi. Jl«ej Stražar, čevljarski ^'rdstor v Domžalah. 0197 P-fsilku »i zastopa že drug« tvrdke JBalanterljski In modni stro-« . oddamo proti dobri pro-Jzlji zastopstvo za Slovenijo dobro tdoCega predine-'» (Massenartikel). Ponudbe »a upravo „Jutrn" pod slfro ..Dobro uveden". 9208 Dekle se razume na bISnn dela In nekoliko kuhanja, se jSče. ''•tdlov povo uprava „Juira" 0256 Uradnik s vočletno pisflrnlSIco prakso, ISčo službe. CenJ. ponudbe na upravo ,,Jutra" pod Šifro „Mahrov«c". 0166 Mlad trgov, pomočnik zmožen vseh prodaj ln nakupovanja, sposoben tudl vodit! posestvo. ISCe službe na deželi. Nastopi takoj. — Naslov pove uprava „Jutra" 0161 n-Mtiivnlki ff takoj sprejme. — Naslov P"vo uprava ..Jutra". 9232 SlvHJe flobro Izurjene, se sprejmejo HI A. Slngcr, GrndiSče St. 7 0261 | ... -.^..-.j. ""ežna, za zelenjavo In 'rrlje. se sprejmeta tnkoj. ""nttflbo z nnvetlbn plsCo Je g.n"l»tl na tvrdko: DrnCa '-atiler, umetno In trgovsko "'narUvo. Karlova« na Kuni. 0305 l7iičp'i kurjač 18C« delo. Znčasno sprejme kakršnokoli delo v skladišču ali v kaki tovarni. Naslov pove uprava „Jutra". 9219 Qr'So«r1ičnti : kl Imo veselje do otrok. Seli primerno mesto. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Voseljo do otrok". 0101 ProrfiHka ISCe mesto v trgovini. VeSča Je špecerije In manufakturo. , Naslov pove uprava ,,Jutra" 923» 1'i'rjen o-Iir s večletno prakso velikih stavb ln železobetona, IPCe službe. Ponudbe pod značko ..Samostojna uioč" nn upravo „Julra". 9258 St-vh"' fehniv absolvent srednje telinlske Sole. s večletno prakso. I?;če službo, kl Jo nastopi takoj. Naslov pove uprava ,,Jutra" 9259 sprejme mest« gosnodlnle v fls.stit ali ns deželi vdova z dietnim otrokem, eventualno doplača za hrano In stanovanje. Ponudb« pod ..Vdova 9" n» uoravo ,,Jutra". "H2 Pohištvo: dve postelji i »Imnlcaml, mize, stoli, omara ter drugo pohištvo, se proda v Gosposki ulici 9/II. 9056 Motocikel ..Peugot", 5 HP, 8 brzine, modereu In v Izbornem stanju, so proda. Naslov povo uprava „Jutra". 9039 Omara za led In kotel za aretfllnsko razsvetljavo. vso v dobrem stanju, proda po ugodni cent A. Franc, poaostnlk v Metliki. 8965 Predno kaj kupiš čital velike in *Malc oglase» v ln. Plača T.0-100 odatot. obresti! Ponudbe pod Slfro ,,Inteligenten mladenič ' na upravo „Jutra". 0268 Kdo posodi ! poltenemu človeku 4000 K r.a dobo treh mesecev, vrne 5000 K? Ponudbe pod „NuJ-na pomoč" na upravo ,,Jutra". 0270 Več družabnikov sprejmem lc večjemu, dobro idočemu mizarskemu podjot-Ju na Gorenjskem, s kapitalom od 25.000 Din naprej v družbo z o. z. Naslov pove uprava ,,Jutra". 0205 Resna ženitev Mlad, trg. naobražen gospod, želi znanja v svrho ženitve z mlado gospodično, kl poseduje malo trgovino aH kaj sličnega. Tudl mlada vdova nI izključena. Resno ponudbe, če mogoče s sliko, pod ftitro ..Tihi dom" na upravo ..Jutra" 7 Ljubljani. 0180 Inteligentna vdova brez otrok, n stalnimi dohodki. Želi poročiti starejšega gospoda. — Ponudbe pod tlfro ..Miroljubnost" na upr. „Jutra". 0230 Klavir kratek, dobro ohranJon. po-j c:enl prodam. Naslov pove j uprava „Jutra". 0135 Harmoniko firme ..Zebner", trlvratno, dobro ohranjeno, prodam. -Istotam se proda 7 konjt-klh oprem pod ugodnimi poboji. Fr. MnlgaJ, Gotovlju 8, pošta Žalec pri Celju. 010P Rablien planino so kupi tokoj. — Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod značko ..Planino". 0822 Kratek klavir prvovrsten glan, ne po ugodni reni proda. Ponudbe pod ..Znana znamka" na upravo „Jutra". 027 s Gramofon in 40 ploSČ, prodam za Din 1000. Naslov v upr. .Jutra-010 P Gostilna pri Slamiču na Gllncah — prvovrstna vina, gorka in mrzla Jedila, vrt ln kroglJiSčt. — <">n» zmerne! Za obilen obisk »««-priporoča J. Slamlč. 0065 Na dobro dom. hrano i se sprejme nekaj gospodov. Rimska cesta 2/1. levo | • 0154 Prostov. javna dražba obleke, pohlfltva ln kuhinj i ske oprave, se bo vršila dn« 6. maja t. 1. ob 0. dopoldn-na Resljevi cesti St. Sl/III 0181 4 stroji za kemično Čiščenje obleke se takoj po ugodni « eni prodajo: Naslov: Sprager, Maribor. Kopitarjeva ulica 12. . 8068 Filatelist!, pozor! Na kupujte znamk predno ne poznate mojih cen. Zahtevajte ie danes nalzblro, kar želite ln prepričali se boste. J. Dradač, Ljubljana, Stari trg 84/11. 0237 Motorno kolo skoraj novo, znamke ,.Wan- derer", 3 In pol H. P., se proda za 10.000 Din. — Naslov: A. K.. Maribor. Volfova ulica 16. 0216 Gozd 80 oralov, naprodaj ▼ okolici Kranja. — Ponudbe pod „Gozd" na upravo ..Jutra". 0171 Moško kolo se preda. Naslov pove upr. ..Jutra". 0131 MoSko kolo znamke ,Waffenrad', r Jako ' dobrem stanlu, naprodaj za 6400 K. — Naslov v upravi | Dva otroška vozička (1 velik ln 1 majhen) dobro ohranjena, se ceno pro-dasta. Ogleda se Jih lahko pri upravitelju graičlne na Kodeljovem. 0114 Otroški voziček skoraj nov, popolnoma po-nikljan. zelene barve, prodam Istotam ae prod« tudi moška obleka. — Ogleda s« labko vsak dopoldan v Hrenovi ulici 7/1. 010T „ Jutra". 0260 Pžaiitn! stro} 8t. 0/37, kl dobro dela, pro-dam. JsrneJ SeSek, 21devska steza 6. Ljubljana. 0272 Posestvo blizu Ljubljane, kupim. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Posestvo". 0172 Zidana hiša z majhnim gospodarskim poslopjem ln 1 oral dobre zemlje, tik ob mestu Ormož, se takoj proda. Naslov pove Kampul, Zg. Polskava. Pra-gersko. 0212 Nova zidana hiša t dvema velikima delavnicama, pripravno za trgovra aH večjega obrtnika, eo takoj proda. Naslov: Kampul, Zg. Polskava-Pragersko. 0215 Vrfne strlo 1 prodaja najceneje RoZmane £ Komp., Ljubljana, Mir« Je 4. 0282 " Novo zidana kovačnlca 300 kg vodotop. stekla (Wasaerglas) prodam po ugodni ceni. — Josip Molek, Metlika, trgovina z JaJel. 0006 Staro, lito žcJe?o v vagonskih množinah, dobavljam kupeu, kl plača najviftje. — Ponudbe: Novo mesto, postni predal 8t. S. 0072 Mo?'re obleke in mnnufakturno blago priporoča Ivan Sns. Ljubljana, Stari trg ftt. R z 10-15 ort«t. popusta. Solidna postrežba! 68-10 Plemenite kose so doRle. ! Kdor želi lete, naj mi takoj i sporoči množino In velikost. Plemenite kose, za katero vsako se Jamči, razpoSIHnm v komisijo do kenen julija. Polovica koa plsčn v 30 dneh po prejemu, drura polovica ob končan? seriji, ev. se neprodano ln nerabne kose sprejmelo naraj. Vsak trgoveo lonko svoji stranki Jamči za dobro k*''nro*t te kose. - Ohrr.rrn prlper»f8» nakup rarnlh brusnih kamnov. klepnl. koslrjav Itd., vse po najnižjih, brerkonku-renčnih cenah. Mihael Ovia-hen, Vlin f a aora. 0115 Zarftdl ejwst. trfOTln«' meSancga blaga v Celju, Glavni trg It. 0, s« proda trgevska oprava, ebateječa is steiaž brez predalev, pudel-ni, okrog 200 različnih kartonov (Lsgerkartone), 1 veliko zrcalo, 8 steklene »mire, 1 kompletna nlkelnasta oprema za 1 veliko Izložbeno okno. ter raznega kratkega blasa, čipke, vezenine Jn ročnega dela Itd. Naj se ne zamudi ugodne priliko. Samo do 1. junija t. 1. 9306 se proda na prometnem kraju, pripravna tudl za drugo obrt ali za stanovanje. — Naslov pove uprava ,,Jutra" 0261 Kože divjačine vseh vrst, kupuje skozi celo leto ln v vsaki množini D. Z d r a v I č, trgovina usnja, Ljubljana, Sv. Florjana ulica St. 0. 040 Javorjevih hlodov belih, 7, In IT. trste, od tO rm ln 2 m nnprej za dobavo mcsrca maja 1021 kupim vsako množina. Pei••«-be samo franko vagon r. navedbo množice in ccne na ..Staniva", Celje. 8045 tanin se kupi. proti takojšnjemu plačilu na progi Maribor - Ljubljana. Najnižje obvezne ponudbe Je poslati na upravo „Jutra" pod Šifro Kostanjev Im". 0307 Trgovina starovpeljana, dobro Ideča. v sredini malega mesta na Štajerskem, hlfta s trgovskim inventarjem ter električno razsvetljavo, gospodarskim poslopjem, velikim vrtom za leienjavo in tri orale njiv, se vsled bolezni proda. Cena 275.000 Din. Naslov pove uprava ,,Jutra". 0223 Posestvo nrodam, obsegajoče 10 oralov, nekaj njiv ln travnikov ter 2 vrta, na najlepll legi 2 veliki hiši, v eni gostilna že mnogo lot, po celi blii električna razsvetljava, 8 | minute od železniško postaje. ; Prodam po zelo nizki ccni radi drugega podjetja. — Naslov pove uprava „Jutra" 0310 Novo zlftona hiša z dvema stanovanjema, prltikllnami, novp zidanim hlevom in Supo. 5500 m* vrta t okoli 50 Jabolčnimi dreveni, na periferiji Ljubljen«, takoj za prodati. Ponudbe pod Slfro „1. 07" ra upravo ..Jutra". 0267 Opremljeno sobo s hrano, električno razsvetljavo, v sredini mesta, se odda solidnemu gospodu. — Naslov v upravi ..Jutra". 0147 Zamenja se stanovanje v Vodmatu, koncem tramvajske proge, obstoječe lz 1 velike sobe, kuhinje in pri* tlklin, za večje v mestu, proti dobri nagradi. Ponudbe pod ..Dobra nagrada" na upravo ..Jutra". 8880 Lepo opremljeno sobo I se odda takoj solidnemu go- | •podu na Dlelwelsov| ce«t| i St. 11/1. 0315 Na stanovanje In hrano se sprejmo gospodična. — Naalov pove uprava ..Jutra" 0208 Lepo opremljena soba z elektr. razsvetljavo In posebnim vhodom, ne odda takoj solidnemu namskemu gospodu v StrellSki ulici «/II. Orr-emlfeno sobo s aeparlranlm vhodom, ISče mlad, soliden gospod, doktor Juris, če mogočo s hrano, za takoj ali pozneje. — Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Tyrrhagan". 0246 Stanovanje šolnino ln euho, 2 sobi s prltikllnami in gredo za zelenjavo, na periferiji, so zamenja s stanovanjem 2—4 sob v sredini m«sta. Ponudb« pod šifro ,.Ugodno" na upr. ..Jutra". 0253 Mesena soba lepo opremljcnn. n posebnim vhodom, ne odda na Ahac« IJevl cesti št. 3. Povprašati v I. nadstropju. 01»)4 Stonovanlo v kakršnemkoli obsegu, se ISče proti visoki najemnini. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Primerno". 0174 O^rn^tena soba v Novem Udmatu, so odda gospodu. Naslov povo uprava „Jutra". 0175 Vdovec brez otrok veleposestnik, star 45 let, 1 želi poročiti gospodično aH vdovo brez otrok, kl bl imela do 150.000 Din premoŽenja. Ponudbe pod ,.Vdovec" na podružnico „Jutra" v Celju. 0228 i Najstarejia slovenska pleskarska In ličar-ska delavn&oa IflflH BRICEL3 Dunajska cesta 16 priporoča. Izvtiiltv toCu Cene zmerni. Stara pesem izkopana iz tritisočletnega groba egiptovskega kralja. • v OPEKO kdor dobro hoče dobiti, ta v Rač ju ju mora zdaj naroČiti. STREHO trpežno kdor hoče napravit',.' opeko iz RaCja mora nabavit'. DENKJS si prihrani, srečo privabi, blago »Opekarne v Račju» kdor ram?" To pesmico daues vsak mora znati, to šolarčku skrbna pravi že mati. ■"•• ■IIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIi:i!llllilllilllllllllllllllll!illlllllllllllilllllllllllillllllllllll!| 1 KDor želi ugodno preživeti svoj dopust f 3 na obnli na?.epa Jadrana, r.e mu priporoča posebm jS m prvorazredni ltolel PENSION «ROICAN» v Sclcih, £ H li1/, ktn od Crikvenice. Hotel ima veliko teiaso |g s krasnim razgledom po daljni okolici, kakor na ^ H Učko itd. Lastno moderno kopališče, eno izmed § najboljših na Jadranu, takflj pred hotelom. — Iz- "1 n vrsina kuhinja! Cene zmejne! Velika auto-ftraia. S g Najioplcje ce priporoča Alojzij Beranck S K 784-a laitnik. g; iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii Kdor licss kaj prodat! Kdor hoče h) kopiti Kdsr Iftčs iluM 111 a S3j losiiln 1 .lil«" b S.^lr.3".o s>annvnnJo v novi vili t Ljubljani, dv« sebi, poselsk« sobica, velika predsoba, kMhlnja in prill-Icllne, s# odda r. nvRU.tota nnjbolJSrmu ponudniku. Naslov pove uprava ..Jutra" ni TO O^tlllvjnfi i59 ' x eloktrtPno raertetljavo lo .eparatolm vhodom ae odda > 15. malem. VmIov pov. uprava ,.Jutri". 02T7 1 po znižani coni priporoča Tovarna perila »TRIGLAV« o. vojska a Dava Ljubljana, Kolotlroijka uiiea (niuiproti hotela bLrukolJ). »ter. 8 700 i -J ■ Sobota 3. V. 1924 ======, zmaje z rameni, ne da bi rekel besedico. Ugotovili so, da je pismo zatvorjeno kakor običajno in da nima na prvi pogled ničesar abnormalnega. Tudi to pot je pismo imelo vsebino, ki ni dopuščala nikakršnega dvoma. Zopet je bilo pisano od roke inženjerjevc, podpisano od iste roke, očividno pristno in je povedalo sledeče: «Dragi moj prijatelj! Ne, tako se pa ne pustim odpraviti kakor voliček, ki ga ženo v klavnico. Branil se bom in boril do zadnjega vzdiha 1 Oj, kakšna prememba v vsem! Sedaj imam v rokah dokaze, neprecenljive dokaze. Vem, da se ljubita kakor izpočetka in da se hočeta vzeti in da ju nič ne bo odvrnilo od tega sklepa. Zapisano je z njeno pisavo: .Potrpi, moj dragi Oaston! Pogum mi raste. Tem slabeje za njega, ki naju loči in ki mora izginiti.' Prijatelj moj, če umrem, boš dobil vsa ta pisma v roko in vse dokumente in dokaze, ki so združeni proti tej zaničljivi kreaturi, in našel jih boš shranjene v blagajni, ki je sama skrita za vetrino. Potem me maščuj! Na svidenje! Alorda zbogom N To je bilo tretje pismo. Iz svojega groba je Hipolit Fauville strašno obtoževal svojo ženo. Iz svojega groba je odkrival strašno tajnost in razložil vzroke, ki so dovedli do zločina proti njemu: Ana Marija in Oaston Sauverand sta se ljubila! Gotovo poznate tudi onadva tajnost Morningtonove oporoke in sta za pričetek odstranila Kozma, da se polastita njegovega ogromnega, skoraj neizmernega premoženja. Pozneje sta morala s tem delom, enkrat pričetim, nadaljevati, in sta odstra-njala še druge tekmece — dediče. Njun zločin pa je izviral iz prvotnega, starejšega občutka. Zc popreje sta se ljubila Ana Marija in Oaston Sauverand. jUTRO» št. 105 Obnovite naročnino! Telefon 220. ne ordinira Obnovljena 1397.1. Ut^nv?fjena 1833. l. Obvešča p. n. občinstvo, da se udeleži III. velesajma od 27. aprila do 5. maja t. 1. v poslopju B, skupina X, mesto št. 165. 1765/a Ka semnju bodo razstavljeni vzorci vseh naših nll zaradi prsgloda In prejema naročil. zd.' avnlk v Kraniu zaradi odpotovanja ne ordinira od 6. moja do 1. junija.2140» Od ponedsljk!!. 2. Junija daljo zopet redno ordinira. 1'onndbe na 2138 Tvornicotanina, d. d.,Sisak ^ (?,a Gradr.m) lep gosttlalikl vrt s krasnim $ razgledom. si" Preskrbljeno ie s pijačo iz najboljših do-% lenjskih in bizeljskih viuogrudov ter izhorno u< kubinjo. Dobi se: tij, kava, maliuovec itd. TVRDKA BESEDNIK & DRUG LJUBLJANA, Prešernova ul. 5 priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst zdravstvenih aparatov In bandaž, kakor trebušne, želodčne pasove za dame In gospode, pasove za noseče ter porodnice, lastnega izdelka Irlgatorje, varnostne specialne gume, srebrne pesarje In guml-nogavlce ter povoje proti krčnim žilam. 1925 a Najboljša FUCH-&OLESA. JL JCTL.1 i stroji so med dobrimi najboljši! 15-letna garancija. Prodaja aa obroke. Dobe se le pri tvrdki LJubljana, Sodna ul. T. Pik* podružnica: NOVO MESTO. nove konstrukcije z garancijo po zniZanih cenah priporoča IGN. VOK ™-a LJubljana, Sodna ulica 7, podružnica Novo mesto. Solidne cene, 416-a Brez kvarjenia blaga kemično »naženjo iu vsako vrstno barvanje oblek Anton Boc Potrti od globoko žalosti naznanjamo tužno vest, da jo naša zlata, predobra in nenadomestljiva mamica, odnosno stara mama, teta in tašča, gospa registr. zadruga z omejeno zavezo Pisarna v Ljubljani, Tržaška cesta št. 2 TehnISko vodstvo z oblastveno-avtorlzlranlm gradbenim inženjerjem. Projektira In Izvršuje vsa v stavben j ln Inženjersko stroko spadajoča d la. Delo solidno! Cene konkurenčne! Pri 10- do 20 procentnem popustu zasobnloa v petek dne 2. t. m. po kratki in mukcpolni bolezni, previdona s tolažili sv. vere, Bogu vdano zaspala. Pogreb nepozabno pokojnico bo v nedeljo dno 4. maja 11)24 ob 4. uri popoldno iz hiše žalosti — Kolizej na Gosposvelski cesti (odhod iz Anton-linezove ulico) — na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 2. maja 1921. Žalujoči rodbini Čaks in Urbas in ostali sorodniki. Mesloi pogrebni zavod v Ljubljani Ažurira Idili laoer - Gams Dvorni trg I. LJubljana, Me tml trg 19. tjošle novosti: Za dame: Svila za klobuka In obl oko, BkS'4^^^®. modni trakovi, barvasti et.amia ln ■"JmIJa1, satln; svileni ln volneni JumuorJl, 'ISSp' illglk blnze, rokavloe, nog-avioo Itd, Itd. Za gospode: srajce zadnje —-—m®™«sraBllfllffiE?' novosti, kravate Itd. Cene konkurenčne. Razpošilja se po pošti. ZAHVALA. 2151/a Za vso nam muogobrojno izraženo srčno sočutje ob priliki izgubo naše ljubljene Pravi „Golser"čevl|l, čevlji za smučI ter lovski čsvljl vseh vrst so izdelujejo v znani solidni čsvljartki delavnici 27 kakor tudi za č»3leče spremstvo in podarjeno cvetje izrekamo vsem udeležencem n::šj srčno hvalo. Posebna dolžnost pa nam jc zahvaliti se cenj. ob:tclji Viktorja Korsike. ravnateljstvu dekliške vadnico in eospoj Grasseli-jevi ter sošolkam preljubo rajnice. Iskrena hvalil V Ljubljani, dne 1. maja 1.24. Žalujoča rodbina Slavo Kobfi. LJUBLJANA Turjaški trg (Breg) 1. Istotam so izdelujejo tudi vso vrato drugih obuval, od najpreprostejšo do najfinejše izdelave. Cono »UM Pos!re25a toffnr! Išče trajne zveze z resnično dobave zmožnimi dobavitelji v svr pre ematiia vsakovrainega smrekovega, jolkinega, bukovega obrei nega matorijals. — Ponudbo in korespondenca naj so vpošljejo p „Lesna družba" vratarju hotela „Unioa", Ljubljana. 2i57 i Antonija Eogei naznanja v svojem ia v imenu vseh ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je njena iskrenoljubljena hčerka Vsem, ki so ga poznali, javljamo globoko potrti pretresujočo vest, da nam je umrl naš doiiri oče, stari oče in tast, gospod :iiiiiiiiiisiinniiiiiiiiiiiii!imiHiiimniii;:ffliii!iii:;nraiitiimm: Usahourstne tisfcouine preuzema - - - - - in lično izdeluje..... v nežni dobi štirinajstih let po daljšem bolehanju, previdona s tolažili sr. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne Emice bo v nedeljo dne 4. t. m. ob 14. uri iz hiše žalosti, Gosposvetska oeata 13, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 2. maja 1924. Mostni pogrebni ravod v Ljufcljanl. Kratka, pa mukepolna bolezen mu jc pretrgala nit življenja. Pogreb predragega pokojnika se vrši v soboto ob 15. uri iz državne splošne bolnice na pokopaliSčo k Sv. Križu. V I.jibljan', dne 2 maja 19M. 2i63/a Žalujoči OBtaU. M« •um i po?rohQ zavod v Luibiant. Kartonaža - Tiskarna - Knjigoveznica - Rastrirnica ln papirna industrija - U1R - DOmZRLE (p. Dob). naslau Ljubljano: Poštni predal 1G5. ib8ia