w
r<U
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenili d; žavah. Izhaja vsak dan Lzvzemši nedelj in praznikov.
las Naroda
"List Slovenskih delavcev v c-Ameriki.
W
The first Siovenic Daily in
the United States. Issued every* day" except Sundays and Holidays.


TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
Entered as Second-Clara Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELHFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 164. — ŠTEV. 164.
NEW YORK, MONDAY, JTJLY 15, 1907. — V PONEDELJEK, 15. MAT.. SRPANA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV.
Milijoni iz Nevade.
Na Broadwayu.
MLADENIČ IZ ZLATEGA ZAP ADA TROSI DENAR, KAKOR NIHČE DRUGI; PRI TEM JE ZELO ZALJUBLJEN.
V	New York je sledil nekemu dekletu
iz Chicaga; napitnine po 5. dolarjev.
V	TREH LETIH TRI MILIJONE
DOLARJEV.
Na našem Broa>dwa> u imajo nov čudež. Ir, zlatih (poljan v Nevadi dospel je namreč 241etni Jack West, kteri je bil še <pred tremi leti bosonog leme-Uski sin v MSc-higanu, ki pa ima s«daj premoženje v znesku treh milijonov dolarjev. Sedaj je prišel v New York, da <pokaže našim meščanom, kako se človek hitro in gracijozno mehi donarja. V hotelu A si or si je najel šest arajdražjih sob. W.-st je sedaj v Lmenovaiuean hotelu \*sera zaposlenim v*ihi>.lM?neem najbolj priljubljena osofoa.; xa vsako majhno uslugo <wi ne da -nikdar manj napitnine nego 5 dolarjev.
West je zvedel, da se ilovelc v New Yorku najhitrejše lahko znebi denarja in radi tega je prišel sem. Razun tt?ga ga je pa privedla v naše mesto tudi ljuibezei* Ko se je namreč mudil pa-r dini v Chicatru. je videl neko mlado damo in tam je sklenil, da jej bode položil pred njene noge svoje sive in -tjudi svoj denar. Ta dama je neka New>xjTeanka. ki se je ob Micbiganskem jezeru mudila le na obisku, ki pa je -sedaj zopet v New Yorku. Jedva, da je West izvedel, da je od|K>tovala v New York, že je tudi on odšel na pot.
Ona mlada dama se imenuje Hen-riette Pillard in stanuje v hiši 236 zapadna 4«. ulica. Včeraj je bil West ves dan pri -njej. Za njo m par njenih prijateljic je priredil v {»oanpejski dvorani hotela A.*tor sijajen banket, nakar je najel avtomobile za vožnjo j-o Centralnem parku. Natakarji pri banketu in šoferji so dobili še i*>seb-iio napitnino po $10 vsaki.
\Yt->.t je Oblečen povsem a la Broadway in na njean tti opaziti ničesar, kar bi kazalo, da prihaja iz zapada. Danes si bode ogledal <«ia gledišča, k t era so Še odprta, in jutri priredi izlet na C-oney LJand. Pred no od-j m tuje, se bode naravno oženil z Miss Pillaixi, ku-rej je oblju»bil, da jej sezida hišo, kakoršnje do«edaj še ni bilo v vsej Nev»di. V Nevado pa mora na vsak način, kajti mestece, kakor ge Ely, kjer se je on nastanil, ni na vsem svetu.
Nesreče na železnicah.
Hattiesburg, Miss., 13. julija. Na Gulf & Ship Island železnici sta za dela skupaj nek potniški in nek tovorni vlak. Strojevodja potniškega vlaka je ubit, devet osob je ranjenih Somerset, Ky., 13. julija. Blizo me je države Tennessee zavozil je nek delavski vlak na Queen & Crescent železnici v tovorni vlak. Šestnajst delavcev je ranjenih.
Izšel je
tretji in zadnji
potnega romana
WINNET00
Rdeči Gentleman Ur s« dobita po 40 centov.
Kdor ga je že prej naročil, ga dobi drogi teden. Če m je kdo preselil medtem, naj »poroči nov naslov, da a* bode nepotrebnih pritožb.
49si trije rveski veljajo SAMO EN DOLAR s poštnino vred.
BLdor mudi naročiti to zanimivo in meno knjigo, naj pii* takoj, dobe ie vsi trije avezki.
UpmmiSto "Glas Naroda"
St., Rt* Yirk.
Velikanski pridelek sadja v Galiforniji.
ŽE DOLGO VRSTO LET SE V CALIFORNIA NI PRIDELALO TOLIKO SADJA. KAKOR LETOS.
Lastniki nasadov dobe letos velike s vote denarja za svoj pridelek.
ZA 20,000,000 DOLARJEV ORANŽ IN CITRON.
San Francisco, Cal.f 15. julija. California ima letos z ozirom na svoje sadje pravo zlato žetev. Lastniki o-ranžinih nasadov, kterih sezona se je pričela že v novembru in ki še vedno ni končana, so dobili že za dosedanji svoj na iztok prodani pridelek nad $2,000,000 in za prodane češnje, slive, breskve in oranže $1.378,000. Iz imenovanega couutyja se je razposlalo na iztok 089 vagonov sadja.
Vse druge pridelke pa nadkriljuje pridelek vina ktero je praktično že popolnoma razprodano, dasiravno se ira je mnogo več pridelalo, nego lani. Pridelali so namreč 4500 vagonov grozdja, oziroma tisoč vagonov več, nego lani. Kazun tega so letošnje cene bolj ugodne, nego so bile lani. Do konea sezone bodo razposlali na iztok najmanj nad 6000 vagonov sadja.
Kakor vedno, tako dajejo tudi letos banke potrebni denar za razpošiljanje pridelka, tako, da se razpošiljanje vrši kar najhitrejše in v največjem redu.
Mnogo sadja se proda naravno tudi lokalnim tovarnam konserv, ktere plačujejo tudi dobre cene, tako, da so prihodki sadjerejcev letos izvanredni in da take prosperitete že dolgo vrsto let ni bilo.
PLESALKE IN GNILA JAJCA.
V Pittsburgu so železničarji napadli plesalke z jajci.
Pittsbnrg, i*^.. 1."». julija. V gledišču Donora je včeraj neka glediška družba predsrmvljula igro (Jay Paree. ktera pa gledalcem, ki so bili večinoma železničarji, nikakor ni inrajala. kajti sredi igre so pričeli metati na igralke gnila .tajen, tako da so morala dekleta bežati. l^e težavno so prišle v hotel, v kterem stanujejo. Ko je razburjenost prispela do vrhunca, je poslovodja neznano kam zginol z denari*"" iti rdesalke so sedaj v hotelu c svojimi kostumi, ne da vedele, kaj nii počno.
KRETANJE PARNTKOV.
Dospeli so:
Amerika 13. jul. iz Hamburga z 227S potniki.
Ktruria 13. J^il. iz I^i-verpoola z St37
potnikL
Philadelphia 13. julija iz Routhamp-
tona s 420 potniki. Saratov 13. julija iz Libave s 1000 potniki.
Arcadia 14. julija iz Hamburga s 1057 potnikL
Bretague 14. jul. iz Havre s 1191 pot niki.
Dospeti imajo:
Badenia iz Hamburga. Rvndam iz Rotterdam a. Zeeland iz Antwerpena. Laura iz Trsta.
Pried rich der Grosse iz Bremena. Ultonia iz Reke. Astoria iz Ol&sgowa. Cevic iz Liverpoola.
Odplnll ao:
Bat a via 14. julija v Hamburg. Odpluli bodo:
Kronprinz Wilhelm 16. julija v Biserne«.
Adriatic 17. julija v T J verpool. Noordam 17. jul. v Rotterdam. Amerika 18. jnl. v Hamburg. La Bretajpne 18. jul. v Havre. Zeelatnd 20. juL v Antwerpen. Philadelphia 20. julija v Soutbamp-
Japonski ogleduhi v naših trdnjavah.
V FORTU ROOSECRANS, C AL., SO ZAPRLI ŽE DRTJZEGA OGLEDDHA
Jetnik je zelo olikan človek; pri njem so našli natančne načrte trdnjave.
1200 JAPONCEV V VANCOUVER.
'San Diego, Cal., 14. julija. Včeraj zvečer se je zvedelo, da so na Fort Roosecrans- prijeli sedaj 'že d*ruzega japonskega ogled uha. Prvega so zasačili pred par dnevi, ko je izdeloval načrte imenovane trdnjave. Pri Japoncu, kterega so prijeli včeraj, so našli povsem natančen načrt trdnjave. Japonec je slutil kot sluga v trdnjavi in je zelo olikan. V njegovej sobi so našli delo, kterega bi se ne mogel ni jeden inžener sramovati. Delo je izvrstno in priča o -teh nične j spretnosti jetnika.
Washington, 14. julija. Vojni oddelek je storil vse potrebne korake glede prijetih ogleduhov na Fort n Roosecrans v Califomiji.
Honolulu, Hawaii, 14. julija. Te dni odpluje od tu parnik lviunmerie v Vancouver, Bj. C., Canada, in pošlje seboj 1200 Japoncev. Parnik je najel Jajxmec M. Oriyama in je založil za vsacega Japonca po $25, ker zahteva kanadska vlada, da mora vsak Japonee imeti toliko denarja pri izkrcan ju.
Tokio, Japonska, 15. julija. Vojni minister Terauchi naznanja z ozirom na Fortu Roosecrans prijete japonske ogled uhe, da v Ameriki razun vojaških atašejev mi ni jednega častnika japonske vojske in da vojno miuister-stvo ni nikdar naročilo kakemu ogle-duhu. preiskati ameriške trdnjave.
Iz Seoula, ilvoreja, se poroča, da so v cesarskej palači našli 24 mož, kteri so nameravali uanoriti par ini-nist rov.
AFERA HAYWOOD.
Orchard kot moderni herostrat.
l»oi-c. Idaho 15. julija. Odvetniki, kteri v aferi Haywood zastopajo obtožbo. prijeli so sedaj s strašili. Sedaj naznanjajo.- da bodo pustili zapreti vse polno prič za govorništva, ktere bodo obdolžili krive prisege. Kajpreje nameravajo zapreti -dr. I. Magveja iz Wallace, Idaho. Ta je ofo-dolžen, da je po krivem prisegel, ko je izpovedal, da je bil Orchard v imenovanem mestu v bolnici, d oči m trdi imenovani lopov, da je bil v Denver-ju. Colo. Haywoodov zagovornik Clarence Darrow je sam brzojavno pozval doktorja, da priča in tako dokaže, da je Orchard lagal.
Zastopniki obtožbe se ne upajo pozvati Pinkertonove detektive, da pričajo proti Haywood u, dasiravno so ti ljudje preje igrali največjo vlogo, zlasti povodom delavskih nemirov, ktere so sami izzvali. Več detektivov se je že ponudilo zagovorništvu in obljubilo, da bodo pričali v prid Haywooda, ako dobe za to primerno nagrado. Oni so obljubili, da bodo izdali vse podrobnosti o zaroti lastnikov rudnikov proti delavcem.
Zagovornistvo je dobilo iz Almede, Pa., pismo, ktero naznanja, da so se tam našle priče, ktere bodo prisegle, da je bil Orchardov oče slaboumen in da je boloval za manijo, da je on izvršil razne velike zločine in sicer vse, kteri so se izvršili za časa njegovega življenja. Na ta način je mislil stari, da postane slaven. Ravno tako pošto pa sedaj tudi njegov sin.
Umor radi inačke.
Boston, Mass., 14. julija. Tukaj so zaprli Italijana Giuseppe Zeziola iz Watertowna, ker je ob dolžen,, da je ustrelil Charles Reeda. Zeziola je priznal, da je Reeda ustrelil, ker je slednji ubil Zcziolovo mačko, ktera je par Reedovih kokoši usmrtila.
Mirovna konferenca v Haagu, Nizozemska.
MIROVNI DELEGAT JE NE ZBORUJEJO ZAMAN IN NEKAJ SE BO VENDARLE DO-SEGLO.
Korejska delegacija bi se morala pritožiti v Wa&hingtonu, ne pa ▼ Haagu.
CARNEGIEJEVA MIROVNA PALAČA.
Haag, 14. julija. Dasiravno vlada v gotovih krogih z ozirom na uspehe mirovne konference pesimistično mnenje, so člani ameriške delegacije prepričani, da se bodo dosegli vendarle lepi uspehi.
Že sedaj se lahko trdi, d-a bodo vsi ameriški predlogi sprejeti. Vprašanje glede nedotakljivosti zasebne lastnine na morju bode pri glasovanju v prihodnjem tednu z veliko veČino glasov sprejeto. Po Zjed. državah predlag&ni predpisi o bombardiranju neutrjenih mest in vasi bodo sprejeti, kakor tudi ameriški predlog, ki prepoveduje nasilno izterjavanje pogodbenih dolgov.
—	Vodja ameriške delegacije, Jos. Clioate, je korejskim delegatom naznanil, da so bile Zjed. države Koreji vedno naklonjene, zajedno je pa svetoval Korejcem, da bi biio bolje, ako bi se za pomoč obrnili v Washington, mesto v Haag.
—	Nizozemska mirovna liga namerava prirediti impozantno demonstracijo povodom posvečenja Andrew Carnegiejeve mirovne palače. Tem povodom bodo priredili alegoričen sprevod vseh ljudstev sveta, ktera so opustila svoje prepire. Sprevoda se bode udeležilo 1500 osob.
Napad na presednika francoske republike.
KO SE JE VRAČAL DOMOV OD VOJAŠKEGA PREGLEDA JE NEKDO DVAKRAT NANJ STRELJAL.
Napadalec je baje slaboumen; ranjen ni bil nihče.
ANTIMILITARISTI.
ffio sl namenjeii
ži a*
t« bodel Fr. iriptarih
Pariz, 15. julija. Pri včerajšnje j proslavi praznika ustanovitve republike. je le m<alo manjkalo, da ni bil predsednik Fallieres umorjen. Mor-narični rezervist Leon Maille iz Havre je dvakrat streljal na predsednika. Napadalca, kteri je baje slaboumen, so takoj prijeli.
Antimilitaristi so nameravali včeraj prirediti velike proti vojaške demonstracije po v^ej Franciji in radi tega so bile v varstvo predsednika izdane posebne odredbe. Kljub temu se je pa izvršil napad na Avenue de Champs-Elys4es, ko se je Falli&res vračal od vojaške parade na Long Champs. S predsednikom sta se peljala ministerski predsednik Clemen-cejm in predsednikov tajnik Lanes. Na Bois de Boulogne so se zbrali antimilitaristi, toda predsednik se je peljal srečno mimo njih.
Na Rue de Leseur čakal ga je napadalec, kteri je dvakrat streljal, ne da bi pogodil. Predsednik je ukazal voz ustaviti in tudi kočije diplomatov so se ustavile. Diplomatje so na mestu predsedniku čestitali in na to so se dalje peljali.
Napadalec se pri aretaciji ni upiral, toda policija je imela dovolj opraviti, da je napadalca obvarovala pred množico.
Tekom dneva so zaprli 88 <anfcimili-taristov, ker so vojažtvo izžvižgovali.
Vesti iz Rusije. Bitke, kterih ni bilo.
BRANITELJI TRDNJAVE PORT ARTHUR PRIDEJO V KRATKEM PRED VOJNO SODIŠČE.
General Šteselj je poročal o bitkah, ktere se nikdar niso vršile.
VIHARJI NA JUGU.
Petrograd, 14. julija. Včeraj je objavila vlada dokument, v kterem so zbrane vse obtožbe proti generalnemu poročniku Šteselju, branitelju Port Arthurja, proti generalnemu poročniku Poku, poveljniku 4. sibirske divizije v Port Arthurju, Stesljevemu šefu generalnega štaoa, generalmajorju Reissu in generalnemu poročniku Simrnovu, predniku Šteslja v Port Arthurju. Vse te častnike bodo sodili radi veleizdaje.
V obtožbah se trdi, da sta Šteselj iti Fok namenoma pošiljala v Petrograd poročila o bitkah, ktere se niso nikdar vršile, da sta svoje prijatelje, ktei^ so bitke zgubili, predlagala za odlikovanja in da sta Port Arthur izročila. dasiravno bi se še dolgo lahko branil.
Odesa, 14. julija. Po tropičnej vročini, ki je vladala po južnej Rusiji, so pričeli divjati viharji, kteri so napravili na polju velikansko škodo. Tudi mnogo ljudi je bilo ubith in mnogo živine je poginilo. V Besarabiji so vinogradi deloma opustošeni.
Petrograd, 15". julija. Semkaj so dospele carju namenjene slavne slike ustajenja iz Jeruzalema in tem povodom je prišlo do pro ti vojaške demonstracije. Sliko so nesli v posebnem sprevodu po Nevskem prospektu in sliki je sledilo na tisoče ljudi. Končno so relikvijo ostavili v ka»aujskej katedrali. Potem se je vršil velik ljudski shod. pri kterem so govorili vodje reakcijonarjev, med temi tudi dr. Dubrovin in knez Volkovskij, kteri je za sramoval drugo dumo in pozval svoje poslušalce h krščanskej obljubi. da praga tretje dume ne sme prestopiti ni jeden čifut. Ljudstvo mu je navdušeno to obljubilo.
Odessa. 15. julija. Pri lajnej fabri-kaciji bomb je bilo tukaj sedem re-volucijonarjev ubitih, ker se je pripetila razstrelba.
Petrograd, 14. julija. Dvorua stranka je popolnoma gospodar položaja in slednji se je v toliko razvil^ da je že sedaj znano, da bode prihodnja duma dovolj ljudska, da bode nastopila s popularnimi zahtevami, na kar jo bodo takoj razpustili. Car bode potem izdal manifest, s kterim bo izjavil, da je trikrat skušal vladati s pomočjo ljudstva, toda brezvspešno, kar dokazuje. da Rusija za reprezentativno vlado ni zrela. Z nadaljnimi eksperimenti bode radi tega čakal na ugodnejši čas.
Revolucijo na rno gibanje je zopet povsodi živahno. Pred dvema dnevi so zaprli 11 revolucijonarjev, kteri so nameravali umoriti carja. Dva so že obesili. Policija je razgnala štiri organizacije, kterih namen je bil odpraviti vlado. V Kurskej gube rn i ji so aretovali 100 ljudi.
V Tennessee sta zadela dva vlaka; šest osob ubitih.
Knoxville, Tenn.. 15. julija. N>a Southern železnici sta zadela skupaj dva vlaka. Pri tem je bilo šest ljudi ubitih in ranjenih.
"pošljemo "lepo sli-kopani.
Brezplačno
ka> kteri spada k najcenejši, najbolj« in zugdirektaejSft progi mm Slovence. Pifiit* nm Aoateo-Ameri. mm IJae, Whitehall ^gilding.
Denarje v staro domoyino
poMljamo:
sa $ 10.30 ............ 50 kron
sa f 20.50 ............ 100 kron,
sa f 40.90 ............ 200 kron.
sa $ 204.00 ............ 1000 kron.
sa $1017.00 ............ 6000 kron.
Fottarin je vtketa pri tek ra Doma se	ne ▼ ot popoL.oma
izplačajo btmm vinarja odbitka.
Hale denarne pošfljatvo izplačuje c. kr. toitad hraaflnl vsi ▼ ll.*do 12. Ana^.
Denarje nam poslati je najprfliS-ae}e de $25.00 v gotovini • priporofte-aH zubUmm pisma, večje
Iz Avstro-Ogrske.
Košut bankerot.
KOŠUTOVA PROTIHBVATSKA POLITIKA JE DOSEGLA SVOJ FIASK.O; OGRSKA ODVISNA OD HRVATSKE.
sedanjim avstrijskim državnim zborom prebivalstvo ni zadovoljno.
NEDELAVNOST.
Budimpešta 14. julija. Tukaj se v političnih krogih ne govori drazega, nego o jedva zaključenem zasedanju o»rske-li rva tskesra državnega »bora. Vse stranke so v tem j edine, da je bilo sedanje zasedanje najbolj senza-eijonelno, kajti do vedlo je do tega, da je vsa jpolitika Ogrske sedaj odvisna od Hrvatske.
Splošno se tudi priznava, da je Kosu to va politika dosegla z ozirom na Hrvate kar najžalostoiejši bankerot. Zmedenost postaja vsaki dan večja in kako se bode sedanja kriza zaključila, nihče ne ve, kajti Hrvatje so za trdno sklenili,, da svojega stališča ne opuste.
Nadalje se tukaj sedaj v prvič zatrjuje, da bode Ogrska prisiljena popolnoma se poravnati z Avstrijo.
Na posestvu nekega Feketeja v mestu Hajdu^Besenminju na Ogrskem se je spustil ponoči na zemljo velik vojaški Zrakoplov brez ljudi. Fekete si je šel ogledat s hlapci zrakoplov, in sicer z odprto svetilko. Zrakoplov se je s strašnil pokom razletel, da so se zrušila vsa .poslopja ter so bile 4 o sobe ubite.
V Novem Sadu na Ogrskem se je ustj-elil gimnazijec Urban, ker^mu je profesor Pinkovič dal slab red. Profesorja sta brata samomorilčeva nato insultirala.
Ihana j, 14. julija. Večina avstrijskega. prebivalstva z novim državnim zborom ni zadovoljna in ta nezadovoljnost postaja vedno večja. Zasedanje državnega zbora traja š^ do 2.'i. julija, toda državni zbor ni dosedaj dovršil niti najmanjšega dela razun proračunskega provizorija. Poslanci se saono prepirajo, jeden druzega plujejo, tako da toliko prepira in ot ro-čarij niti v prešli jih avstrijskih parlamentih ni bilo. Nestrpnost med strankami je hujša, nego je bila ke-daj popreje in nihče ne pričakuje, da >bi se nasprotstva ublažila. Ljudstvo se je ničvrednih poslancev docela naveličalo, kar je povsodi lahko opaziti.
Italijanskemu vojnemu ministers!vu so sporočile oblasti, da so zaprli na meji avstrijskega stotnika Pausc-ha, ker so našli pri njem važne načrte in risbe vseh italijanskih utrdb in naprav okoli Brente, Artica, Luserne in Lavarona.
Vsled odpora italijanskih socijalnih demokratov je italijanski skupni dr-žavnozborski klub nemogoč. Na shodu zaupnikov italijanske naeijonalno-liberalne strainke v Trstu se je sicer odklonila zveza s krščanskimi socijal-ci, toda sklenilo se je, da naj liberalni poslanci od slučaja do slučaja stopijo v zvezo z italijanskim krščansko so-sijalnim klubom, da bode mogoče italijansko zastopstvo v odsekih in posvetovalna soba v zborničnih pi\*sto-rih. Sedaj se snuje "Unione latinaTT, čisto formalna zveza, ki bode združila v sebi deset italijanskih krščanskih socijaleev, štiri liberalce in pet mencev.
žfejissž

V Ašxi na Češkem sta se steklarski pomočnik Lorenz in 171etna Frida Martin zvezala z vrvjo in skočila v ribnik, kjer sta utonila. Vzrok d vojnega samomora je nesrečna ljinl»ezen.
Na Dunaju je 131etni šolar Ferdinand Frank pretepal dva součenca, vsled česar ga je mati enega teh dečkov zuhljala. Frank je vzel uatihoma svoiemu bratu revolver ter se splazil v stanovanje one žeaie, ko je sedela s svojo družino pri večerji. Ustrelil je dvakrat -na njo ter jo lahko ranil. Ko so' začeli sosedje zločinca loviti, je izstrelil še štirikrat proti njim, ne da bi koga zadel. Orožnikom je deček hladnokrvno priznal, da je hotel ono ženo ustreliti, ker ga je tepla.
Zagreb, 15. julija. Ljudska vzruja-nocrt ni niti malo polegla, kajti sprejem predloga v Budimpešti, vsled kterega postane na želeenicab banovine
. . .ir:
madjarščina obligatoričen jezik, je ves hrvatski in z njim vse druge >luv-jamske narodnosti do skrivnosti raz-žalil in kliče jk» osveti.
Zemaljski sabor sicer ni sklican, toda agitacija traja neumorno dalje. Hrvat sko-srhska koalicija izdala je sedaj manifest, s kterim poživlja narod, da vztraja skupno in da se z vso silo upira nadaljnim poskusom madja-rizacije. A" manifestu se povdarja, da so se dosedanje prijateljske razmere med Hrvatsko in Ogrsko omajale, kar je zakrivil nasilni nastop ogrske vlade. Istodobno se tudi naznanja. da bodo hrvatski člani ogi"-sko-hrvatskega državnega zbora z ob -atrakcijo nadaljevali, dokler se hrvaščini na Hrvatskem zopet ne p?ii>o-more do postavnega prvenstva.
Razne novosti
iz moz
-»»i ** .. t bUiOi' 0
BOLGARSKI KNEZ Ji; POTF^ L. SMRTNO OBSODBO PE.OTI PETROVU, MORILCU MINISTRA PET-K O V A.
Po vsej srednjej Evropi nastala je zopet zima; sneg v Avstriji.
RAZNOTEROSTI.
Sofija, Bolgarska, 14. julija. Knez Ferdinand je potrdil smrtno obsodbo proti Aleksandru Petrovu in njegovim sodrugom, kteri 11. marca, umorili ministerskega predsednika Petkova. Petrova bodo dne 15. t. m. obesili. —
Dunaj. 14. julija. Po vsej srednjej Evropi vlada trajno slabo in neugodno vreme. Povsodi je zelo mraz ia skoraj neprestano dežuje. Letovišča so povsodi prazna in izletniki se vračajo domov. Vsled deževja je tudi promet zelo oviran. Kmetje so v vel^ kcj stiski, ker jim pridelek na polju gnije. Na Tirolskem, v obeh Avstri-jah, na gorenjem Štajerskem in Bavarskem male, stoječe vode zamrzu-jejo in v množili krajih sneži. Toplomer kaže le 41 stopinj (F) nad ničlo.
Bremen, 14. julija. Štrajk nemških mornarjev v Bremenu in Kielu se je končal s tem. da so se štrajkarji brezpogojno udali in pričeli z delom.
Pariz, 14. julija. Danes obhaja Francija svoj ljudski praznik: ustanovitev republike. Vse mesto je v zastavah in ljudske zabave so se pričele že včeraj. Po vseh parkih in na vseh trgih so včeraj zvečer igrale godbe in ko je nastala noč, je ves Pariz na uFi-cah plesal. Boulevard! so bili vso noč polni ljudi in prekrasno razsvetljeni.
Včeraj so tukaj v prisotnosti predsednika Fallieresa in vseh ministrov ter ob lepej vojaški paradi, odkrili spomenik Garbiladiju, kterega je Franciji podarila Italija. Spomenik stoji na Avenue de Lowendale. Glavne govore sta govorila minister ino-stranih del Pichon in italijanski general Canzio.zet pokojnega Garibai-dija. Prisotni so bili tudi italijanski veterani, kteri so se pod GaribalcK-jem borili. Danes pride do pravega francosko-italijanskega pobratimstva
Berolin. 15. julija. Za "koepeni-škega stotnika" ^e je d«»sedaj nabralo že 35.000 mark, luko da je |<o prestani kazni preskrbljen jajm .-e-lo življenje.
DIRKA KROG SVETA.
Dirke se udeležita dva tovorna parni-ka; nagrada polna ladija bombaža.
Včeraj sta dva tovorna parnika dveh tekmujočih družb pričela skoraj istočasno z dirko okrog rj\eta. Tekmeca sta parnika Elbing od Tyser Line in parnik Boliviana od S. S. Australian Steamship Co.; obn plujeta, v Freemantle v Avstraliji.
Imenovana parnika sta že večkrat tekmovala. Nagrada, ktero dobi zmagovalec, je izdatna, kajti oba plujeta v Avstralijo z namenom, da nakrcata najboljSi bombaž, in keior pride prvi tjekaj, ga bode tudi nakrcal. Pot bode trajala 60 ali 70 dni in na vsem potu se parnika ustavita le na Cap-verdskem otočju za pol dneva. '
"GLAS NARODA
If
(Slovenic Daily.)
Owne»l an<l pai)li^he<l by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation).
FRANK SAKSKR, presi.lent-VICTOR VALIAVEC, Se^retarv. I/HIS BKN EDIK.,. Treasurer.
Place of business of the corporation .aid arid rennet of above otKt-ers: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Za leto velja list za Amex.ko .
pol leta .
leto
leto /.a mesto New York . pol leta za ni«*to New York Kvropo km vse leto . „ ,, pi»l leta . .. četrt leta
$3.00 1.50 4.00 2.00 4.50 2.50 1.75
V Kvropo počivamo skupno tri Številke.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši ne«lelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") IsiueiI every, day. except Sundays and Hoi i< lays. Subscription yearly $3.00.
Advertisement on agreement.
Za og!a-*e d » deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in o^obnosti se ne natisnejo.
l>enar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in paeiljatvam naredite naslov :
«Gla« Naroda" 10!» JGreenwich Street, New York City.
Telefon : 1 "_'7<» Hector.
Mirovni apostoli in mornarica.
Tukajšnja objavljala čla:i
vojnega toliko časa h< etale mirovne on<o, kar je ž imenovanih a p
'World*' je toliko časa kc proti tHlposlanju na-liro.iovja na Pacifik in ali!a Carnejrieja in o-ajxistoleT da je dosegla dela: splošno pohvalo ostolov.
V teh člankih se je vedno zatrjevalo, da j»>menja |*>t našega vojnega brodovja na Pačiti k pravo izzivanje Japoncev. Toda ako premislimo natančno o položaju, vidimo, da je to mnenje |*ovsem napačno. Da je vlada sklenila odposlati vojna brodovja na imenovano morje, storila je to naj-br/.e iz dveh vzrokov. Japonsko za držanje v znanej aferi v JSan Fran-eiscu je bilo gotovo tako. da Japoncem ni bilo mnogo zaupati. Položaj je postal nevaren in radi tega naše farodovje ne more dovolj hitro priti cia Pacifik, kamor sedaj tudi brez-d\x»mno spada. Mogoče se pa to tudi ig\_idi v sporazumu s sedanjo administracijo. da se tako j>oniaga tretjemu terminu Koo^evelta in griulnji }*.>-vj»em novega atlantskega brodovja -Nekteri trdijo, da je prvo pravilno, »>|>et drugi pa, da je drugo. Kdor iumore diplomate tolmačiti, oni ve, kaka je >lvar, inače pa moramo soditi le jk) onem, kar vidimo — in to je zadržanje Japonske, kar pa World |K»vscm pregletla.
1 prav smešno je, ako nekteri trdijo, da je sedanji položaj ustvarjen po časopisju. Položaj je ustvarila japonska vlada, in sicer ali sama, ali j«, s j* »močjo naše vlade. Mi raje dolžimo za to japonsko vlado, dočim se zopet na Japonskem trdi, da je položaj nastal vsled — tretjega termina.
41 World'* in z njo zajedno naši mirovni apostoli brez povoda očitajo ameriškemu časopisju brezvestnost, ker "hujska" proti Japonski, kajti *' položaj" ni nastal vsled krivde ča-0Of>isja_
V prid gozdarjev.
•Poljedelski urad zvezine vlade v Washingtimu priposlal je našemu u-rtvlništ vu v objavo naslednjo objavo, oziroma ponudbo
PRAKTIČNA POMOČ POI*JE-DELCEM.
Poljedelski oddelek zvezine vlade daje po svojem p^nzdarskem uradu praktično pomoč vsem lastnikom zemljišč v »vrho ustanovitve gozdnih nasadov {Hjsaimez-nili gozdov v otbrarnlio pred vetrom in snežnimi zameti ter pomaga tudi pri pogozdovanju zemljišč. k i era so sedaj še pusta in brez drevja. V jnid temu vele-važnoinu delu šla bode ^ lada na roko tudi posameznim občinam z vsemi potrebnimi nasveti in bo, ako je potrebno, prirejala ljudske shode, da postane zanimanje za to delo v prid domovini tem večje.
Vlada namerava v prid izvršitve tega n aorta v raznih krajih, ustanoviti posebne gozdne nasade
in rezefrvaeaje, ktene -bodo u-prravljane po najboljših vzorih, tako d& bodo zasebnikom vedno ▼ vzgled, s pomočjo kterefa M bode
lahko naožiti poamožeronje gozdov in vzpodbujati državljane v to, da povsodi, kjer je to mogoče, priSoo e pogotfloi iwijwii, P»
ski blagor, da ee gozdi povečajo.
"Vlada daje drage volje vse tozadevne nasvete, in sicer potom dopisovanja in oglaševanja po večjih Časnikih, kakor tudi na nasadih, kjer se 'bodo ustanovili. V krajih, kjer ima gozdarski u-rad svoja zemljišča, dobe posestniki pri pogozdovanju, vsako mogočo pomoč v obliki najboljših priporočil, in sicer pismenim po-fomL Vlada tudi pošlje vsakomur imenik onih krajev, kjer je do%>iti semena in tudi ceno semen. V to svrho treba je le pisati zverini vladi pod naslovom:
United. States Department of Agriculture, Poorest Service,
Washington, D. C.
Iz Hrvatske.
Zagreb, 27. rožnika.
(Konec.)
Komu bije zdaj zadnja ura? Hrvatski opoziciji gotovo ne, kajti dežela je na strani svojih poslaneev in Hrvatov Uadi Khueni niso mogli in ne bodo udušili. Toda dvema je gotovo namenjena smrt: Ogrski koaliciji, čeprav po hudih, morda za celo državo osodnih krizah in — njihovim bivšim hrvatskim prijateljem, ki so reško resolucijo podpisali. Te slednje bode najprej odpihala burja. Morda ni vse res, kar je predvčerajšnjim Polonyi v zbornici odkril o zgodovini in postanku reške resolucije. Pre-tenina je zgodovina tega človeka, da bi bil v stanu resnico povedati. Toda ravno to je, kar še bolj vznemirja. Vsak si misli, bogve kaj so sklepali v Reki. ko nobeden ničesar točnega povedati neče. Stvar pa ni bila tako lajnostna — Mad j ari so Hrvate pošteno prevarili; Hrvatje so jim Šli na lini, sedaj pa jih je sram to pri znati. Madjari so Hrvate s tem, da so Khuena vrgli, tako na-se priklenili, da so imeli proste roke proti Dunaju in nemadjarskim narodnostim \ lastni domovini, mislili so, da bodo poteim tudi s Hrvati gospodarili, ka kor bodo hoteli, zanašajoč se na reso-lucijonaŠe. Ti pa so se v enajsti uri spomnili, da so pogrešili, 'zato jim je zdaj Wekerle poslal Rakodczavja, da jih s škorpijoni tej>e.
Sedaj je prišel čas. da Hrvati stopijo na bojno plan edini. Pogoji so pa za to žalibog niso dani. Na eni strani resolucijonaši, ki nagodbo z Ogrsko priznavajo, na drugi strani Starčevičanci, ki jo popolnoma zavračajo. Ako zmagajo prvi, ni dvoma, da se kriza prične iznova, kajti zalite vati bodo morali od Ogrov v prvi vrvti revizijo nagodbe. To je pa rana. ktere se nihče ne sme dotakniti, dokler bode na Ogrskem gospodoval Kossunh. Kako priti v tem oziru do miru in kompromisa, ko je vendar temeljno vprašanje nagodbe tako sporno*? Kajti treba priznati ali hrvatsko tolmačenje .nagodbe, da je Hrvatska z Ogrsko enako pravna, samo svoja država, ki je z Ogrsko samo konfederirana, ali pa priznati ogrsko stališče, da tvorita Hrvatska in Ogrska eno samo ■— ogrsko državno jed-noto. Ako Starčevičanci zmagajo, pa tudi ni sporazum — vsaj v sedanjih razmerah — mogoč. Ali to stoji — edina še nekompromitirana stranka na Hrvatskem je stančevičanska stranka prava in bo>jši bi bil njen odkriti boj proti Madjarom, kakor politika, resolucijonašev, ki kakor nihalo sedaj delajo kompromise, sedaj napovedujejo Madjarom boj na nož!
Rešitev 'bode šele tedaj, ko se zruši sedanji sistem na Ogrskem in na — Hrvatskem. Tam mora splošna in enaka volilna pravica podreti koalicijo in tudi v Zagrebu je treba več in morda tudi nekaj drugih mož v saboru. Brez demokratizacije ni leka za dežele Štefanove krone!
S—e.
Iz slavjanskega sveta.
Dva ministra — Sokola.
Prvikrat je letošnje leto slavil vi-težki češki Sokol zmago v mednarodni^ tekmi pri olimpijskih igrah, prvikrat »ta poklicana v minisierstvo dva Ceha — Sokola. Pač se je malokteri, ko je čital, da sta imenovana dr. Pa-eak in dr. Foršt ministroma, spomnil na ta dva sokolska delavca, ki sta še na IV. vsesokolskem zletu v zlati Pragi korakala v reprezentančni četi praškega Sokola. Dr. Pacak je bil večletni starosta društva na Ktrfcni gori.
Slevaški Časnikarji se izseljujejo v
Ameriko,
da se odtegnejo krivični roki krute, buneke roko inadjarske "pravice". Lanskega leta je moral pobegniti Anton Bielek, urednik * * Ljudovih Novim" v Skaiici, ki je sedaj urednik jednega najstarejših slovaških listov '' Slovška v Amerike" v New Yorku, da ee je teko odtegnil iMifovikihii.', tiskovnim pravdam, letos §mk h hi je moral slediti FerdiiMwd Dutui avsky, n«
"Ljodovih Wrin",

ki je urejeval omenjeni list po odhodu Bieleka. "Urednikom ' 'Lj-udiovih No-vin", ki imajo na vratu obešanjih 32 tiskovnih prav, je postal dr. Pavel Blaho, skaliski zdravnik.
Prešeren v srbo-hrvaačini.
Pesnik Vlado StaaiimiroviČ je po raznih listih priobčil prevode raznih Prešernovih .pesmi. Mladi pesnik je zbral te ponevode in dodal še nove ter jih bodo v kratkem izdal.
Prebivalstvo Rusije. *
Ogaxwnno rusko carstvo šteje sedaj 146,000,000 prebivalcev, <id ktexah jih pripada na evropsko Rusijo 121 milijonov 800 tisoč. Pravih Rusov je 96,200,000. Poleg teh je 15,000,000 Turkov in Tata rov, 9,100,000 Poljakov, 6,600,000 Fincev, 5,700,000 Židov, 3,500,000 Litaveev, 2,300,000 Nemcev, 600,000 Mongolov, Kavkazij-cev in drugih rodov 2,900,000.
Ameriški Čehi t Pragi.
Nad 300 Cehov iz Amerike je došlo v Prago na veliki "V. vsesokolski zlet. Čehi v Pragi so jih naj prisrčnejše sprejeli. Pozdravil jih je starosta dr. Scheiner, odzdravil je v imenu Čehov Amerike inženir Jedlička, ki je tudi prvikrat prišel v češko oeetnjavo, kajti rojen je v Aaneriki. Češki Matici šolski so prinesli ameriški Čehi dar 2000 dolarjev, to je okoli 10,000 kron.
Shod poljskih pisateljev in časnikarjev ▼ Varšavi
se je imenitno obnesel. Predsedoval je knez Pavel Sapiechta, sklepni govor je imel grof Adam Krasinski. Po sklepu je bil slavnostni banket, pri kterem je imel varšavski škof Rusz-kiewiez prvi toast na zdravje papeža, drugi toast je na'redil grof Rogier Litibienski katoliškemu poljskemu du-hovništvu. Toaste je zaključil škof Teodorowicz s svojim toastom 11 krščanski demokraciji". Varšavski listi prij>omnijo z zadovoljnostjo, da je bil banket katoliških pisateljev in ačsnikarjev pri njih prvi banket, pri kterem je stala na mizi samo soda-vica. Neki dnevnik zaključi to opazko z vzklicom: 4 * Vi vat sequens!''
Število strank v novem avstrijskem državnem zbora.
Novi državni žibor šteje vsega skupaj 40 strank. Socijalne demokrate se smatra za enotno stranko. Največ strank imajo Čehi, Poljaki in Nemci. Nemške stranke so: napredna, ljudska, radikalna, vsenemška, demokratska, agrarna, krščansko-soci-jalna, konservativna, kmet ska in prosto socijalna, skupaj deset stank.
Češke stranke so: staročeška, mla-dočeška, katoliško-soeijalna, narodno-socijalna, narodna dVžavnopravna, radikalna, napredna, agrarna in katoli-ško-kmetska, skupaj devet strank.
Poljske stranke so: konservativna, vsepoljska, poljski centrum, ljudska, radikalna, narodni demokrati, krakovski demokrati in demokrati sploh, skupaj osem strank.
Rusinske stranke so: ukrajinska, "radikalna, st a ro rusinska, skupaj tri stranke.
Slovenski stranki so: liberalna in klerikaln^.
Hrvateki: prava in nacijonalna.
Italijanski: konservativna in liberalna.
(K. tem pridejo še: Riimuni, Srbi, narodni Židi (zionisti), skupaj tri stranke, tako da je vseh strank 40, ako računamo še divjake.
Povest o Ussatski jami
Iz spominov francoskega turista.
Pod goro Ussat v francoskih Pire-nejah se nahajajo toplice, kteriih voda slovi kot uspešno sredstvo zoper živčne bolezni. Vsako leto prihaja mnogo bledih in nervoznih dam pod Ussat. Čista voda in gorska tiho ta jih okrepit-a, bližnje mestece Taraskon pa jim skribi za razvedrilo.
Kopališkemu hotelu nasproti zija v skalnati gori velika odprtina, ki votli turista do znamenite jame 4fdes eohelles". Jama je razdeljena v gornjo in dolnjo. Človeška roka je razširila od narave narejeni hodnik, ki vodi v gornjo jamo. Nad velikim prostorom se vzpenja krasen visok obok. V čudnih oblikah in slikah vise raz stropa, rastejo ob steni svetli kapniki, v sredini jame pa leži temno, molčeče jezero. Čolnič po vede turista preko tihih valov. Vzpne se z vodnikom v višino skalnate stene in stoji skoaro ob robu, ki meji prvo jamo in tvori nevarni prehod v drugo. Raz ro>ba se vidi vanjo, leže&o petdeset čevljev nižje od gornje jasne. Deset korakov pod robom, moli iz stene par metrov široka plošča, v ktero se zatikajo »obje lestvice. Zraven te plošče zija globok prepad.
Drzen je bil človek, ki n je ospn-vil nevarno pot med. jamama. Morebiti je žival še jfaaOgjfe v pradpotopoa CitaH v njej. dnje, nannMjujc turist ——- se ko
se 'jih beli v	tleh okrog je-
zera -— mnogo jib loži pod nemimi kapniki. Turist vprašuje — vodilik odgovarja. Turist posluša, se ozira po jezera, v prepad.. . Meni, da vidi sliko divje bitke, meni, da sliši smrtne krike. Bomo razevitljuje vodnikova baklja ogromni prostor. Kaj, če stopi izza kapnika ropar z nabito puško T... Vodnik se smehlja. Ni ga tukaj človeka, ki bi bil nevaren tsuristu — nevarna mu je le lastna inespretnost. Če mu izpoddrsne, ko pleza čez strmi rob do plošče, kjer zatakne vodnik zobe lestvice... Nevarna, grozna pot. Ijestvica se strese — kamen je polzek. Vodnik ukazuje tiupeta, naj se nagibat adaj na desno, zdaj~na levo. Temen zija prepad pod steno, ki visi navpična v tunino ,v grob...
Vesel se oddahne turist, ko pride iz jame na solnee in -posluša starega vodnika, ki mu pripoveduje o vseh podrobnost ih resnično povest o Ussatski jami.
Najstarejšim ljudem je bila znana ta jama. O praznikih hodili in plezali so po nji mladi Taraskonei.
Okoli leta 1804 je jama izgubila privlačnost mladih izletnikov. Roparska družba si jo je bila izbrala v varno prebivališče.
'Sila je to družba drznih, v imenik Napoleonovih protivnikov zapisanih mož. Bili so izbrisani iz knjige življenja. Toda raje, nego bi se pustili odpeljati na vroče južne otoke, raje, nego bi čakali smrtne obsodbe v pariških jeeah, raje so pobegli v gore, v nepristopne Pireneje. Preganjani od vlade, ki se jim je zdela krivična, so zaznamovali vsak dan svojega begunskega življenja z ropom in umorom. —
Ussatski roparji so postali strah okolice. Njih načelnik je bil iz vojske ubegli, na španski meji rojeni podčastnik. Kot bivši tihotapec je poznal vse skrivne poti Pirenej. Poznal je Ussatsko jamo, zato jo je iz bral svoji družbi v nepremagljivo trdnjavo. Takrat ne vodila še sedanja razširjena pot v jamo. Ozka odprtina, skozi ktero se je moglo le plazeč se po tleh, je bila vhod. Če so zastražili roparji ozek vhod od znotraj, so bili popolnoma varni. V sve-sti si varnega zavetja je bila njih predrznost tem večja. Ustavljali so kurirje na d'rzavni cesti 'ter jim jemali važne listine. Ropali so pošto in državne blagajne, vse, kar se je branilo, so postreljali, razsekali.
Ta ras k on, Aix, Foix, glavno mesto okraja, so živeli v vdnem strahu. Vse bogate hiše so bile že oropane. Sre-1 ča roparjev, glas o spretnosti in pogumu njih glavarja so množili roparsko četo z novimi tovariši. Ne ve se prav, koliko jih je bilo. Ljudski glas je menil, da jih je sto — v resnici jih je bilo morda okoli petdeset, toda pogumnih, od nog do glave oboroženih mož. —
Skoraj dve leti so bili roparji strali okolice. Orožniške čete niso opravile ničesar. Ptri vseh spopadih je bil u-streljen samo jeden roparjev, orožnikov je padlo deset.
Okrajni glavar je prosil vojaške pomoči. Ker ni vedel natančno število roparjev, je prosil kar za bataljon. vojakov. Polkovnik, ki je vodil polk, je hotel nastaviti sekiro na korenino vsega zlega — hotel je napasti roparje v njih varnem skrivališču. Seveda ni bilo takrat še toplic pod Ussatom. Za kviško molečimi skalami griča, na kterem stoji zdaj kopališani hotel, je nastanil polkovnik ogleduhe. V Taraskomi so stali vedno pripravljeni vojaki, čakali so ves teden. O roparjih ni "bilo sluha.
V	prvi noči druzega -tedna je prihitel ogleduh k polkovniku. Povedal je, da je videl roparje. Obloženi z vrečami in.drugimi stvarmi, so prihajali in se zmuznili pri svitu bakelj skozi ozki vhod v jamo.
Takoj sta odkorakali dve četi. Polkovnik je menil, dJ ni potreba, da si krati on spanje. Naročil je Častnikom paziti in straži t i, ne izpostavljat i mož — zjutraj je hotel priti sam in videti, kaj je treba ukreniti.
Torbo polno patron, puško nabasano, peteline obvite z rutico, da jih ne zmoči gosta rosna megla, ki je padtila v oblakih z nefba. t-r-rakali pojrumiio vojaki. Tiho je zasedla prva četa široko odprtino pred vhodom v jamo. Druga četa je stražila ob vznožju gore. Od prve do druge so bile razstavljene straže.
Medli svet svetilinie je razsvetljeval skalovje. Bilo je mrzlo, pusto, dolgočasno. Poveljujoči častnik je bil mlad, častilaČomen. Čemu naj čaka, kakor mačka pred luknjo na ipš?
V	jami poišče roparje — do jutra, ko pride polkovnik, bodo roparji povezani, polo vi j eni— Čast bode njegova— Njegovo ime pride do usesa Napoleonovega in mladi cesar je že pokazal, kako zna nagraditi junaštvo___
Tudi vojaki eo bili nestrpni. Med ■njimi je bil kmeteki fant iz okolice, ki j« poznal jamo taifar svoj žep k komaj Šakal, da "*©di vojake po ue-varai poti. Ko je vpvaSal mladi častnik, kteri od -rojakov M sledil vodnika poo*e6roljno i jno — se je ogliKOo ~ ...............-------- --
♦ndni od poti polegli, zaspali. Vojaki pa so bili sami mladij krepki fantje, ki so dobili pared odhodom še na korajžo dvojno porcijo žganja. Tem prostovoljcem je naročil častnik, naj se plazijo molče skozi vbod in se postavijo ob notratriji strani, dokler ne pridejo vsi skozi. Klicati ni treba, razen na pomoč.
Zlezel je vodnik — zlezlo je deset prostovoljcev. Tiho je bilo za njimi — noben glas ni naznanjal nevarnosti. Tedaj so se oddahnili čakajoči. Častnik je zamahnil veselo s sabljo. Odredil je, da ostane -petindvajset mož na stiraži, da pokliče in pride v potrebi na pomoč drugim, ki so lezli počasi, tiho, mož xa možem z bojevitim častnikom v jamo. Ptrelaz šestin-sedemdesetero mož je trpel čez eno uro. Pol uire je preteklo, kar so izginile pete zadnjega vojaka v skali, pa še ni bilo slišati nobenega glasu. Gluho molčanje jesenske noči... Bajoneti šo se svitlikali v medli luči.. . Vojaki so pogledovali z grozo, kam so šli tovariši.
Morda v zasedo — v smrt. Podčastnik, kteremu je predal častnik komando, si je grizel konec dolgih brk. Že se je s vi tal zunaj skozi gosto meglo prvi svit dneva — iz jame pa ni še glasu— Pa euj! Vrsta strelov je odmevalaje odmevala votlo od skal. Krik groze je prihajal zamolklo skozi steno... Tovariši se bi je jo — so v nevarnosti! Podčastnik je dal straži znak, da je treba na pomoč in se splazil ves drhteč, kolikor mogoče hitro, s svojimi v ozko odprtino, ki je požirala moža za možem, a vrnila nobenega.
Na znak straže je odposlal častnik spodaj stoječe čete poročilo polkovniku, on pa je hitel s četo v jamo. Straža, ki je ostala pred vhodom, je poslušala zaman. . . Ni jednega glasu ni bilo več iz jame. . . Gluhi molk — le tu in tam je kanila kaplja od skal ne stene in tikala na tla. . . Meglen jesenski dan je napočil. Ugasnile so svetilnice... Oko vojakov se je uprlo s strahom v skale. V odprtini se ni pokazala ne glava, ne roka pogumnega tovariša. Da bi slišal vsaj en glas. . . Pa skalnata gora se je zavila v molk — s tem plaščem je hotela pokriti grozode jstva, ki so se godila v njej . ..
(Dalje prihodnjič.)
Kje je IVAN ZAJC? Rojen je bil v Beli erkvi na Kranjskem. Pred . 4. leti je bil v Karlovcu na Hrvatskem in od tam je šel v Ameriko ter stanoval na 1544 Ohio Street, Allegheny, Pittsburg, Pa. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani njegovemu sinu: Joseph Zaje, care Mr. Joseph Bu-ceneli. Box 591, Forest City, Pa.
lo
n

katoii&ko
podp. društvo
o
svete Bards
It, t f'

drŽave Sev
Sedež: Forest City", Pa.
jonuarla 1903 -v- drtovl
-O O
ODBOfLNXEZ:
Predsednik: JOSIP ZA T, AR ml., Box 547, Forwt City, F-%. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run W
I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa EL tajnik: AIXXJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City >'„ Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Foreit Citj fy.
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, fk ANTON PIRN AT, Box 81, Duryea. P*. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W Vs^ FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City. Pa IVAN SKODLA R, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Iran Telbat, F rest City, Pa.


Društveno glasilo je "GLAS NARODA
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Kn&jpovim praškom, kdor želi po skušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, Če ni to resnica plačam rsakomu $500
Jakob Wahcic,
239 SOUTH FRONT STREET, STBELrTON, PA.



A A A A illii
m
DR. IVEC POROČEN.
Naš "dobro znani Tojak dr. M. J. Ivee, prvi slovenski zdravnik v A-meriki in vrhovni zdravnik Jugoslovanske Jednote in Kranjsko - Slovenske Jednote, je sklenil večno zvezo z gospodično Elizalveto Sehall, iz ene najugl^^inejših družin v Jolietu, 11. Poroka se je vršila jimija oieeeca v Manising-n, Mich.; poročil ju je Rev. Ivan Kraker. ki je ondotaii župnik in bratranec našega rojaka zdravnika.
Novoiporočenea sta obiskala na svatbenem potovanju znamenite izletniške kraje v gorenjem Miehiganu, <h1 kjer sta se vrnila sreema in zdrava k svojcem v J<4iet. Čestitamo!

Ako hočeS dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Oeršiča,
301*303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, šunke itd.
Govorim v vseh slovanskih
MARKO KOFALT,
249|So. Front St., STEELTO;\, PA.
Pri poroča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za iz tlcvar.J. kupnih pogodb, pooblastil ali pcInomoCi (Voll-macht) in dru .. I a v imtarski pesel ^ »jočih si vari, kiere točno in po ceni izvr? u in.
Dalje prodajem parofcroc ne Ibtkc . a v stari kraj za v-.e b-ljše parnike in j ..rob. >dne proge ter pošiljam denarje vstarcdou cvino po najnižji ceni.
Mr. Marico Kofalt ie naš astopnik za v-e t o^l-.- in lakom toplo pi iporcčarr.o.
FRANK saksbr

is
obilni obisk.
WW**

Slovencem in Hrvatom pri-p^.iočam svoj
SALOON
r obilen po set. Točim vedno »veie pivo,. dobra vinu in whl«key ter imam v zalogi _ xc o fine ■modke.
WW^WWWWW
Telefon 246.
V.

Frank Petkov
720 Market Street.	Waukegan, 111.
priporoča rojakom evoi
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRODAJALN1C1 ima vedno jveže groce-rije po nizkih cenah.	t
Pošilja denarje v, staro domovino zelo hitro in eeno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Torku.
-
a a a
■1* m-
				
Jugoslc	»van	iska		Katol. Jednota.
				
Inkorporiraoa dne 24. janu^ija 1901 v držav* Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNI C, 421 7tb St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM P. O. box 57, Braddock, Pa. Glmvxii tajnik: JTTRIJ L. BROZlC, Bo* 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, S06 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVZE, Bo* 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN ME DO 8, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, HI. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Bo* 641, Eveleth, Minn. T VAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Bo* 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR: JAKOB 7. A BUKOVEC, predsednik porotnega odbora,
4P-24 Biaekbeny St., Pittsburg, Pa.	^
MIHAEL KLOBUČAR, H. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mxah. JOSIP PEZDIRC, IH. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrbami zdravnik Jed no te: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago
Street, Jotiet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo poSiljsti vse dopise, premembe udov fin druge listin« ra glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Bo* 424, Ely, Minn., po svojem tajniku rn nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOCŽE, Bo* 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote sli posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsaka pritožbe.	^ , Cj-
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
PRISTOPUjL
K društvu sv. Jožefa št. 53 v Little Falls. X. V., 25. junija: Ivan Rhiiit r«ijo: lftSO c rl. TOiUi II. razred, Fran Per 1S76 eert. 7036 I. riz-rc.l, Maic\ Novak	r-ert. 7037 I. razred, Ivan Iveržič 1881 cert. 703S
I. razre-1, Fra«n Oblak 1SS9 eert. 7039 I. razred. Društvo šteje 3G udov.
K društvu sv. Alojzija št. 57 v Kxportu, Pa.. 25. junija: Nikolaj Me* 1 ved 1S81 cert. 7040 LL razred. Društvo šteje 32 udov.
K ilruštvu sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa., 25. junija: Fraa Runtič-1882 eert. 7041 L razred. Društvo šteje 153 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh. Pa., 25. junija: Anton Bart«»Ij 1SSS cert. 7042, Florjan Švalek 1S74 cert. 7043, Josip Modic 1888 cert. 7044. Vsi v L razredu. Društvo šteje 3 74 udov.
K <lr i^tvu sv. Cirila in Metoda št. 30 v J<>hnstownu, lla., 26. junija: Marija Zalar 1887 cert. 3747, Marija Ule 1888 cert. 3992, Marija Bombae 387!» cert. 4692, Antonija Dobnikar 1S60 cert. 3711. Društvo šteje 60 članic.
K društvu sv. Jožefa .-»t. 53 v Liitle Falls, N. Y., 26. junija: Ana Novak 1880 cert. 7037. Društvo šteje 19 članic.
K društvu Zvon št. 70 v Chicago, 111., 26. junija: Neža Ravnikar 1870 cert. 7049. Ihuštvo šteje 4 čl.
K društvu sv. Petra in Pavla št. 51 v Murrayu, Utah, 26. junija: Milka Terkovič 1874 cert. 6902. Društvo šteje 19 članic.
K društ.vu Marija Zvezda št. 32 v Black Diamondu. Wash., 30. juai.: Ursula Felicijan 1875 cert. 6600. Društvo šteje 25 članic.
K društvu sv. Jožefa št. 45 v Indianapolisu. Ind.. 25. junija: Josipi na. (Jt.ltuik 1879 cert.	Društ^,, iteje 32 članic.
JURIJ L. BROŽIČ!, glavni tajnik.
<jBU6Nasri
KRANJSKE NOVICE.
V	Ameriko. Dne 25. julija se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 25 Hrvatov, 60 Ma-cedoncev in 70 Slovencev.
V	konkurz je prišel Ivan Janko, posestnik in trgovec z mešanim blagom v Gorenji Straži pri Novem mestu. —
Otrok utoniL V Zaborstu pri Dola je utonil poliirugoletni otrok gostač-ke Ivane Ambrožič, ko sc je za trenutek oddaljila od njega.
Kako je pod Scbwarzem na Kranjskem. Ravnateljsko mesto na L drž. gimnaziji v Ljubljani silno diši Nemcem. Sedanji deželni predsednik bi spravil rad Nemca na to mesto. Ko je ta mož videl, da med prošnjiki ai pravega nemškega prosilca, je pozval ravnatelja iz Celja, nekejra Klemena Profta, da naj vloži prošnjo. In vložil je prošnjo precej časa po preteku prošenjskega roka. Sedaj je čakalo Schwarza in njegovega adjutanta Kalteneggerja novo delo: kako spraviti v terno tega nemškega ljubljenca T Brez pritiska to ni mogoče, ker imamo Slovenci v deželnem šolskem svetu vsaj v toliko večino, da se ve-«"-:!ia riarmv priznava slovenski narodnosti. To so vsi vedeli, da je ne-čuven udarec Slovencem, če se na prvem /av- du v Ljubljani, kjer je 82 odstotkov Slovencev, nastavi nemšku-tarja. Schwarz si je začel trgati podplate krog slovenskih uradnikov, ki so člani deželnega sveta. T>va sta se mu ndala: in to je predsednik Slov. Matice Fran Leveč in neki Cemivec, ki je po milosti svoje tašče postal ravnatelj na učiteljišču v Ljubljani. Ta dva človeka sta izdala slovenski narod in glasovala, da tudi Prof t v temo pride. Ni eud«, da se proti tej nalkani dviguje vsa slovenska javnost, saj se gre zato, ali je za Slovence 5e prostora na prvi državni ^rimnaziji ali ne. Prva in druga gimnazija v Ljubljani morata postati čisto slovenska zavoda, saj Nemcem kočevska gimnazija popolnoma zadošča. — Končno ne-j še omenimo, da je Prof t eden naj-rvesposobnejših šolnikov sveta, in tudi to, ds se gre Kalteneggerju in Sekirami Se za nekaj drugega kot za nemBd narodni interes. Imata namreč sinčke na gimnaziji in potopi u-
služnega ravnatelja jima hočeta po->krbeti — uslužnih učiteljev. Osobito Schwarzov sin je prazna glava in rabi zelo očetovega upliva, če hoče prinesti kaj prida spričevalo domov. Pa zabavljajo na Galicijo!
Poškodoval se je Franc Bricelj v novi kemični tovarni v Ljubljani. Padel je tri metre visoko in si izvil desno roko. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v bolnišnico.
Umrla je Marija Kenda, trgovčeva udova, starra 59 let.
Pomagati si je znala. Nedavno popoldne je prišla v prodajalnieo Čevljarskega mojstra Ivana Kosa v Flori jonskih ulicah v Ljubljani neka neznana ženska s strganimi čevlji na nogah kupovat nove. Ko je ene izbrala, je šla služkinja vprašat gospodarja z ceno, med tem je pa ženska izginila in odnesla seboj devet kron vredne čižme.
PRIMORSKE NOVICE.
Med spanjem bo ju slekli. Iv. Min-
ka in Ivan Filipčič sta v Trstu čez noč zaspala na travniku blizu domobranske vojašniee v Rocolu. Ko sta se zjutraj prebudila, sta začudeno gledala drug drugega. M ink a je bil popolnoma brez vse obleke, celo brez čevljev in nogovic, Filipčiču je pa manjkal samo jopič. Policija- je aretirala 201etnega Antona Modra, ker je najbrž on slekel oba.
Nemška brutalnost. Ko je neki voznik Bruecknerjev voz opeke pripeljal v Skrb:če iz Matulj in ; ruden zadrema! na vozu, ga je Bruecknerjev zet Koschir, ki se je pripeljal v kočiji mimo, zgrabil za vrat in vrgel vsega prestrašenega na tla, kjer mu j© vzel bič iz rok in počel biti po njem kakor po kakšnem mehu, doler ga niso roke tako bolele, da ni mogel več vihteti biča n®d tem trpinom. Sodišče bo Ivoschirju, kakor je pričakovati, že pokazalo, kako se sme in kako se ne sme postopati z delavci.
Pred sodniki v Gorici je sedel 50-letni čevljar Albanese, obtožen, da je pomagal ubežaiti 351etnemu delavcu Fr. Rena iz Italije, in sicer po katastrofi v jami ob poti proti soškemu mostu. Zaslišan je bil kot priča tudi obsojeni podjetnik Romi to. Albanese je bil oproščen obtožbe. — Tega Rena išče tudi sodni j a 5z Ttalije, ker ima tam prestati 23 mesecev ječe. Sami taki lepi individuji prihajajo čez mejo!
Lepe sorodnike ima 501etni Josip Lavrenčič iz Doberdobeke občine. Obiskala sta ga te dni dva mladeniča, sorodnika^ ki sta pila pri njem; ko sta se napila, sta pa začela razgrajati in vpiti, da ju je moral slednjič zapoditi iz hiše. Tn pa je jeden teh dveh mladeničev pograbil nož ter ranil La-vrenčiča na prsih, vsled česar je moral ta v bolnišnico v Gorioo.
Priznala tatvino — a bila oproščena. Nedavno sta sedela na zatožni klopi pred porotniki v Trstu 181etxxi Karol Styl iz Nemškega Broda na Češkem in 161etni Josip Gnenther iz Budimpešte, ki sta bila sobarja v hotelu tlBristol" v Opatiji. Meseca aprila t.l . je Styl ukral dragocen u-han grofice Lamedzan v hotelu "Bristol". Ukradeni uhan je bil vreden 1000 K. Nekaj dni pozneje je dal Styl uhan Guentherju, da ga nese zastavit na Reko. V zastavljalnici se jim je zdelo čudno, da ima 161etni dečko tako dragocen uhan, in dali so Guen-therja are to vati. — Na razpravi sta oba zatoženca jokaje priznala svojo krivdo in izjavila, da jima je jako žal* da sta to zagrešila. Branitelj dr. Lane ve je povdarjal, da je to njiju prvi greh in je predočal porotnikom, da če ju obsodijo, prideta v ječo, kjer bo družba slabo vplivala na njiju. Ce ju pa oproste, je gotovo, da mladeniča nikdar ne zagrešita nepoštenega dejanja, kajti dobila sta dobro lekcijo. Od porotnikov je odvisno, da jima podajo roko in ju zopet dvignejo in na pravo pot spravijo. In porotniki so tudi res storili tako: Soglasno so zanikali krivdo glede obeh in vsled tega sta bila oproščena.
Na drevo je plezal po ptičje gnezdo 131etni Valentin Anut v Turjaku v Lahih. Ko je bil precej visoko, se mu je zvrtelo v plavi in padel je z drevesa ter se močno poškodoval; zlomljeno ima tudi jedno roko. Dečka so pripeljali v Gorico k usmiljenim bratom.
Z voza je skočil 13Ietni Ant. Vi-žintin iz LoČnika ter je prišel pod voz. ki ga je poškodoval hudo na eni nogi, vsled česar so ga prepeljali v goriško bolnico.
Zaprli so nekega 501etnega človeka, ker je v Panoveu zvabil k sebi dve petletni deklici ter uganjal ž njimi kaznjive reči.
Izpred sodni je v Gorici. Na tri mesece v ječo je bil obsojen 181etni Andrej Laliaroar, ker je ukradel neki Ani Lebanovi 22 K. — Anton Posin-ger je bil ukradel v Coroninijevi palači v Št. Petru, kjer je služil, okoli 500 K. Obsojen je na 18 mesecev ječe in povrnitev stroškov.
Trije novi Lloydovi paraiki bodo imenovani: "Baron Beck", "Baron Gautsch" in "Prinz Hohenlohe". Dve novi ladiji se zgradita za brzo-vozni promet med/ Zadrom in Puljem.
Nagla smrt. Dne 24. junija dopoldne okoli 9. ure je zadela na vajah pri Krrninu kap na srce ljubljanskega brigadirja Vavra. Padel je s konja in ostal mrtev. Pri vajah je bil tudi poveljnik 3. voja. fml. Potiorek. Vavro so pokopali v Gorici.
KOROŠKE NOVICE.
Umrl je v Celovcu 21. junija okrajni tajnik v pokoju Avgust Clima, star 62 let.
Letoviščarji ob vrbskem jezera se vedno bolj množe. Letos jih je po raznih kopališčih ob jezeru že 1381, lansko leto jih je pa bilo ob tem času 931. Odkar je karavanska železnica odprta, se na Koroškem vidno množi tujski promet; bode pa gotovo še živahnejši, ko bo železnica čez Ture gotova. Deluje pa tudi neutrudlji-vo koroška deželna zveza za tujski promet.
Nov sneg. Iz Celovca poročajo, da je visoke planine pokril nov sneg.
HRVATSKE KOVICE.
Surovost madjarakih častnikov. O
duhu, ki vlada med madžarskimi častniki, poročajo hrvatski listi: Tudi v službi ne morejo madjarski častniki krotiti svojega narodnega šovinizma. Pri 10. huzarskem polku v Virovitici so častniki sami Mad j ari, ki na neču-ven način psujejo moštvo samo zato, ker je hrvatske narodnosti.~Pa pri samih psovkah ni ostalo. Neki častnik je vojaka tepel tako dolgo s palico po prstu, da je 'bil ves višnjev in mu odj>adel noht. Vojaki se niso smeli in tudi ne upali pritožiti, šele njihovi starši so obvestili divizijsko poveljstvo v Zagrebu o tem nečloveškem poeenjanju častnikov, da je poslalo tja avditorja. Ko je ta pozval one vojake, ki so bili zasraznovani ali pa pretepa ni, naj izstopijo, je stopilo iz vrste 84 huzarjev. Trije častniki so bili takoj oddani v divizijski zapor, ostali pa imajo hišni zapor, dokler preiskava ne bode končana.
Konja utonila, v Dravi. Župan in posestnik Petrovič iz Bukovca se je peljal 15. junija s parom konj k mostu pri Borel gradu, da ondi naloži seno. Petrovič se je podal v gostilno pri mostu, konja pa pustil zunaj sama. Ko je čez nekaj časa pogledal za njima, videl je, da sta Se Cisto pri bregu Drave. Da prepreči nesrečo, je skočil hitro za njima, a mladi živali sta se ga ustrašili in z vozom vred skočili v Dravo, ki je na tistem, knjo globoka štiri metre in zelo deroča. Pii
skoku se je voz prevrnil in padel na
konja. V bližini delajoči splavarji so takoj odrinili v čolnih, da rešijo konje, a ves trud je bil zastonj, ker sta bila konja preveč zamotana v vprego. Petrovič ima škode 1000 kron; to in strah ga je položilo na bolniško posteljo.
BALKANSKE NOVICE.
Zakaj na nemška vseučilišča? Črnogorski princ Peter, ki jo doslej študiral v HeideKbergu, bo prihodnje leto na dunajskem vseučilišču. Čemu črnogorski knez ne pošlje svojega sina na kako slovansko vseučilišče f Črna gora je nemščine posebno potrebna !
RAZNOTEROSTI.
Mater umoril. Kočar Holler v Leon-bergu pri Asekn je umoril svojo 80-letno mater. Morile*, so zaprli.
Pretepeni profesor. Maturanti gimnazij« v Hokhpaezo Vasarhely na Ogrskem so pretepli svojega profesorja Aleksandra Nagyja, ker je pri zrelostni skušnji krivično postopal.
Ponarejevalci denarja. V Calosso (severna Italija) so zasledili celo bando ponarejevalcev denarja, ki je imela po mnogih krajih takorekoč fi-Iijalke. 22 so jih sre&afi.
V hranilnici ▼ Lugo v provinci ji Ravenna je bilo poneverjenega 800 tisoč lir; višji knjigovodja se je usmrtil koj, ko so ga hoteli zapreti.
Rov se je zrušil v rudniku pri Poljski Ostra vi ter podsul osem delavcev. Dva so izkopali mrtva, šest pa smrtno ranjenih.
Zaradi tatvine dragocenega kodeksa iz Bartolianove knjižnice v Vidmu aretovani dunajski profesor Eisler se je skušal dvakiat usmrtiti ter leži v bolnišnici.
Potresi v Rumuniji. Več močnih potresov so čutili v Rumuniji.
Ustrelil se je v Ljubnu mestni sluga in hišni posestnik Tadej Ladstaet-ter zaradi rodbinskega prepira.
Zaradi predrtih ušes je umrla na zastrupljenju sedem dni stara Ivanka Lampartar na Dunaju. Mati ji je dala predreti ušesa po nekem zlatarju.
POZOR SLOVENCI TN HRVATI.
Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chicagi, 111., in okolici svoj dobro urejeni
—: IAILOOH. :— Na razpolago imam tudi lepo ktf ljii6s. Točim vedno sveže in dobra Sap pivo, jako dobro domače virife razne likerje ter prodajam fine smot-ke. Postrežba solidna.
Prodajem tudi in preskrbujem paro-brodn« listke za vae pre&omorske Črto po izvirnih eemah Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim poloir po dnevrtem kurzu. V k vez- serm * banko Frank Sakser v Ne« 5forku Svoji k svojimi
Z Telespoetovanjem
J f P KOMPA11 8908 Green 4—/ Ave., Bo. Chicago, UL
"SLA VIA"
Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York, N.Y.
po veliki cenik, okrašen z več sto Slikami ur in druge zlatnine. Oni cenik nudi vsakemu s svojo veliko iz-bero najboljših in naj razno vrstnejših ur, verižic, prstanov in sploh druge zlatnine, — cela <$ragu3jarska tvrd-
ka v last ne j hiši, - omogoči Vam
veliko lažje izbrati in tudi naročiti veliko ceneje, kakor ▼ kterejkoli trgovini te svrhe.
SAMO 1 CENT.
Ozdravljena težke bolezni ženskih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu
S
Marija Rezič
209 5th St. Union Hill, N. J.
ROJAKI
Ozdravljen od zastarele bolezni želodca.
Matia Fortun
no E.Park St. Butte,Mont,
zapomnite si, da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri žamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil.
Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje pri m ari us u najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je :
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE.
To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli akutne, kronične ali zastarele* notranje in zunanje, kakor tudi vse tajne ali spolne bolezni.	*
ZatoraJ rojaki Slovenci I mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ah zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo ,,ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino
4 #
#
0
i J
# *
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.
U
John Trebeč
Box 196 Tercio, Colo.
Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov:
The Collins
N. Y. Medical Institute
140 West 34th St. NEW YORK, N. Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja
Ozdravljena od slabokrvnosti, kaslja, težke Doiezni v prsih in zlatenice.
Johana Košir
v
Bcx 122 North Bergen,N.J.
VABILO NA NARDČBO!
Prva polovica leta je minola in ob tej priliki vabimo zavedne rojake v naročbo "GLAS NARODA".
List velja do konca leta $1.50 za četrt leta pa 75c.
Vse one rojake-naročnike pa, kterim je naročnina potekla s prvo polo-vico leta, prosimo, da isto čim prej • blagovolijo ponoviti.
"GLAS NARODA" je prvi in naj-; večji slovenski dnevnik, čegar naloga j je, baviti se z resnimi dnevnimi vpra- i sanji, prinašati najhitreje razne novice to- in onstran oceana, ter tako! služiti slovenskemu narodu v poduk in zabavo.
Večina naših cenjenih naročnikov bode priznala, ako ceni nepristranske, ' da je "GLAS NARODA" na pravem stališču napram času in razmeram. 1 "GLAS NARODA" je dosegel pri * bližno 4500 naročnikov, in upamo, da se bode s pomočjo zavednih rojakov j še bolj razširil.	I
K temu naj lož je pripomorejo že se- j dan j i naročniki z redno vplačnino naročnine, poleg tega pa naj vsak posameznik skuša pridobiti še kakega novega člana. Čim dosežemo gotovo število naročnikov, bode nasa dolžnost, da se Ust primerno poveča, 1 čimur bode gotovo vsem ustrežemo.
Da se to dos^e, pa je treba, da stori vsak svojo dolžnost. Toraj rojaki-na-ročniki na delo.
Upravništvo "GLAS NARODA".
Najboljše m najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem zi-irxlru slabosti in glavobolu, Flal>em prvi »avljanju in težkem dihanju. Že j>o kratki uporabi, zginejo na vati no bolečine, Naj jili torej nobena družina ne {>o*r!vša. Cena za 3 stekl. $1.80, za « stekl. $2.75, za 12 stekl. $.">.00.
ČUDODELNO MAZILO ZA LASE.
Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo pn-preci izpa-danje las, pospešuje rast, ohrani čisto kožo, terdaje prijeten hlad. 1 skatuia $i.50, 3 skat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za last* razpošilja:
IVI. KENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y. '
Trade Mark rex.
Varstvena
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
AHILO.
Rojakom ▼ Chicago, 111., in okolici naznanjamo, da je sa tvmošnji kraj naš zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, 617 South Center Avenue. Chicago, III, vsled česar ga vsem toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda'*.
SAMO JRDRN CENT za dopisnico 111 dowse Vam v hišo zastonj in poštnine prosto krasni cenik in naročitev po njem prihrani Vam MNOGO DOLARJEV.
NE BOJTE SE TOREJ IZDATI TA CENT, TEMVEČ OPOZORITE
Se vaše prijatelje na to i
JOHN A'ENZUL, 1017 E~ tlmš Street, N. E_ Ctevdaad. OUo
izdelovalec kranjskih in nemSkih
HARM O N I K.
Delo napravim na za h te van i e naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Tri vrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja
ali mrdenine $45 do $80.
ena tri vrstnim je od
NAZNANILO.
AtfSTBIMffiEBICAN LIHE
Uejfularrtl potni p«r-n 1 k »
"Laura" (nov z 2 vijaki) odpluje 3. sej»t. "Francesca" odpluje 24. septembra.
vo#IJr» meti New v orkom, Trstom In WtKo.
I
m
n
Nauitj»ravnejšn m inijr<-iJtjšh paiobrcxJua /rta, \ Ljubljano in t<ploh na Slovenske*. Železnica velja <io Ljubljane le ^O centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
FhelpsjBros. Cffi, Co., General Agents,
3 Washington St^ New York.
Compagole Generale Transaliantigue.
(Francoska parobrodna družba.)
Rojakom naznanjamo, da Je ndaj naš potnik Mr." JANKO FLB&KO v državi Illinois. Obiskal bode ce-njece rojake najprvo v CUcap in okolici, potem 9» at poda ▼ Wisconsin., Michigan, ■ota, Colorado, Kaaaa» £td* tar Tm prav siiuo
.......14,200 ton, 30,000 konjskih moči.
......12,000 „ 25,000
......12,000 ,, 25,000
.......10,000 „ 12,000
..... 8,000 „ 9,000
-......8, OOO ,, 0,OOO
DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE«
Poštni p a. miki so:'
"La Provence" na dva vijaka.......
i "La Sifvoie"	„
"La Lorraine „ ,, ,, .......
! "La Touraine" , „ „ .......
i "La Bretagne".....................
' "La Gasgogne".....................
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Cheaebrough Building.
Parniki edplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopolndne Iz pristanišča St. 42 North Biver, ob Morton St., N. Y.
18. julija **LiA PBOVENCE 26. julija 1967 *LA TOUBAINE 1. avg. 1997 *LA LORRAINE 8. avg. 1997 *LA SAVOEE 15. avg. 1M7. La Gascogne
zvezdo zaznamovani Imajo po dva vijaka. ► Kozminski, generalni agent za ^apa<L
71 Deaborn St.,
L* BnUfM
•U S A VOLE •LA TOTXKAXKE •LA LORRAINE La Bretagne
Parnika z
2VI. W\
22. avg. 3997. 29. avg. 1907. 5. se.pt. 1907. 12. eepi. 1907. 14. eepi. 1907.
■
Dama s karnelijami.
Francoski spisal Alefcs. D um as (sin), preložil dr. Ivo Sorli.
j© čakal pri vratih. Toda komaj je bil notri, ko se je zgrudil v blazine in pokril zopet z roboem svoj obraz.
V.
( Nadaljevanje.)
Ali razumeš, kaj se to pravit Umiram in s svoje mrtvaške postelje slišim sunaj enakomerne irorake čuva-jeve, ki so ga poslali moji upniki sem, da se pač nikdo ne dotakne in ne odnese česa, kar je bilo moje, in da mi pač ničesar ne ostane, če bi ne umrla. Upam, da počakajo vsaj konca, pred-no zapoje boben....
O, — ljudje so brez srca! Toda ne: -— Bog je, ki je pravičen in neizprosen. —
Tako torej, ti, ti, moj ljubi, pridi k
Dolgo nisem slišal ničesar vee o Ar-rr.andu, zato pa toliko več o Marge-riti. —	*
Ne vem, če ste tudi že vi to opazili: kakor hitro ste slišali le enkrat imenovati ime kake osebe, ki bi Vam bila morala ostati pravzaprav nepoznana ali pa vsaj brez vsake zanimivosti, pa se že začne zbirati okrog tega imena več in vee posameznosti, in že govore Vaši prijatelji neprestano o stvari, na ktero ni prej nikdo mislil. Naenkrat se Vam zdi, da Vam ta oseba stoji čisto blizu, da je prav po-gostoma Šla čez Vašo pot, in da tega le opazili niste; in naenkrat najdete dražbi in kupi kaj, ker, ako bi dela j v	dogodbali neko zvezo, neko po- j
le najmanjšo stvar zate na stran in bi j p0}u0 podobnost z dogodki svojega ,
Vedno pri Tokali.
Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo
Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller,
lamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-ralgi je, prehlajenja, bolezni v prsih in hrbtu. Ono ima 351etni rekord svojega vspeha. jL| A Brez varnostne znamke "sidro" ni pravo. ▼ ^ 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
*15 Pearl Su	Hew York.
me zasačili, prijeli bi tebe, češ, da si kradel.
O, žalostno življenje to, ki ga za-
puščam
Kako bi se mi Bojr pokazal usmiljenega, če bi dovolil, <la te vidim, pred-n«> za t i snem oči! Toda. kakor vse kaže — 7. Bogom, z Bogom, ti moje vse !
lastnega življenja. Kar se tiče Mar-gerite in mene, stvar sicer ni bila ravno taka, saj njo sem jaz cesto videl, jo povsod srečaval ter jo dobro poznal po obrazu in njenih navadah, toda po oni razprodaji je bilo prodrlo njeno ime že tolikokrat do mojih ušt^s, in v doživljajih, ki sem jih povedal v Oprosti, da že neham, a oni, ki me ! prejšnjem poglavju, je bilo to njeno baje še ozdravijo, so mi vzeli že vso j jme združeno s tolikim trpljenjem, kri, in moja roka sama noče več da- ! da je moje začudenje rastlo bolj in
--j bolj, in ž njim moja radovednost.
Margerita Gautier." I Jn slednji^ sem vprašal že vsakega In res, zadaje besede je bilo koma.] iymeJ gvojih prijateljev, ki jim nisem
niklar prej omenil Margerite:
še citati.
l>al sem pismo zopet Armandu, ki ga je bil brezdvomno prečital v mislih, kakor jaz s papirja, kajti opomnil je:
—	Kdo bi rekel, da je to pisala roka grešniee* In ves zatopljen v svoje spomine je opazoval pisavo in dvignil potem list k svojim ustnicam.
—	In če pomislim, da je umrla, pridno sem jo zamogel še enkrat videti in da je ne bom videl nikdar več, in če se spomnim, da je storila zame več, kakor bi bila mogla storiti sestra za brata, se ne morem pomiriti, da sem jo pustil umreti tako. . ..
—	Mrtva, mrtva T In umirajoča mi je še pisala, je še mislila name, je še izgovarjala moje ime. Uboga, uboga Marge rita t
In Armand se je zopet zamislil, in solze so mu vrele Čez lica.
—	Vem, videti sem pač otročji, da jočem toliko vsled take smrti, — a le zato, ker nihča ne ve, koliko je trpela zaradi mene, kako sem bi! krut, in kako je bila ona dobra in udana v svojo usodo. Mislil sem. da sem jaz tisti, ki mora odpustiti, a danes se ne čutim niti vrednega, da bi sprejel njeno odpuščanje. O, dal bi deset let svojega življenja, da bi se mogel eno uro jokati ofc njenih nogah.
Vedno je težko tolažiti bolečine, ki jih ne poznamo, toda ta odkritosrč-to popolno zaupanje do mene, je moje celo sočutje Upal sem, dal rrfn^Kodo moje besede dobro dele, zato sem rekel :	*
—	Ali nimate staršev, prijateljev? Zaupajte jini, pojdite k njim. in oni Vas gotovo potolažijo, zakaj jaz nimam drugega, kakor da se mi iz vse duše smilite.
—	Vem, je odgovoril in vstal ter hodil s širokimi koraki po moji sobi. vem, dolgočasim Vas. Odpustite mi; ni-em pomislil, da Vas moja žalost ne more zanimati in da Vas nadlegujem s tvarjo, ki Vas ne more in ne sme brigati.
—	Nikakor! Kakor vidim, ste moje besede krivo umeli. Hotel sem reči samo, da mi je hudo, ker Vam ne morem pomagati. Ako Vas more moja in mojih prijateljev družba nekoliko razvedriti, in ako Vam morem biti sploh v čem na uslugo, verujte mi, da storim z največjim veseljem vse, kar morem.
—	Odpustite mi, odpustite mi! j« vskliknil. Če človek trpi, vidi vse narobe. Dovolite mi, ostati le še en hip, toliko da si obrišem oči, da ne bodo gledali paglavci po ulici velikega fan-ta. k? joče, kakor da je kak čudež. Rtorili ste mi nekaj neizrečeno dobrega, da ste mi dali to knjigo, in nikakor ne vem, kako bi se Vam mogel skazati dovolj hvaležnega.
S tem, da mi naklonite nekoliko svojega prijateljstva in mi poveste vzroke svoje žalosti. Človek se zelo olajša, ako pripoveduje.	trpi.
O, res je to! A dane- bi samo jokal; in če bi tudi pripovedoval, bilo bi vse brez vsake zveze. Pozneje Vam enkrat razkrijem celo to dogodbo, in videli boste sami, da ne jokam za--toit j. In zdaj, je pristavil in si obrisal-Še enkrat oči, ogledujoč se v zrcalu. ii) zdaj mi povejte, ali se Vam ne zdim preveč nespameten, in dovolite mi, da Vas mem zopet posetiti.
Pogled tega mladeniča je bil tako blau in mil; skoraj bi ga bil objel.
Njegove oči so se znova šalile, a videč, da sem to opazil, se je obrnil v stran.
—	Pogum, pogum! sem mu poki-mal. —
—	Z Bogom! je šepnil.
In z vsemi močn^i boreč se s svojimi solzami, je odšel, da ne režem zbežal iz moje sobe.
Dvignil sem zavese svojega okna kako je skočil v vos, ki ga
—	Ali si poznal neko Margerito Gautier ?
—	Damo s karfielijami ?
—	Da.
—	Jako dobro!. . . .
Ta "jako dobro" so mnogi izrekali z nasmehom, ki je kazal j»asno, kaj hočejo reči.
—	No, in kako dekle je bilo to ? sem nadaljeval.
—• Dobra stvarica !
—	Nič več f
—	Moj Bog, da! Več duha in morebiti tudi več srca, kakor je navada pri takih-le.
—	In sicer ne veš ničesar o njej?
—	Uničila je barona G.
—	Nič hujšega?
—	Bila je ljubica starega vojvode X____
—	Ali pa je bila res tof
—	Hm, pravijo. Na vsak način ji je dajal veliko denarja.
In tako vedno isti odgovori; toda jaz bi bil rad slišal kaj več o njeni zvezi z Armandom.
Nekegva dne sem srečal znanca iz vrste onih ljudi, ki žive v neprestani družbi takih javnih deklet.
—	Ste-li poznali Marge rito Gautier?
V odgovor sem dobil zopet oni "ja-ko dobro*'.
—	Kaka je bila?
—	Lepo in dobro dekle. Njena smrt me je resnično pretresla.
- Ali ni imela nekega Armanda
Duval t
—	Visokega, plavolasega mladeniča ? —
—	Da.
—	Res, tega je tudi imela.
—- Kak Človek je pa on ?
—	Dečko, ki je zapravil z njo še tisto malo, kar je imel in ki jo je moral potem baje pustiti. Pravijo, da je kar norel zanjo.
—	In ona?
—	Hm. pravijo, da ga je vedno ljubila, toda pač tako, kakor ljubijo ženske te vrste. Kaj je treba od njih vee zahtevati, kakor kar morejo dati?
—	In kaj .je bilo potem ž njim?
—■ Ne vem. Poznali smo ga samo
površno. Živel je kakih pet ali šest mesecev ž njo na deželi, in ko sta se vrnila, je on izginil.
—	In potem ga niste videli več?
—	Nikdar več.
Tudi jaz ga nisem videl več. Slednjič se mi je začelo zdeti, da ga je bila takrat, ko se je oglasil pri meni, nepričakovana vest o njeni smrti pač zgrabila s_ staro silo in mu za hip odprla vse rane, zdaj pa da je najbrže že pozabil i njeno smrt i svojo oblju-l>o, da pride še k meni.
Ta zaključek bi bil jako verjeten .dede na koga drugega, toda iz obupa, ki ga je kazal Armand, je zvenela pristna iskrenost, ki me je pirsilila i tnalu baš do nasprotnega prepričanja, namreč, da je sledila temu obupu kaka bolezen, in da je bilo pripisovati njegov molk edino tej njegovi bolezni ali pa morda celo smrti.
A naj je bilo že tako ali tako, misli na mladca moža se nisem mogel o-tre^ti. Morda je bilo pri ti misli tudi precej sebičnosti od moje strani; morda sem bil iztaknil pod to bolestjo povest čudovite ginljivosti. in morda je bila moja strast, da bi jo spoznal celo, glavni vzrok, da sem se vpraševal tako nestrpno, zakaj noče biti Armanda vež k meni.
Toda, ker ni bilo njega k meni, sem sklenil, da grem jaz k njemu. Izgovora ni bilo težko najti, a po nesreči nisem vedel njegovega našteva, in ga ni vedel nikdo izmed onih, ki sem jih vprafal po Duvalu.
(Dalje prih.)
ROJAK*., NAROČAJTE SE HA
"GLAS NARODA", NAJVJBČ/1 EN NAJCENEJŠI DNEVNIKI
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino.
BRZOPARNIKI francoske družbe, seve ronemškega Lloyda in Hamburgom eriške proge,
kteri odpluje jo iz New York a v Evropo, kakor sledi:
V HAVRE
(francoska proga):
LA SAVOIE
odpluje 25. julija ob 10. uri dopol.
LA TOURAINE odpluje 1. avgusta ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje S. avgusta ob 10. usri dopol.
LA PROVENCE odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol.
LA TOU&AINE odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 5. septembra ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 12. septembra ob 10. uri dop.
LA PROVENCE odpluje 19. septembra ob 10. uri dop.
LA LORRAINE odpluje 26. septembra ob 10. uri dop.
LA SAVOIE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol.
LA PROVENCE odpluje 10. oktobra ob 10. uri dopol-
LA TOURAINE odpluje 17. oktobra o.b 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 24. oktobra ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol.
V	BREMEN
(proga severonemškega Lloyda):
KAISER WILHELM DER GROSSE
odpluje 30. julija ob 10. uri dopol.
KAISER WILHELM n. odpluje 6. avgusta ob' 5. uri zjutraj.
KRONPRINZ WILHELM odpluje 13. avg>usta ob 7:30 zjutraj.
KRONPRI N ZBS IN CECILIE
(noviji
odpluje 20. avgusta ob 1. uri po pol.
KAISER WILHELM DER GROSSE odipluje 27. avgusta ob 10. uri dopol.
KAISER WILHELM II. odpluje 3. septembra ob 1. uri po pol.
KjRONPRINZ WILHELM odpluje 10. septembra ob 7. uri zjutr.
KRONPRINZBSIN CECILIE (novi)
odpluje 17. septembra ob 11. uri dop
KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 24. septembra ob 10. uri dop.
KAISER WJLHELM H. od pluge 1. oktobra ob 11. uri dopol.
KRONPRINZ WILHELM odpluje 3. septembra ob 3. uri popoL KRONPRINZESIN CECILIE j.	(novi)
odpluje 15. oktobra ob 10. uri dopol. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 22. oktobra, ob 10. uri dopol.
KAISER WILHELM H. odpluje 29. oktobra ob 10. uri dopol.
V	HAMBURG
(Hamburg-ameriška proga):
DEUTSCHLAND odpluje 29. avgusta ob 9. uri dopol.
DEUTSCHLAND i k1 pluje 26. septembra ofb 8. uri dop.
DEUTSCHLAND odpluje 24. oktiofbra ot> 7. uri zjutraj.
najprimernejša pijača je"
LEISY F* I V O
ktero je varjeno iz najboljšega ^mportifanega čeSfcej. a hircla< l adi lepa naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
Lels y pl^'o je najbolj priljubljene ter se dobi v vseh boljfih gostilnah. Vse podrobnosti zvesle pri Geo. Travaik«r-j« 6IG2 Si- Clair Ave. N.E. irten Vam dragevedje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
lie uredništvo siti npravnlstvo.
lojaki, naročajte mm ma "(Haa coda", največji in najcenejši dnevnik.
Spominjajte se ob raznih prilikak nase preko rastne dražbe «▼. Cirila tm Metoda v Ljubljani! Mal pelofi dar iomu ma oltar l	(v dJ
' in jpr n air uf_
(t
Velika, zaloga vina in žganja
iVlatija Grin;
Prodaja "belo vino po 70« gj ,Tlon
„ Črno ,, ,, oue „
Drožirik 4 fr«llone za.......SI 1.00
Branjevec 12 steklen1«; ra F12.0O ali <*. gall. («»rtlčtik) za,........$Lti.(Kt
Za obilno naročilo se priporoča
Mafija Gx-illv
1548 St. Clair St.	CLEVELAND O.
Za vas pobltifcae ali natančne pojasnila glade potovanja piifte pravo-čaano ma:
FRANK 8AK0EK CO., 109 Onnirid St., Hew York, kteri vam bode točna odgovoril In
AUSTRO-AMERICAN A PROGE, ktere p ami ki vozijo direktno med Trstom, Reko in New Torkom.
Pa pni ki odpluje jo :
LAURA odpluje dne 3. septembra.
FRANCKSCA odpluje dne 24. septembra.
Dalje so de krasni poštni parniki na razpolago, kteri odplnjejo kakor sledi:
V ANTWEEPEN:
ZEELAND odipluje 20. julija oh 10:30 dopol.
FINIjAND odpluje 27. julija ob 7:30 zjutraj.
VADERLAND odpluje 3. avgusta ob 11:30 dopol.
KROONLJLND odpluje 10. avgusta ob 6:30 zjutraj.
ZEELAND odpluje 17. avgusta ob 10:30 dopol.
FINLAND odpluje 24. avgusta ob 6:30 zjutraj.
VADERLAND odpluje 31. avgusta ob 10:30 dopol.
EROONLAND odpluje 7. septembra ob 5:30 zjutraj.
ZEELAND odpluje 14. septembra ob 8 :30 zjutraj.
FINLAND odpluje 21. septembra ob 5. uri zjutr.
VADERLAND odpluje 28. seipterabra ob 8:30 dopol.
KROONLAND odpluje o. oktobra ob 3-uri popoludne.
ZEELAND odpluje 12. oktobra ob 9. uri zjratraj.
FINLAND odpluje 19. oktobra ob 3. uri po pol.
VADERLAND odpluje 26. oktobra o-b 8:30 zjutraj.
V	HAVRE:
LA' BRETAGNE odpluje 18. julija ob 10. uri dopol.
LA BRETAGNE : odipluje 15. avgusta ob 10. u-ri dopol.
LA G-ASCOONE odpluje 14. septembra o>b 10. uri dop.
LA BRETAGNE
odpluje 28. septembra ob 10. uri dop.
LA GASCOONE odpluje 12. oktobra ob 10- uri dop.
LA BRETAGNE Odpluje 26. obtofara ob 10. uri dopol.
V	BREMEN:
GROSSER KURFUERST odpluje 18. julija o>b 10. uri dopol.
FRIEDRLCH DER GROSSE odpluje 23. julija ob 10. uri dopol.
PRINCESS ALICE odpluje 1. avgusta ob 10. uri dopol.
BREMEN odpluje 8. avgusta ob 10. uri dopol.
RARRAROSSA odpluje 15. avgusta ob 10. uii dopol.
GROSSER KURFUERST odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol.
FR1EDRICH DER GROSSE odpluje 20. avgusta ob 10. uri dopol
BREMEN odpluje 12. septembra ob 10. uri dop.
BARiBAROSSA odpluje 19. septembra ob 10. uri dop.
GROSSER KURFUERST odpluje 26. septembra ob 10. uri dop.
FREEDRICH DER GROSSE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol.
MAIN
odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopol.
BARiBAROSSA odpluje 24. oktobra ob 10. uri dopol.
GROSSER. KURFUERST odjplmje 31. oktobra ob 10. uri dopol.
odloge IS. julija ob 10:30 dopol
HAjDMOA odpluje 20. joHja «1» 12:30 popol
PATRICIA odpluje 27. julija, ob 6:30 zjutraj.
PRESIDENT LINCOLN odipluje 3. avgwsta ob 1. uri popol. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 8. avgusta ob 5. uri zjutraj.
GRAF WALDERSEE odpluje 10. avgusta ob 6. uri zjutraj.
BLUECHER odpluje 15. avgiusta ob 9. uri zjutraj.
PENNSYLVANIA odpluje 17. avgusta ob 11. uri dop.
AMERIKA odpluje 22. avgusta ob 4. uri zjutraj. SILVIA
odipluje 24. avgusta ob 6. uri zjutraj.
PRETORIA odpluje 31. avgusta ob 11. uri dopol. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA
KATERE BE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET . NEW YORK.
odpluje 5. septembra ob 3:30 popol.
PATRICIA odpluje 7. septembra oib 5. uri zjutr.
BLUECHER odipluje 12. septembra ob 8. uri dop.
PRESIDENT LINCOLN odpluje 14. septembra ob 9:30 dopol.
AMERIKA odpluje 19. septembra ob 3. uri pop.
GRAF WALDERSEE odpluje 21. septembra ob 4. uri pop.
PENNSYLVANIA odpluje 28. septembra ob 9:30 dop. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 3. oktobra ob 2. uri popol.
PRESIDENT GRANT odpluje 5. oktobra ob 4. uri popol.
BLUECHER odpluje 10. oktobra ob 7. tiri zjutraj.
V SOUTHAMPTON: (ameriška proga)
PHI LADEIjPHI A odpluje dne 20. julija.
ST. PAUL ' odpluje dne 3. avgusta.
NEW YORK odpluje d>ne 10. avgusta.
- ST. LOULSi odpluje dne 17. avgusta.
PH0LADELPH1A odpluje dne 24. ajvgusta.
ST. PAUL odpluje dne 31. avgusta.
NEW YORK odpluje dne 7. septembra.
ST. LOUIS odpluje dne 14. septembra.
PHILADELPHIA odpluje dne 21. septembra.
ST. PAUL odpluje dne 28. septembra.
NEW YORK odpluje dne 5. oktobra.
ST. LOUIS odpluje dne 12. oktobra.
Ako kodo šoli pojasnila še o drn-fipLh, na tukaj naznanjenih parniklh, naj se s zaupanj em obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdkc:
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, in postrežen bode vsakdo vestno in hitro.
Kdor nasnani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga nai uslužbenee na postaji« dovede k nam v pisarno in spremi na pamik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vai prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po Številki 1270 Beetor in takoj po obvestila polijemo našega nslužbenea po Vas, • Le na ta naSin sa je naoino rojakom, ki niao zmožni angieiksga jezika, iz-ogniti. oSernboT ia sleparjev v New Torte.
Vožnje listka sa navedene panike prodajamo po isti eeni, kakor v glav-
MOLTVENTEH.
Bogo, kar je božjega, ličen molitve ni k za možke, zlata obreza, poluanje, 75c, šagrin rud. obreza 40c.
Dnina paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75c~, fina vezava, zlata obreza, #1.00.
Jezus in Marija, vezano v slonokost $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v šagrin -$1, vezano v platno 75 c.
Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50.
Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c.
Nebeške iskrice, vez. v platno 50c.
Rajski glasovi, 40c.
Otroška pobožnost, 25c.
Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00.
Rožni venec, platno $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70c.
Skrbi za dušo, zlata obreza 80c., fino
vezano $1.75.
Sv. ura, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin vezava #1.20.
Abecednik, vezan, 20c.
Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c.
Angleščina brez učitelja, 40e.
Aladiu s čarobno cvetlico, lOe.
Andrej Hofer, 20c.
Avstrijski jnnaki, 90c.
Baron Trenk, 20c.
Belgrajski biser, 15c.
Beneška vedeževalka, 20c.
Berač, 15c.
Boj tek, v drevo vpreženi vitez, lOe.
Božični darovi, 10c.
Barska vojska, 30c.
Cerkvica na skali, 10c.
Cesar Fran Josip, 20e.
Cesarica Elizabeta, 10c.
Ciganov a osvpta. 20 c.
Cvetina Boro graj ska, 20e.
Cvetke, 20e.
Čas je zlato, 20c.
Črni bratje, 20c.
Četrto berilo, 40e.
Darinka, mala Črnogorka, 20e.
Deteljica, življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Dve čudopolni pravljici, 20e. Dimnik: Besednjak slovenskega in
nemškega jezika, veean 90e. Domači zdravnik po Kneippu. vezan 75e.
Domači zdravnik po Kneippu. neve-
san r»0e. Erazem Pred jamski, 15c. Eri. 20c. Evstahija. 15e. Evangelij, vezan 50c. General Land on. 26c George Stephenson,	ielexme 4fV
Golobček in kanarček, 15e. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70e. Grof Radecki, 20c.
Grondriss der slovenischea Sprache.
vezan $1.25. Be d vika, banditova nevesta, 15e. Hildegarda, 20e. TTirlajida, 20e.
Hrvatsko-angležki razgovori, vezano 50e.
Hitri računaj, vezan 40c. Ivam Resnicoljub, 20e. Tzaaiami. mala Japooka, 20«. Izdajalca domovine, 20e. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromil, 20e.
Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno
vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil gozd, 20«. Knez Črni Jurij* 20c. Krištof Kolumb, 20e. Krvna osveta, 15«. Kako postanemo stari, 40e. Katekizem, mali, 15c. Lažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijanf L, cesar mehikanski, 20c-
Mali vitez, 3 zrezki, skupaj $2.25. Marija, hči poHkova, 20c. Marjetica, 50t. Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, 10c. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakovič, 20c. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Janša, 40c. Mrtvi gostač, 20c. Mala pesmarica, 30e. Mali vseznalec, 20e. MuČenikL A. Aškerc. Elegantno vezano, $1.25. Na indijskih otodh, 26e. V a preriji, 20c.
Narodne pripovedke, S srečki, vsaki
20c.
Naseljenci, 20c. Haanlnikova hči, 20e.
low. Zbirka povesti. Tsak SOe.
100

Nedolžnost pregajsna in poveličama.
20c.
Nezgoda na Palavann, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20c. Narodne pesmi. Žirovnik. 3 zvezki, rezano. Vsak po 60c.
Navodilo za spisovanie nssih pisen .
75c.
Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Odkritje Amerike, 40c. Poduk Slovencem, ki m hočejo ua*-liti v Ameriki, 30e.
Pregovori, prilike, reki, 30c. Pavlih a, 20c.
Pod turškim jarmom, 20e. Poslednji Mohikanec, 2<>o. Pravljice < Majar), 20c. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20c-Pri Vrbovčevem Grofi, 20c.
*rst božji 15«.
Frv« memžka vatnica, 36«
Poezije. F. Praseren. Broširano, 50e.
Poezije. Vojanov-R. Majster. 60c.
Repo štev, 20c.
Robinson, vezan 60c.
Robinson Crusoe, 40e.
Rodbinska sreča, 40c.
Rodbina Polaneskih. 3 cvedki $&Jt9.
Roparsko življenje, 20c.
Ročni angleško-slovenski in slovensko-
angleški slovar, 30c. Ročni nemško-slo ven skd slovar, Jane-žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, Janezi e-Bartel, vezan $3l00. Ročni Blovensko-nemški slovar, 40e. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia, 15c.
Sita, mala Hindostanka^ 20c. Skozi širno Indijo, 30e. Slovenski šaljivec, 2 zvezka po 20e. Spisje, 15c.
Spominski listi iz avatarijsks zgodovine, 25e. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20& Sto majhnih pripovedk, 25e. Strelec, 20c.
Stric Tomova koča, 40e. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notbnrga, 20c. 60 malih povestij, 20e. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno veaana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovanj-
skih pisem, 25c. Spretna kuharica, brc-širovano 80«. Stoletna pratika, «0c. Slovarček priučiti se aemičine brsa
učitelja. 40c. Šaljivi Jaka. 2 zvezka, v.sak 20«. Šaljivi Slovenec, 75c. Štiri povesti. 20c. Tegethof, a. 3 vni admiml. 20c. Timotej in Filomena. 2t»c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tirni T »ing, morski razbojnik, 20«.
V	delu je rešitev, 20c. Venček pri povesti, 20c.
V	gorskem zakotju. 20e. Vrtomirov prstan, 30«.
V	zarji mladosti, 20c. VoščOni listi. 20c.
Winnetou, rdeči gentleman, 3 zvezki $1.00. Slata vas, 25c.
Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40c.
Znamenje štirih, zanimiva poveet, 12 centov.
£birka liabavnib in annbllnih piaam,
30c.	*
Zbirka domačij zdravil, 50«. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze,
vezano 50c. •
Zgodbe sv. pisma za nižje razrede
ljudskih šol, 30c. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20c. Žepni hrvatsko-angleški razgovori,
40<".. broširano 30c. Zemljevid Avstro-Ogrske 25e.. maH 10c.
Zemljevid kranjske dežele, mali 10c. Zemljevid Evrope, 25c. Zemljevid Zjedinjesiih držav 25c.
RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, ljubljanska, in drugih mest na Kranjskem, new-yorške in raznih meet Amerike, s cvetlicami in bnmoristfčae po 3c>, ducat 30«. Raane svete podobe, komad Se. Ave Marija. lOe.	,
Album mesta New York s krasnimi slikami mesta, 30«.
OPOMBA. Naročilom Je priložiti denarno alt wfaft znamkah. P
bodisi v je pri vseli teb