Leto VI.v štev. 4
Lfubljana, torek, 6. januarja 1925
Poštnina pavšafirana
Cena 2 Din
Izhaja ob 4 zfutraf.
Stane mesečno 25-— Din za inozemstvo 40-— a neobvezno
Oglasi po tarifo.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72.
	
	
	l ». . ■
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravnlštvo:
Ljubljana. ?.-fcicrsova oL št 4 in 54. Talct. »t36.
Podružnici:
Maribor, Barvarska ul. 1» Celje, Aleksandrova c.
Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842.
okrog prpičeve palače. Zagrebška policija je dalj časa neprestano opazovala Prpičevo palačo in kretnje Radičeve družine. Smatrala je, da se center Radičeve agitaci.e še vedno nahaja v Prpičevi palači na Zrinjevcu in da se torej tudi Radič sam nahaja še tam. To se je videlo posebno iz tega, da je Radič vselej hitro reagiral na razne politične dogodke. Razven tega je bilo dokazano iz dogodkov v pokrajini, da Ra-rastel pred svojim ljudstvom in 'tudi j dič osebno iz Zagreba vodi volilne pri-pred Evropo kot nacijonalni heroj, ka- j Prave- Detektivi in policijski konfidenti teremu so naivni seliaški poeti pevali so zvedeli toliko stvari- da ie b,l° popo1-
za copato. Nobenega odgovora.
Radič je tičal v tajnem prizidku Prpičeve palače — Policisti so ga za pete privlekli na svetlo — V zaporu zahteva vina in tamburco — Konfiskacija vrlo ob-težilnega materijala v Radičevem skrivališču — Radičevi strahopetosti se smeje
vsa Evropa
Ljubljana, 5. januarja. I Zagreb, 5. januarja, r. Danes dopol-V Zagrebu se je danes odigrai absur- dne je policija aretirala Sijepana Radi-den politični finale: detektivi so za ca, ki je bil skrit v Prpičevi palači. pet6 potegnili predsednika hrvatske republike izpod postelje, iz malega brlo-giča, kjer je ležal trepetaje na matraci. Burja krohota gre po državi in vsa Evropa se smeje.
Imenoval se je naslednika Matije Gubca in predstavljal se je za dediča nekdanjih nositeljev hrvatske suvere-nitete, zmagoslavno je napovedoval vojno Jugoslaviji ter narod pripravljal na velika dejanja: na žrtve, trpljenja a tudi sigurno zmago. Stjepan Radič je j
Izstop nefašistov iz Mussolinijeve vlade
salandra in vsi trije liberalni ministri odložili svoja mesta novi ministri so sami fasisti. — politična napetost NA VRHUN'
CU.
Rim, 5. januarja, a. Ministrski predsed- beno obvestilo, kakor je sicer navada.
nik Mussolini je bil včeraj sprejet pri kralju v avdijenci, ki je trajala tričetrt ure. Oficijelnega komunikeja o tej avdi-jenci ni bilo. Zakijučuje pa se, da je Mussolini poročal kralju o položaju, zlasti pa o demisiji obeh ministrov, pri-
himrio, vaška dekleta trosila rožice, junak, o katerem je sanjal zagorski kmet, da ga le modrost zadržuje od najdrznejših dejanj, da mu le treznost brani stopiti na barikade tsr ua če.iu svojih zvestih dvigniti plamenico zmagovite irvolucije. A ko je prio 1 trenutek dejanja — glej Radiča v družbi nočnega lonca, potnega in trepetajočega od bojazni, klavrno figuro fizične in moralične strahopetnosti!
Stara in nova zgodovina nara je ohranila spominov dovolj na voditelje ljudskih pokretov. Med velikimi ozna-njevaici je tudi mnogo zastopnikov malih idej. Od tribuna Graccha, celo od Catiline do Matije Gubca, qana Husa, Petra Karagjorgja, Svetozara Markoviča, De Valere, pa i Aleksandia Todorova — kdo šteje stotusoče go-rečnikov, ki so bili enaki v besedah in dejanjih, ki so bili možje! Nijeden med njimi se ni strahopetno skril v mišjo luknjo, ko je napočil dan odgovornosti ln odločitve. Spominjamo se junakov za narodno idejo iz vojnega časa: koliko je bilo med njimi malih skromnih ljudi, ki niso imeli nobenih dolžnosti napram drugim in so vendar radi Idej^ bili pogumni in — ponosni. Nikogar ni bilo treba za kračo vleči izpod postelje.
Kako sramotna je v primeri z vsemi tem; vzgledi uloga Stjepana Radiča! A ne čudimo se. Za petč so privlekli policaji ne le moža, ki je fizično strahopeten, temveč tudi moža, ki je mo-raličen desperado. Radič je imel ko-rajžo hujskati narod proti državi, gnati hrvatskega kmeta v punt proti nacijonalni ideji, zbirati armado proti Jugoslaviji. imel je pognn) kovati po Evropi intrige proti domovini, sklepati zveze z boljševiki, pripravljati Hrvatom komunistično smrt. a ko je bilo treba dvigniti ideje, ki jih je proglašaj za edino spasiteljne, na višino Spoznanja. se je skril pod posteljo. Hrvatski kmet je pričakoval, da bo »predsednik* v trenutku velike nevarnosti visoko dvignil zastavo, pa vidi sedaj, da je legel na matraco. Je pač tako: množice, organizirane v HRSS so verovale, on, Učenik, pa je nevernik in kar se je zdelo ideja, je bila le taktika, le obmana naivne mase. Z današnjim dnem je napočila moralična katastrofa radičevskega nauka.
Ali naj s prstom pokažemo na druge primer^. Videli smo, kako so komunistični voditelji, ko je udarila Obznana med nje, jadrno se razbežalj na vse strani ter prepustili zapeljane množice usodi razočaranih in posledicam svojih lastnih de magoških zločinov. Komunizma pri nas ni ubila Obz.iana, on se je sesul pod nemoralno ptzo svojih izdajalskih propaga-torjev, ki sami vanj niso verovali in so zato postali v trenutku resne opasnosti begunci ideje.
Tudi klerikalizem pri nas izgublja mo-ralično korajžo. Klerikalni voditelji si danes ne upaio več javno zastopati svoje pogubne programe; le na tajnih sestankih trosijo med narod svoj strup in iz previdnega ozadia vršijo svoj hujskajoči posel. Tudi klerikalni voditelji so neverniki
noma gotovo, da se Radič nahaja v Prpičevi palači. Zato Je policija neprestano nadzirala to palačo in se ni dala zapeljati po vesteh, ki so se nalašč širile, češ da se Radič nahaja v inozemstvu. Ko je policija na dan novega leta dobila nalog, da nastopi proti HRSS, je vstopila v Pr-pičtvo palačo smatrajoč, da bo tam našla Radiča. Vendar ga ni dobila, dasi je skrbno preiskala vso palačo od kleti do podstrešja. Policija je že prej slišala o tem, da se Radič skriva v nekem tajnem prostoru, vsled česar je preiskala vse zidove, ali se ne bi našla kaka votlina. Vendar zaman. Zdelo se ie, da je Radič tisto noč ušel iz palače z zadn.e strani. Med tem pa je policija naknadno za gotovo zvedela, da Radič ni pobegni! iz Zagreba, temveč da se nahaja v Prpičevi palači, v tajnem novozidanem prostoru. Dalje se je govorilo, da je neki Radičev pristaš iz Virovitice, po poklicu zidar, več dni bival v Radičevem stanovanju in opravljal tam neke zidarske posle. Zato se je policija v nedeljo zvečer odločila, da Prpičevo palačo danes dopoldne še enkrat natančneje preišče s pomočjo inženjerja, kl naj bi pregledal vse zidove, zlasti v Radičevem stanovanju in v stanovanju njegove hčere, poročene z inž. Košutičem.
današnja preiskava. " Preiskavo je vodil šef policije dr. Be-dekovič s pomočjo uradnika dr. Cvetka Horvata in poveljnika straže Boška Pav-loviča. Nekoliko pred 10 uro dopoldne so Prpičevo palačo naenkrat obkolile stra že, da nihče ni mogel oditi. Uradnik Horvat in poveljnik straže Pavlovič sta z večjim številom policijskih organov imela nalogo, da pregledata Košutičevo stanovanje, druga skupina je imela preiskati Radičevo stanovanje, tretja skupina Prpičevo stanovanje, četrta skupina pa podstrešje. Pri skupini uradnika Horvata se je nahajal inženjer da pregleda in premeri zidovje. Obenem so bile za vsako even tualnost povečane varnostne odredbe.
preiskava pri košutičevih.
Ko so potrkali na vrata stanovanja inž. Košutiča, gospa Košutičeva ni hotela odpreti temveč je odvrnila da je v stanovanju sama In da nima nobene garancije,
»Ajde, gospodme Radiču, izadjite!* po-	pajkov desničarske liberalne stranke,
novi Bosko Pavlovič. Toda tudi 'a drugi	in sioer nau5nega ministra Casatija in
poziv ni zalegel. Sedaj zagrabi uradnik	ministra ^ javIia dela Sarroeehija. De-
Radiea za noge in ga kakor prešicka vle-	mjsij0nirala sta včeraj radi sobotnega
ce iz brloga ter izpod postelje r.a sredo	Mussolinijevega govora, ki je povzročil
sobe. Slo je zelo težko, ker je mirotvor-	tudi ^^p vodite!ja desničarskih libe-ni predsednik precej trebušast, odprtina
pa majhna in se je Radič pevrh še upiral, brcajoč z nogami. Končno so ga imeli na svetlem.
»Dobro jutro, gospodine Radiču!* pozdravijo gospodje od policije pred njimi na tleh sedečega predsednika HRSS. Ra-
raleev, bivšega ministrskega predsednika Salandre kot predsednika preračunskega odseka. Odstop te trojice je povzročil v desničarski liberalni stranki razkol. Sala udri bo sledila opozicija 6 do 7 poslancev. ki so bili doslej vladi zvesti, dočim i je druga tretjina slejkoprej fašistofilska, dič pa je strmci v tla, bled od strahu, po j tret^ pa ge je ni odločila, obrazu mu je tekel znoj. Bil je ves uma-1 Salandri, Castiju in Sarrochiju se je zan. ker se je vlekel po tleh, v stari po- , pridružil danes še zadnji liberalni član nošeni obleki, brada mu je bila zarastla. | v!adet jus,jjni minister Oviglio, ki tudi Ko ga je minilo prvo razburjenje je vstal izjavlja, da po sobotnem Mussolinije^em
ter rekel: »Evo me, sad me imate!* Takoj nato pa je tudi že začel kričati, da je to nasilnost protizakonitost in nesram-
govoru ne more ostati v vladi. Fašisti so s tem popolnoma osamljeni. Zato so se širile po mestu razne senzacijonalne vesti
nost... Policija se kajpak ni ustrašila , in opoldne se je celo govorilo, da je od njegovih nenadnih junaških protestov st0pi!a cela vlada z Mussolinijem vred.
temveč mu mirno izjavila, da je v imenu zakona aretiran.
Vesti so izgledale tem bolj verjetno, ker je bil dopoldne Mussolini zopet v avdi-
»Prosim, gospod komisar, pokažite mi: jenci) a ^ bilo o tem izdano tikako gluž-pismeni nalog!* pravi Radič komisarju dr. Horvatu. Bilo mu je takoj ustreženo. Kora ža ga je bila medtem že minila in prosil je, da se naj ž njim milo postopa.
kaj so našli v brlogu.
Medtem pa so detektivi vstopili v taj« ni prostor, ga pregledali in našli tam ce* lo kopico važnih spisov. Ta tajni pro« stor je bil napravljen iz drvarnice, v ka» teri se je napravil nov zid, tako da se je drvarnica predelila v dvoje. V prvi pre« de! je bil vhod s hodnika ter so bila v njem naložena drva, drugi de! pa je bil ta skrivni prostor, ki je imel vhod iz spalne sobe Košutičeve. Polici >a jc pri« peljala avtomobil na dvorišču Prpičeve palače, nakar so sc vsa vrata v palačo zatvorila. Radiču so dali priliko, da sc je p.-cob.^keL Nato so ga pozvali, da sc«
Se le proti večeru se ja izvedeio, da je Mussolini predložil kralju samo demisije liberalnih ministrov, ob enem pa že tudi predložil v podpis nove ministre, sama fašiste. Kralj je Mussolini je ve predloge odobril, sprejel demisije liberalnih ministrov in imenoval tri nove fašistovsk« ministre. Imenovani so za ministra pravde Alfredo Rocco, za ministra javnih del Giurati in za ministra prosvete Fedeie. Jutri ge sestane rekonstruirani kabinet k svoji prvi seji.
Istop liberalcev iz vlade sicer po so, botnem izzivalnem govoru ni presenetil, izzval je le vseeno veliko senzacijo, ker se je opozicija nadejala, da se bo vsled njega zrušila cela vlada. To se sicer nI zgodilo, ker ima tudi samofašistovski kar binet v parlamentu še vedno trdno večn no, gotovo pa je, da postaja Mussolini-jevo stališče vedno bolj nevzdržno in se bo njegova pozicija kmalu zrušila, ako se ne obistinijo njegovi računi na, razpad opozieijonalnega kartela.
Rim, 5. januarja. 1. Novi ministri so ža nocoj prisegli. Kakor izve vaš poročevalec. so gkupno z liberalnimi ministri in Salaridro ponudili Mussoliniju svoje de misije tudi vsi ostali ministri in državni podtajniki. Mussolini pa je njihove ponudbe odklonil in jih niti ni predložil kralju.
Fašisti zopet na delu
številne aretacije in nova fašistovska nasilja. — HIŠNE PREiskave po vsej drŽavi.
Rim, 5. januarja, av. Notranji minister Federzoni, državni podtajnik notranjega ministra, dalje ravnatelj varnostne služ« bc in general milice so ves včerajšnji dan preživeli v notranjem ministrstvu. Po vesteh iz tega ministrstva ni prišlo vče« raj nikjer do večjih spopadov. Vendar pa so skušali fašisti vdreti v uredništvo ®Popo!a», kjer so bili razgnani. Vlada je razpustila kombatantske organizacije z
prišli pred sedež liberalne stranke, kjer pa so jih karabinerji razgnali. Drugo skupine so vdrle v ekspedicijske prostore »Giornale d'ItaHa» ter napravili tam ne« koliko škode.
Tudi po drugih krajih Italije, tako v. Napolju, Bresciji, Vicenzi in drugod so se vršile razne fašistovske demonstracije.
Kakor se sedaj zatrjuje, bo Mussolini zbornico, ki je bila za nedoločen čas od« godena, sklical že za 20. t. m. samo zato-
motivaciio, da imajo revolucionarne pro* grame. V Bologni je prišlo pri obhodu i da bo sprejela novo volilno reformo. E000 fašistov do cestnih nemirov.
Tekom današnjega dneva jc bilo v Ri« mu aretiranih več onozicionalnih novinar
de v avto in sc prepelie na policijo. Go« .	-
spa Radičeva je prosiia, da sme sprem. iev- med njimi neki ureonik lista «11 ljati Radiča, kar se ji je dovolilo.	Nuovo Pacse* in urednik komunistične
«L'unita». Aretiran je bil tudi rimski do» na policiji. — vino in tamburica pisnik »Chicago Tribune**. Te aretacije
da jo policija eventuelno ne bo ubila! Zahtevala je prisotnost prič. Prijavili so inženjerja, ki je prišel s policijo. A gospa Košutičeva ga je odbila z izgovorom, da ga ne pozna. Končno pa je gospa na ' se je odg-jgal po hodniku v zapor.
Radiča so takoj pripeljali k policijske« mu ravnatelju Bedekoviču, kateremu je Radič, ki se je med tem, tolažen od že« ne, precej pomiril in se delal sedaj ko« rajžnega, rekel: «Čcstitam na uspehu!.. Pa i ostali cinovnici zasluže ordene!*
Na poedina vprašanja je odgovarjal zmikavtsko in s strahopetno lokavostjo. Končno se je sestavil protokol, ki ga pa Radič ni hotel podpisati, marveč je pro« testiral proti temu, da se krši njegova «imuniteta» ter da je ves postopek proti niemu in njegovi stranki gaženje ustave. Med zaplenjenimi dokumenti se je na« šel tudi koncept pogodbe z Madžarsl.o, ki je bil napravljen v času, ko se je Ra« dič nahajal v Londonu in ki se nanaša na razmejitev z Madžarsko. Radič je zahteva!, naj se zapiše v protokolu, da ta pogodba ni bila sklenjena. Preden so
so izzvale v javnosti veliko presenečenje. Vlada je nadalje razpustila organizacijo «LTtnlia libera*, zvezo bivših kombatan« tov, ki se ne skladajo s fašisti. Tekom dneva jc bilo tudi več fašistovskih de« monstracij. Fašisti so hoteli med drugim napasti redakcijo listov »II Mondo* ter
«Voce republicana*. Oddelki fašistov so ' pola.
HIŠNE PREISKAVE V TRSTU.
Trst, 5. januarja, a. Kot posledica zad«
njih ukrepov proti opozicior.alnim stran« kam so se izvršile danes dopoldne po mestu razne hišne preiskave pri pred* staviteljih kombatantov, ki se ne strinja« jo s fašisti. Preiskave so se vršile med drugim pri ravnatelju lista »La frontie« ra* in pri predsedniku in tajniku lokalnih kombatantskih organizacij. Konfisciran je bil danes tudi novi list «La provincia« glasilo opozicionalne skupine pod vod« stvoai občinskega svetnika Nicoia Cu«
benikn in okolici in v nekaterih ostalih' dalmatinskih krajih. Aretiranih in priprtih je bilo nad sto uglednejših oseb in radi-našnjega dne ja bila aretacija Stjepana 1 čevskih eksponentov. Več hišnih preiskav
Kaj pravi vlada
Beograd, 5. januarja, p. Senzacija da-
ga odpeljali v zapor, je Radič izrazil svo« jo veliko poglavitno željo: »Dajte mi vi« na i tamburicu!«... E!em, od srca radi so mu ustregli. Z vinom in tamburico
pretnjo, da se bo rabila sila, vendarle otvorila vrata. Sedaj se je videlo, da gospa Košutičeva ni bila sama v stanovanju, kajti pri njej se je nahajal tudi bivši narodni poslanec Pavle Radič. Na mizi pa so pol. uradniki opazili tri čaše za čaj, po čemer se je takoj videlo, da so bili prisotni pri mizi trije. Slutili so, da g. Košutičeva radi tega tako dolgo ni hotela odpreti, da bi med tem dobil nekdo tretji časa, da se skrije. Ta tret i je mogel biti le — Radič. Gospa Košutičeva je bila zelo razburjena in je na vsa vprašanja ostro odgovarjala, posebno ko je videla, da se pregledujejo zidovi in da ima policija sigurne informacije, da je Radič skrit v hiši. V stranišču so našli opeko,
zagreb in senzacija dneva.
Dobro uro po Radičevi aretaciji je po« licijsko ravnateljstvo izdalo kratko obve« stilo: »Predsednik HRSS Stjepan Radič je aretiran!* Obvestilo je naravno delo« valo kakor prava bomba. Kmalu so se raznesle tudi podrobnosti cele farse in posebne izdaje novin so bile mahoma razgrabljene. Publika se je režala in ma« jala z glavami: Sto je Radič, toga više nema... Revolucije, punta, rebelov in takih strašnih reči, ki jih je Radič ved« no napovedoval za slučaj svoje aretacije, pa ni bilo in jih ne bo. Radičevo miro« tvorstvo, lažniva glorija njegovega tri« bunskega komedijantstva ni mogia biti
... - j -	bilo. Končno je po lici a sla v spalno sobo
svojega programa. Naj se jim država po- . . v . ... n , „„ ,„„ ci.,-: „ k-^m	k j i a- ■ xt j 1 m ž. Kožutica. Premaknili so tam vse po-
stavi v bran - pa bodo tudi oni šli pod .... „ „„ _ ..... , ... , .
katere pri prejšnjih hišnih preiskavah ni! kronana s^ sijajnejšim finalom, kakor je
postelje in pod odeje...
Današnji dan bo mnogo pripomogel k političnemu iztreznjenju. Eden najopas-nejših ln najbrezvestnejših demagogov je razgaljen in razkrinkan. Policaji so pozdravili Radiča z »Dobro jutro*. Toda gla siti bi se bilo moralo »Lahko noč, gospod Radič*.
Prihndnla Številka izide jutri zjutraj. Z j spr. jtnnn!* ogljsov je inseratni oddelek o-V/ d.v m od rj.y> — li. dop.
hištvo. Ko so odrinili od zida širok umivalnik, je gospa Košutičeva zakričala. Imela je povoda dovolj. Za umivalnikom se je pokazala cblika paralelograma. Ko so ua tem mestu trkali na zid, se je čul votel glas. Zid je bil umetno tapeciran, fako da so tapete prekrivale obris malih vrat. Uradnik Pavlovič ie odprl ta skrivna vrata, nakar se je pokazalo polhovo dtiplo in v njem Radičeve noge v copatah. Radič je ležal na matraci...
dobro jutro gospodine radič!
»Ajde, ajde, gospodine Radiču!* pravi uradnik Boiko Pavlovič in cukne Radiča
bila dr-ašnja aretacija z vlačenjem iz mišje luknje.
V zaporu Radič pridno pije vino in brenka na tamburico... Uradniki poli« cije so medtem bili ves dan zaposleni s pregledovanjem številnih zaplenjenih spi« sov, dokumentov, knjig in koresponden«
ce. Vse važnejše akte je že poseben ku« i V Delnicah je bil včeraj aretiran odvetnik
in bivši minister dr. Ivo Krnic in r. njim župnik Andro Bujan. Dr. Krnica so od-
Radiča. Radičevi politični prijatelji so pobiti radi načina, kako je Radič bil aretiran. Senzaeijonalna poročila beograjskih listov so povsod izzvala burje veselosti. Izredne izdaje so bile takoj razdane. Ministrstvo za notranje stvari je izdalo komunike, v katerem pravi:
Pri Radiča so se našli zelo važni dokumentu ki dokazujejo njegovo zvezo s Moskvo. Našla se je tudi njegova pogodba z Madžarsko iz leta 1923. in seznam članov njegove stranke. Ko je bil Radir aretiran, se je p«izkn"al delati hladnega, v resnici pa je bil silno vznemirjen ter mo je lire drhtelo od straha. Zahteval je Tino in tambnrieo, kar se mn je izročilo.
Ministrstvo za notranje stvari ima poročilo iz Zagreba, da je materi jal, ki se je našel v njegovem skrivališču, silno kompromitnjne in tak, da ee lahko itvaia-jo najdalekosežnejše kon«ekvence. Preiskava materijala se nadaljnje, vsi originali so se poslali ministrstvo za notranje stvari, kjer se prifaknje za jutri ijntraj objava vseb važnih dokumentov.
ARETACIJE V PROVINCL
Med aretacijami v provinci je vzbudila dokaj pozornosti včerajšnja aretacija znanega patra Kerubina Scgviča v Splita, ki je tam fungiral kot glavni urednik »Hrvatske Riječi«. Aretacijo je odredilo splitsko sodišče, ki ima s fanatičnim patrom Kerubinom poravnati obsežen račun radi prestopkov tiskovnega zakona.
je policija zadnje dni izvršila v Subotiei, kjer pa je izpustila vse aretirance iz-vzemši tri agitatorje in dijaka Ivana Po< liča, pri katerem so našli precej obte^ žilen materijal in korespondenco s po« edinimi člani komunistične internacionaie
Otvoritev novsga nemškega parlamenta
BERLIN, 5. januarja, s. Novoizvoljeni državni zbor se je danes ob 3. popoldne sestal. Sejo je otvoril socijalnodemokrat-ski starostni predsednik. Komunisti so skušali motiti, vendar pa je seja potekla mirno. Definitivni predsednik se izvoli na prihodnji seji.
Beograjski župan umrl
Beograd, 5. januarja p. Med današnja
sejo Glavnega odbora NRS je zadela kap predsednika beograjske občine M. Marjanovima. Poklicali so takoj zdravnika, to* da Marjanovič je tekom 10 minut umri.
rir odnesel v notranje ministrstvo.
PRI SODIŠČU.
Po dovršenem policijskem pretresu bo Radič izročen zagrebškemu sodišču, ki je že včeraj sprejelo v goste dosedanje glavne aretirance: dr. Mačka, Predavca, Krnjeviča, inž. Avgusta Košutiča in dr. Stjepana Košutiča.
vedli v zapore r Ogulinn. župnika Bojana pa postili v domačih zaporih. V Sremski Mitrovici so policijski ortrani izvršili hišno preskavo na stanovanin radičevskega kandidata Lončarevlča, ki do nadaijnega ne sme zapustiti stanovali«. Obsežoa aretaeiia so se izvršila v Ši-
5. januarja:	>
ZAGREB. V efektih položaj nespremenjen. — V devizah tendenca slaba. Tečaji so napram petku dalje oslabeli. Notirala so devize: Dunaj 00892 do 0.0912, Italija 268.95 do 271.95, New-York 63.473 do 64.475, Pariz 346.5 do 3515, Praga 192.5 do 195.5, Švica 1244 do 1-254; valute: dolar 62.5 do 63.5; efekti: bančni: Eskomptna 113 do 114, Ljubljanska kreditna 225 do G, Pra«edion* 890 do 900, Slavenska 84 do 85; industrijski: Sečerana 750 do 760, Trbovlje 400. do 420, Vevče 0 do 122.
CURIH: Beograd 7.975, New-York 518, London 24.4d, Pariz 27.81, Milan 21.7L Praga 15.475, Budimpešta 0.007075, Bukarešta 2.625, Sofija 3.75, Dunaj 0X107220)
Razgovor z ministrom dr. Žeijavom
& RAZPUSTU HRSS. BODOČA NARODNA SKUPŠČINA IN NJENB NALOGE. DUHOVŠČINA IN POLITIKA. USODNA POGREŠKA SLOVENSKE POLITIKE. POMEN NARODNEGA BLOKA ZA SLOVENCE.
Ljubljana, 5. januarja.
NaS urednik je posetil ministra za Sume in rudnike gosp. dr. Žerjava, ki ■e povodom pravoslavnega božiča mudi v Ljubljani. Zanimal se je predvsem za postopek proti HRSS, nakar j mu je gosp. <ir. Žerjav odgovoril:
ski poslanci bodo imeli polne roke dela, da ob rastoči vrednosti našega denarja, krizi industrije in kredita, prepočasnem padanju občih cen in neraz-mernosti direktnih in in direktnih davčnih bremen naši deželi rešijo njeno podjetnost Ko gledam, kako noč in
»Zgodil se je pravi čudež. Naša i dan popravljamo in zidamo pravzaprav
država se — brani. Pet let jo brcajo, [izključno splošne gospodarske zadeve, teptajo in zaničujejo lastni državljani, j se čudom vprašujem, kako more v ta-
izdajajo jo in uničujejo. A država si je idala vse dopasti. Celo podpirala je svoje sovražnike in jih plačevala. Država pa, ki se ne zna braniti, ni sposobna fn ni vredna živeti. Slovenci, vzgojeni v tuji državi, nismo znali, da je vele-izdaja najhujši zločin. Danes smo v lastni državi in se učimo državljanskih dolžnosti. Veleizdaja je hujša kot umor
kih težkih časih kdo še smatrati, da je potrebno cepljenje po nazorih o ulogi vere v politiki. Kaj bi lahko dosegli za Slovenijo, če bi imeli mesto 21 «ti-grov*. za vselej kompromitiranih radi kratkovidne avtcmomistične politike, 21 resnih mož, ki bi vodili Slovenijo, marljivi, iznajdljivi, požrtvovalni, pri tem pa na prvih branikih države in
ali rop. Za veleizdajo ni opravičenja in narodne ideje? Ali je res še kdo med
pardona. Kar je pripravljala in delali HRSS, je bil komplot proti obstoju Jugoslavije. Vse, kar mrzi našo državo, je bilo zvezano, da jo zopet, razdere. Davidovičeva vlada je bila žalostno sredstvo, da se razrahlja državna uprava do kraja * vpeljavo nezvestih čuvarjev javne varnosti. V silobranu je bilo končno treba poseči v veleizdajni-
luhovščino tako zaslepljen, da misli, da bo to za katoliško verstvo, za versko življenje in nravnost Slovencev škodljivo, če se pokoplje boj z državo okrepitev državne ideje in naše gospodarske cilje?
Zato me tem bolj vznemirja, ko vidim. da en del duhovščine zopet meša politiko v spovednico in na prižnico.
tožbo na upravno sodišče. Napačno tol-I se v Ljubljani zvezali s komunisti, v Beo-mačenje je to, kar sedaj na lopovsld na- gradu so ee objemali s Turki in Nemci, čin piše »Slovenec*, da na novo slepi in j na magaracu pa je dr. Korošec pripeljal goljufa uboge penzloniste. Večjih ljudskih sleparjev res m. kakor to slovenski klerikalci.
v Slovenijo svojega brezverskega (za brezverca ga je krstil sam škofov list) pobratima.
Za pred stoječe volitve v Ljubljani me-Setari vodstvo SLS. na vse mogoče načine. Vabi v svoje naročje komuniste, a se pridno razgovarja za volilno zvezo tudi s prostozidarji Brez načel in brez Tako zvani blok separatistov gre čim- j morale je ta škofova klika, zato bo kon-dalje bolj v <franže>. Radiča so našli kot čala in propadla, kakor zasluži. Kakor - - -	- -	. I j
Klerikalci v Ljubljani že kapitulirali?
organizat&ričnimi pravili ter ni nobei član obvezen pokoriti se večini, ki bi si pregrešila proti strankinemu programu. K sreči pa. je v interesu države, naroda in stranke ostal v manjšini dr. Ravnihai kljub neposredno pred odločii®im zboro vanjem fabriciranih narodnosocijalističnib »radikalov« in kljub temu, da njegov, uslužbenci niso pripustili na zborovanji starih radikalov,' ki so postali člani NRS v času, ko je dr. Ravpihar še slepomišil in iskal fiudi, ki naj bi mu pomagali zopet kvišku. Značilno za Ravniharievo devetorico je tudi to, da so v njej ljudJ
iko gnezdo. Škoda je le, da se to ni Klerikalna stranka je prijavila velik
zgodilo že mnogo poprej.
Nekateri sumničijo vlado, da je razbila HRSS, da dobi Narod,ni blok večino v bodoči skupščini. Ta blok pa
broj dušnih pastirjev za čuvarje skrinjic. Za terorjem v cerkvi in z verskimi sredstvi izven cerkve še teror na volišču! Ali je to dostojno katoliške
ima i brez tega zagotovljeno ogromno cerkve, koje najvišji funkcijonarji nam večino, ker bodo likvidirani davido-' svečano zatrjujejo, da se duhovščina v vičevci in zemljoradniki za vselej. Da- j Sloveniji ne meša v strankarsko poli-nes se vč že z vso gotovostjo, da bo tiko? Vse to je morda moglo biti v sedanja koalicija prihodnja leta vodila j Avstriji, a v Jugoslaviji to ne pojde državne posle, da provede ustavo, da ; več dolgo. Cerkveni funkcijonarji, od uredi državno upravo in izpelje Široke;škofa poslani v boj za separatizem, v samouprave oblasti, srezov, občin in j sodelovanje z Radičem in komunisti, z stanovskih korporacij, da izenači davč- j verskimi sredstvi na delu za plemen-na bremena in zakone sploh. Izkušnje . &ko stranko vereke nestrpnosti, ali ni preteklih let ne dovoljujejo nikomur j nikogar med njimi, ki ne vidi, da to več, da razcepi koalicijo obeh državo- jsamo od sebe vodi do konflikta, ki bi tvornih strank. Ta koalicija se v delu ; na kraju krajev končal kakor konflikt
in skupnih borbah in uspehih utrjuje od dne do dne. Mali incidenti ne morejo na veliki smernici skupne fronte nič spremeniti. To velja posebno za Slovenijo. kjer imamo bojev med napred-rjaki že prevečs da ne bi spoznali, kako so rešilni za klerikalizem. Obžalujem, da se niso še ostale frakcije pridružile
z Radičem? Kakor sta nad njim zma govalca država in interes hrvatskega ljudstva, tako bo -v uničenju klerika-lizma zmagovalka država, a ž njo Slovenstvo in katoliško verstvo.*
Naš urednik je končno opozoril g. ministra na
razne pojave nezadovoljstva.
Narodnemu bloku. Mi smo vse storili, ..... .. . , . da se to posreči, a zemljoradniška SKS ™d hf™ znast, na obup upokojencev, pod vodstvom nekih zaslepljenih za- ; nameščencev sploh in davkoplačeval-
goljufivo ime si je nadela SLS., kandidata, s katerim bi vsaj deloma mogla zakriti »vojo sicer neizbežno popolno polomijo. Nobenega pametnega in poštenega človeka ni več v Ljubljani, ki bi še eimpatiziral z lažnivo in goljufivo ti-grovsko družbo. Lastni pristaši SLS. obsojajo nedoslednost, brezglavost in ne-poštenoet dr. Koroščeve politike in celo med kanoniki smo čuli, da so možje, ki so siti tigrovskih avantur. Vodstvo SLS.
Ustoličenie predsednika čudotvorne republike
Politične beležke
-{-> Interesanten spor med vlado in glavno kontrolo. Vlada je kakor znano sploh in davkoplačeval- s sklepom ministrskega sveta odobrila crizeneev ie končno stopila v vrsto j <*v. Gosp. minister je odgovoril da j kredit 10CI milijonov Din, da se izplačajo klerikalnih pomočnikov. Vsak glas. od-1™' s^o potrjuje pravilnost našega ; kot: nov. dodatki, nvahdom. G.avna kon. dim za listo gosp. Ivana Puclja. je poista,*ca- ,bll.a priientacjja bloven-. trola, kot najvišja državna računska in. svojem uspehu oddan pravzaprav za na SLS, kateri je zavožena kranjska SKS SKa< K1 po-tala žalosten privesek.* Naš urednik se .je dalje zanimal za ® namere vlade v bližnji bodočnosti. Gosp. minister je odgovoril, da bo vlada predvsem razpisala oblastne volitve. Nobena končna upravna reorga-
Ali bodo slovenski davkoplačevalci, slovenski delavci, železničarju, kmetje, obrtniki trgovci, naši javni nameščenci zopet stavili na izgubljeno karto?
nizacija ni možna, dokler niso upravna i Odgovornost 21 tigrov traja do 8. fe-
področja definitivna.
brua.rja 1925. Dajte Narodnemu bloku
Prihodnja skupščina bo predvsem 21 mož pa morem jamčiti, da bo vsaka gospodarska skupščina. Zlasti sloven- opravičena zahteva Slovencev uspela..
Od SLS oškodovani in ogoljufani penzijcnšsti
»Slovencu* je silno neprijetno, da smo penzioniste-zvanlčnike že opetovano opozorili na zločin, ki so ga nad njimi zagrešili klerikalni tigri s tem, da so, ko so bili na vladi »pravice in poštenja», v finančnem odboru sklenili uredbo, s katero dobivajo penzionisti sedaj do 200 Din mesečno manj penzije kot preje. Naš list ni opozoril na to klerikalno grdobijo šele včeraj, marveč je o njej pisal že meseca oktobra, novembra in decembra. Pred par dnevi smo le še znova konstati-rali, da so postali žrtve klerikalne brez-vestnosti in nesposobnosti s 1. januarjem t. L tudi železničarski penzionisti.
Nedeljski »Slovenec* se na naše očitke izgovarja, a zelo klavrno, ker se to, kar so zagrešili tigri, sploh braniti in zagovarjati ne da. Tako n. pr. piše »Slovenec*, da Koroščeva vlada «čez noč ni mogla popraviti vseh krivic*, ki so nastale iz proračuna Markove vlade. »Slovenec* piše, da je prevelika zaiiteva, da bi ministri Davidovičeve vlade v dcbi
nedolžen na prikrajšanju železničarskih penzionistov, kakor novorojeno dete.
Škofov iist laže, kakor pes teče. Kaj je resnica? Seja finančnega odbora, v kateri je bila sprejeta uredba o novih pen-zijskih prejemkih, se je vršila meseca oktobra. Tozadevna uredba, izdana na podlagi zakona, je bila sprejeta tako, kakor lo le predlagala Davidovič-Koroščeva vlada. Res je, da je uredbo predlagal finančni minister Spaho, a ravnotako je pa tudi res, da jo je predlagal po odo-breniu celokupne vlade, v kateri so takrat sedeli štirje klerikalci (Korošec, Su-šnik, Kulovec, Vesenjak). Izgovor »Slovenca*, da Sušnik ni bil finančni minister je farbanje prizadetih penzionistov, ker je resnica, da so za uredbo glasovali tudi tigri in so zanjo ravnotoliko odgovorni kot njihov prijatelj Spaho. Uredba pa ni šla samo skozi ministrski svet, marveč tudi skozi posebni ministrski komitet, v katerem so tudi sedeli gospodje ministri SLS. Razventega je finančni minister dal vsakemu ministru v izjavo in na vpogled uredbo, da jo vsak z ozirom na potrebe svojega ministrstva odobri ali popravi. Sušnik se pač ni brigal za to uredbo,
strahopetca sramotno skritega pod po- čujemo, so »e zadnje dni zopet vršili t steljo, v Ljubljani pa išče <Stranka slo-; škofovi tiskarni sestanki, katerih po se je. ki so na ta ali oni način odvisni od venskega naroda*, katero blesteče in j udeležila navniharjera in JuTanora kli- njega ozir. od dr. Ažmana. V njegovem cmlhifl™ " naH^i. c:t q	Razgovori eo se vršili o volilni po- odboru sta n. pr. dva plačana pisarniška
godbi med SLS. in Ravniharjem, ki je j uradnika itd.Poleg tega pa je med nje-pripravljen storiti vse, kar žele klerikal-: govimi odborniki par ljudi, ki baš po ci, samo če bi mogel postati kandidat z i strankinih pravilih niso imeli nikdar pra-njihovo pomočjo. Pogajanja so baje ie 1 vice tvoriti mest odbor. Pa to so navse-j.elo daleč uspela in zatrjuje se, da so i zadnje malenkcfct.i proti grehu, ki ga ie klerikalci že kapitulirali. Vsemogočna zakrivil dr. Rnvnihaj- proti politiki NRS. SLS. bo to pot v Ljubljani brez kandi- i Vsa poučena javnost se smeje blnmaži dafske liste in njeni pristaši bodo glaso-1 Ravnihar - Ažman - Babnikove »večine«, vali le za {liberalce in brezvercev To je : kateri se ni posrečilo preprečiti Narod-treba tudi ljudem na deželi povedati, da nega bloka v Liurbljani, ki se je ustvaril se malo briga za mnenje svojih pristašev,: ne bodo župnišča tamkaj zopet strašila iz strankine potrebe in v korist države kakor mu tudi ni za čast in ponos stran- z liberalizmom, brezverstvom in prosto- i strankinih članov po želji g. šefa ke. — Pri zadnjih občinskih volitvah so i zidarstvom.	Pašiča.
: Kaj hoče dr. Ravnihar? »Samouprava« je pisala pod tem naslovom dne 30. sept. 1922 sledeče: Na zagrebškem kongresu se je sklenila dolga resolucija, katere smisla menda nihče ne razume. SploAne lepe fraze, ki se nahajajo v nji. podpiše lahko vsakdo in za to ni treba kongresa. Edino kar je izgledalo pozitivnega iz tega velikega kokodajskanja je odstavek, ki govori, da hočejo »kongresisti osnovati neko novo stranko, neko zar jednieo«. ki bo sprejela odpadkke od vseh obstoječih strank in tudi vsakega posameznika. kdor bo dal sam sebi izpričevalo političnega lepega vedenja in javne poštenosti Dr. Ravnihar, ki gotovo dobro zna. kaj so skuhali, ker je sam lonec mešal, pa zatrjuje, da nočejo osnovati nove stranke, nego samo neko »za-jednico« raznih strank. Kaj so torej ti ljudje sklenili s svojo resolucijo, je sedaj po tolikem pisanju ravnotako zagonetno, kakor je bilo prvega dne. — Taka je bila radikalska sodba o dr. Ravniharju i 1922. ko še nihče ni vedel kai bo. dr. Ravnihar skuhal koncem 1. 1924. Priznati je treba, da je ostal do konca zvest svoji zajedničarski politiki, ki ga bo 8. februarja končnoveljamo položila v zasluženi grob.
: Iz Mestnega odbora NRS v Ljubljani. Opozarjamo ponovno radikale, raj ne nasedejo zavijanjem dr. Ravniharja in njegove zaiedničarske manjšine, ki se poslužuje vseh mogočih sredstev, da bi pred našo javnostjo opravičili svojo proti-radikalsko politiko. V ta namen je izdal dr. Ravnihar tudi »Radikalski glasnik«, ki pa ni več organ NRS. odkar se je njegov »konzorcij« postavil javno proti na-čilom vidovdanske politike radik. stranke. Iz Ii6ta je razvidno, da se je dr. Ravnihar kot edini predsednik NRS organizacije v vsej državi zvezal s strankami, ki ne priznavajo vidovdanske ustave. in da je ta zveza v popolnem nasprotju s programom in cilji radikalne stranke. Nafti člani naj ne pozabijo ponovnih izjav g. ftefa Pašiča in g. Ljube Jovano-viča. ki sta se ja-sno in odločno izrekla proti vsakemu sodelovanju s strankami, 15. t. m. v Trbonjah, dne 18. t. m. v j ki so proti vidovdanski ustavi. Za to se
je večia stareera Mestnega odbora, z ve-
Stražnik: »Ajde S tipa! Bumu išli na republiku.*
stranke, dasi nikomur ni bil tako zaže« Ijen in dobrodošel kakor hrvatskim klo rikalcem.
Narodni blok
Shodi Narodnega bloka v maribor-
i okrožju. V nedeljo 4.
i. j-u s i • j i. i x z j - • . i- i vršila v Vuzenici v Dravski dolini okraj-se nam pozna v vseh udih U izdatek, ceš da v proračunu m utemeljen. , konfpren(,. Narodne-* bloka za ma kosteh. «Avtonomlstična politika je 1 ^	--->-—-<- =- ------<— Ba konferenca Narodnega bloka za ma-
matj vsega našega zla. Ze se vidi. da jo požene celo hrvaški kmet iz dežele.
.....nja izplačilo nakazala ter prepustila Na»
rodni skupščini, da odloča o stališču glavne kontrole.
!cev na" volitvah 1. 1023. velika pogre-j stanca je sedaj'odklonila vizum za ta	|8kf™ X Jtj,:m; je
izdatek, češ da v proračunu ni utemelj
-r » i xx -i i . t • . . *	na Konierenca ivaroonega
To stališče glavne kontrole je teoretske.	^ Udeležilo se je je 25
ga značaja, ker bo vlada z ozirom na ne«	, , . . ..t,«. i - i .
6., . . . . , ,, .	deiegatov iz vseh občin okraja, »esta-
obhodno potrebo brez vsakega odlaša.	, . . „ ,, . tr ., ,.
. . , , , . ' ... ..	nek je vodd notar g. Kolšek. Nosilec h-
nia i7n a r»<» L- <tf<t lo re^r nr/>nncrua \ o«
ste Narodnega bloka g. dr. Pivko je podal politično poročilo, ravnotako srezki kandidat, velei»osestnik g. Podlesnik iz
+ .., ., , .	,	. c,	, .,	luiiiuiuav,	i;. L vuil^uia i.
Klerikalni poslanci v Slovenskih go. „., •	,, ,	T1	A
..i. - k—	.Mi* i Klbnlce na Pohorju. Propagandno delo
ricah na begu. Minulo nedeljo je sklica!
s shodi in sestanki je v Dravski doiiini
„, .	.,„„	_______.,. .	četudi so z njo tudi železničarji silno pri-
-nekai tednov« vse	popravili, kar se je j .. »,. . . ., . .	u
a i, =„ w	„„ =•! l' ,	•	zadeti. Ah je storil to iz nesposobnosti,
preje «ltta m leta	grešilo*. K tem	ja- .	,. . . , . ..
il„-m	„	„ ■ ...	,	malomarnosti ah ce o iz brezvestnosti,
lovim izgovorom e	treba pripomniti,	da'	. , . , .	, ...
JI L. -u!	..	t0 Je za prizadete končno vseeno; kajti v
iP?slanec„Franj° Zecbot že precej podrobno izvedeno. V naj
volilni shod. P" gornji Kungot, v Slo.	kra£m ^sTJe vrši še cela vrsta sho-
venskih goricah. Tamosnja občina je ve.	dJ ^ sestankov oMinah ^ okra.
lja a vedno kot ena najmočnejših klen.	. in gicer dn0 6 t m v Sortini. ^
kalnih trdnjav. Zadnji čas pa izgleda, da	j5 t m 7 Trbonj-
se tudi te klerikalne trdnjave pričnejo	^ u J)ae J2 t m. ^ in)e, dr. pjy.
majati. Pn Zgornji kungoti je mora!	ko v Marenber?u večji voliini ghod.
Okrajna konferenca zaupnikov Na-okraj se jb
vršila v Ormožu dne 3. t. m. Navzočih je bilo 45 zaupnikov iz vseh občin okra^ ja. Prisostvoval je konferenci tudi nosi
namreč v nedeljo Fran jo Žebot z žup* i
nikom vred bežati s shoda še predno je rodnega'"blolJUM omoški' začel govoriti. Nagnali so ju kmetiski fantje in možje, ogorčeni nad klerikalno demagogijo. Žebot v sinočnji »Straži* sam Priznava da se je moral s shoda od. £ Vste dr." Pivko, 'belegairso^porečaii
straniti in piše o Zerjavovih agentih, ki da so začeli erazburjati naše volilne sho. de*. V nadaljnem napada Zebot učitelj.
o položaju v vseh občinah. Povsod je navdušeno razpoloženje za Narodni blok. Volilni sestanek v Vodrancih pri Sre-
stvo, češ da je organiziral odpor naduči. disču ge ■ yrjU v nedeljo dn€ 4. t m. telj g. Robnik od Sv. Jurja oo Pesnici. c	. bi|o poyaW:„nih 95 ^
Ta beg je na Žebota tako porazno vpU. j sfl je lbraIo okrog 40 j;udi) katerim je val, da se v sosednjo faro k Sv-. Jurju ob ^ po otvorjtvi s stranj predsednika Pesnici, kamor je akhcal shod, m upal , gDS g Kejžarja iz ?redi.^a urednik g.
več priti
Spindler iz Maribora. Tudi ta shod je
-f Složni efendije. Džemijet in Spa. ,ppo u?pf>) p<) referatu ge ^ ra7vila {i. hova muslimanska stranka sta postavih vahna dehafa Q a?itaoiji „ Narodni blok.
skupno listo v Gornjem Sandžaku. Nosi. lec skupne liste je dr. Spaho, od štirih srezov pa dva pripadeta Džemijetu, dva spahovcem. V enem kandidira Ferad beg
Vsi navzoči so obljubili kar najenergič-nejšo agitacijo na častno zmago bloka.
: Varanje javnosti Ugleden član NRS nam poroča z ozirom na pisavo Ravni-
Draga, v drugem Halidbeg Hrasnica. S harjeve?a osebnega glasila med druirim: skupnim nastopom nameravajo muslima. Rgs da sQ b;]i pr;,)u5geDi na lbor Pamo
ni v Gornjem Sandžaku izvršiti močan
oni. ki se nahajajo v Ravniharjevem
pri penzijah zvaničnikov ne gre niti za popravo pogrešk iz prejšnjih let, niti za popravo pogrešk Markovega proračuna. Gre izključno le zato, da so klerikalci meseca oktobra l. 1924. z novim sklepom in z novo uredbo na novo oškodovali penzioniste-zvaničnike. Čisto nova *po-greška» je bila storjena od tigrovske vlade in od 21 tigrov in samo radi te nove Stvari so penzionisti prikrajšani.
Drug izgovor, ki ga navaja «Slovenec» zato, da so tigri odgrizli penzionistom še del že itak borega kruha, je ta, da Davidovičeva vlada ni nikdar sklenila penzionistom zmanjšati prejemke, a ko so poslanci SLS izvedeli (seveda iz »Jutra«) da se »novi zakon napačno tolmači,* da so thoteli* temu storiti konec, radi »sigurnosti* pa da so morali »čakati« na 20. oktober, potem pa da je tl-Krovska vlada padla še »predno se je mogel izvoliti nov finančni odbor», v katerem bi tigri lahko popravili budalost in brezvestnost, ki so jo zagrešili v finančnem odboru meseca oktobra. Tudi mi-nistar Suinlk — «tavi »Slovenec* — ie
vseh slučaiih so prikrajšani nekateri tudi za 250 Din na mcsec.
V finančnem odboru, kateremu je vlada predložila uredbo, je bil še čas, da se pogreška popravi. V tem odboru sta bila le dva Slovenca in to posl. Pušenjak in Zebot. Ta dva je poslal tigrovski klub kot svoja zaupnika. Vso moč in vso oblast sta imela. Samo, če bi Irhnila le eno besedo pa bi bila uredba lahko popravljena. Ako bi n. pr. predlagala, da naj se v novo uredbo o penzijskih prejemkih vstavi določba, da nihče ne sme imeti po novem manj prejemkov kot popreje, bi pen-zionisti-zvaničniki sedaj vsaj manj ne dobili kot preje. Vsega tega ni bilo in tigri so zato edini odgovorni In edini krivi, da so zafurali tudi to stvar, kakor so sploh vse zavozili, česar so se lotili. So pač nesposobna družba, ki ne spada v parlament in še manj na vlado. Velik tepec mora biti tisti ki verjame »Slovencu«, da penzionisti zato ne dobe stanarine, ker oblast »napačno* tolmači tlgTov-sko uredbo. Če bi to bilo res, bi se naglo dalo eomaaati Jo če n» druaač« m a ori-
pritisk na krščanske vo.ilce, zato beo ura<taem imeniku. Teh pa ni niti toliko, grajski listi ne opominjajo zaman, da so da hi	na daJ, g febnlarja nadnme-
z .razdorno akcijo muslimanskih defetu stifi po^b^ osob e 7a Ravnibarjev postov ogroženi najvitalnejši interesi kr» ?reb ka^; y gmishl gtranHnih statutov ščanskih prebivalcev v Juzm Srbiji*. I sprejemajo in odklaniajo člane !e mestni + Hrvatski klerikalci proti Davidovi. pododbor, ki so tudi glede tega popo!-ču. Nedavni članek »Demokratije*, na. ; nDma avtonomni, tudi je res. d.i je vpri-perjen proti Radičevim kandidaturam v zorila ptavnjharjeva manjšina kričanje in Vojvodini je v živo zadel tudi hrvatske , tulenje pri katerem sta se v prvi vrsti klerikalce, ki so čisti hrvatski avtonor.ki« | odlikovala dva »nd;kala«. ki sta se sti, a se naravno nc branijo kroglic tudi udeležila zadnjič sestanka šestih Pavido-izven »hrvatskega* teritorija. Njihova vičevih pristaSev v L;ub!janL Gospodje -Narodna Politika* še posebej porablja j M gotovo n;so zavedali, da so s tem
priliko, da udarja na protisrbske žice in
piše: «Mi vprašujemo »Demokratijo*, če j ]e sebi, kajti radikali je že osvojila ta princip za Vojvodino, s | nikdar, kako pravico tedaj Davidovič išče pri«
i sramotnim postopanjem škodovali edino itak niso bili
staše med Hrvati. Za nas je Davidovič gejo: Ravniharjeva disidentska skupina Srbin, njegova stanka je srbska stranka ! 5e obupno s!icu:e na določbe strankinega
sta svojim načelom izrekla, da ne more slediti za;edniča.rski politiki dr. Ravniharja. ki se kot udeleženec znanega zagrebškega kongresa malkontentov še vedno ni iznei>il svojega političnega prepričanja, vzlie t^mu. da je nedavno stopil v Narodno radikalno stranko, kjer je imel dovolj prilike, da se pouči o tradicijah in jasno izraženi politiki NRS. Dejstvo, da je večina članov starega Mestnega odbora obsodila dr. Ravniharievo stranki protivno politiko, mora zadostovati tudi onim par omahljivoev, ki so še zbetrani po dr. Ravniharjevi rabnlistiki. Novi Mestni odbor pod predsedstvom prof. M. Prešla in podpredsedstvom vel. župana dr. M. Lukana v Iesralno izvoljen v smislu strankinih statutov ne glede na to. da tvori novi Mestni odboT večina starih odbornikov, in ne glede na dejstvo, da je ogromna večina članov v mestnih pododborih na strani novesra Mestnega odhora. Poživljamo člane, da se streho drže discipline, sklepov in navodil nove-ca Mestneia odbora. Vsak radikal ie dolžan v strankinem in v svojem lastnem interesu jvikoravati se sklepom Glavnega odbora v Reogradu. ki ga zastopa v Ljubljani Mestni odbor NRS pod pred?°d-stvom prof. M. Pre=la. Strankin lokal prične poslovati v par dneh. —Tajništvo Mestre?a odbora NRS v Ljubliani.
: Krajevna orran;zacija JDS v Brežicah priredi r sredo 7. t- m. ob 8. uri zvečer sestanek somišljenikov na katerera -e vabijo vsi pr;ntelji Kamenega b!o!:a. Sestanek je zelo važen, udeležba, obvezna.
Po svetu
: Risum tenenatis. Iz vrst NRS nam pi- _
=Nakup bikov v Sloveniji. Poljedelsko ministrstvo je določilo komisijo, ki pojde in zato nima mesta med Hrvati!. Zdaj statuta, da bi s pomoč'o citiranja para- na Hrvatsko, v Plovenro in Raranjo radi vodo davidovičevci kako bratska zna ! grafov obdržala svoiih devet liudi v zrno- nakupa bikov simendolske pasme, biti sporazumaška ljubezen klerikalcev, ti To pa je popolnoma odveč, kajti čle-
kadar gre za volilne kroglice in kjer kle» rikalcem prijateljstvo ne gre v raču;.. Hrvatski klerikalci zmerjalo Davidoviča za Srbina, njihovi bratci v Ljubljani pa ga proslavljajo za jugosloven&kega vzor. nika in za neškodljivo dekoracija O hi« Davščina, tvoje ime je klerikalizem! Za> nimivo je končno še to, da tudi «Na»
— Mcdzavczniška konferenca li-aninih ni statutov, ki jih navaia dr. Ravnihar. J ministror. Za 6. t. m. v Pariz sklicana govorijo jasno proti njegovemu ravna- , medzavez.niška konferenca finančnih mi-nju. Recimo da se je dr. Ravniharju, dr. Ažmaou in ir.štalaterju Rabnikn zares posrečilo pridobiti večino za njihove politične avanture, bi bila event,ne'-na manjšina vzlic statuta v pravu, kajti prosTar matična načela stranke in sklepi Olav-
rodna Politik«, ohani* ramnat Radičeve 1 neea odbora v Beogradu eo pred vsemi i samo pol procenta.
nistrov je preložena na 7 t. m.
— Franroski dolgovi Ameriki. Pariški listi poročajo, da računa Francija glede svojih ameriških dolgov z vso sigurnostjo z 10 letnim moratorijem in izplačilom dolgov v 00 letih. Obresti bodo znašale
Kralj in kraljica v Parizu
Prisrčen pozdrav francoskega naroda.
r Pariz, 5. januarja.
Jugoslovenski kralj Aleksander in kraljica Marija, ki sta prešli teden in-cognito prebivala v Parizu, kjer ?ta posetila težko bolnega strica kneza Arsena, sta na prošnjo francoske vlade včeraj za kratko dobo odložila in-oognito ter se odzvala vabilu francoskega prezidenta Dnumerguea na svečani obed. Pred Elvseem se je zbrala ogromna množica, ki je prirejala jugo-slovenskemu vladarskemu paru prisrčne ovacije. Pred palačo je bila postavljena častna strnža iz regimentov, k: so se nekdaj borili ramo ob rami s srbskimi polki. Vojaške godbe so zaigrale Bože pravde, ko sta se kraij in kraljica pripeljala s svojim častniiu spremstvom pred Elys6e. Na glavnem stopnišču ju je [»ozdravil marša! Foch, obdan od ministrov vojne in mornarice ter od generalitete. V sprejemni dvorani je kraljevsko dvojico v imenu vlade pozdravil ministrski predsednik Herriot. nato pa prezident republike Doumergue. Dineja so se udeležili poleg članov francoske vlade predstavniki vojske in mornarice ter jugoslovenski poslanik Spalajkovid, minister dvora Jankovid in kraljev adjutant Alažu ranic.
Predsednik Doinnergue je ob tej priliki naprosil kralja in kraljico, da si povodom svojega slovesnesra obiska francoski republiki spomladi ogl* "lati tudi slavna bojišča francoske armado.
V soboto se je na jugoslovenskem poslaništvu vršila intimna čajanka, katere so se poleg kralja in kraljice udeležili voditelji francoske nolifike s svojimi snprogami, med njimj gospod in gospa Herriot.
Kralj in kraljica na Bledu.
Beograd, 5. januarja, p. Po poročilih vlade je računati, da prispeta kralj in kraljica tekom jutrišnjega dneva na Bled, kjer ostaneta čez pravoslavni božič. Na Bledu sprejme kralj ministra Žerjava, ki mu bo v imenu vlade poročal o politični situaciji ter predložil v podpis večje število ukazov iz raznih resortov.
Mariborska siede-j a
Maribor, 5. januarja.
Ko smo se ravno uživeli v zimski mraz. za rajati čez ledeno gladino, se .je raztrgala megla in z januarjem je prisijalo prezgodnje spomladansko solnce. In sedaj lije nad Mariborom prav razsipno svoje žarke, objema griče in kar čez noč
so dahnile mačice po vrbovih vejah. Na ribnikih leskeče po razoranem ledu raz-tajana voda in mi gledamo začudenih oči, odkod naenkrat ta mehkoba, ki ji ne moremo verjeti in se z zaupanjem vreči v njen božajoči objem. Ali ona vabi in kliče in vse stezice so polne solnca in toplote žejnih meščanov po rjavih jasah, ki dobo skoro, skoro pognale pre-rano zelence. Agonija smrti. In če bo razočaranje po teh zavajajočih ljubkih dnevih še tako naglo in ostro, božični čas s svojim ledenim mrazom je za nami. pa se za to soboto tudi nismo mocrli več ogreti za »Petrčkove sanje« v gledališču. Naše hotenje spe h krepkejšim, oživljajočim dnem.
Zato je bil tem s^ečaneiši nedeljski večer pri »Trubadurju«. Mariborčani so napolnili gledališče do zadnjega kotička, kar pač najboljše spriču;e. kako tesno je naša publika zrasla z umetnostjo kar pelnika Mitroviča in naše primadone An-; fiee Mitrovičeve. Verdijeva godba' baš v teh dneh harmonično odjekne v notranjosti. samor tako prodirajoče sega bolest matere ciganke, ki jo je menda težko izrazite'e podati, kot smo jo videli sinoči trpeti na našem odru. Tako silna je igra Mitrovičeve. da strga vse v globine, odkoder dvigne dnSe zopet njen polni mosročno zveneči glas. Kadar zapoje ona. tedai zveni vse in tedaj šele čutiš ono neizčrpno hlagozvočnost Verdijeve muzi-ke. Mariborski teater ima pole? svo'ih denarnih kalamitet res srečo: primadona poje danes sopran, in če treba, jutri zopet
alt, pa si prihranimo altistinjo.
*
Mimo Maribora je šla čisto neslišno brez odieka borba za edino zveličavne latinske šole. In nihče se za to ne krem-ži. Pieveč čutimo baš na meji poeubne posledice »latinske« vz<ro;e. ki nam pro-dueira regimente nepraktične inteligence. ki se skriva po skromnih domovih, ker ie že v edpljo izpraznila blagaine. med tem ko sede po mehkejših stolčkih prakfičneiših sliub in prav n'č manje duševn:h tehničnih poslov številnim industrij sami tujci, ki niso prisegli edino zveličavni latinščini. Latinsko kulturo pa itak vsi skupaj precej enako poznamo — tehniki, ki so prečitali kako knjico o latinski ali grški kulturi, vedo včasih celo več o duševnosti starih klasikov, kot mi latinci. ki smo se P let gnjavili z latinsk:mi nalogami, ne da hi nam v teh letih le enkrat povedali tndi kai o kulturnem življenji Grkov in Rimlianov. Prav nič se nismo zato sramovali priznati. da nam ie Grajski kino storil ce-liko uslusro z lepim filmom prelepe Fle-lene. Mariborčani so si temeljito privoščili užitek gr'ke kulture v kinu Stari grad so oblegali pri vseh štirih nedeljskih
predstavah trgovci In latinsko izobražena inteligenca. In tako v Mariboru ne bo zborovanja za latinske šole.
Dopisi
BEGUNJE. V nedeljo po deseti maši so imeli naši klerikalci v kaplaniji volil« ni shod. Udeležencev je bilo 40, med nji« mi dobra tretjina nasprotnikov. Glavni govornik dr. Natlačen iz Ljubljane ni nič novega stlačil skup. Z milijoni je operi« ral ko žongler. Kajpada tudi po njego« vem vse požre Beograd, kjer je dr. Na« tlačenu med drugim napoti «razkošen« dvor. Gospod doktor v rajnki Avstriji ni skromnim Habsburgovcem nikoli ve« de! kaj očitati: zakaj ni zdaj kdaj od« krito povedal, da si jih želi nazaj? Po* sebno brihtno se je gospod doktor od« rezal, ko je poudaril, da gre pri teh vo« litvah le za to, kdo bo sede! na državno kaso. S tem je jasno razložil, zakaj kleri« kalci uganjajo tak halo!! Za kaso jim gre! Predsednik shoda, kaplan in pisatelj Janez je govoril le v svetopisemskih pri« likah in podobah. Čudno, na volilnem shodu se mu to bolje obnese kakor na prižnici! Odkrito pa mu povemo, da bi za »slovenstvo« storil več, ako bi doma sedel in pisa! lepo slovensko, česar mu ne oporekamo kot da predseduje shodu tigrovskih zaslepijencev. V ostalem mo« remo reči: le še par takih shodov in kle« rikalni kandidat dr. Srnec bo odnesel si« jajno rakovo zmago.
LITIJA. Na novega leta dan je od« bor SPD nadomestil prejšnjo, na ostu« den način poškodovano spominsko knji« go na Sveti gori. Apeliramo na planince, da opuste vsake neumestne opazke po kniignh.
ŠMARTNO PRI LITIJI. Pevsko dru« štvo «Lipa» opozarja na svoj koncert, ki bo v zvezi z družabnim večerom koncem januaria.
TRBOVLJE. Krajevna organizacija JDS v Trbovljah ima v sredo dne 7. ja« nuarja točno ob 6. uri zvečer širši se« stanek v gosti'ni g. Ternovca »Pod ska« lo». Seja je važna in za člane obvezna. Člani lahko pripeljejo s seboj somišlje« nike.
SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Dne 26.
dccembra se je vršil pri nas volilni shr i SLS: obveščeni so bili o shodu samo zve« sti pristaši stranke ljudskih sleparjev, g. župnik je pripomogel s tem, da ie pridno agitiral za udeležbo iz prižnice. Shoda se je udeležil okrožni tajnik Deže'ak, kot govornik ie nastopil dr. Cosar. kandidat Sl.S za laški okraj. Človek, ki ima malo možgan v glavi, mora priti do p 'priča« nja, da je g. doktor govoril največje bu«
▼ smehapolni barki
On je zaljubljen
Mladini vstop dovoljen do 8 ure zvečer. — Predstave ob praznikih ob V,11., 3., '/,5., 6. V,8. in 9. uri. Ob delavnikih ob 4., V,6., »/,8. in 9. uri
Kino Ljubljanski dvop
ramOBHHBHaBBHlH
dalosti in misli, ker bivamo v hribovitem kraju, da smo še tako zas'epljeni, kar se pa on zelo moti. Vabimo ga. da pride večkrat v naš kraj, da nas bo spoznal in če skliče shod, naj se vsaj ljudstvo ob« vesti in uverjeni smo, da bo prišel samo enkrat. Med drugim čenčanjem je pra« vil, da je zopet avtonomija blizu in da so sedaj Srbi za njo. Zapomnite si gosp. doktor, da s takimi frazami si nc boste pridobili kroglic, ker se dobro zaveda« mo, da po 8. februarju n boste govo« rili več o avtonomiji. Vemo, če 21 mast« no plačanih tigrov ni napravilo za Ijud« stvo ničesar dobrega, ampak nasprotno, tem manj bodo napravili bodoči, ker bo SLS morala s številkami precej popustiti, kar Vam bo znano že na dan volitev in ostanite prepričani, da bomo mesto kro« glic pokazali figo v Vašo 1. Skrinjico.
SLOV. BISTRICA Tukajšnje prosto« voljno gasilno društvo je priredilo veseli« co Silvestrov večer s srečolovom v ho« te!u Beograd, katere se je udeležilo lepo število meščanov in tudi okoličanov. To« varišu Pintarju star. za njegovo vlogo, katero je izvrstno izvršil, darovalcem -a srečolov in meščanom, kateri so se pri« reditve udeležili se društvo najiskrenejše zahvaljuje.
KONJICE. Sredi decembra sta imeli svoja občna zbora podružnici Čebelar« skega društva ter Sadjarskega in vrtnar« skega društva za konjiški okraj. Na obeh sta bila izvoljena za I. 1925. dosedanja odbora. Poudarjati pa moramo, da sta bila oba občna zbora jako slabo obiska« na, kar pač ni v čast Konjicam, ne oko« lici. Obe podružnici, oziroma osrednji društvi delujeta nesebično za spLTni na« j predek vsega prebivalstva in bi morali biti vsi kmetovalci, sadjarji, vrtnarji in čebelarji včlanjeni pri obeh. Letna čla« narina je malenkostna in znaša za Sad« jarsko in vrtnarsko društvo 25 Din, za Čebelarsko društvo pa 40 Din. Člani do« be brezplačno vsak mesec izhajajoče društveno poučno glasilo cSadjar in vrt« nan» oziroma «Slov. čebelarja«. Koliko poučnega čtiva je v obeh glasilih, vedo ceniti vsi dosedanji člani, ki se naproša« jo, da pritegnejo vsak po svojih močeh vse svoje sosede in prijatelje širom okra« j a k obema ali vsaj k eni ali drugi po« družnici. Končne prijave z natančnimi naslovi in s članarino sprejema naduči«
telj Franc Brglez v Čadramu, tačasni taj» nik oziroma blagajnik obeh podružnic. Vsi na delo v procvit čebelarstva, za pro« cvit sadjarstva in vrtnarstva!
SLOV. KONJICE. Telov. društva Sokol redni občni zbor se vrši v soboto dno 10. t. m. ob 20. uri v dvorani Narodnega doma. Dnevni red običajen. — Odbor.
ROGAŠKA SLATINA. V nedeljo dne 21. decembra je tukajšnji Sokol pri« redi! v hotelu pri »Pošti® gledališko pred« stavo. Dali so «Zakonske zmešnjave«, veseloigro francoskega porekla, polno duhovitih zapletljajev, ki se razčistijo med burnim smehom. Predstava je iz» redno dobro uspela. Glavno vlogo jo prevzel starosta društva g. dr. Kolterer, ki je bil — čeprav zdravnik izvrsten ad« vokat. Gdč. Kecelj kot njegova soproga jc dala izredno uspelo zaljubljeno « lju« bosumno mlado ženo. Posebno prizna« nje zasluži sigurna in rutinirana igra go« spodične Slejkove v vlogi prijateljice advokatove žene. G. Bratuš in gdč. Un« verdorben, kot zdravnik iz province in njegova žena sta zelo častno rešila svo« je naloge. G. Kenda kot posestnik iz Krope je bil tako odličen, da je gledalec pozabi!, da ima pred seboj diletanta in se je spominjal Verovška. S posebno po* hvalo naj bodo še omenjena izvrstna ta* šča gdč. Glinšek in koncipijent, ki ga je dal g. Predan. Tudi izmed manjših vlog sta gdč. Košakova in g. Perger prispeva« la kar najbolje k uspehu predstave, ki jo je pozdravil buren aplavz mnogobroj* nega občinstva. Vse priznanje našemu de'avnemu Sokolu in njegovemu staro« sti g. dr. Koltererju kakor tudi g. reži« serju Juvancu, ki nam nudi mnogo užit« ka v omrtvi sezoni« in je res atra eija za goste, ki jih privabi novootvorjena zimska sezona.	—ič.
Dekliške
plesne obleke
že izgotovl jene, ima r.a razpolago po najugodnejših cenah
Modni atelje M. ŠARC
Ljubljana, Kongresni trg 4/L
V mestih, kjer imamo garnizijo, smo na današnji dan, na predvečer pravoslavnega božiča z zanimanjem opazovali kavalkado: Oficirski zbor na konjih. momčad na vozeh, z zastavicami, tako se zaj>o<ii simpatična in vesela četa v bližnji gozd, odkodpr se vrnejo z drevescem ali s panjem nazaj v svoje vojarne.
Kaj ie to?
To je prastari badnjak, pravoslavni 6ožič. Takšen badnjak poznamo tudi mi,
Badnjak
vsaj ponekod, isti panj, kakor pri Srbih. Oboje je ostanek prastarega slovanskega in sploh arijskega običaja ob zimskem kresu, ko zagori panj. Pri Srbih se je mnogo teh starih običajev ohranilo, več kot pri nas. Na selu gredo vsi v šumo, vsaka družina zase izkoplje panj, slavnostno ga preneso na svoj dom, kjer ga na stari način, z obredi in reki, polože na ogenj in bde ob njem vso noč. Zjutraj vrže hišni gospodar nanj pšenično zrnie, znamenje kmečkega blagostanja, čestita
rodbinskim članom čestit božič, — sledi kolo, petje, kolač. — Meščani kurilo mesto pan a suho hrastovo vejo ali pa smreko. Na beograjskih Terazijah stoji danes velika smreka, v Topčideru je veliko kolo v vojničkem kolu igra general sredi svojih redova, — edina arm3da na svetu s pravo ljudsko demokratično institucijo.
V Ljubljani in Mariboru si oficirji in vojaki složno prineso badnjakov panj ali drevo iz bližnje šume. Cestit božič, momci!
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama.
Torek, 6.: «Cyrano de Bergerac«. Izv.
Sreda, 7.: «Pri Hrastovih«. C.
Četrtek 8.: «Magda». A.
Petek, 9.: ob 15.: .Hamlet., Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izv.
Ljublianska opera.
Torek, 6.: ob 3.: »Prodana nevesta». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv.
Sreda, 7.: »Cavalleria rusticana«. «V vodnjaku«. E.
Četrtek, 8.: »Pikova dama«. D. Slavnostna predstava na predvečer ro.ista kraljice Marije. Gostujeta Zdenka Zikova in Marij Šimenc.
Mariborsko gledališče.
Torek. 6.: «Pri treh mladenkah*. E. Kuponi.
Sreda, 7.: »Peterčkove poslednje sanje«. D. Kuponi. Zadnjič v sezoni.
Celjsko gledališče.
Petek, 9.: «Zora, dan in noč«, V abon-manu.
Ljubljanska opera
Gdč. Rozumova je dobila baš za božične praznike, ko je treba največ repertoarja, dopust za tri tedne. Ni umestno, puščati glavne pevke na višku sezone na dopust, zlasti ne, ako so v angažmanu šele d">brega pol leta. Gdč. Rozumova se je vrnila bolna. Gdč. Vanečkova je prav za praznike izstopila iz angažmana in se vrnila na Češko, a z njo ie odšel tudi tenor g. Jiranek. Ker je že preje izginil tudi tenor Valentinov, a novi tenor g. Mestek še ne nastopa, bi bila na razpolago Ie gg. Banovec in Kovač. Toda tudi g. Banovca ni v Ljubljani, ker je z g. Zupanom odšel na koncertno turnejo po Goriškem. Tako je ostal g. Kovač tu za vse. kar je seveda nemogoče. Spričo teh razmer se je moral žrtvovati g. Dari-an in moral omogočiti predstavo <Rusal-ke> z gostom go. Zikovo. Ako bi bil gospod Darian odpovedal, bi se morala gospa Zikova zopet vrniti v Zagreb prav tako, kakor se je moral vrniti gospod Šimenc, ko je odpovedala Lizo v <Pikovi dami> gdč. Vanečkova.
G. Barianu gre torej vse priznanje, da nam je s svojo žrtvijo omogočil vsaj to, da smo se lahko zopet naslajali na petju in igri ge. Zikove. Ker je z nervozno naglico študiral princa v cRusalki» ter obenem tudi ml. Germonta za <Traviato» in ker je ime! seveda vrsto napornih skušenj, ni prav nič čudnega, da so ga končno izdali živci. Izdali so v takem položaju celo rulinerje, nikar pa začetnika brez zadostne pevske in brez vsake igralske šole. Iz nervoznosti se ga je lotila trema, ki mu je povzročila Čisto naravno ohripelost in težko dihanje, kajpada pa tudi loge kretnje. Tako je bil g. Darian v
1.	dejanju skoraj brez glasu in igre, v
2.	dejanju se je pomirjal in se je koncem
3.	dejanja skoraj že docela umiril. Smrtno sceno je odpel in odigral tako lepo, čisto in čustveno, kakor je nismo že dolgo slišali, niti videli na našem odru.
G. Darian je brez dvoma zelo nadarjen pevec lepih glasovnih sredstev in kot oseba prav simpatičen. Toda taki eksperimenti so nevarni zanj, a za publiko le mučni. Večina gledalcev zahteva harmonične predstave, tenorja na višini g. Zikove in g. Betetta ter je nikakor ni volja, da spričo visoke vstopnine upošteva razne zadrege operne uprave. Gledališče ni vadnica popolnih začetnikov, zlasti ne •jn .večernih predstavah ia celo s odlič-
nimi gosti. Vadnica naj jim bodo Maribor, Varaždin, Karlovac ali kvečjemu nedeljske popoldanske predstave, a le za enotretjinsko vstopnino.
<Rusalke» dva, trije celo najboljši solisti ne morejo rešiti, ako poje in igra poleg njih kar šest začetnikov. Ambicija, da sodeluje v operi čim več domačih sil, je hvalevredna, a poraja dosledno neh3r-monične predstave. Pri vsaki je nekaj <solistov» in csolislks. ki močno motijo, kvarijo in gledalce diegustirajo. Zato je končno tudi našega potrpljenja konec.
Opera je povsem opešala. Ansambl je razbit, a novega ne znajo sestaviti. Zdaj so gosli le še pesek v ofi. Zato: dovolj eksperimentiranja! Zahtevamo harmoničnih predstav. Uvaževanja je bilo dovolj.
Ga. Zikova je bila na vrhuncu svoje umetnosti. Njen glas se razvija čisto dramatično; gost je, mehak kakor svilen baršun. izravnan navzgor in navzdol, njeno fraziranje in niansiranje mojstrsko, njena igra pa resnično doživljanje. Zato je navduševala ves čas ter kot nevesta še posebno izgledala krasno. Prav dober povodnik je bil g. Betetto, dasi je bil oči-vidno disgustiran. Gdč. Thalerjeva je ugajala. Balet se zanemarja in niti solistka nI več na nekdanji višini. Gozdne vile, razen gdč. Korenjakove, ne zadoščajo ia ao B baletom vred prav dolgočasne.
Zelo čudno je, ako poje vila, da ima ibele nožke>, a nastopa v rjavo-rumenem trikoju! — Tudi jaz sem mnenja, da gre tJagababa> le gospej Thierry-Kavčniko-vi, ki je dobra igralka in ima glasovne višine, ki jih partija zahteva. Orkester komaj zadošča; Dvorak pa bi proti enemu samemu čelistu ne protestiral samo pri kaki češki <šmiri>.	■*-*
Nedeljska predslava <Travia,e>. V
nedeljo popoldne smo meli v ljubljanski operi letošnjo premijero <Traviate>. Opera je znana našemu občinstvu še izza lanske sezone, ko je v naslovni vlogi gostovala ga. Vesel-Polla iz Zagreba. Letos je pela ta part gdč. Friskova. Potrdila je splošno sodbo, da je resno stremeča pevka, od katere se smemo še mnogo nadejati. Njena Violeita je bila pevsko in igralsko simpatična. V pevskih višinah se ji ie včasih izneveril glas in zašel j v kratko distonacijo, katero pa so posiu-' šalci vpričo dobro odpetih mest takoj
1 pozabilL V splošnem je gdč. Friskova nadarjena ter inteligentna pevka z očividno dobro šolo. Kljub temu, da je v Ljubljani šele par tednov, je pela svojo vlogot v slovenščini in to v tako precizni izgovorjavi, da je lahko vzgled mnogim domaČim pevcem. Starega Germonta je postavil s* oder j. Popov, Kjegovih vrliflt
Domače vesti
AU!
Veste, kaj je hudo?
Hudo je, če predsednika republike
—	Četudi le horvacke — zapro baS na
«tri kralje* ...	M. A. C.
*
•	Predsednik našega novinarskega ndružcnja na Češkoslovaškem. Predsednik Jugoslovenskega novinarskega udru-ženja in glavni urednik zagrebških <No-vosti*, g. Krešimir Kovačie, je povabljen na potovanje po češkoslovaški republiki ▼ novinarsko-iaformativne svrhe. Ves čas 6vojega boravka na Češkem bo g. Kova-žič gost ministrstva vnanjih zadev.
*	Deset milijonoT za pariško razstavo. Glavna kontrola je odobrila vsoto 10 milijonov dinarjev, ki jih je minister za trgovino in industrijo namenil za ureditev jugoslovenskega oddelka na mednarodni razstavi dekorativne umetnosti v Parizu.
•	Vojaško odlikovanje. Z zlato kolajno za vzorno službovanje je bil odlikovan naš ožji rojak g. podporočnik France Šunko, adjutant komandirja 28. p. p. v Velesu. Čestitamo!
*	Odlikovanje. Artiljerijski podporočnik Božidar Kraut iz Novega mesta, službujoč pri Jadranskem artilerijskem polku v Sin ju v Dalmaciji, je odlikovan z zlato kolajno za vojaške vrline.
•	Iz carinske službe. S kraljevim ukazom z dne 30. novembra 1924. sta imenovana: Stevan Rafajlovič, doslej na Rakeku, za revizorja pri glavni carinarnici v Beogradu na Savi in Branko Catič, doslej v Beogradu na železniški postaji, za upravnika na Jesenicah.
*	Srebrno poroko obhajata 7. t. m. v krogu svoje družine g. Albin Rakoš in njegova soproga Elizabeta roj. Pajk. Še na mnogo let!
•	Smrtna kosa. Pretečem teden so pokopali na Jesenicah Zaneta Poženela, ki je odšel v večnost v svojih najlepših letih. Za njim žalujeta vdova in sinko Žan-ček. Pokojnik je bil navdušen Sokol, odličen pristaš JDS. in od prevrata sem tudi neumoren blagajnik družbe ev. Cirila in Metoda. — V ljubljanski bolnici je umrl g. Anton Rupar, uradnik žel. generalne direkcije v Beogradu. Njegov pogreb bo danes ob 15.80 iz javne bolnice.
—	V Laškem so včeraj pokopali g. Simona Krtišiča, upokojenega orož. narednika in bivšega uradnika Delavske zavarovalnice. Star je bil 70 let. — Pokojnikom blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje!
•	Razpisana službena mesta. Razpisano je mesto tajnika upravnega sodišča v Celju. Prosilci, ki morajo imeti dovršeno pravno fakulteto in državni strokovni izpit, naj do 1. februarja vlože prošnje pri predsedništvu upravnega sodišča v Celju. — S pričetkom drugega semestra 1924.-1925. se odda na I. državni gimnaziji v Ljubljani stalno učno mesto za katoliški verouk. Prošnje je vložiti do 16. januarja pri velikem županu ljubljanske oblasti.
*	Namestitev državnih uradov v Ljubljani. Z novim letom so se preselili v županijsko palačo na Bleiweisovi cesti oddelek ministrstva za trgovino in industrijo, kmetijski referat, hidrotehnični oddelek in gozdarski (gozdno-politični) referat. V isti zgradbi ostanejo: sekretari-jat velikega župana, vsi odeeki notranje uprave, prosvetni oddelek, oddelek za socijalno politiko, zdravstveni referat, veterinarski referat, oddelek za vere in vsi pomožni uradi. Komisija za agrarske operacije se je preselila v poslopje Kmetijske družbe na Turjaškem trgu, vsi računski oddelki delegacije ministrstva financ pa so nastanjeni v Marijanišču.
*	cGospodinjski koledar* Jngoaloven-ske Matice 1925. Iz pisarne Jugosloven-ske Matice, ki je založila cGospodinjski koledar*, nam javljajo, da je letošnja izdaja koledarja popolnoma razprodana. Matica pa je pripravljena prirediti v najkrajšem času, t. j. do konca te^a meseca drugo izdaio koledarjev, ako se oglasi dovolj naročnikov. Vse one, ki obvezno reflektirajo na koledar, vljudno prosimo, da javijo to po dopisnici na naslov Ju-
goslovenska Matice, Pred Škofijo 21-1. Koledar stane 16 Din, za član« 12 Din. Naročila se sprejemajo do 10. t. m. in tega dne se odloči tudi druga izdaja.
*	Razpust občinskega odbora v Zgornji Šiški. Srezko poglavarstvo za Ljubljano-okolico je v smislu § 99. občinskega reda razpustilo občinski zastop v. Zgornji Šiški. Ta zastop je bil za delo nezmožen in ni mogel spraviti v red niti proračun. Za gerenla je imenovan g. Ivan Zakot-nik, kateremu je dodan gerentski sosvet.
*	Razpust društva. Zveza delavcev in delavk kovinske industrije in obrti Jugoslavije, podružnica na Jesenicah, je na podstavi § 24. društvenega zakona raz-puščena, ker je prekoračila svoje statutarno področje.
*	Nov gerent okrajnega zastopa v Brežicah. Za gerenta okrajnega zastopa v Brežicah je imenovan Fran Vidmar namesto dosedanjega gerenta Franca Kene-ta ml., ki je razrešen te dolžnosti.
*	Nemška požarna hramba pri 8v Lenartu razpuščena. Veliko županstvo v Mariboru je nedavno izdalo odlok, da je požarna bramba pri sv. Lenartu v Slovenskih goricah razpuščena, ker je — kakor dokazano — sprejem slovenskih članov ponovno odklonila. Že naslednjega dne je bil sklican ustanovni občni zbor. Pristopilo je takoj 43 mož. Za načelnika novega društva je bil izvoljen g Srečko Kranjc.
*	V Rogaški Slatini je mesto železniškega poslovodje izpraznjeno. Interesenti doznajo podrobnosti v dotičnem razglasu cUradnega lista* ali pa neposredno pri odseku III-L direkcije državnih železnic v Ljubljani.
*	Hitra pošta. Prejeli smo: Pismo, ki je bilo oddano v Žirovnici na Gorenjskem 19. decembra 1024. je priromalo v Krani 2. januarja 1925., odkoder je pa adresat že seveda odšel ter se je pismo srečno vrnilo od pošiljatelju. Naslov je bil prav natančen! Živel polž!
*	Državna razredna loterija. Ustrezajoč željam občinstva je direkcija državne razredne loterije bistveno izpremenila sistem te loterije. Dosedanje število srečk (100.000) se že z IX. kolom, ki se prične 12. januarja, zviša na 150.000. Število dobitkov (50.000) ostane neizpremenjeno in odpade torej odslej le na vsako tretjo srečko en dobitek Zato pa se podvoji najnižji dobitek. Prodajale se bodo tudi v prihodnje četrtinske, polovične in cele srečke.
*	Zbirka v prid Jugoslovenske Matico. Gospod Rudolf Bužga je nabral na dolenjski železnici med sopotniki znesek 62.50 Din in izročil pokrajinskemu odboru Jugoslovenske Matic« v Ljubljani. Vsem darovalcem iskrena hvala.
*	Učiteljišče v Racjaluki. Minister pro-evete je odredil, da se moško učiteljišče iz Dervente premesti v Banjaluko, kjer se vsako leto otvori razred za razredom, v Derventi pa se bodo razredi istodobno opuščali.
*	Potovanje vojakov r železniških vlakih. Po odredbi prometnega ministrstva se mora v vlakih št. 9 do 10 in 13 do 14 uvrstiti po eden osebni vagon III. razreda, ki naj ima napis <Samo za vojake*. Ta vagon bo vozil na celi progi Beograd-Zagreb. Na progi Beograd-Brod bo vozil za vojake, ki potujejo v Bosno ali iz Bosne, še poseben vagon III. razreda. Na vseh drugih progah se mora na osebnih in mešanih vlakih po en oddelek III. razreda rezervirati za vojake. V slučaju potrebe se mora rezervirati za vojake tudi več prostora.
*	Železniška nezgoda na Javomikn. — Pri Javorniku na Gorenjskem so prošlo nedeljo skočili s tira štirje vagoni vlaka št. 43. natovorjeni z raznim blagom. Dva vagona sta se prevrnila in zdrsnila po pobočju več metrov pod progo, eden je obstal poleg tračnic, četrtega pa je vlekel stroj preko postaje Javornik. Popoldanski osebni vlak iz Ljubljane je vozil, ker je bila proga pokvarjena, samo do Javornika, kjer eo potniki izstopili in morali iti peš dalje proti Jesenicam. Vzrok, zakaj so vagoni skočili s tira, še ni ugotovljen.
•	Nov jngoslovenski parobrod. Dubrov-niško parobrodarsko društvo <Raguaea» je nedavno nabavilo nov veliki prekooce-anski parobrod. Društvo je imelo doslej 13 parobrodov ter se je plovni park pomnožil sedaj z odlično edinico, ki bo eden največjih parobrodov za prekooce-ansko plovitbo. Parobrod ima 9000 ton ter j« stal 90.000 angleških funtov.
•	Prvi slučaj gobavosti po sto letih. Iz Novega Sada poročajo: V tukajšnjo bolnico so pripeljali prošlo soboto 17 letnega Jovana Pusarja, ki je obolel na gobavosti. Po zdravniškem pregledu te je ugotovilo, da Pusar že več let trpi na tej strašni bolezni, a bolezen se je šele sedaj razvila tako, da "jo je mogoče »poznati. Po sto letih je to prvi slučaj gobavosti v Vojvodini.
•	Oplenjena banka f Vrbovskpm. V Vrbovskem na Hrvatskem so te dni zli-kovci vlomili v tamkajšnjo banko in hranilnico, podružnico ravnogorske banke in hranilnice. Banka se nahaja v lastni dvo-
u— Pomladansko nedeljo, kakršno nam je naklonilo muhasto vreme, so Ljubljan« čanje večinoma porabili za izlete. Lokali v okolici co bili vsi natrpani, v Ljubijani pa prazni, celo kinematografi. Zvečer se« veda je bilo obratno. Veseli za ta čas ne« navadnega daru narave so se vračali me> ščanje z izletov, pa se jim kar ni dalo spat in tako si zvečer le težko dobi! pro» štora, kamorkoli si šel. No seveda, saj je bil šele tretji dan v mesecu.
u— Šentjakobski orkester in pevski zbor priredita s sodelovanjem g. Zathcja dne 16. t m. ljudski koncert v Filharmo« nični dvorani. Na sporedu je poleg Berio» tovega koncert z vijolino, solo z orke« strom ter raznih novejših skladb zborov« ske literature tudi E. Adamičeva pesem «Za njo, kot riba za vodo», ki se ob tej priliki izvaja prvič.
u— «Nestel» na Tržaški cesti štev. 4 toči pristna vina; sprejema po dogovoru afconente na dobro domačo hrano. 2012 u— Dramatični odsek naprednega dni!
nadstropni hiši. ki stoji ob glavni cesti štva za Kolizejski okraj priredi v nede» na vidnem kraju. Iz blagajne so odnesli j deljo dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer v sa« 200.000 Din v naši valuti in nad 100.000 ; Ionu restavracije pri «Levu» veseloigro dinarjev v tujih valutah.	i ^Kakršen gospod — tak sluga*. Po igri
• Oropani potniki ▼ okolici Beograda, prosta zabava, šaljiva pošta itd. Sodeluje
V neposrednji bližini Beograda je bil prošli petek izvršen drzen roparski napad. Med Krivim lugom in Polečem je pet maskiranih zlikovcev napadlo tri pa-sante, preplašili so jih z napetimi revolverji ter jih potem do golega slekli. Napad se je izvršil komaj sto metrov oddaljeno od žandarmerijske postaje. Napadalcev doslej še niso izsledili.
izboren tamburaški orkester.	32
u— Prihodnja plesna vaja ljubljanskih maturantov je v sredo dne 7. januarja točno ob pol 20. uri.	28
u— Trgovski ples je bil lansko leto eden najlepših plesov v sezoni. Letošnji »Trgovski ples», ki se vrši v soboto dne 21. t. m. pa obeta biti «enzacija letošnje plesne sezone.	33
Trije kralji
MEINL - KAVA.
Prvi nosi zvezdo-vodnico, zlato luč prosvete, drugi meh, poln obljub, tretji
dišave in kadila.
hvala. Imena plemenitih dobrotnikov so bodo objavila po božičnicL Odbor še nujno prosi prispevkov v blagu, sadju, pecivu in sladkorčkih, da lahko kaj pri« loži ubogim otrokom za lačni želodček. Darovi se zap si io vsaj do petka zvečer oziroma sobote popoldne na ravnatelj« stvo dekl. meščanske šole, Cankarjeva ulica. — Odbor.
a— Nalezljive bolezni v Mariboru. Za minuli teden beleži mariborski mestni fi« zikat sledeče nalezljive bolezni: trebuš« ni tifus 1, difterija 1, trahom 4, ošpice 1.
Ie Ce!?a
e— Redni sestanek za mesto Celje se vrši v sredo dne 7. t. m. ob 20. uri v rde« či sobi Narodnega doma. Polnošteviina udeležba.
e— Občinstvu v premišljevanje. 12
zdravniških krogov se nam poroča: V Prozinu je neki družini zbolel fantek na škrlatici. Da se ne «prehladi», je ostal doma — ter žal umrl. Nato je zbolela njegova sestra. To so oddali takoj v celj« sko javno bolnico in, je tc dni odšla zdra* va domov.
e— Podporno društvo za revne otroke v Gaberju pri Celju priredi v četrtek dne 8. t m. ob 19.30 v posebni sobi g. Permoserja svoj II. redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
e— Celjsko mestno gledališče. Po dalj« šem p asledku uprizorijo domači igralci v petek dne 9. januarja ob 20. uri Nicco« demijevo veseloigro «Zora, dan in noč» v abonementu. Delo je polno duhovitosti, zabavno in učinkuje vsled lahkega in ljubkega dialoga zelo dobro. Vloge so v rokah priznanih celjskih igralcev gdč. Hane Mirnikove in g. Pfeiferja. Sceneri« io je na novo naslikal g. Holubar.
e— Strašna burja v Celju. V nedeljo dne 4. t. m. je razsajal po Celju in oko« lici tako hud veter, kakor ga prebivalci že dolgo ne pomnijo. Raz streh je metai opeko ter na več mestih izruval razne stvari, tako da je bila pasaža zelo ogrože« na. Le veliki previdnosti prebivalstva jo pripisati, da se ni zgodila kaka večja ne« sreča.
e— Trgovski ples v Celju. Trgovsko društvo v Celiu je otvorilo v letošnjem vpredpustnem času vrsto raznih elitnih plesov, ki se Celianom še obetajo. Dne ' 3. t. m. se je vršil Trgovski ples v vseh gornjih prostorih Narodnega doma, ki je bil sicer bolj skromno obiskan, a je po svojem aranžmaju in po razpoloženju, ki je vladalo ves večer, nudil sliko prvovrst« nega elitnega plesa. Občinstvo je vztraja« lo do zgodnjih jutranjih ur v neprisilje« nem in prisrčnem razpoloženju.
c— Športni ples SK Celje, ki bi se mo« ral vršiti dne 10. t. m. v celjskem Narod« nem domu, se je radi istočasne prireditve policijskega plesa preložil na poznejši čas.
ni treba hvaliti, ker so že vobče priznane. On ni nikjer narejen, povsod je naraven in elementaren do skrajnosti. Ob njem je imel g. Kovač kot Alfred seveda težko stališče, vendar je pa v splošnem tudi on rešil svojo vlogo dobro. Izmed solistov treba omeniti še g. šublja. Režija z malimi izjemami lanska, pri dirigentskem pultu marljivi g. Neffat, ki je cTraviato* dobro izpilil. Pevce je publika po zaslugi živahno aklamirala.
Danes, na praznik Treh kraljev, se poje v ljubljanski operi popoldne ob 8. uri kot ljudska predstava pri znižanih cenah Smetanova tProdana nevesta*. V tej operi pojs vlogo Janka novo angažirani tenorist g. Jan Mestek. ki je gostoval v Ljubljani z najlepšim uspehom. Minko poje gdč. Friskova, Kecala g. Za-they in Vaška g. Mohorič. Ostale vloge •o v znani zasedbi. — Zvečer ob 8. je v drami Cvrano de Bergerac z g. Levarjem v naslovni vlogi.
Sprememba repertoarja v LjublianL Gledališka pisarna sporoča: Ker je gospodična Rozumova obolela in ne more že nastopiti, se je moral spremeniti operni repertoar za tekočI teden, kakor je tgoraj naznačen. V drfmskem repertoarju velja danes objavljeni red abor.entov. Občinstvo ln abonente prosimo, da vzamejo to spremembo na znanja.
Prvi abonma-koncert Filharmonične družbe v Ljubljani se vrši v pondeljek, dne 12. januarja ob 8. zvečer v Filhar-monični dvorani. Celotni spored tega koncerta izvaja priznano izvrstna operna in koncertna pevka gospa Maja Strozzi, katero spremlja na klavirju njen soprog Bela Pečič. Odlična umetnica, ki je našemu koncertnemu občinstvu jako dobro znana, si je izbrala za svoj ljubljanski nastop v resnici izbran spored, modem« pesmi sestoječ iz dveh delov. V I. delu so zastopani mladi hrvatski komponisti: Novak, Tajčevič, Gotovac in Grgoševic z celo vrsto samospevov, komponiranih večinoma v zadnjih dveh letih na umetno in narodno pesem. II. del koncerta pa obsega samospeve svetovnoznanega Rusa Igorja Stravinskega. Po sporedu (o katerem podrobneje še poročamo) »odeč. bo ta koncert prvovrsten in nam bo nudil izreden umetniški užitek. Matična knjigarna na Kongresnem trgu sprejema še vedno abonente za vseh pet koncertov, prodaja pa tudi od srede dalje posamezne vstopnice za I. koncert. Te »tanejo 30, 25, 20, 16, 14 m 12 Din. Stojišča po 7 in 5 Din.	19
Noviteta na osiješkem odra. Oaljeiko gledališče pripravlja tekom naslednjih dni Wagnerjevo opero < Večni mornar* in Jevreiinovo dramo (Poglavitna stvar*.
Iz Ljubliane
u— Pravoslavnim vjernicima saopštava se, da če se održati u ovdašnjoj pravo« slavnoj kapeli (kasarna vojvode Mišica) u utorak 24. t m. (6. jan.) na Btdnji dan veliko bdenije u 6. sati na večer. Na bo> žič u sredu 25. dcc. održače se liturgija u pola 10 sati prepodne, istotako drugi božični dan. A treči dan, dan sv. Steva> na održače se liturgija u 9. sati prepodne.
u— V proslavo rojstnega dne kraljice Marije priredi upravni odoor Oficirske« ga doma v petek dne 9. t. m. ob 20.30 zvečer v veliki dvorani Uniona svečan koncert Obleka za gospode v civilu čr» na. Rezervni oficirji in drugi povabljeni dobe vstopnice 6., 7. in 8. t. m. od 14. do 15. ure v čakalnici hotela Union. — Opozarjamo na ta koncert rezervne ofi« cirje in ljubljansko občinstvo zlasti tudi za to, ker se jim nudi pri tem prilika, da pridejo v osebne stike z našimi oficir« ji, ki pridejo vsled svoje naporne službe sicer le redkokdaj v družbo.
u— Prireditev ženske in moške po« družnice CM za šentpeterski okraj, ki se bi morala vršiti danes, se radi nepriča« kovanih ovir preloži na poznejši čas.
n— Načelstvo strok, in podpor, dru« štva trgovskih in podjetniških uslužben« cev v Ljubljani naznanja, da se vrši redni občni zbor danes dne 6. c. m. ob 2. uri popoldne v prostorih Florijanske ulice 36. Načelstvo poziva vse člane k obilni udeležbi.	29
u— Pevsko društvo «Moste» v Mo« stah priredi na Treh kraljev svoj redni občni zbor v gostilni g. Marcnčiča na Sehi št 6 ob 3. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi — odbor.	26
o— Prihranite si denar! Vse zimsko oblačilno blago, posebno ia suknje in plašče zaradi pozno sezone po ogromno znižanih cenah pri A. Potokar, Ljubljana, poleg trga pri Zmajskem mostu. Tudi vsa druga manufaktura po priznano naj« niiiih cenah,	3619
u— Orkestralno društvo Glasbene Ma« tiče javlja svojim članom, da se vrši red« na vaja za godala v četrtek dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer.
u— Mladinska organizacija. Seja od« bora «Edinosti» je v četrtek dne 8. t m. v društvenem lokalu. Dnevni red je va« žen. Članstvo opozarjamo, da se v src« do dne 7. t. m. zopet prično redne ples« ne vaje. — Odbor.
u— Izgubljeni in najdeni ključi. Obrt« niški vajenec jc izgubil ključe poslovne« ga lokala in sicer na poti od Starega tr» ga do dolenjskega mostu. Najditelj dobi 100 Din nagrade, ako jih odda v inserat« nem oddelku »Jutra«, Prešernova ulica št. 4. — Našel se je ključ sistema \Vert« heim, bržčas od stanovanja ali pisarne. Lastnik ga dobi v uredništvu «Jutra», Miklošičeva ccsta.
V. slovanski večer 17. januarja
Iz Maribora
a— Družabno življenje. V soboto so imeli nastavljenci mariborske policije 1 pod pokroviteljstvom nadsvetnika gosp. | Kerševana izredno lepo uspeli venček v Gotzovi dvorani. — Sinoči v pondeljek pa je priredilo Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru svoj V. akadem« ski ples v veliki in vseh stranskih dvo« ranah Narodnega doma. Kot vsako leto je bil tudi sinoči akademski ples prav animiran. — Istočasno so imeli Nemci v Gotzovi dvorani ples S. K. Rapid.
a— Božičnica podpornega društva za revne učence se je morala vsled ogroir« nega števila prosilcev preložiti na nede« ljo dne 11. t m. Vršila se bo popoldne ob 3. uri ▼ Cankarjevi šoii. Mnogi obrt« niki. trgovci in zasebniki so z velikoduš« nimi darovi omogočili človekoljubno de« lo, za kar m jim iaralu naj topiaik. aa«
svež, za pokončavanje zveri, je dospel
„SAN1TAS", Ceife 60. iz Primorja
*	Slovenski odvetnik v Tolminu. Z Novim letom je otvori! lastno odvetniško pisarno v Tolminu dr. Josip Ščuka, ki je bil do nedavno sodnik in je .noral radi slovenske narodnosti zapustiti državno službo.
*	Nov okrai.nl zdravnk za vipavske občine. Za okrajnega zdravnika vipavskih občin je imenovan goriški domačin dr. Stanko Pavlica.
*	Slovenski kvartet v Gorici. Slovenski vokalni kvartet iz Ljubljane, ki je te dni nastopil v Gorici, je dosegel ogromen uspeh. Občinstvo je bilo kakor elek-trizirano in je pevce burno pozdravljalo. Poleg kvarteta ie nastopil tudi zbor goriškega pevskega in glasbenega društva, ki je zapel pesem «Le tedaj« od skladatelja Ipavca.
*	Narazen lezejo. Zveza fašistovsklh sindikatov v Tridentinski Benečiji ie sk'e-nila izstopiti iz fašistovske stranke ter ostati v permanenci z ozirom na dejstvo, dd Ishko vsak čas nastopijo usodepolni dogodki. Tudi to je usodno znamenje časa. Fašizem se razkraja in mu ni več nobenega leka.
*	Gruii ga le zasul. V Ložicah na Oo-riškem se je pripetila težka nesreča. Va-ščani so popravljali domačo cesto. Morali so za to dovažati gramoz iz bližnje kaverne. 57letnl Štefan Gabrijeli-'; iz Go-Ijevice je prišel med delom na nesrečno misel in začel kopati v strop. Pri tem se je naenkrat utrgal grušč ter moia Z3-suL Gabrijelčič le vsled močnega orlt.ska kamenite plasti zadobil težke poik'«ll» katerim je lunalu nato podlegel,
Novi hudi viharji
V petek zvečer je začel nad Anglijo divjati nov strahovit vihar, šesti v enajstih dneh in doslej najhujši v tej skoraj nepretrgani verigi neurja! V noči od petka na soboto je dosegel vihar hitrost 70 milj (nad 112 kilometrov) na uro. Naravno, da je moral imeti tako močan vihar tudi hude posledice.
Med Croydom, kjer se je pripetila pred dobrim tednom velika letalska nesreča. In Parizom je ustavljen ves promet po zraku, ravno tako tudi nadaljevanje proge v Bruselj in Koln. Z veliki težavami se imajo boriti ogromni parniki na Kanalu med evropsko celino in Anglijo. Večina brzojavnih in telefonskih prog, v kolikor niso pod zemljo, je pokvarjenih. Od 14 brzojavnih zvez s Parizom deluje samo ena in še ta neredno. Zato tudi nimamo na razpolago vseh podatkov o tej naravnost katastrofalni seriji viharjev. Prekinjena je tudi direktna zveza z Belgijo in Holandijo. Na severnem Angleškem leži na stotine kilometrov brzojavnih in telefonskih žic potrganih na tleh.
Orkan je spremljal močan naliv, vsled česar je bilo v kratkem zopet vse pod vodo. Komaj se je voda od povodnji prej šnjega tedna malo odtekla, že so se znova odprle nebeške zatvornice, in lilo je nepretrgoma kakor iz škafa. V pomorskih mestih so ponekod poškodovani nasipi, ki jih izpodjeda voda. Naliv jih je na par krajih celo odnesel. Posledica: vse mesto skoraj meter visoko pod vodo. V Folkestoneu in Brightonu je bil veter tako močan, da nisi mogel iti proti njemu. Stari ljudje pravijo, da že mnogo desetletij ni bilo tako hude serije viharjev kot sedaj. In vendar so viharji v Angliji takorekoč na dnevnem redu.
Na promenadi v Brightonu je orkan podrl mnogo ljudi na tla in jih poškodoval, nekatere zelo hudo. V Sredozemsko morje bi imelo te dni odpluti močno bro-dovje vojnih ladij, pa je dobilo povelje, naj počaka, da se vihar malo poleže. Reka Themsa, ki teče skozi London narašča še vedno. Skoda, ki sta jo povzročili poslednji dve povodnji, je naravnost strašna. Skoraj vse nižje ležeče ceste so pod vodo in so zato seveda nerabne. Dirkališče v Windsoru v bližini Londona je podobno jezeru.
Orkan se je kaj kmalu razširil proti vzhodu na evropsko celino. V par urah je dosegel v severni Franciji isto moč kot na Angleškem, to je sto kilometrov na uro. Tudi na Francoskem je pokvarjenih zelo dosti brzojavnih in telefonskih prog, celo v mestih, kot je Pariz, kjer so kablji večinoma pod zemljo in torej zveze precej zavarovane. Vihar je s streh odnesel nosilce z žicami in jih treščil na tla. Prevrnjenih je bilo na stotine voz, tudi avtomobilov s težkimi tovori Na posebno vetrovnih krajih v Parizu so cepali ljudje po tleh kot muhe, tako da dolgo ni šel nihče na cesto, kdor ni imel neodložljivega opravka. Zaznamovati je tudi več žrtev. Tako so bile v soboto zjutraj ubite v Parizu tri osebe vsled orkana.
Slika na francoski obali Atlantskega oceana in ob Kanalu je ista kot na angleški. Povsod opustošenja in neizmerna škoda. Promet z malimi izjemami ustavljen, po cestah nič ljudi, le sem in tja kak voz, ki je moral iz varnega v strašno noč in še hujši dan, na morju le včasih kak velik parnik, ki so ga metali valovi kot orehovo lupino.
O hudem viharju prihajajo vesti tudi iz Belgije in deloma Nizozemske, nadalje iz Španske in tudi Gornje Italije, zlasti Iz Alp. V nižjih krajih spremljajo orkan deževni naiivi, v gorah pa snežni meteži.
V enem delu sveta se pojavljajo te dni strašni viharji z dežjem, v drugem pa pada hud sneg, kot ga ljudje že dolgo ne pomnijo. Tako divja že več dni na Kavkazu snežni vihar ob hudem mrazu, večinoma nad 20 stopinj pod ničlo. V Ba-ku ob Kaspijskem morju je padlo do so-
bote 28 centimetrov snega, česar doslej v Transkavkaziji še niso opazovali. Na> več krajih je sneg pretrgal železniške zveze. Menda ni treba posebe omeniti, da-so pokvarjene tudi brzojavne m telefonske proge, ker žice ne morejo nositi zls-denelega snega. Ustaviti se je moralo tudi delo pri petrolejskih vrelcih. Na Novega leta dan je zmrznilo na Kavkazu enajst oseb. Sovjetska oblastva so poklicala na pomoč vojaštvo, da pomaga kidati sneg.
Hud sneg ja zapadel tudi na Danskem in v baltskih državah. Viharji so na par mestih zasuli s snegom cele vasi, ki so-popolnoma odrezane od ostalega sveta. Strehe ne drže več množine snega in se udirajo. Ob obrežju se je razbilo mnogo ladij. Naravnost čudež je, da doslej še' ni poročil iz Danske o človeških žrtvah.'
»Jutro* je že poročalo, da pada v Severni Ameriki že par dni silen sneg. V petek je divjal ob atlantski obali naravnost strahovit snežni vihar, »blizzard*, kot ga imenujejo v Ameriki, ki je povzročil velik zastoj v prometu. Na velikem parniku »Mohawku», ki je plul iz' New Yorka v Jacksonville in ki so ga valovi premetavali, da je plesal kot žoga na vodi, je izbruhnil požar. Nemara, je iztresel orkan žerjavico i i kotlov. Le z velikimi napori so ga izvlekli gorečega v pristanišče. Posrečilo se je oteti skoraj vse potnike, ki so se nahajali v smrtni nevarnosti.
Zadnje dni je padlo toliko snega, oziroma ga je vihar nanesel, kot že dolgo ne. V New Yorku, pa tudi v drugih mestih, je naravnost zasul ulice. Mestna uprava je v naglici nabrala 20.000 ljudi, ki neprestano kidajo in odvažajo sneg, pa brez uspeha. Komaj ti ga odpelje voz. že ga pade dvakrat toliko. Ker gre od-važanje snega prepočasi in je že na stotine voz obtičalo v njem, so namestili sedaj po ulicah velike parne stroje, ki brizgajo vrelo vodo na sneg, snežnica pa se odteka v iarke. Pa kaj pomaga vse to! i Komaj je ulica za silo očiščena, oa ti zatuli blizzard in pokrije cesto meter visoko z novim snegom, ki ga je prinesel bogve odkod. Po cestah orjejo ogromni snežni plugi na parni in motorni obrat Kaplja v morje, zastonj vsi napori!
Posledice so se jele že kazati. V Ne\v Yorku, Chicagu in drugih velikih mestin se opaža pomanjkanje nekaterih živil, predvsem mleka, ki ga ni moči dovažiti v mesto. Kar je najbolj čudno: ponekod je začela zmanjkovati voda, čeprav jo pade vsako sekundo na milijone ton po vsej Ameriki z neba! Vsled silnega mraza je zamrznila voda v ceveh, in vodovodi ne funkcionirajo več. Večinoma s' pomagalo ljudje s tem, da devajo sneg v lonec in ga pristavljajo k ognju, da dobe vodo.
Hudi snežni viharji razsajajo zlasti v gorah, kjer je poginilo že mnogo ljudi !n živine. V globokih zasekah je obtičalo na stotine vlakov na progi. Potniki si pomagajo, kakor vedo in znajo. Na posebno nevarnih krajih orjejo snez z veli- j kanskimi plugi, ki jih rije pred seboj cel j vlak lokomotiv. Pa se je zgodilo, da je vse skupaj obtičalo v snegu, plug, lokomotive in ljudje.
Snežni viharji trajajo še vedno z nezmanjšano ljutostjo, računati pa je, da se bo orkan kmalu polegel. Ako ne, preti Ameriki katastrofa, ker bo hitro zmanjkalo živil, ako se v mesta stalno ne do-važajo. _
Skrbi avstrijskega > predsednika
Dunajska vlada se nahaja momentano v neprijetni zadregi. Predsednik Hainisch, ki je bil nedavno vdrugič izvoljen za pre-zidenta avstrijske državice, je dosedaj stanoval blizu znanega Ljudskega vrta, v hiši, ki nosi ime »Ballhaus*. Ko se je bližala doba prvega Hainischovega pred-sedništva svojemu koncu, je postalo aktualno vprašanje, kje bo stanoval novi pred
sednik. Na Dunaju je sicer mnogo prostora, posebno za reprezentativne osebnosti. Toda druga reč je, ki kali dunajskim vladnim krogom vodo. Sodba me-rodajnih faktorjev se namreč glasi, da prezident države, ki je nevtralna oseba, ne more bivati pod isto streho kakor pod rejenl mu uradi. Predsednik je mož, ki stoji nad Strankami in vlado, zato ni prav, da vodijo v njegovo stanovanje iste stopnice kakor h kancelarju. Posebno neprijetno je to, v kolikor se tiče diplomatskih potov in intervencij. Zunanji minister stanuje v istem poslopju kakor predsednik republike in to je zelo neprimerno.
Po imenovanju dr. Rameka za avstrijskega kancelarja se je začelo vprašanje prezidentovega stanovanja nanovo pretresati. Vsi vladni činitelji zahtevajo, da je treba najti za državnega poglavarja nevtralno mesto. Končna odločitev v tej zadevi mora pasti v kratkem. Najprej se je mislilo, da bi bilo najbolje najeti palačo v Johannesstrasse, kjer se je prej nahajalo finančno ministrstvo. Ali tu je nerodna zadeva vprašanje prostora. Pri službenih posetih tujih diplomatov je potrebna stotnija vojaštva, katerega na tem mestu ni mogoče postaviti. Razmišljalo se je tudi o tem, da bi moral predsednik stanovati v nekdanjem cesarskem dvoru, toda ta predlog je padel, ker je vlada odločno neprijazna načrtu, da bi prebival prezident republike v Istih prostorih, kjer je prej stanoval cesar s svojim dvorom. Palača »Belvedere* pa je zopet preveč od rok. Zato išče sedaj avstrijska vlada primernih prostorov sredi Dunaja. Najti jih ne bo težko, težje pa bo spraviti ljudi iz hiše, kajti tudi Dunaj trpi na stanovanjski mizeriji kakor vsa večja mesta po vojni.
pa 5 ponižno sneti klobuk pred gene-1 ralom Ramchandrom. Pclletier Doisv se ž njim sploh ne more primerjali. — Predniki tega slovitega generala j poznali — tako je napisano na tabli-! cah — smodnik in strelno orožje. Bec Akiba je imel prav: nil novi sub sole. i Morda so naši predniki pred trina,,>f-tisoč leti poznali celo kokain in vedeli definicijo komunizma. Kdo v6!
Polkovnik pripoveduje potem, da sta | kontinent Mu zadeli dve geološki ka-'tastrofi, kojih posldnja sega 13.000 I let nazaj v preteklost. Vsled te kata ' strofe je izginila vsa civilizacija s kon-; tinentom Mu-om vred v globine Tihega oceana. Zanimiv je vzrok, ki je ' po Churchwardu povzročil nezgodo. Churchawrd pravi: pod kontinentom ; so se nahajale ogromne, neizmerne votline, ki so bile napolnjene s plini j Ko so ognjeniki začeli bruhati, so s? , te zračne votline vsled tresenja zemlje I raznočile in kontinent se je pogreznil. le nekatere pokrajine so se ohranile na površju. Te pokrajine obstojajo Se danes, nahajajo pa se v okolici otočj^ Hawai. Analogno kakor so Kanarski otoki ostanki slovite Atlantide, kai ne? j
Da so pred našo civilizacijo obstojale tudi druge. v marsičem morda celo večje civilizacije kakor je naša. o tem i pač nihče ne dvomi več. Radi verja ; memo tudi, da je od takrat, ko se j« ' »žival-čl o vek vzpel na svoje zadnje tace», kakor pravi Rosny starejši, pre-
teklo nešteto let. Toda predno 1* hoteli verjeti sanzacijonalnim razkritjem polkovnika Churehwarda, bi si pač želeli ogledati nje^uve tablice malo po-l.-liže.
X Mednarodna konferenca za vozni
red zboruje te dui v Bernu. Na dnevnem redu je namreč določitev voznega reda za [»osebne romarske vlake v, iz ij skozi Švico v Italijo. Računajo, da bo treba 150 do 200 posebnih vlakov, d:t 7tnorejo naval romarjev, ki hočejo videti v letošnjem svetem letu sveto nicvo Rim.
X Kdaj je žena najlepša in moški najinteligentnejši? V Nemčiji so pred kratkim razpisali anketo, kdaj je žena. najlepša. Večina vprašanih umetnikov je odgovorila na to vprašanje z besedami »Zena je najlepša okrog svojega 35. leta.» Američani pa, katerim ne uide nobena nova stvar, so vprašanje nekoliko prenaredili in vprašali: «Kdaj je moški najbolj inteligenten?« Odgovori so se glasili tako-le: Slikarji, kiparji in glasbeniki so najinteligentnejši v mladosti, ker jim je inspiracija takrat najmočnejša. Izumitelji so najinteligentnejši pri tridesetih letih. Pisatelji napišejo svoja najboljša dela med 30. in 45. letom. Po teh izkustvih sodeč, je žena najlepša kmalu po prekoračenem 30. letu, moški pa je baš v tej življenski dobi najinteligentnejši.
Pred trinajst tisoč leti
Angleški polkovnik James Church-ward, ki je v znanstvenih krogih dobro znan, je prišel na sled silno zanimivi najdbi. (Izjaviti pa moramo takoj ob početku, da se nam njegovo poro-datkov.) »Daily Exspress* poroča nam-verjetno, da ne prevzemamo odgovornosti za istinitost polkovnikovih podatkov. «Daily Espress* poroča namreč, da je Churchward našel v Indiji 125 popisanih tablic, ki p je razbral s pomočjo budističnih učenjakov. Iz njih je spoznal, da se zibelka človeštva — svetopisemski raj — ni nahajala, kakor se je dosedaj splošno mislilo, v Mali Aziji, marveč na nekem tropič-nem kontinentu, ki je bil mnogo večji kakor sedanja Severna Amerika. Ta kontinent se je imenoval M u. Pred tri-najsttisoč leti pa se je pogreznil v globine Tihega oceana.
Toda to še ni vse! Polkovnik Church-ward trdi, da je civilizacija Solnčnega cesarstva na Mu-u daleko prekašala vse one, ki so nastale v poznejši dobi, ne izvzemši niti maše! Naši predniku ki so živeli na zemlji pred 13.000 leti. pravi polkovnik, so poznali tajnost mnogih iznajdb, ki so se potem tekom stoletij izgubile. Če • smemo verjeti Churchwardovim tablicam, je vojaštvo tiste dobe razpolagalo z zračnimi stroji, ki so mogli po zraku prebijati do dvanajst mož. Ta zračna letala so gonili posebni motorji, kakršnih naša moderna tehnika še ni proizvedla. Na eni teh tablic je celo zapisano — pravi angleški polkovnik — da je neki general, Ramchander po imenu, na takem aeroplanu preletel iz glavnega mesta Ceylona do severne Indije. Če se je ta poiet v resnici izvršil, potem moramo
Namestosnep-flež
Zato se preskrbi te z dežnimi plašči, ki so v kvaliteti in ceni brezkookuren<~'m pri tvrdki
Drago Schwab, Ljubljana.
Puškin: Kapetanova hči
Preložil dr. Iv. Prijatelj. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Cena broš. 24 Din, vez. 29 Din, 8 poštnino
I.25	Din več.
Ta Puškinova zgodovinska novela, ki je pravkar izšla kot 6. zvezek zbirke cProsveti in zabavi* v novem prevodu dr. Prijatelja doslej že tretjič v slovenskem jeziku, predstavlja v ruski litera-; turi klasično delo, ki ga pozna v vseh osebah in prizorih ie- iz dobe svoje sred-! nješolske izobrazbe vsak inteligentni i Rus. Po mnenju Nemca Langa je to najboljša in naravnost vzorna novela v vsej svetovni literaturi. Zategadelj so prav storili naši srednješolski profesorji, da ; so to fino umetnino slovanskega genija i sprejeli v seznam privatnega žtiva na ! slovenskih srednjih šolah. Kako se je to ; nesmrtno delo Puškinovo pribljubilo na-! šemu čitajočemu občinstvu, kaže dejstvo. 1 da predstavlja drugi slovenski prevod <Kapetanove hčere* (izšel leta 1806. v Gabrščkovi »Slovanski knjižnici*) danes že pravo bibliografsko redkost.
Knjigo toplo priporočamo.
Kratek repertiiorij anatomije
Vademecum za kolegije ia rigoroze po Breitensteinovih repetitorjih, poslovenil univ. profesor dr. Janez Plečnik. I. Skelet, Splošna knjižnica št. 40. II. Mišičevje, Splošna knjižnica št. 41. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani, 1924. Strani 80. Cena »Skeletu* broš. 24 Din, »Mišičevju* broš. 20 Din.
Primerno razdelitvi anatomije živčevja v še-stero sistemov je založba uredila izdajo <Repetitorija Anatomije* na ta način, da založi vsak sistem v posebnem broširanem zvezku »Splošne knjižnice*, in sicer v zvezkih št. 40 do 45: I. Skelet,
II.	Mišičje, III. Drobje, IV. Žilje, V. Živčevje, VI. Čutila. Zadnjemu zvezku bosta še dodana 6plošen uvod in kazalo k skupnemu delu, s kpterima vred bo vseh šestero zvezkov vezanih skupno v enotno knjigo. Nedavno sta izšla prva dva zvezka kot št. 40 in 41 »Splošne knjižnice*, ki obravnavata »Skeiet* in »Mišičje*. Knjižici. ki sta prirejeni po znanih Breiten-steinovih repetitorjih. bosta izvrstno služili v prvi vrsti medirinoem za ponavljanje snovi za kolokvije in rigoroze, a tudi zdravnikom in strokovnjakom, kot pri-
ročni knjigi, ker obsegata v stisnjeni, kratki obliki, a izčrpno ves sistem človeškega skeleta, oziroma mišičevja. Ia praktičnih razlogov repetitorija je založba izdala knjižici v malem žepnem formatu. V kratkem sledijo ie nadaljnji zvezki
Jalen Janez: Srenja
Drama v Štirih dejanjih. V Ljubljani 1924. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 25 Din.
Pisatelj »Doma*, ki je dosegel pri
uprizoritvi v ljubljanski drami prav lep uspeh, je poslal svojo drugo dramo v svet. Boljša je od prve. Obravnava soci-jalen problem, da je skupni interes nad dobičkom posameznika, na kratek, kon-cizen način. Dejanje se v drami razvije naravno in zapletek ni nikjer prisiljen. Igra zrthteva malo od odra, zato bo povsod lahko uprizorljiva, zlasti ker ima samo 8 vlog, pet moških in tri ženske. Tudi podeželsldm odrom bode dobrodošla.
Vse te knjige se dobe, oz. naročajo lahko tudi v Tiskovni zadrugi, Ljubljana, Prešernova ulica 54.


Naročite takoj
Ljubljanski Zvon
b& leto
19 2 5. H 1
V novem letniku bo izhajal poleg Kozakovega romana Sentpetar, ki se godi v ljubljanskem predmestju, še Suženj demona roman, mladega priznanega pisatelja; poieg tega razna povesti, novele in eseji.
Ljubljanski Zvon ne sme manjkati v nobeni slovenski družini.
Ljubljanski Zvon, ki Izhaja mesečno, velja cela e:no s poštnina vred 120 Oio (za inozemstvo 140 Din. Naroča s pr! TVkovnj zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica ŠL 54.
L". Prospignon:
Kratek zakon
Moj prvi zakon je trajal le nekaj hipov in kljub temu ni prekinil zaroke z ono, ki je kasneje postala moja žena. Vendar pa je bil to pravi zakon in nedvomno najboljše delo v mojem življenju. Jaz sem sam sebi oprostil mnogo grehov radi sreče; ki sem jo napravil svoji začasni ženkL
Tisti čas sem diktiral svoje razprave nekemu staremu prepisovalcu. Bil je to najpoštenejši človek na svetu, ki so ga pa razne nesreče v življenju privedle v bedo. Bil je zgovoren in zanimiv človek, in dočim je on pripovedo val, je njegova hči. bojazljiva, vitka blondinka, prepisovala trgovska pisma in račune. Dvakrat, trikrat sem jo zalotil samo in opazil, da jo moja navzočnost razburja. Ker je bila še precej lepa, s«n občutil do nje neko naklonjenost, ki sem jo pa hitro odgnal, ker bi bilo strašno, da bi mi ona postala ljubica. Vendar sem pa govoril z iyo nežno in ji često pokazal, da mi ni neprijetna. Moja nežnost je padla v globoko dušo, tako globoka da bi se prestrašil, če bi mogel to tedaj opaziti.
V tem času sem odpotoval, zaljubil sem se, zaročil sem se in se vrnil zopet v Pariz, da dokončam započeto delo. Prvo jntTO po mojem povratku v Pariz je nekdo potrkal na moja vrata in zagledal sem svojega starega prepisoval-
ca. Bil je ves suh in prepadel, in oči je imel otečene od joka.
»Gospod,* me je nagovoril, »oprostite mi, da prihajam k vam v tem ičasu ... ali vi ste bili vedno tako ; dobri . . . Moja hči je na smrtni poste-ilji • . •»
»Ali res S sem odgovoril bolj vljud-i no kot razburjeno.
i »Ona je v bolnici, gospod ... pa sem prišel, da vas naprosim ... da vam povem . . .»
Prestal je in v zadregi pričel jecljati. Njegove oči so bile polne bolne prošnje in nakrat je dejal:	1
»Moja hči vas ljubi! . . . Pred njeno skorajšnjo smrtjo sem si mislil, da morem ...»
Ne davši mi časa, da se umirim, je pričel praviti nenavadno dolgo in ganljivo ljubezensko pravljico, tako, da so se naposled tudi meni osolzile očL .
»Ali jo hočete videti? Kako srečna bi bila ona! . . . Samo nekaj dni ji jo še dano živeti! . . .»
Čez pol ure sem bil poleg uboge deklice. Kako divna je bila! Njene bolne oči so za žarele, ko so me zagledale in vsa je zatrepetala od radosti. Vedela je, da mi je njen oče pripovedoval o njeni ljubezni, pa je začela tudi sama govoriti o njej — povedala mi je svoj ' žalostni in nežni roman, rekla mi je, kako me je vzljubila, kako se je bala. da je jaz ne bi hotel ljubiti in kako si je želela umreti , . , Njena rvettoiftta
! glava, naslonjena na belo vzglavje, | njene divne oči in majhna usta so me ! tako razburile, da sem občutil silno bo-jlečino v srcu.
Naposled me vpraša z drhtečim glasom:
»A vi? ... ste li kdaj . . . kdaj? ...»
Kaj sem ji mogel reči? Kaj sem mogel storiti? Ali da jo ubijem z resnico. | ali pa da jo potolažim z lažjo? Sočutje mi je pokazalo pot.
»Tudi jaz vas že davno ljubim.*
»Je-li resnica?*
»Res je.*
Videl sem veselje, kakor ga ntem še nikdar poprej v življenju. In v tem trenutku se je pojavila v mojem srcu brezmejna dobrota, ki vodi mistike v smrt.
• • •
Ne vem, kaj se je zgodilo, da j« prihodnje dni pričela sumiti. Dejala mi je:
»Ali me ljubig toliko, da me boš vzel za ženo?*
Prisegel sem ji. Blaženo se je smehljala in molila k bogu. Nekega dne je bila tako mila, jaz pa tako razburjen, da sem si v resnici zaželel, da jc osrečim. To me ni dosti veljalo, ker je ne-srečniea imela živeti le še nekaj dni.
»Najino zaroko hočem objaviti,* sem ji dejal.
Njeno veselje je bilo strašno. Obraz ji je zagorel v čarobnem sijaju, in dočim me je pritiskala na svoja uvela prta* dočim m je smejala ta jokala,
govoreč mi o svoji ljubezni, sem Jaz občutil, da sem napravil vsaj enemu človeškemu bitju veselje, ki je enako veselju enega celega srečnega življenja.
Svoji zaročenki nisem ničesar javil, ker sem bil prepričan, da mi bo ona ! »pozneje* to že oprostila. I Zaroka je bila objavljena in pričel sem pripravljati vse potrebno za poroko. Čez nekaj dni je živela ona popolnoma blaženo. Njena bolezen se je zategnila in zavlekla. Neka čarobna lepota ji je oza-rjala obraz kot aureola. Čisto očarala me je. vzbudila je v meni nežnost, kakršno občutijo matere napram svoji deci. ki je obsojena na prezgodnjo smrt. Dal sem jo prenesti v zasebno sobo, kjer so jo zdravili najboljši zdravniki in ena bolničarka je morala biti poleg nje noč in dan. Naj-) večji del svojega prostega časa sem i prebil pri njej. Nisem se mogel nasititi | njenega divnega pogleda in uživanja, 'ki ga je izzvala v njej vsaka moja kretnja, vsaka moja beseda.
Tako je potekal čas. Naposled je napočil dan poroke. Po civilni poroki so napravili oltar v bolničini sobi. Oblekli so jo v belo poročno obleko. Žarela je sreče kot majski dan na za-padu . . . Živela je dvajset let in eno uro . . . Kadarkoli zaprem oči, jo vidim . . . Vsa se je pretvorila v oči, ki so bile tako lepp. da se vsled njih njene bledo, upadlo lioe niti opazilo sL
iblag nasmešek je lebdel na njenih usti nih. Sklenivši svoje male roke je ponašala duhovnikove besode. Ko je pa ;on položil najini roki drugo v drugo, je i z&drhtela po vsem telesu in pobožno, 'svečano je rekla: »Hočem!* . . . Nato se zgrudila. Vse njene moči so bile izčrpane. Nečno je šepetala, sanjala je, privlačevala me je s svojimi ustnami Stnca smrti se je brzo spuščala, toda ona Je ni čutila.
Na večer je zašepetala: »Me li ljubiš. Jaqes? . . . Moj bog, kako srečno bova živela! . . . Dolgo bova živela . . . Čutim, da zdaj več M mere m umreti . . .»
Njer glas je prihajal kot iz daljave, kot zvon prek morja, kot šumenje daljnega gozdLa. Njena glava je ležala na« premično, nobenih bolečin ni občutil^ samo neprestano je ponavljala: »Jaz ne morem umreti!* Smrt je bila tu.	"
Ona je zašepetala: »Ljubim te . . . živela bova tam ... v polju . . . kjer so cvetice . . .» In izdihnila j« v veselju. Vtčer se je spustil na. zemljo. Mrak. Motril sem svojo ubogo mladenko T nieni poročni obleki Objela me je sE-na žalost in občutil sem, da mi bo mno-gokaj odpuščeno, ker sem osrečil ubogo deklico, ker sem ldruiil Srečo a Smrtjo,	* ~
»JUTRO» št. 4
6
Torek 6. L 19L5
Gibanje cen v leta 1924
Indeks cPrivrednega Pregledan za de« cember.
V	novoletni številki smo prinesli pre» jgled gibanja cen na debelo tekom 11 me« aecev 1924. po indeksu «Privrednega Pre» gledaš. Sedaj je objavil »Privredni P res gled* še indeks za december, s čemer je znan celoleten razvoj cen.
V	decembru beleži totalni indeks cen na debelo ponoven skok napram novem, bru, in sicer za 75 točk ali za 3.5 odst., kakor se vidi iz spodaj navedene tabele. Cene so poskočile torej kljub okolnosti, da se je dinar v istem času znatno dvig. nil Stanje dinarja je tekom 1924. bilo najbolje v decembru, a v istem času so bile tudi cene najvišje. Poskočile so vse skupine, kakor vidimo iz nastopnega (prve števiike za december, številke v oklepajih za november): I. poljski pri. delki 2115 (2019); II. živina in živinski proizvodi 2544 (2520); III. sadje in sadni izdelki 1836 (1726); IV. stavbni material 2265 (2257); V. kolonijalno blago 1608 (1602); VI. industrijski proizvodi 2207 (2102); totalni indeks 2112 (2037).
Mesečni totalni indeksi za 1. 1924. so nastopni:
januar februar
2034 2101 2040 1973 1911 1984 1995 2049 1978 1981 2037 2112
znarc april maj junij julij avgust september oktober november december
Iz teh mesečnih indeksov preračunani povprečni letni indeksi za lansko leto znašajo (po skupinah): I. 2217; II. 2445; HI. 1260; IV. 2137; V. 1655; VI. 2358; totalni indeks 2016.
V decembru so napram novembru sko. čile v skupini poljskih pridelkov cene pšenici in moki; pri skupini živine in ži. vinskih proizvodov cene svinjam, goveji koži, jajcem in perutnini. V skupini sad. ja in sadnih proizvodov sta se podraži, la vino in žganje. Skupini stavbnega ma. teriala in kolonijalnega blaga ne pokazu. jeta pomembnejših sprememb. Skupina Industrijskih proizvodov je poskočila skupno za 150 točk aii 4.8 odst. Pri tej skupini se je podražila večina predme* tov. Padla sta samo bombaž in steklo.
Splošni gospodarski in finančni polo. žaj se napram novembru ni znatnejše Izpremenil. Samo trgovinski posli so bili živahnejši, kar se ie opažalo že v novein. bru, ker se je pojavila večja potreba konzumentske publike.
Ako premotrimo gibanje cen v letu 1924. ter ga obenem primerjamo z giba. njem vrednosti dinarja, moremo ugoto. viti pojav, ki ga prejšnja leta nismo opa. zovali, to je: cene blagu so ras'e veT-;no» ma obenem z naraščanjem dinarjeve vrednosti. V začetku leta 1924. je bilo treba v Newyorku plačati za 100 Din 1 dolar in 13 centov, a koncem leta 1 do. Iar in 54 centov. To pomeni, da se je dinar v Newyorku popravil za 28 odst., dočim se je za gotove količine od 46 vrst blaga (za toliko predmetov beleži in. deks »rPrivrednega Preg'eda» gibanje cen) plačalo v začetku leta 2034 Din, a koncem leta 2112 Din, torej skoro 5 od. etotkov več. Položaj pa se pokaže še ne. ugodnejši, ako se primeria totalni indeks cen v maju z decembrom.
Kljub vsem tem okolnostim se vendar «e more reči, da skok dinarja ni imel nikakega vpliva na cene nekaterih pred. metov. Ako opazujemo gibanje cen po. •amezr.ih skupin (celotno tabelo za II mesecev 1. 1924. smo objavili v novoletni številki), vidimo, da so cene uvoznim predmetom, ki so odvisne od tržnih pri. lik v inozemstvu in od vrednosti dinarja, pokazuiejo od januarja na december pa. dec, dočim je pri izvoznih predmetih drugače. Skupina industrijskih proizvo. dov, ki tvori največji del našega uvoza, je padla za 18 odst. (dinar se je napram dolarju popravil za 28 odst.), a koloni, jalno blago za 4 odst. Niši glavni izvozni predmeti pa so dražji. Živina in živinski proizvodi, ki tvorijo tretjino izvoza so koncem leta za 1 odst. dražji kakor ja. nuarja, stavbni material se je podražil za
ravnatelja državnega kmetijsko-kemijske-ga zavoda v Mariboru, in drugi višjega kletarskega nadzornika g. Frana Gom-bača iz Ljubljane ter je poslednji članek le nekak odgovor na prvega. Če prvi članek ne izziva, poziva drugi na odgovor in razgovor. Sieer pa zahteva že zadeva sama objektivnega razjasnje-nja zaradi podobnih primerov, ki bi se utegnili ponoviti. Potrebna pojasnila v razjasnitev zadevne stvari more dati podpisani šele zdaj. ko je dobil vpogled v sodne spise Novačanovega vinskega procesa, za katerega gre in ki je dvignil nemalo prahu. Zadeva je sicer že nekoliko zastarela, vendar je še vedno aktualna in bi utegnila zavoljo tega naslednja izvajanja zanimati vinarske ter pravniške kroge.
Pred vsem je treba ugotoviti, da je ljubljanski državni kmetijsko-kemijski zavod prizadet pri omenjenem vinskem procesu le toliko, da je izvršil nekoliko vinskih analiz za nekega odvetnika v Mariboru. ne da bi bil v začetku vedel, za ka; gre.
Nadalje je potreba popraviti neko netočnost. ki se je vrinila g. ing. Mohorči-ču v njegov članek, ko pravi: »Tisto, kar sva čutila z asistentom na zavodu 3 samim jezikom, tisto se ni dalo dokazati na dveh državnih zavodih, čeravno so se analize ponovile vdrugič«. Resnica je ravno na nasprotni strani, kolikor se tiče 1'uhljanskesra zavoda ki je poleg še nekesra druge<ra tu mišljen. Ljubljanski zavod namreč ni analiziral istega vina vdrugič na »tisto«. odnosno na saharin, ker pri prvi analizi sploh ni dokazoval v njem saharin. To ve prav dobro tudi g. ing. Mnhorčič sam, saj pravi v svojem mnen:u. ki ga je podal pred sodiščem v Novačanovi zadevi, dobesedno: »Odgovarjam, da Ljnhljana sploh ni pre-
St&biliuit iru Verkebr mit Lebensmilteln grundsatzlich zu vermeiden.« Toda v državnem zavodu, ki je oddaljen od Ljubljane prav toliko, kakor je oddaljen ljubljanski zavod od mariborskega, si pri-krajajo »Codex-ovo« določilo o preiskovanju vina na saharin čisto po .svoje in potem zvračajo pred javnost sum na druge državne zavode, ki se drže pri preiskovanju vina na saharin natančno predpisanih določil, kakor da bi nemarno opravpali svoje delo. »Codex alimenta-rius austriacus« ima namreč za preiskovanja vina na saharin nastopno določilo, ki se dobesedno glasi: »Zura Naehweis des Saecharins dient die vom Pchmitt empfohlene Methode. Sie besteht im Aus-schiitteln von 100 cms entgeisteten und mit 10 cm3 verdiinnter Sch-.vefelsSure an-gesSuertem Weine mittels einer Mischung gleieher Tede Sther urd PetrolSther, und in der Uherfflhning des Paccharins in PalizvlsSure nach dem auf Peite 317 an-gegphenen Verfahren«. V mariborskem zavoda pa jemljejo kar 300 om: vina v preiskavo, ako ni že v naprej očitno, da vsebire saharin ter nakisaio razalkoho-lien vinski ostanek s solno kislino namesto z razredčeno žvppleno kislino. Da je tako ravnanje z vinom pri določevanju saharina v njem protino gori navedenemu določilu »Oodex-a«. bo brez nadali-neTa uvidel vsakdo sam. Naravno pa je tudi. da se s takim postopanjem dosežejo analitični rezultati, ki se včasih bistveno razHkuiejo od onih. kakršne izkaže. kdor se pri analizi vina na saharin drži natančno predpisanih določil. Pmev-no je zatore'. da se rezultati kemiiskih prpiskav ra?n;h zavodov pri določpvanin saharina v n:em prntivnn ?ori navedene-vsak zavod po d rtičih odnosno po svojih določilih in metodah Kaj čudo potem, če daieio kakor pravi insr. Mnhorčič v
kateri se morajo aktiva in pasiva podvreči novi ocenitvi. Bodoča minimalna nominaJa delnic mora znašati 30 šilingov, t j. 300.000 aK. a najmanjši kapital vsaj 90.000 šilingov (9C0 milijonov aK). Ako po novi ocenitvi zaostane premoženje za to mejo, se mora tekom dveh let izvršiti izprememba v kako drugo družbeno obliko, fuzijo ali pa likvidacijo. Ako pri izmenjavi vložene stare delnice ne dosegajo vrednosti novih akcij, se morajo izdati deležne izkaznice, ki se glase na pet šilingov ali večkratnih. Te delež-nice se smejo pripustiti v trgovino r,a dunajski borzi. Med u vel javi jenjem bilančnega zakona m registracijo nove ocenitve se morajo pri povišanjih glavnice vse mlade delnice ponuditi delničarjem. Pri novih ustanovitvah mora v bodočo znašati delniška glavnica najmanj o000 šilingov, delniška nominala pa najmanj 100 šilingov.
= Nov bančni polom na Dunaju. Avstrijska lesna banka (Osterreiehische Holzbank). katero so ustanovili bratje Eisler (angažiiani tudi v Tesliču). potem Peter Westen in nekateri indtistrij-ci lesne stroke se nahaja v plačilnih tež-kočah.
Šport
iskala na saharin, ker to se razvidi iz svojih izvajanjih »trije zavodi ene in izvidov, ki o tem nič ne poročajo, ftele. iste države. mp"da 100 kilometrov odda-ko je prispelo z novimi vinskimi ogled- Ijeni. čisto drugačen izvid in čisto dru-ki zaprosilo pošiVateljevo. da bi se vi- ir0 ninen;e za eno in is,o vino. tako. da no analiziralo speoiielno v tej smeri, ako , bj človek skoraj misHI. da so tri ra^lič-ie vinu primešan saharin, se je tpmu n<ro- na vina v eni in isti stpklpnioi«. Kdo dilo. In ta analiza Novačanovih vinskih raj ve. če se s ta''im ravnan:em in po ogledkov je bila tako zelo pozitivna na ta' em načinu re rfožene. da ie saharin saharin, da hi mocrla hiti odločilna, če bi redra sestavina žvenlarih prirertnth vin. se ravnali v ljubljanskem zavodu pn na- sai >e saharin žveplova spo'ina? čelih, ki ;ih zastopam v Mariboru, ko do-j Vidi se iz tpga z vso jasnostjo, da kaznjejo v vinu saharin. Toda vedeti !e , ahsnhitnn np stp prikrajati si analitičnp j treba, da se je dosegel ta dovaz sahari- | predn;sp in mptorfp po svn'vm okusu. Ce j na co načinu. W odločno nasprotuje pred- i»Codex alTnentarins austriaoiis« ni za | pisarim določilom. Res pa je. da liuh- na.i sp vržp v koš in nadomesti z Ijanski zavod ni dognal v Novača novem drugim, holjs^m Dokler pa se to ne ztro-vinu saharina po zmislu določil, ki i:h d), dotle! se moreio ravnati no njem vsi. predpisuie za preiskovanje vina »Codes nrav vsi kemijski zavodi do najvišMh
alimentarins austriaous«. In zdaj k stvari sami. Nedvomno je. da je vino pofvoreno.
kemiis'ih 1-st'tu'ov, kadar "re za nreis-kovar'e ter nr®so<arip živil in poživil po ttnfstm bivših avstri;s' 'h rajonov o
če je dohilo po zmislii 5 6. vinskega za- živilih, ali na se naj preiskovanje onn-kona primes saharina. Gotovo jp pa tudi. «ti. ker mora |n?če nelzorihno nastati da je po,varian;p vina s sahari"om knz- lr-»os. v katerem ri pravne varnosti in tu-nivo po z.TTvsln 5 11. zakona o ž;vilih. op h; ne pravične ter zanesljive kontrole se je zsroddo z namenom slpparstva ali živil.
pa po zmishi § 12. isfpTa zakona, če se i Porln;sanemii np sre da hi komu kra-ie z^ndito iz npmarnocti Dn',-az s-bartna fil lavonko n« kemiisVn-analitičnem po-v vinu na se mora provesti i" ^onri-e- lin. Tudi np misli da;a,i pofnhp slppar- ; | st' v V9=h primerih po zakonitih rtolo- :om. temveč samo želi. da hi pripomogle i čilih, ako nai Ima ta doltaz pravno moč te be=ede ne k sam-opovzdi^ovaniu in in vel'avo preti zakonom.	! poniževaniti druirih pač pa k rpsnpmu
Pncmati saharin v vinu ni nikaka ča-! razmfPstnjn in ra7;skovaniti. zak.v ka-
5. januarja:
LJUBLJANA. Vrednote: 7 odst. posojilo 655 do 0, Celjska posojilnica 210 do 218, Ljubljanska kreditna 225 do 0. Merkantilna 125 do 130. Praštediona 895 do 908, Strojne 0 do 154. Vevče 100 do 0, Nihag 46 do 50, zadolžnice Kranjske deželne 0 do 89. — Blago: les: tram i, 4-4, 4-5. 5-6. 5-7, 6-8, merk. blago. franko meja 385 do 400; deske, 20, 25, 30 mm. 4 m dolž., monte, franko meja 6U0 do 620; hrastovi frizi, 5, 6, 7, 8, od 30 do 60 cm, franko meja 1420 do 1440; hrastovi plohi, od 2.6 do 3 m dolž., od 16 do 40 cm, 53 mm. franko meja 1320 do 1340; bukova drva, 1 m dolž., polsuha, franko nakladalna postaja, 1 vagon 22 do 23 (22); bukovo oglje, mešano, franko nakl. post., 1 vagon 85 do 87 (85); poljski pridelki: pšenica: domača, franko Ljubljana 440 do 0. baška, pariteta Ljubljana 0 do 495; turščica, nova, umetno sušena, def., franko Ljubljana 0 do 255; oves, baški, franko Ljubljana 0 do 370; laneno seme. franko Ljubljana 700 do 0; otrobi, pšenični, srednje debeli, franko gor. post. 0 do 225; fižol: ribničan. očiščen, b-n. franko Postojna trans 0 do 470, prepeličar, očiščen, b-n, franko Postojna trans. 0 do 560, mnndolon, očiščen, b-n, franko Postojna trans. 440 do 0.
Ostale borze in tržna poročila na prvi strani.
NEDELJSKI NOGOMET.
ZAGREB: Ccncordia : Sparta 2 : 0. Ponovitev prvenstvene tekme, ki je bila svojčas radi nediscipliniranosti občinstva po 22. minuti po rezultatu 1 : 0 pre-kin ena. Gradjanski rez. : Croatia 2 : L
DUNAJ: VVAC. : Slovan 1 : 1 (1 : 1). Slovan je v tej tekmi preiskusil nekoliko novih moči iz Prage. Floridsdorfer A. C. : Rudoltshug.-I 2 : 1. International ; VVeis sc Eli 3 : 1, Ostmark : Neubau 1 : 0.
PRAGA: Sparta (Kosire) : Smichov I 2 • '
ELBERFELD: Ker je deževalo že peti dan, je bilo igrišče, na katerem bi se morala vršiti tekma Slavija : MTK, popolnoma nerabno, tako da so morali tekmo odpovedati. Tekma se bo sedaj vršila še le v maju.
ERANKFURT: Gradjanski : Eintracht 7 : 1 (2 : 1)
TURIN: Na povabilo tukajšnjih športnih krogov sta dunajska kluba Amateur-ji in Rapid, ki se nahajata r,a turneji po Italiji, igrala pred 25.000 gledalci med seboj tekmo, pri kateri je zmagal Rapid z 1 : 0.
BOLOGNA: F. C. Bologna : GA K. (Gradec) 1 : 0 (1 : 0).
PARIZ: F. C. 01impiQue : Celioslovan (Kosire) 2 : 1.
BARCELONA: F. C. Lyon je premagal danskega prvaka Boldklubben (Kodanj) z 2 : L
čarovnica. Za to dplo je sposoben vsak analitik. četudi mu niso žp ro'pniop potožile vso kemijske vpdnosti v plenioe samo da ima potrebno vaV> v tej stvari. Tudi kuSaloev ali dejrnstatoripv ne rabi za pomočnike pri tpm dplu pnvprpčni analitik z normalnimi čutili. Vpstpn an°-litik. ki hočp hiti pravičen v svoj! sodbi. sp bo nasprotno prav skrhno izognil degns,ator;pm. če so takp"a tina iri ima-io svoip ip7ike trenirane na saharin tako zelo. da slutiV> saharin oelo v nepo-kineipm p-i^odnem sladkorju kakor to dolra7nje Novačanov vinski p-ooos. V sp;s;h te:ra prneesa ;p namreč podano tudi mnprip nekpca marihorskpca vinarskega veščaka. ki je padlo z vso pp^o v st-odplioo tPbtniop. s katprn sp ie ndmpt^ jala pravioa. in to mnpn'e se mpd dni- j "'m "•'asi: »Na vnraš
žpio nekatera prirodna vina reakoiio na saharin.	Ing. chem. J. Turk.
,
—	Dohodki glavnih carinarnic v dnuri dekadi deoemhra so znašali 5nor,6 7fil Din. Največ'« dohodke hplpžijo: Za<rrpb-jnžni kolodvor 8.R31 558. Reograd železni-šl a postaia 4.719.56R Bpo-rad ^ava 4 milijone 568.518. Liubljana 4 25 1 831. Ma-rihor 3 126.812. Puhotioa 2522.713. Novi Sad 2.510.289 itd. Mpd ostalimi belpži:o Se neompp:enp slovenske carinarnic« nastope dohodke: Rakek 435.967. Jesenice 370.7P5 Din. Od 1. aprila do 20. deoemhra 1921. 7našajo skupni dohodki carinarnic 1.225 010.393 Din napram 1264 mil:ionom 215.562 Din v enakem času 1. 1923.
—	Ce-nvnik za zavarovanje valute oh
vpr.a5.anie se prva=n>mn:i.	, ,
TT x	,. .,. ,	. ., , izvozu h!a"a venaven od 1. do 15. t. m.
Ugotovitev ImnljnnskPTa	izvida, da sp
naha;a v vinu
ilMM^rjfl I/.VMKI.	hr . ...	,, , ..	.	.
še ncnokineli sladkor.!v »Urad. l^tuc št. 1. z one 5. t. m.
= Potrditev prisilne poravnave. Potr-
^na >e poravnava, sklenjena mpd firmo: Kristjan Dobnik in dnicr. lesna trrov;na v Celiu. ,pr ničnimi upniki za 60 odst. zahtevkov, plačljivih v štir h obrokih, od
10 odst.; samo poljski pridelki so za 7 (val 20 do 24 odstotkov sladkora. odst. cenejši. Posebno znatno se je dvig. ibuie nekai nepovretega sladkorja, ker al-nila skupina sadja in sadnih izdelkov, v 'kohol. ki nastane pri veliki množini flad-kateri so izvozni predmet prav za pravjkorja. kipelnim glivicam ne da živeti.* Ic suhe če.šplje. Poskočila je ta skupina Iz tega se vidi. da vinarski strokovnjak celo za 100 odst. V skupini poljskih pri. | ne zna pra^ ločiti z analizo dognani s'ad-dclkov, ki sicer beleži skupno 7.odst. pa. j kor od saharina in je zatorej po niero-dec cen, je turščica padla za okrog 35 \ vem že a priori saharizirar.o vsako vi-odstotkov, pšenica pa sc podražila za 20 odstotkov.
Za konsumenta je torej koncem leta 1924. situacija neugodnejša nego ie bila v začetku leta. Krepko dviganje dinarja bo storilo počasi svoje dolžnosti, zlasti že bo letošnja letina boljša od lanske.
sklppam. da ie vrnit dodano sladilo. — kar na se v LmhPani ni uirotovilo — ker je bilo v prpdmptrem vinskpm moštu tako malo sladkorja, da je povrel že ves Ipta 1921.. oziroma nepovret do sedaj.
hladilo, ki ne povre. pa io saharin. Sa-,,	. , . , , ,
, .	,„ katerih zapade prn obrok dne 1. febru-
mo vina. katerih vinski mošt je vsebo- . ^ , ' r
Sokol
SOKOLSKO OKROŽJE UUBLANA I.
Redni letni občni zbori okrožnih društev se vrše:
Na praznik, 6. t. m. za društvo Litlja-Smartro: ob 14. v sokolekem domu v Litiji; za društvo Jezica: ob 15. uri v šoli na Ježici.
V	nedeljo, 11. t. m. za društvo Štepa-nja vas: ob 14. v sokolski telovadnici v Stepanji vasi; za društvo Moste: ob pol 10. v društvenem domu na Pelu; za odsek na Vačah: ob 15. uri v društveni dvorani na Vačah.
V	četrtek, 15. L m. za društvo Polje: ob 20. pri hr. Kuharju na Vevčah.
V	nedeljo. 18. t m. ta društvo Sokoli.: ob 9. v Mestnem domu.
Ponarejevanje v*na
(V naslednjem priobčujemo spis. ki se fcam vidi posebno glede na sodne razprave velike važnosti. Zadeva, ki jo članek obravnava, je svoječasno povzročila mnogo viharja med interesiranci. Op. ur.)
Gornji naslov imata članka v »Jutru* t dne 21. oktobra in 11. novembra 1924, pa bi jima bope pristojal naslov: Potvar-janje vhia, ker gre za potvorjeno in ne ca ponarejeno vino. Prvi teh člankov ima M avtorja g. ing. Henrika Mohorčiča,
arja t. L
= Poravnalno postopanje o imovini
•Tos;na Kolariča. mizarskega mo;stra v Maribora, je ustavljeno, ker so ni do- : seria večina glasov. — Ponovni poravnalni narok bo v poravnalni zadevi Fran<\a He*goii*ha. trgovca v Mariboru, dne 14. t. m. ob 11. — V konknrzni za-
no. ki izkazuje po gotovi dobi .še nekai |dpvl' r™>* Vavp^tiča. gostiiničaria in
mesarja v Goti« Radgoni, se bo nadal e-vanje ngotovitvenega naroka vršilo dne 10. t. m. oh 10.
sc bodo nasledrve
»Sokol L« Vsem onim, ki so kakor-sibodi priimmogli k lepemu uspehu našega Silvestrovega večera v Mestnem domu izrekamo tem potom prav prisrčno zahvalo. Zdravo! — Odbor.
Sokol Ljubljana II. naznanja svojemu članstvu, da se v nedeljo. 18. t. m. ob pol 10. dopoldne vrši r.a drž. realki redni letni občni zbor. Udeležba je za vse članstvo st/ogo obvezna, ker bo občni zbor odločal o važnih vprašanjih.
Jezdni odsek tel. društva »Sokol« Ljubljana, poziva vse svoje člane, da se obvezno udeleže 'etnero občnega zbora v četrtek 8. januarja 1925 ob 20. zvečer v »Narodni kavami«. Zdravo! — Odbor.
Ohčni zbor Sokoiskega društva Lš-ti:a Šmartno se vrši na dan Bv. Treh ( kraljev ob 2. uri popoldne v Sokolskem domu v Litiji. Dol?,nost vsega članstva ie, da se udelrži občnega zbora. Zdravo!
Sokolsko društvo v Tržiču ima svoj občni zbor v soboto. 10. t. m. oh 8. zvečer v prostorih br. Lončarja. Udeležba članstva obvezna. Zdravo!
nepokipeleira sladkorja, ako ga mošt ni vseboval 20 do 24 odstotkov. Navzoči kemik pa, dasi je tudi sam ugotovil v istem vinu nepokipell sladkor. Je molčal i Dobave. Vršile
k tej izjavi in r| poučil veščaka, ki jo je podal, da sladkor je sladkor in ne saharin.
Za preiskovanje in presojanje vina je. kakor povdara g. in<r- Mohorčič čisto pravilno v svojem mnenju ter ugotavlja tudi razsodba v Novačanovi zadevi, pri nas obvezen »Codex alimentaiius au-striacus«. Določila »Codex-a« pa se ne smejo samovoljno popravljati. O tem pravi »Codex alimentarius austriacus« v prvem zvezku na strani 4. kakor sledi: »Beanstandungen auf Grund der Ergehnis-se neuer oder von den Bestimmungen des Codex abweiehender Methoden sind im Interesa« der Becbtssicherhett und
PREKLIC. Preklicuiem žaljive besede, ki sem jih rabil proti g. Alojziji Stražar ker so neresnične.
Ivan Marol!.
Jugoslavija : Južna Italija. Prva tekma med imenovanima reprezentancama je določena za L februar.
Gradjanski v Ertiburgu ni bil poražen. Svojo sobotno vest, ki smo jo povzeli po zagrebških listih o tekmi Gradjanski : F. C. Freiburg, moramo v toliko popraviti, da je zmagal Gradjanski s 3 : 2. Vse tri gole za Gradjanskega ie zabil Pasinek. Četrti, od Dasoviča zaDiti gol, ni bil priznan.
S. K. Ilirija. Odborove redne načel-stvene seje se vrše vedno vsak torek, redne plenarne vsak prvi torek v mesecu in sicer stalno v damskem salonu kavarne Emona. Pričetek sej točno ob 19.30 Le tomesečna plenarna seja se vrši izjemoma mesto v torek, v sredo 7. t. m. V prvi polovici januarja in februarja prične inkasant z pobiranjem članarine. Glasom sklepov zadnjega občnega zbora znaša mesečna članarina 5 Din in vstopnina enkratno 5 Din; članarino je plačevati v polletnih obrokih. Pobotnice se glase na celokupno članarino, vendar je inkasant upravičen na žel.io člana znižati vsoto za polovico leta. Za prvo polletje je treba poravnati članarino najkasnee do konca februarja, ker se bodo po preteku tega roka črtali vsi neplačniki iz imenika članstva. Prijavnice za nabiranje novih članov se dobe takoj pri inkasantu ali pa pri g. I. Komarju, Inseratni oddelek «Jutra», v Prešernovi ulici, kjer se tudi lahko osebno plača članarina, nakar se zlasti opozarjajo člani, h katerim pomotoma ne bi prišel inkasant. Prijavnice novih članov naj se izročijo ali kakemu odborniku, ali pa dostavijo na naslov: Fran Jerala, Ljubljanska kreditna banka. Reihktante na klubove znake opazarjamo, da bodo isti kmalu pošli, a nove pošil atve ni pričakovati pred koncem maja. Znaki se dobe pri tvrdki Goreč, na drsališču in pri g. Komarju. — Odbor.
S. K. Primorje. Danes ob 9. dopoldne v vogalni sobi restavracije «Zvezda» redni občni zbor. Dolžnost slehernega člana je, da se istega zanesljivo udeleži. Odbor.	25
S. K. Primorje. moška lahkoatletska sekcija. Poživljam članstvo, da se točno in polnoštevilno udeleži občnega zbora kluba, ki se vrši danes ob 9. dopoldne v vogalni sobi restavracije »Zvezda. — Načelnik.	22
S- K. Primorje, ženska lahkoatletska sekcija. Poživljam vse članice, da se točno in polnoštevilno udeleže občnega zbora kluba, ki se vrši danes ob 9. dopoldne v vogalni sobi restavracije »Zvezda.. — Načelnik.	23
S. K. Primorje, plavalna sekcija. Poživljam vse članice in člane, da se zanesljivo in tečno udeleže klubovega občnega zbora, ki se vrši danes ob 9 dopoldne v vogalni sobi restavracije «Zvezda». Načelnik.	24
Kolesarsko in motociklistično društvo *Sava» v Ljubljani vabi športne tovariše. da pridejo 11. t. m. k prvemu občnemu zboru, ki se vrši v L uhljani ob 10. dopoldne v gostolniških prostorih g. Fr. Kavčiča, Privoz št 4. Po občnem zboru se bodo udeleženci slikali. — Pripravljalni odbor.	27
Turistovski klub 'Skala* priredi v sredo 7. t m. v Narodni kavarni ob 8. smučarski sestanek s predavanjem, važnim za začetnike. — Sinuški odsek. 20
ofertalne licitacije. Dne 24. t. m. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu dede dobave Manesmanovih cevi. — Dne 27. t. m. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zasrrcbu irlede dobave -iOOO ker fir-neža. — Dne 28. t- m. pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave 10 vagonov pšenične moke št. 6 tipa novosad-ske horze: pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede 800 kg tanke špage. Predmetni oglasi so v Trgovski in obrtniški zbornici v Liuhpani na vpogled.
= Avstriiski načrt zakona o zlatih bilancah predpisuie med drueim: S prehodom v računanje s šilingi se mora vpo-staviti otvoritvena bilanca v šilingih, r
Ljubljana 5 jannaria 19?5
poročilo
t itihliaiiK nad mirnem
Kra, opazovan'*	ob	Zračni tlak	Zračna tem nerat ura	Veter	Obl&cuo ti- 10	Ptjdaviue | tr.tr
Ljuhiiaun .	n 4.	569 7	77	brez retra	oblačno	_ j
Ljubljana .	14.	770 1	8-1	sev dipad	de i.	—
Ljubljana .	21.	771 0	70	za nad		— 1
/.»cren . .	7.	769 1	l«-0		oblačno	—
Beograd	7.	7697	100	jug		—
llunaj . .	7.		60			—
j >'ran . .	7.	761 9		jugz&p.	Teč. oblae	—
ioomost .	7.					
V LjubPani baroceter triiji temner. višja Solnce vzhaja ob 7'44 »ha s ob 16 27
Vremenska napoved za torek: Za-padno vreme bo trajalo še nekaj dni. V torek večinoma oblačno, milo, najbrže tudi malo dežja.
Esperanto in slepci
Povod tej razpravi je proslava, ki jo je priredil Esperantski klub v Ljubljani za svoje člane ln goste v spomin in poča-ščenje rojstva dr. Ludvika Zamenhofa, ustanovitelja mednarodnega jezika »Esperanto*. Iz predavanja so se navzoči lahko uverili, da je esperantski jezik že ja-ko razširjen in neobhodno potreben vsem onim krogom, ki stoje v kakršnemkoli mednarodnem stiku. Zlasti prihaja tu vpo štev znanost in umetnost, trgovina, industrija itd.
Vsled lahkote se ga more naučiti celo priprost delavec v razmeroma kratkem času, da ima le nekoliko učne energije ln spomina pa da obvlada vsaj deloma slovnico svojega materinega jezika.
Ako potuješ in znaš esperanto, lahko dobiš v vsakem večjem mestu esperant-skega konzula, ki ti da potrebne informacije. Takih je samo v Evropi okrog 1500. Prav tako so tudi po drugih delih sveta. Tam, kjer so esperantski konzuli, so gotovo tudi esperantske organizacije, iz česar sledi, da je danes razširjen esperanto že po vsem svetu. Zanimanje zanj raste dnevno.
Na učenje esperanta je opozarjal Se
Tolstoj. Menil Je, da so žrtve s prlrte-njem tega Jezika tako malenkostne, uspa-hi in koristi pa tako velike, da bi ne umI tega opustiti noben izobraženec.
Na Dunaju se zanima za esperanto zlasti učiteljstvo, ki prireja esperantske učne tečaje, kjer poučujejo izprašani espe rantski učitelji. Na Dunaju je tudi izpra-ševalna komisija za esperanto. Šolske oblasti sploh priporočajo z veliko vnemo pouk esperanta po raznih učnih zavodih.
Dalje je znano, da je španski kralj ja-ko vnet esperantist. Prevzel je Častno predsedstvo na svetovnem esperantskem kongresu v Barceloni. Isto je storil angleški kralj v Cambridge, saški kralj pa v Draždanih. Tu so igrali nemški igralci G6thejevo »Iphigenie auf Tauris* na čast udeležencem kongresa v esperantskem jeziku. Priredil jo je za oder dr. Zamen-hof. Pokojna rumunska kraljica Elizabeta (Carmen Silva), sama vneta esperan-tlstka, je sprejela 1. 1907. v svoji letni palači v Sinaji slepe esperantiste, rumun-ske in bolgarske. Bila je ena prvih, k! je povzročila, da se je upeljal na zavodu za slepe »Vatra lumlnoasa* pouk esperantskega jezika obvezno.
Slepčevl pedagogi kakor tudi posa-:nl slepci so kmalu spoznali v espe-rantu neprecenljivo korist Zato so pričeli vztrajno širiti misel, da se čimprej uvede esperanto po vseh zavodih za slepe. Slepci so to ustanovo splošno simpatično pozdravili ter se začeli prav energično učiti. V kratkem času so dosegli take uspehe, da so začeli dopisovati v esperantu s svojimi sotrpini po vsem kulturnem svetu. Prejemši odgovor iz An-fttje, Francije, Italije, Španije, Rusije, Japonske, Kitajske, Amerike, Avstralije so Sele prav uvideli velikansko korist esperanta. Kdaj naj bi se priučili vsem tem jezikom toliko, da bi bili sposobni dopisovati? Menim, da nikoli v svojem življenju. V esperantu pa so dosegli zmožnost dopisovanja ob pridnem in vztrajnem učenju v 6 mesecih.
Mogoče bo kdo zmajeval in zanikal korist! A le počasi, prijatelji! Ko sem pisal članek »Radiotelefonija in slepci*, sem rekel, da je dolžnost vseh poklicanih faktorjev lajšati slepccm. neizmerno gorje na vse mogoče načine. Ako torej nudimo priliko priučenja esperantskega jezika, ki z nJim lahko občujejo z vsem kulturnim svetom, smo jih postavili pred široko.
neizčrpno obzorje, ki bodo v njem neštetokrat pozabili svoje gorje. In s tem smo dosegli mnogo, jako mnogo!
Ko so se začeli slepci med seboj spoznavati potom esperanta, je bilo treba še trajne vezi, ki naj tesnejše, intimnejše druži slepčevo gorje. Ta vez se je udej-stvila, ko Izšel v Stockholmu časopis »Esperanta ligilo« (esperantska vez). Tiska se v Braillevem (izg. Brajevem) toč-kopisu to je v pisavi za slepe v več tisoč | izvodih. Pošiljajo ga svojim večinoma slepim naročnikom v kulturne dežele vsega sveta. Tudi v Slovenijo prihaja nekaj izvodov. Prinaša aktualne članke o novih iznajdbah na polju slepstva, o novih učilih in učnih pripomočkih za slepe, kratko vse, kar more zanimati slepca.
Da se morejo slepci tudi samostojno učiti esperanta, si lahko izposodijo iz bogatih knjižnic za slepe na Dunaju, Lip-skem. Hamburgu itd. v točkopisu pisano esperantsko slovnico in slovar.
Na mnogih zavodih za slepe je danes pouk esperanta obvezen. Naj omenim tu Dunaj, Prago, Berlin in druga mesta v Nemčiji, Pariš. Dijon. Kodanj. Stockholm, Boston, Bukarešt, Sofijo i. dr. Tudi mi ne zaostajamo. Naši slepci so se učili
esperanta še tedaj, ko je b"il zavod v Ljub ljanl. Dobili so tu osnovne pojme v šolskem letu 1921/22 in spoznali velik pomen esperanta. Po preselitvi zavoda v Kočevje so nekateri gojenci nadaljevali samostojno z učenjem. Danes je v Kočevju več prav vnetih slepih esperantistov, ki pridno korespondirajo.
V hrvatskem zavodu za slepe v Mo-slavim poučujejo esperanto v šoli obvezno že več let. Gojenci so v stalni zvezi z gojenci mnogih zavodov za slepe po svetu. Naročeni so tudi na časopis •Espsranta ligilo». Njihova knjižnica ima več esperantskih knjig v točkopisu, med temi: esperantsko-hrvatski in hrvatsko-esperantski slovar, razne pesmi, povesti, razprave itd.
Tako širijo naši slepci potom esperanta glas o novi jugoslovenski državi daleč po svetu, s čemer me je uverilo esperantsko pismo, ki sem ga prejel pred kratkim iz Santiago de Chile v Južni Ameriki. Zato «Nivu la blindulaj esperan-tistoj!»	Jos. KotftL
Lastnik in izdajatelj Konzorcij (Jim Odgovorni urednil F r. Broiavii,
Pisk Delniške tisVarna. d v Ljubljani.
It	
.tiplmuji"	
li „2utt«i"	
raki luili	
1 Oin	
8k .Dopisovanj«* Mi Jnltra- m rmfnom	1 Din. - l>rloM>«J*l* I« mali o«iasl. kl
, m lafefco t»ai » isasskah Ma vprašanj* »ditnvaris sprava !•.»•)• vpraAaals prllotasa »uiti ■ ari|«*av «ar •aatpalaellaks (rlmltlH O Otll
Državno koncesljonlrano zasebno u 6 111 i t e za
strojepisje
Cčna ura 6 Din. O. P e t a 6, Ljubljana, Rimska c. 17/1.
293
(dobe)
Vajenca
■dravega ln krepkega, »prejme takoj pod ugodnimi pogoji za klebučarsko obrt Kr. Berntk, Ljubljana-8i»ka, Slo-venska cesta.	178
(iščejo)
Knjigovodja
bilancUt, zmožen srbohrvat-ske, nemške ln Italijanske korespondence, išče primerne službe za takoj. Začasno prevzame tudi privatno Izdelavo bilanc. — Reference de razpolago. Gre tudi na deželo. — Cenjene pon-udbe na upravo „Jutra" pod značko ..Bilanca".	168
Trgovski pomočnik

Otroški voziček
prodam. Nulov pove uprava „J utra".	168
Šivalni stroj
rabljen, se poceni proda. — Naslov pove uprava „Jutra" 145
I 4 električne svetiljke
1 salonska, 1 namizna ln 2 | viseči, se prodajo. Ogleja se I jlb lahko vsak dan od 14. ure naprej v St-udentovskl ui. 11.	319
Kante
sa med In mast, se prodajo. Nulov pove uprava „ J utra" 299
Lepa, ogelna hiša
■ krasnim vrtom, pripravnim za stavblšče, na najlepšem prostoru v Ormožu, prlklad na za vsako obrt, na najpro-metoejšem mestu, se takoj proda. Gospodarsko poslopje iabko siull za skladišče. — Naslov pove uprava ..Jutra' 32
Majhno posestvo
v bližini Maribora, kupim i Ponudbe na upravo .Jutra v Mariboru pod „Resnl kupec 8". Posredovalci Izklju-(eni.	212
Enonadstropna hiša
na deželi blizu Ljubljane, se proda. Naslov pove uprava ..Jutra".	267
Mesečno sobo
po možnosti s brano In popolno oskrbo 13Ce za takoj
pri b o I j d I rodbini soliden privatni uradnik. Prednost Imajo sobe s posebnim vbodom. — Cenjene ponudbe pod šifro ..Soba 146" na upravo „Jutra".	269
Pozor 1
Pozor t
z večletno prakso, tudi v samostojnem vodstvu trgovine, zmožen slovenščine, nemščine in Italijanščine, knjigovodstva, korespondence, strojepisja in vseh poslov v trgovini, kakor v koutoarju — I Išče stalnega nameščenja. — i
Sprejme tudi službo v kakem 1	Jelovi hlodi
nemške "korM^ondence*" stro" drugem mestu ali na deželi 200 m, „ prodajo. Hlodi fel"° ln Da?e!( jepisja in knjigovodstva, se	»» "P™T0 -^»i so brez grč In sekani .po- 1 dlna!?"> "
■prejme. Ponudbe na upravo p ..Podjeten .	159 . ..«.	""" "
.Jutra" pod „Pridna 88".
166
Pisarniška moč
popolnoma zmožna slov. ln ' SP">l>ae tudi službo v kakem 1
Starejša ženska
unesljlva, se sprejme k majhnemu otroku, katera je Se službovala v enakem pasla. — Ponudbe s popisom prejšnjega službovanja ter pogoji na opravo ..Jutra"
Revizor knjigovodstva
in bilanc, z najboljšimi Izpričevali, liče službo. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Revizor 64",	129
Radi selitve se proda: Prostovoljna razprodaja
se vril dne 6., 7. In 8. januarja 1925. na Cesti na Rožnik it. 29. Prodal se bo ves tvornlikl Inventar skup no ali posamezno: motor 16 do 18 k. s. za surovo olje. (do sedaj v uporabi), 1 velika stiskalnica i Ekszeuter-presse), ena velika stružnica za železo, i vrtalni stroj, 1 v tiskalni stroj (Slckeoma- | ■cbtne), 1 brus (Schmlrgel- I scbelbs), 1 sekač /.a močno oaseksvanje žag, i vse na po- j gon, 5 ročnlb večjih ln ■ manjših stiskalnic (Spldel-presse), 1 vels 10 m dolga, razno orodje Itd. — Začetek prodaje ob 8. url. — Resni kupci so vabljeni.	318
2 novi napisni tabli za spe-cerijo, 1 nova napisna tabla za gostilno, zelo lepe in Iz pločevine, nekaj vinskih sodov, nekaj železnih barelov, dve nove bukove postelje z vzmeti ln žluioicami, 1 lepa starinska salonska garnitura Polzve se na Tržaški cesti it. 10, I. nadstr.	141
Mlin vzame v najem
Alojzij Kerilč, Predtrg, Radovljica.	222
Enonadstropna hiša
ravnokar dograjena, čedna, na jako prometnem mestu v Trbovljah, pripravna za trgovino ali obrt, s*1 proda. — Plačilni pogoji se izvedo pri lastniku Juriju Ferencu zidarskem mojstru t Trbovljah.	220
Stanovan'.
obstoječe iz 2—3 ali 4 sob,
išče mirna, poštei-a stranka (2 osebi), v stari bišl. Ev. se da posojilo ali pa plača naprej. Plsrtl pod značko ..Nujno 174" na upr. Juti a.
305
Čedna sobica
se takoj odda gospodični. — Naslov pove uprava „Jutra" 320
Posodim takoj 50.000 D
proti vknjižbi na večjo hišo v mestu z 20 odst. Ponudbe pod ..Prvo mesto" ca upr. „ Jutra".	250
Družabnika
se Išče za Izdelavo patentiranega brezkonk-irenčnega -predmr-ra. Ponudbe na upr. ,,J-utra" pod ..Ljubljanska".
215

Dvignite ..Jutra".
Mara R...!
pismo T
Boa se je izgubila
v nedeljo zjutraj na Sv, Petra ali na Zaloški ceeti.
Pošten najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi v upravi „ J utra".	216
Baraka
za živila, se po nizki cen*
proda v Ljubljani, Florljaa-ska ulica 10.	264
opravi 227
Elegantna soba
zračna, pri boljši družini, se odda finemu, dobro sllu-iranemu gospodu. Električna razsvetljava in poseben vhod. Naslov pove uprava „Jutra" 286
Kot sostanovalec
se sprejme soliden gospod pri mirni stranki. Nasiov v upravi „Jutra".	255
Troperesna deteljica
iz Logatca, želi dopisovanja z Inteligentnimi gospodi. — Dopise s sliko na upravo ..Jutra" pod ,,Nagel jček", ..Rožmarlnček" la ..Rožen-kravt".	217
Na dobro hrano
se sprejme takoj gospode la gospodične v sredi mesta. — Dnevna cena 20, 17 50 ln 13 Din. Naslov pove uprava ..Jutra".	1S3
Dva mladeničs
Iščeta znanja z dvema devoj-kania. — Cenjene dopise Da upravo ..Jutra" pod značko ..Viktor, Eman-uel". 243
Dvokolesa
se popolnoma prenoviraja, emojlirajo z ognjem, po-nlklajo in shranijo preko zime v oskrbo. — ..Tribuna" p". B. L., Ljubljana, tovarn« dvokolea In otroških vozift-kov Karlovška cesta št. 4.
27698
mladi 1924. — Naslov pove uprava „ J utra".	115
Gostilna
najem ali
Majhno sobico
1 I e e mirna gospodična. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" i pod ..Takoj 136".	251 1
Jeler-":ca!
Brzojavko prejel — pridem.
315
na
Brivskega pomočnika
mladega In dobro izurjenega, sprejme takoj TorfilS, Bohinjska Bistrica.	112
Knjigovodja
išče saposlenja 2 url dnevno
Salonska garnitura
dobro ohranjena, se proda za
pod ..Zanesljiva itev 57" Cen]e"s Ponurtbo P0(1 značko 3000 Din. Naslov pove upr. J *	,,Bančni uradnik"	»...__„
127
Harmonij
dobro ohranjen Is koncertne dtre, ugodno prodam. — Naalov pove uprava „Jutra" 37
Trgovski pomočnik
ki ima veselje do razpo-šiljalne ln je vešč isto samostojno voditi, ee sprejme. — PoDUdbe na upravo „Jutra" pod ..Razpošiljanje". 26
208 „ Jutra"
61
Pisalni stroj
Dekle
pridno in poiteno, ki sna |„ blazajna, se predata v malo kuhati, želi mesta pri Vegovi ulici 2/1,	41
boljši rodbini. Naslov pove uprava „ J utra",	230
Kupim
Bukove kvatrele
27 X 27 mm, 1 m dolge bukove tavolete 4 m. kupim
proti takojšnjemu plačilu. — 1 Oferte pod ..Takoj 85" os upravo „Julra".	176
se vzame
račun v mestu ali kraju oa deželi Ponudbe os podružnico ..Jutra" v Man boru pod ttfro „1928".
Lokal za mlekarno
T sredini ali na periferiji me*tLjubilane, s« liče. — Ponudbe na upravo ..J.itru" pod ..Mlekarna".	28010
Trgovina
Neizmerno vesela. Dvlcnlte pismo I	266
Znanja želi
•u«" Čedno opremljena soba	*
b» m	1 *	dom uradnikom ali
I
Šivilja
Perje

kokošje, gosje in gosji pub ter račje oddaja vsako mno aobro Izurjena, sprejme delo žlno po smernlb cenah tvrd-na dom ali gre tudi po hI- ki E. V aj d a. Cakovec. šah. — Naslov pove uprava iggj ,.Jutra".	258 ____ ___
j Krepzoržet
3 m, se poceni proda. Naslov pove uprava ..Jutra". 275
Krojaštva
n , ,.	bi rad dal Izučiti svojega
UeKlica	sina boljšemu mojstru v več-____
Sdrava ln močna, poštenih jem kraju. Cenjene ponudbe
staršev, slara 14—16 let, ae z zahtevami na naslov : Al-	Fotoaparat
■ prejme v boljši hiši za bert Korlnšek, Šmartno pri 9 y 12, prodam za 400 Din. lahko 'delo ln k otrokom. — Litij).	257 pišite pod .Zastonj
Naalov pove uprava „Jutra" ; - „Jutra".
191 I
na upr. 68

Kuharica
Poštena mladenka
Gospodična
, samostojna In pridna, želi 1 službe. Naslov pove uprava Jutra".	226
»nažna ln zanesljiva, stara ____
20—28 let, ki razume kuho ! in hišno delo v boljši bišl, j se sprejme s 15. januarjem. : Naalov pove uprava ..Jutra" s prakso, vešča slov., nem-187 škega ln deloma hrvatskega
„_____! jezika, slov. stenografije In
dopisovanja, želi mesta kon-
Zanesljive potnike itoristlnje. Cenjene ponudbe I pod »Zanesljiva" na podrui-le z prvovrstnimi referenca- njCo „Jutra" v Mariboru 9)1, ki bi želeli vzeti s seboj ;	2L3
tudi zelo ldoče blago, Išče! _
Pletarna, Ptuj, poštni predal »t. 6.	27934 I
Železno utoialo
za obleko In dva za cvetlice, se ceno proda. Naslov pove uprava „Jutra".	307
Fotoaparat
9 X 12. s potrebščinami prodam za 750 Din. Pišite pod šifro ..Prilika 179" na upr. „Jutra".	323
Potovalnega uradnika
spretnega, s stalno plačo In provizijo, sprejme prvovrstns zavarovalnp a za msrib<>rtko oblast. Ponudbe pod značko ..Zanesljiv" na upr. ..Jutra" 81
Hrastove prage
2.60 X 24 X 14, kupujem
po 10.000 komadov mesečno skozi vse leto. — Prodajalec, kateri lahko da bnočno garancijo oaj piše na upravo „Jutra" pod ..Akreditiv". 7J
Dva težka voza
se kupita. Ponudbe pod fitfro „Vo»" na upravo ..Jutra".
264
. Povečevalni aparat
kupim. Pon-ndbe z navedbo cene pod Slfro ..Dober 119" na upravo „Julra". 244
Delavnico
ali primeren prostor	za Isto
Iščem. Naslov pov*	uprave
..Jutra".	228
Hlev
za 8—6 konj In shrambo za seno. se vzame v najem v mestu, najraje na Dunajski
aH Oosposvetskl cesti. Plače se dobro. Ponudbe pod ilfro „Hlev" na upravo ..Jutra".
225
•e takoj odda 2 gospodična ma na Rimski cesti it. 2/i.
268
Stanovanje
obstoječe Iz 1 sobe, kuhinje
In pritlkiin, v Zeleni jami, se takoj odda tistemu, kl odkupi še malo rabljeuo po. blitvo ts 7500 lila. Naslov v upravi ..Jutra".	223
O-remljer (><i*--
■ elektr. razsvetljavo 10 prostim vbodom, se takoj odda enemu ali dvema gospodoma. Ponudbe s popisom karakterja ln vtiine najemnine na upravo ..Jutra" pod značko ..Solidno 166"	300
gospo-
samo-
•tojntm obrtnikom, od 26 do 35 let starim. Le resne ponudbe s sliko na upravo ..Jutra" pod ,,Šivilja 143".
272
<Donro«t ^-ipncl' pismo
Zastonj
trgovcem cenik „M a fi k a V vreči", pošlje Postržin,
Vldem-Krško.	27244
I Sporeriisko blago .
kakor tudi vsaki dan namočeno polenovko priporoča najceneje Fr. Eergant, Sv. Jakoba trg.	2700S
Dvtiznlts „Jutrs".
upravi 289
Znanja želita
dva trgovsko Izobražena gospoda z enakimi gospodičnami. Prednost Imajo one, kl so eranceljske veroizpovedi. L« resne ponudbe pod šifro ..Polj ljubezen" na upravo _..Jutra". — Tajnost zajamčena.	322
Privatna hrana
obed In večerja dnevno 28 Din. Priporoča se rudi gg. poslancem Novak, Beograd, Kosovska 41/1V.	306
Motive
' čipke klekiane, sprejmem r komisijo. Velik promet za-
sigurau. Dopise pod značko ,,Motivi 16" na upravniaivo „Jutra".	282

Zamenjam stanovanje
v Mariboru ta LJubljano. — Naalov pove uprava
Prarna soba
v sredini mesta, se Išče. — I
Ponudbe na upravo ..Jutra"; pod .,K-urjava".	298
Elegantno sobo
z električno razsvetljavo ln posebulm vhodom, v sredini mesta, prt boljll družini, tiče bančni urednik — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Takoj 170".	291
JlUi7i 15 1. zastonj stanovanje
Posestnik-tvornič'
lo trgovec, 52 let star, v
Ljubljani, se želi poročiti s pridno, vestno, pošteno in prijetno gospodično aH vdo-vo brez otrok, katera M bila mila In naklonjena otrokom od prejšnje žene. vajena pisave ln kube — z denarjem. Ponudbe s podatki pod šifro ..Leto 25" na upr. „J-uira".
279
Knjigarne!
-	Iščem mesta v kaki knjlgar-
ITfc»n<»-i	nl- Ponudbe na upravništvo ;
UOTH.««	, i>Jutra.. pod ^Knjigarna". |
z dobrimi spričevali meščan-	278'
■ke šole, sprejmemo v trgo- :-----------1
vino mešanega blaga na de- 1
želi. Hrana ln stanovanje v bišl. — Ponudbe na upravo ,Jutra' pod „USenec 14-15
Trgovski zastopnil-
dobrq uveden. Išče zastop-
Medeninasta postelja
kompletna, skoro nova, ■
ponočno omarico, se ugodno proda. Vprašati je v Nunski ulici 19/11, od 5.-8. zvečer.
803
2 otroška vozička
se ugodno prodata na Hra-nllniškl cesti 6/1.	265
Stanovanje
v predmestju, obstoječe Iz 3 sob. kuhinje, kleti In vrta, ■s odda s 15. Januarjem v najem. Naalov pove uprave 1 ..Jutra".	68
,,5 stv» za Južne kraje naše dr- ; , . ,	,,
0 žave, od zmožnih tovarn. - 1 Ifnnro TlllS iO SCSalkO
Kontoristinjo
dobro moč, zmožno tudi nem- ; ščlne, sprejme takoj večja 1 trgovska tvrdka. — Prednost Imajo tiste, kl Imajo veselje tudi do postrežbe strank. — Ponudbe na poštni predal »t. 110. 262
Cenjene dopise pod *načko z 29 ra Spiralne cevi, proda ..Tovarna" na upr. „Jutra' l. Rogelj. Vrhnika. 28E 283 _ _
Zastonstvo
Pohištvo
500 Din nagrade
dotlčnemu, kl ml preskrbi kmečki mlin v najem, če mogoče ob stalni vudt. Naslov pod šifro ,.Za polovico ieta plačam najemnino oaprej" pri upravi „ J utra". 144
Enonadstropna hiša
v Mariboru ■ 6 stanovanji ln lepim vrtom, se po nizki
ceni ln ugodnem odplačilu takoj proda. — Ponudbe na podružnico ..Jutra" v Mariboru.	214
Ugodno se proda:
tovarne čevljev za Hrvat- kuhinja, se proda. Naslov sko, Banat, Bosno In Srbijo, upravi ,,Jutra".	288
Išče dobro uveden potnik s j
Večje stanovanje
v mestu aH bllžlnt. se Išče. Plačam naprej ali dam po sojllo. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod značko ..Stanovanje 111".	200
Akademik
lite zračno sobo v sredini mesta ali blizu bolnice, ev. s hrano. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod Slfro „Zračno".
192
Stanovanje
: obstoječe Iz dveh sob ln kuhinje aH ene velike sobe In
obstoječe Iz 1 sobe	In prostorne kuhinje, dobi	Mor ml preskrb) ali zamenja steno* vanje s 3—4 nohami	v Mariboru. Ponudbe pod	jinačko „15 let" oa upravo	..Jutra' v Mariboru.	317
Na stanovanje in hrano
se sprejme takoj gospod ali , dijak v sredini mesta. — Naslov pove uprava ..Jutra" 290
7?Ti
Koncertne gosii
200 let stare, prvovrstne,
poln in krasen ton. se pod ugodnimi pogoji prodajo. — Dopise pod šifro ..[zredua prilika" na upravo „Jutra" 194
Gramofon
ie dobro obraujen, se poceni proda. Ogleda se lahko vsaki dar popoldne v Kollzej ski ulici 4.	274
Strojno pletenje
Podpletam nogavice ln drugo. Cegnarjeva ulica št. 10. pritličje, levo.	* 263
Zastopstvo
za Beograd ln Srbijo pr»* ' vzamem	slovenska trg.
In Industrijska podjetja. — Ponudbe pod šifro ..Stalno Beograd" na Aloma Compa-ny, Ljubljana.	304
Vsakovrstne važnie
zlasti prevoz pohištva ob pri. liki selitev, prevoz premoga, lesa in drv t* kolodvora ali od drugod ln vsakovrstne druge vožnje oskrbi točno, najhitreje, v najlepšem redu ln po zelo solldnlb cenah Komar Loize. Krakovska ul. št. 13. Tam se tudi sprejemajo naročila ln dajejo v ee potrebne Informacije. 20821
Hrvat L*	'Ma'„ '^"P* ln DVONADSTR. HIŠO na pe- kubinjr Išče m ao zakoo.KI
Hrvat- kuhinja, se proda. Nasiov vi rlf9rljl mesta v Celju . par brez otrok z, takoj al!
Vrednostni papirji
avstrijski predvojni, ln sicer znsravne listine f Pfandbrlefe) obligacije kreditnih zavodov, dežel In mest. železnic Itd., srečke, se kupi po ugodni ceni. Ponudbe pod ..Tukcj-šnje plačilo" na podružnico ..Jutra" v Mariboru. 2a022
Pekovskega vajenca
prvovrstnimi odjemalci. Cenjene poirudbe pod „Jug" na upravo „Jutra", 284
I
Snalnico
(mehko, orehovo polltlrano) z matraci in kuhinjo (belo).
sprejme takoj pekarlja Rav-	Uon4nrietinia 1 let° rabljeno, prodam radi
nik na Bledu.	277	jena nuniuinuuta i	nn TAln nhlrl
,?T, *	. ... pozneje. Plačam do 750 l'ln C„oanhnp<ra dni5nhnikn
DVE VILI na najlepil točki „„^„0. Ponudbe pod šifro SP°SODnega arU7anniKa v Celju, ena • takoj pro- , BUn 7B0" M ,Dr-stim stanovanjem ;	, "
VELIKA HISA v Celju ( go- : ____
na prometnem kra-
all obrt:
Resno deklo
delazmožno v vseh hišnih opravilih, dobi službo v mestecu Maceratl v Srednji Italiji. Naslov pove uprava ..Jutra".	280
odpotovanja po zelo nizki	_____
lSfe mesta. — Pomidbe pod ceD^ _ ravnotako pogrezljlv VEC ENOnRU2. HIS v oko-j ..Takoj 136".	252 šivalni »troj. — Naalov pove . lici mesta Celje, v Tehar-
---uprava „Jutra".	276 i jih In v Šoštanju;
DVE VILI z vrtom v Gaber-
Izprašan strojevodja
t spričevali kot Iručen ključavničar, se sprejme v stalno službo. Ponudbe je poslati pod ..Izprašan strojevodja štev. 263" na upravo „Jntra".	263
Služkinja
rajena navadne kuhinje ln zmožna onravljatl tudi druga hišna opravila, M »prejme. Naslov pove upravništvo
..Jutra".	887 1
Plačilna natakarica 18 let stara. Išče službe. —	Vinski sodi
Nastopi lahko takoj. Naslov dobro ohranjeni, od 400 do v podružnici ..Jutra" v Ma- 700 J, se ugodno prodajo. — riboru.	316 Prodam tudi voz (zapravljl-
--I vee) na peresih, dobre efara-
ojen. — Naslov pove oprava „ J utra".	270 1
Jutra" li"era za takoj vsled veilke-185 ga dela In obrata v moj)
_____ modni In manufaktuml trgo-
,stilno, na prometnem kra-	Tlnl, kateri bi tudi » pod-
Pf^PraTna Ia trgovino | gtanovanie in hrano Jetju lahko sodeloval. Dru-
J,. k, žabnlku js stanovanje takoj »g« na razpolago. — Refleklantl
__ naj se blagovolijo po oiož-
I aoetl osebno predstaviti pri , tv. Nlka Zlpser, Bled, Slove- i olja.	42
Cclorbraf
dobro ohranjen, se proda. — Pojasnila se dobijo v trgovini Mlakar, Sp. Šiška, Jer-nejeva ulica 47.	321
Stara kit-.ra
1 prvovrstna, se proda. Naslov pove uprava ..Jutra". 271
Tttinim c:tre
Ponudbe pod značko „Citre" na upravo ..J-utra". 223
pristno norveško
za oslabela otroke ln odrasla
I priporoča 2024/a
'sto dr. 6. Plccrli
Uullijsos, Doisjska cesta
la trislsloitkl »Ir, kg 25 Din h tllzitskl tir, „ 28 „ la grijerikl tir, „ 28 „
Pošilja se po pošti od 5 kg dalje. Po železnici od 50 kg dalje po povzetju, za gori navedene cene 10'/0 popust ponuja mlekarna 7828/a Karto Lazalekr, Bi?anovac.
Pletilni stroj 8/50 cm
nov. §e proda. Naalov povo uprava ..Jutra".	284
Moško kolo
dobro ohranjeno In trt komade kompletne pnevmatike ..Continental", 28 X 3, le parkrat rabljene, ae poceni proda. — Naalov v »pravi I
-jo pri Celju;
DVE VELIKI STAN. HISI 1 vrtom na Bregu pri Celju ;
3 POSESTEV ■ hišnim In gospodarskim poslopjem, eno v Gaberju pri Celja, eno v Spodnji Hudlnjl pri Celju in eno v Cretu pri C etru, ■ 3—6 oralov zemlje;
AROND. POSESTVO a obsežnim hišnim In gospodarskim poslopjem v Višnji vasi pri Vojnlku, 20 oralov zemlje, zraven tudi 2 stanovanjski hiši ;
BUKOV GOZD, 100 ha. 1 uto od železniške postaje Rogatec kakor tudi več dra-'jektov po Izberi ls roda Lovro Crs-Cslje, Prešerno-
ia, iu
se sprejme gospod v ulici 19/11, deano.
Kot sostanovalec
s« sprejme gospod. Kje, pove uprava ..Jutra".	27S '
35.000 Din nosniila
Lena soba	" ,iCe tak0* protl TkI>l|ib|
r	na prvo mesto na novozl-■ 3 posteljami, se odda. —	dano hišo, proti visokim Naalov pove »prava «J»tra"	obrestmi. - Cenjene ponudbe S81	na upravo ..Jutra" pod llf-o --..Posojilo 127".	268
Lepa, opremljena soba :
■ posebnim vbodom, se odda i boljšemu gospodu. Naalov v spravi ..Jutra".	246
Družabnik
aH podjetje sa prevzem vpe-Ijane veletrgovine z de*el- ' nlml pridelki, v večjem, brezkonkflrer.čne-n kraju v Sloveniji, se Išče s kapitalom do 1,000.000 Din, aH primerno kavcijo. Ponudbe
Stanovanj«
obstoje«* la 2 velikih sob.
Irablnje In pritlkiin, m ta-	________ _______
' koj odda. Naslov povo upr.	na ..Posest", LJubljana, Sv.	Vprašsnja p"d .,
i «J»U»"r 847	Pstra mu M. SSS	mpr. „J»tra".
Prodajo se lovski psi:
dakel (JAZBEČAR), 4 leU star, močan, rjavorutnen, Izvrsten Jamar; krasna LOVSKA P 3 I C A (brak. kratkodlaka), 3 leta stara, mala, vitka, beio s kavlnorjaviml lisami, nad očmi rumene Ilske; lovski pes (BRAK), 8 mese-oev star. krkor psica, s«, i mo črnolisast; lovski pes (BRAK). 8 msss- , cev star, erednieveilk. be-loslvkast, črno caikropljen ' in črnollsast, nad oflml rumene llske; MLADIČKI. 6 tednov stari. dakelni, črni. rjavi la m-menl.
Lovski psi" j 27862 I
naredi
je izšel in velja s poštnino vred 12-60 Dia pri
Tiskovni zadrugi ? Ljubljani
Kdsr 6a£s U! prcdsB Kdor tati fctj kiplil Kdsr lici HaUi ibL ■ uf iasEFln ■ .]siniM 0
I
ALEKSANDER. DUAVAS
ZVESTOBA iDOGROBA
(LA-DAAE DE-A\ONSOR.E AU)
38
Prvi del Gorenflotovega govora je napravil na zbrane kar naj-fcolji vtis. Chicot pa pogumno nadaljuje svoje klobasarenje: „Morda bo kdo ugovarjal, da cerkev ne želi krvi, ecclesia abhorret ab sanguine. Toda dobro si zapomnite, mili poslušalci, božji učenjak ne pravi, kakšne krvi se brani cerkev, in stavim vola proti jajcu, da on ni govoril o krvi krivovercev in odpadnikov. Zares fons malus corruptorum sanguis, hereticorum aatem pessimus! Pa še en dokaz bratje moji. Rekel sem: Cerkev! Mi nismo cerkcv. Brat Monsoreau, ki je pred kratkim tako '..epko govoril, ima za pasom, to vem, veliki nož vrhovnega mojstra lova. Brat La Hurie-e vihti sulico z največjo lahkoto. Vero agreste letiferum instrumentom. Jaz sam, ki vam sedaj govorim, brat Modeste Jacques Go-renflot, sem nosil puško v Champagni in streljal Hugenote."
Tudi drugi del njegovega govora je izredno ugajal.
Ko je torej lažni menih pozval poslušalce na krepko in brezobzirno borbo in pozival na svečane procesije in na tvorni krvavi napad, na pokolj in bitko proti krivovercem, in ko je izjavil, da bo eam vzel jekleno čelado in se posavil v prve vrste in da bo s puško v roki vodil čete vernikov na udar, je govornik vzplamiel srca vseh poslušalcev razven onih treh kuklic, ki so mirno sedele na prezidiju, in razven njih je ves zbor pričel vikati: .,Naprej, na nož! Procesija, procesija!"
Navdušenje je bilo tem večje ker se je vdanost in uporabnost fratra danes prvikrat pokazala v tako svetli luči.
Na srečo govornikovo pa voditeljem zborovanja še ni bilo na nmu, da dopuste takšno bojno razpoloženje. Eden onih treh molčečih prikazni se primakne k malemu dečku ali ženski, kar je že
bila, in jej nekaj zašeoeta na uho, oni ali ona pa z rezkim glasom vikne: „Bratje, trenutek umika je tukaj, seja se zaključuje!"
Menihi vstanejo in polagoma in razgovarjaje se odhajajo proti izhodu. Mnogi se približajo pridižnici, da čestitajo uspešnemu govorniku in dosedanjemu nabiralcu miloščine, toda ta spozna opas-i^st, ki mu preti, zato poklekne in sc zatopi v globoko molitev, iz katere ga nikdo ni hotel zmotiti.
Toda Chicot je prišel semkaj, da najde vojvodo de Mayenne in njegovega pomočnika mojstra Nikolaja Dabida, ne pa, da bi poslušal govore na ligistovski seji. Prisegel je bil, da se jima bo osvetil. Na lotarinškem princu je to prisego mogel uresničiti le, če se mu nudi ugodna prilika. Vedel pa je, da je dovolj dober borec, da napikne na konico svojega meča drugega svojega sovražnika, Nikolaja Davida, advokata in vojvodovega pomočnika. Zato je pozorno gledal vse te odhajajoče menihe, če najde morda med njimi katerega, ki bi bodisi po stasu ali po hoji sličil Davidu. Toda zaman. Pač pa je pri tem opazovanju naenkrat zagledal, da se tudi pri odhajanju vsakdo legitimira vratarju z nekim tajnim znakom, in bolj ko je natančno pogledal, bolj se je uveril, da je pravilno opazoval. Takoj ga je spreletel srh in teme se mu je oznojilo. Evo pasti! Brat Gorenflot mu je sicer dal legitimacijo za vstop, ne pa tudi za odhod!
XX.
CHICOT JE PRISILJEN. DA OSTANE v CERKVI, IN TAKO SLIŠI IN VIDI NEKAJ, KAR NI BILO NJEMU NAMENJENO.
Chicot je sicer tudi vstal in se pomešal med zadnje odhajajoče, da bi po možnosti spoznal znamenje, s katerim se je vsakdo legitimiral pri izhodu, toda ni mu uspelo. Da se reši pred grozečim razkrinkanjem, ki bi ga bilo stalo glavo, se je zato sedaj skril v temo za spovednico v cerkvi, za neki steber. Kmalu tudi zasliši klik onega dijakončka, ki je prav za prav vodil vso razpravo: „Ali ni nikogar več tukaj? Takoj bom dal zapreti vrata!"
Nikdo ne odgovori. Chicot iztegne vrat in vidi, da je cerkev že zapuščena, in da so odšli vsi, razen onih treh, v svoje halje zamotanih menihov, ki so sedeli sredi kora na naslanjačih.
,.Dobro." si misli Chicot. ..samo da mi ne zapro oken, več ne zahtevam, že pridem kako venkaj!"
„Torej obhodiva vso cerkev !" pravi dečko vratarju glasno.
„Sto gromov!" si misli Chicot. „Ta dečko je pa previden!"
Brat vratar zapali svečo in prične v družbi dečka stopati po cerkvi. Dečko, ali mladenič, aii dijakon se pri tem nekam sumljivo giblje v bokih, kakor da je ženska. Toda Chicot nima časa, da bi opazoval to hojo. Brat vratar in dečko sta že blizu in bosta prišla do Chicota morda v oddaljenosti štirih korakov za par minut, torej nima časa, da bi ga gubil, sicer bo takoj sledilo odkritje. Chicot se sprtno okrene in stopa v senci pred revizorjema, potem do spovednice, ki mu je najbližja, jo odpre in sede vanjo ter za-klopi vsa okenca in zastore, pri tem si pa spretno napravi vrzel za oko. Kmalu naio prikorakata vratar in dečko mimo njegove spovednice, in svetloba sveče pada na njune halje. Obrazov v kuklici pa prisluškovalec vendar ne more razbrati. Potem stiha kolne: „Hudiča, ti ljudje vendar ne ostanejo vso večnost tukaj? Samo naj se že skidajo s pota, da bom mogel postaviti kako klop k oknu in jo odkuriti odtod! „Da," nadaljuje potem svoje razmišljanje, „če jo že mahnem skozi okno, pridem na dvorišče, kjer me bodo šele bolj zagotovo zagldali in prijeli. V pasti, dečko moj! Najbrže bom moral vso noč ostati tukaj, v spovednici. Ležal ne boš, Chicot! K sreči je Gorenflotova halja topla, samo da se moj pijanec ne zbudi pred časom!"
„Utrni svečo!" pravi dijaček, „da se bo tudi od zunaj videlo, da je sestanek dovršen!" Kmalu je bila cerkev razsvetljena zares samo z večno lučjo in pa z bledimi žarki, ki jih je mesec pošiljal skozi barvasto okno, in kmalu nato je prenehal _ploh vsak šum.
„Božja milost!" godrnja Chicot sam zase, ..skoraj bo polnoč. Da je sedaj moj sinko Henrik III. tukaj, bi se bal. Na srečo sera jaz nekaj manj bojazljiv. Napre, prijatelj Chicot, dober večer in lahko noč!"
Nato se Chicot namesti kar najbolj udobno v široki, pa vendar nekomodni spovednici, nasloni se, potegne majhni notranji zapah in prične dremati Toda jedva deset minut se je tako vdal dremanju, ki mu nikakor ni uspelo, ker je vedno snoval razne načrte in premišljeval, kar je videl, — ko naenkrat zazvenči po cerkvi močni glas zvončka, ki je odmeval po praznem prostoru in trepetal v ušesu.
obl. avl dvllil Mm r za io eleKirotshniKo
naznanja
otvoritev
tehnične pisarne
za izdelavanje načrtov, izvrševanje stavbenega nadzorstva, preskušnjo naprav, od iajo izvedenskih mnenj v vseh tehnično-gospodarskih vprašanjih.	30 a
Tel. 251.
Specialno ema]ilran|e
iinjkgies i
kakor tudi razne kov i naste predmete, nap sne tali e, postelte, mize, stole itd. Izvršujem vsa plesk rslia. lirarska, so iiu- in črkoslikarska dela po zelo uguduin cenah
FRANC BOKAL
Zgor. Siski Celovška ces a štev. 65
poteg mitnice.
Ažurira
entia
volno t vseh barvah
1903/a
Toni Jager-Cerne
Ljubljana, Dvorni trg št. 1.
J?r;poro5amo
e vo Izdajo
IžoIb Kersnikovih
romanov:
Cyc!amen
Broš. 22 Din, vez. 27 Din, pošt 1-25 Din
Agitator
Broš. 18 Din, vez. 23 Din, pošt 1-25 Din
Izdala jih je
Tiskovna zadruga
v Ljubljani

.....................................................................................................................................
£2L JL
dobro vpeljan v večjem dela Slovenije
prevzame pro/izijsko zastopstvo v manufakturi
eventuelno tudi v ealanteriji in konfekcijskih predmetih. Cenjeni dopisi pod ^Zanesljiv 8" na upravo „Jutraa.
.................................................................................................................................................
kupuje stalno v vsaki množini, in sicer: pchance. kure za peči, kure in purane, ter jo plačuje po najboljših dnevn li cenah.
Shse
Cak£¥ec (Medilmurie).
Telefon 5a, 3, 4.
11/a
Zadružna elektrarna v Ormoža
razširi omrežje do Središča, odnosno do paromlinaZadravec Elektrotehnična pod-letja. ki bi se hotela zainteresirati na montaži in dobavi materijala naj vložč ponudbe do 15. januaria 1925. Natančnejša pojasnila pri zadrugi 2/a
Železniški uradnik
»pokojenec. čil in agilen z dobrim nastopom se sprejme pri tovavniškem podietju v Lmbljani. — Pouudbe pod »Poštni predal 152«
Knjigovodia
bilančnik
prvovrstna, samostojna moč, a večletno prakso želi pre-meniti službo k večjemu trgovskemu ali industrijskemu podjetju. — Ponudlie pod ..Samostojna moč 1247" na upravo «.luira».

ki hočejo dobro kavo piti, priporočamo izvrstno našo pravo ;	domačo i848-a
Kolinsko cikorijo.
ijančevanje ozdravi!
hitro in oe da bi pijanec vedel. <AlistinentoI». Dobiva sevste lenicah po30.50,b0in 14u Din. Razpošilja ga proti naprejšnji poslatvi zneska (priporočeno nismo iu 20 Din za poštnino io •oivoinitio), Gssellschaft t. chem. u. metallurg. Industr e m. b. H., Wien XIII 2, VV.ssgr.llgasse 5.
Naročite takoj
Ljubljanski Zvon za leto 1925!
V novem letniku bo izhajal vse leto široko zasnovani in zelo zanimivi roman
Šentpeter.
II. DHL.
Ds: n;-3 rorr-na se godi v polpretekli dobi v ljubljanskem šentpetrskem prJam&stju ter je prepleteno z zgodovinskimi dogodki one dobe. Prvi del romana je žel splošno priznanje.
Poleg „Sentpetra1' izide še roman
Suženj demona,
celo vrsto novel in eseiev
Ljubljanski Zvon, ki izhaja mesečno, velja vseietno 8 poštnino vred Din 120 - (za inozemstvo Din 140 —), poluletno Din 60 —, ee naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica, nasproti glavne pošte
Krompir kifeljiar
7044-a in vsako divjačino
kupuj«
IVAN FEUER, Zagreb, Trg I br. IL
InterurDanski telefon 23-45. BaxpoillJa pitane goake po 36 Din za kg.
M
Potrti žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateliem in zna- cem tužoo vest, da je dne 4. t. m. preminul po kratki mukapoloi holezui. previden ^ svetimi zakrameuti dragi soprog, oče. sin, brat, gosnod
ANTON RUPAR
višji činovnik genera ne direkcije drzavn h železnic v Beogradu.
Pogreb pre iragega pokojnika bo v torek, dne 6. t. m. ob '/-4 ur* posoldoe iz držovue splošne boiuice na nokopahšče k Sv. Križu.
8». maše zadušuice se bodo bra e v raznih cerkvah.
V LJubljani, dne 4. januarja 1925.
JL
T
Naš iskreno ljubljeoi nepozabni soprogi oziroma oče. stari oče, tast, gospod
Simon Krušič
orožnlikl narednik v p. ter btvil nradrlk okralnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani
nas je v soboto doe 3. aouarja 1925. ob V« 1. uri r staro ti 70 let ^a vedoo zapustil.
Pogreb dr.grga rajnkega bo v ponedeljek dne 5 jauusrja 1ii25. oti 3. uri popoldne iz hiše žalosti na Laško pokopališče.
Laško, dne 3. januarja 1925.
Ana KrailC, roj. Završnlk, soproga. — Edvard, sin. — Ana Wela- bach, roj. Krn£16, hči — Viki Krnil •, roj. Cmek, snaha. — Frano Welzebach, zet. — Anloa Welzebaoh. vnukinja, in ostali sorodniki.	29 a

Studii ŠIVALUt STROJI so na vsem svetu
poznani kot najboljši
Singer šivaln! stroji, Bournev& Co„ New York
709/a
Predala na obroke
Centrala za SKS:
Zagreb
Maruličeva ui. 5