0 * ) Med mnogimi Nemci velja Nietzsche za najveèjega pisca nemške proze. Nekateri mu dajejo visoka priznanja kot pisatelju, drugi kot filozofu. Eni ga razglašajo za preroka, drugi za zastrupljevalca èlovekovega uma in srca. O njem je izra`enih veliko razliènih mnenj, raz- liènih pogledov in interpretacij njegovega dela. Ob tem seveda tudi mnogo napaènih, eno- stranskih in popaèenih. Mnogi so si ga tudi po krivici jemali “za svojega” in ga potvarjali. Tudi politièni voditelji (še posebej totalitarnih sistemov) so se inspirirali ob njegovih spisih in z njim utemeljevali svoje ideje. (Znano je, da sta tako Mussolini kot Hitler brala Nietzsc- heja; Hitler je Mussoliniju med njunim zgo- dovinskim sreèanjem na brennerskem prelazu leta 1938 celo podaril Nietzschejeva zbrana dela. Znano je tudi, da so nacisti v svoji pro- pagandi pogosto uporabljali Nietzschejeve izraze, kot sta npr. “nadèlovek” in “volja do moèi”. Ob tem je jasno, da Nietzsche niko- li ni bil ne nacist ne fašist in ne antisemit.) Ver- jetno so si vsi razlagalci edini v tem, da je bil velik trpin, ki ni obupal. Njegovo `ivljenje je bilo zaznamovano s samoto, preprostostjo in velikim trpljenjem. V letih njegovega ustvar- janja in objavljanja (veè kot 16 let) so njegovi spisi v glavnem ostajali neznani. Šele v zad- njem desetletju njegovega `ivljenja so njegova dela mednarodno zaslovela, vendar se zaradi hude bolezni tega seveda ni zavedal. Njegov opus bi bil v marsièem drugaèen, èe ne bi bilo njegove tragiènosti in trpljenja. Kot pravi tudi sam, je svoje misli urejal s krvjo. Prav tako Za- ratustra daje kredibilnost samo filozofiji, ki izhaja iz trpljenja: “Od vsega pisanega ljubim samo tisto, kar je kdo napisal s svojo krvjo.” (Nietzsche 1999, 44.) * /&% " (    , “In glede bolezni: kaj nas ne obhaja sko- raj skušnjava, da bi se vprašali, ali jo lahko sploh pogrešimo? Šele velika boleèina je zadnja osvoboditeljica duha, kot uèiteljica velikega suma, ki z vsakega U naredi X, pristni pravi X, se pravi predzadnjo èrko pred zadnjo ... Šele velika boleèina, tista dolga, poèasna boleèi- na, ki se ji nikamor ne mudi, v kateri zgore- vamo kakor zeleni les, prisili nas, filozofe, da se poglobimo v svojo zadnjo globino in od- vrnemo od sebe vse zaupanje, vse dobrodu- šno, zastirajoèe, blago, povpreèno, v kar smo nemara poprej stavili svojo èloveškost. Ne ver- jamem, da taka boleèina ´poboljša´ — vendar vem, da nas poglobi.” (Nietzsche 2005a, 13.) Nietzsche je eden tistih mislecev, ki jih ni mogoèe obravnavati loèeno od njihove osebnosti in `ivljenja. Sicer pa tega niti sam ne bi dovolil. “Mi filozofi nimamo prostih rok, da bi loèevali med dušo in telesom, kakor loèuje ljudstvo, in še manj nam je na prosto dano loèevati med dušo in duhom. Mi nismo mi- sleèe `abe, objektivirne in registrirne naprave s hladno uravnanim drobovjem — venomer moramo misli porajati iz boleèine in jim ma- terinsko dodajati vse, kar imamo v sebi krvi, srca, ognja, slasti, muk, vesti, usode, pogube.” (Nietzsche 2005a, 12—13.) “Pritegujem lahko samo tistim, ki jeèé iš- èejo” (421). Tako zapiše Pascal v svojih Mi- slih. Le tisti, ki so v `ivljenju veliko pretrpeli, imajo kaj velikega in pomembnega povedati. Neverujoèi Nietzsche in strastni vernik Pascal sta si v marsièem podobna, na trenutke celo identièna. V nekem oziru Pascalova usoda neverjetno spominja na Nietzschejevo. Tudi Pascal je bil velik trpin in tudi njemu so se  # ves èas grozljivo majala tla pod nogami. (Nje- gova sestra je povedala, da mu od osemnaj- stega leta naprej niti en dan ni minil brez bo- leèin.) Besede, ki jih je Lev Šestov namenil Pascalu, nedvomno veljajo tudi za Nietzsc- heja in mu jih lahko mirno pripišemo ter se mu preko njih poskušamo pribli`ati: “Odmika se od vsega, kar je ljudem drago. Ljudje ljubijo trdnost — on sprejema nego- tovost, ljudje ljubijo tla — on izbira prepad, ljudje najbolj cenijo notranji mir — on sla- vi vojno in nemir, ljudje hlepijo po poèit- ku — on obljublja utrujenost, neskonèno utru- jenost, ljudje se `enejo za jasnimi in doloè- nimi resnicami — on vse karte premeša, vse zaplete in spremeni zemeljsko `ivljenje v groz- ljiv kaos. Kaj sploh hoèe? Ampak saj nam je vendar `e rekel: Nihèe ne sme spati.” (Šestov 2001, 39.) Charles du Bos, priznani kritik leposlovja dvajsetega stoletja, je nekje dejal: “Nietzsche je najveèji in najbolj plemeniti nasprotnik, s katerim kristjani lahko dialogizirajo” (Rode 1971, 7). Verjetno je Nietzsche izvedel naj- globljo kritiko in pretres kršèanstva, kar je `e samo po sebi dovolj velik razlog, da mu prisluhnemo in se spustimo z njim v dialog. Je eden tistih, ki neusmiljeno trgajo maske dvoliènosti in prenarejanja s èloveških obra- zov. V današnjem ateistiènem, sekularizira- nem èasu je aktualen bolj kot kadarkoli prej. V tej te`nji po individualizmu, avtonomiji in absolutni svobodi, ki jo je èutiti tudi med kristjani, njegove besede tudi danes preverjajo pristnost vere: “Morali bi mi zapeti boljše pe- smi, da bi se nauèil verovati v njihovega odre- šenika: njegovi uèenci bi se mi morali kazati bolj odrešeni!” (Nietzsche 1999, 104.) Ali: “Jaz bi veroval le v boga, ki bi znal plesati.” (45.) -     Za la`je razumevanje obravnavane tema- tike se bomo v nadaljevanju samo na krat- ko dotaknili doloèenih trenutkov njegove- ga `ivljenja. Kot prvi otrok je bil rojen leta 1844 v Röcknu (mesto blizu Lützna na Saš- kem). Oèe Karl Ludwig in mati Franziska sta oba izvirala iz pastorske dru`ine (veè rodov prednikov je bilo pastorjev in pastorji so bili tudi njegov oèe ter oba stara oèeta). Njegovi predniki so bili poljskega porekla, na kar je bil Nietzsche pozneje precej ponosen. Leta 1849 mu je umrl oèe (pri petih letih) in ne- dolgo po njegovi smrti so se preselili v Naum- burg. Tudi mladi Friedrich se je usposabljal za pastorja, v otroških letih so ga vrstniki kli- cali ´der kleine Pastor´ — na splošno je veljal za zelo pobo`nega otroka. Njegova sestra je dejala, da se je kot otrok vneto ukvarjal z ver- skimi vprašanji in si prizadeval, da bi svoje misli uresnièeval v dejanjih. Pomenljiva je pesem, ki jo je napisal med zimo leta 1863/ 64, ko je bil še na gimnaziji v Pforti, z na- slovom Neznanemu Bogu: “Še enkrat, preden dalje namerim korak in pogled, dvigam osamljen svoje roke k tebi, h kateremu se zatekam, ki sem ti iz najgloblje globoèine sveèano posvetil oltarje, da bi me vsak èas spet poklical tvoj glas. — Na njih `are globoko vtisnjene besede: Neznanemu Bogu. Njegov sem, èeprav sem se dru`il do tega tre- nutka z njegovimi skrunilci: njegov sem in èutim vezi, ki me v boju pritiskajo k tlom in me silijo, da ti slu`im, èe bi hotel ube`ati. Hoèem te poznati, Neznani, ki tako pretresaš mojo dušo, ki greš skozi moje `ivljenje ka- kor vihar, ti Nerazumljivi in Sorodni. Ho- èem te poznati in samo tebi slu`iti.” (Lavrin 1937, 178.) (Zanimiva bi bila podrobnejša “analiza” te pesnitve in interpretiranje ter razumevanje Nietzschejevega dela ob upoštevanju le-te, vendar zaradi tematske in prostorske ome- jitve na tem mestu to ni mogoèe.) Na mamo, ki je umrla tri leta pred njegovo smrtjo, je bil Nietzsche navezan vse svoje `ivljenje. Poz- neje, ko je odšel od doma, si je z njo tudi ve- liko dopisoval. Svojo mladost je pre`ivel v * )    prete`no `enski dru`bi pobo`nega vzdušja — babica, mama, dve teti in sestra. " (   ,     Kot se Nietzscheja ne da razvrednotiti na filozofskem podroèju, se ga prav tako ne da na religioznem. Odnos do Boga, do Abso- lutnega, je gotovo temeljno vplival tako na njegovo `ivljenje kot na njegovo delo. Skle- pamo lahko, da bi temu osamljenemu bol- niku “pristanek” v Bogu prizanesel marsika- tero uro trpljenja. Nedvomno je Nietzsche eden izmed tistih moènih duhov, ki so se z Bogom neumorno borili in jim je to povzro- èalo neznosno notranje trpljenje in intenziven obèutek nemoèi; kar je seveda vzajemno. Mo- goèe bi tudi njegovo srce našlo pokoj, èe bi se v duhu svetega Avguština odpoèilo v Njem in bi se podpisal pod svetnikove vrstice: “Ti nas spodbujaš, da nam je radost, tebe hva- liti, zakaj k sebi si nas ustvaril in nemirno je naše srce, dokler ne poèije v tebi.” (Avguštin 1978, 5.) Vendar èesa takega filozof ni mo- gel storiti, ni mogel pristati na brezpogojen priklon Bogu, ki dopušèa toliko trpljenja in zla in ki se mu tako “pobo`no” klanjajo “hi- navske” mno`ice. “Resnièno, še zmeraj rajši gledam nesramne kakor zavijajoèe oèi njihove srame`ljivosti in pobo`nosti!” (Nietzsche 1999, 104.) Dvoliènosti Nietzsche ni prenesel. Kristjani ga s svojo `ivljenjsko dr`o niso pre- prièali, ali kot pravi Zaratustra: “Morali bi mi zapeti boljše pesmi, da bi se nauèil vero- vati v njihovega odrešenika: njegovi uèenci bi se mi morali kazati bolj odrešeni!” (104.) Nietzsche je verjetno eden izmed najveèjih in najbolj prodornih kritikov kršèanstva vseh èasov. In za takšno subtilnost je nedvomno po- trebna velika duhovna percepcija. Reèi, da Nietzsche ni bil duhovni èlovek, bi bilo naivno, videl je v globine verske problematike kot ma- lokdo. Dobro je poznal pasti, v katere se je ujel marsikateri vernik: “Duh teh odrešenikov je bil iz lukenj; ampak v vsako luknjo so postavili svo- jo zablodo, svoje mašilo, ki so mu rekli bog. / .../ Sparjeno srce in hladna glava: kjer se to dvoje sreèa, tam nastane piš, ́ odrešenik´.” (Nietzsche 1999, 105.) Verjetno se je Nietzsche v pogovoru z Zaratustro v precejšnji meri identificiral z od- stavljenim pape`em: “Bil je skrit bog, poln skrivnosti. Resnièno, še k sinu ni prihajal drugaèe kakor po skriv- nih potih. Pred vrati njegove vere stoji zako- nolom. Kdor ga ima za boga ljubezni, nima ljubezni same zadosti v èasteh. Kaj ni hotel biti ta bog tudi sodnik? Ampak ljubeèi ljubi onkraj plaèila in povraèila.” (297—298.) Krivda Boga se še poveèuje: “In èe so bila kriva naša ušesa, zakaj nam je dal ušesa, ki so ga slabo slišala? Èe je bilo blato v naših ušesih, dobro! Kdo pa ga je dal vanje? Preveè stvari mu je spodletelo, temu posodarju, ki se ni izuèil! Da pa se je maš- èeval nad svojimi posodami in usodami, ker so se mu slabo sponesle — je bil greh proti do- bremu okusu. Tudi v pobo`nosti je dober okus: ta je nazadnje spregovoril: ´Stran s ta- kim bogom! Rajši nobenega boga, rajši na svojo roko delati usodo, rajši biti norec, rajši biti sam bog!´” (298—299.) Kot smo `e poudarili, pri Nietzscheju ne gre, kakor je razvidno tudi iz izbranega ci- tata, zgolj za preprosto zanikanje Boga — mo- goèe je celo bolj “veren”, kot bi sam priznal. Podobno ugotavlja tudi pape` brez slu`be za Zaratustro: “O Zaratustra, bolj si pobo`en, kakor misliš, s tako nejevero!” (299.) Mogoèe celo kršèanstvo bolje uresnièi Nietzschejevo filozofijo, kot je mislil sam Nietzsche. Ned- vomno je na vsakem posamezniku, da si odre- `e svojo “pišèal” vere in na njo igra. Še pred tem pa mora obstajati drevo, s katerega si jo bo odrezal, in to drevo mora tudi prepoznati. Zdi se, da je Nietzscheju bilo najte`e oziro- ma nemogoèe vzpostaviti pozitivno relacijo med Bogom in trpljenjem oz. trpljenjem in ´resniènostjo´ ter ́ dobrostjo´. Prav to je bil zanj glavni izvir duhovnega trpljenja, notranje raz- * )  # klanosti in dvomov, ki so ga na`irali od zno- traj. Dotièno problematiko zelo nazorno raz- jasni veliki ruski teolog in filozof Pavel Flo- renski (vendar ne v zvezi z Nietzschejem) ter tako še dodatno pribli`a razumevanje Nietzsc- heja pod tem zornim kotom: “V ljubezni in samo v ljubezni je mogo- èe dejansko spoznanje Resnice. In obratno, spoznanje Resnice se razodeva z ljubeznijo: kdor je z Ljubeznijo, ta ne more ne ljubiti. Tu ni mogoèe reèi, kaj je vzrok in kaj posledica, zato ker sta tako eno kot drugo samo strani enega in istega skrivnostnega dejstva: vstopanja Boga vame kot subjekt, ki filozofira, in mene v Boga kot objektivno Resnico. /.../ ´Resnica, Dobro in Lepota´ — ta metafizièna triada ne po- meni treh razliènih poèel, ampak eno. To je eno in isto duhovno `ivljenje, ki ga motrimo z razliènih zornih kotov. /.../ Razodeta resnica je ljubezen. Uresnièena ljubezen je lepota. Moja lastna ljubezen je Bo`je delovanje v meni in moje v Bogu; to so-delovanje je vir moje udele`enosti v Bo`anskem `ivljenju in biva- nju, tj. v bitnostni ljubezni, kajti brezpogojna resniènost Boga se razkriva prav v ljubezni.” (Florenski 2003, 121—122.) (Na tem mestu velja spomniti na kneza Miškina v romanu Idiot.) Ob vsem tem je nadvse zanimivo pripo- vedovanje njegove sestre, da pobo`ne `ene, ki so Nietzscheja poznale, niso mogle razu- meti, da ta plemeniti mislec ni dober kristjan. Znano je tudi, kako je Nietzsche skrbel za osamljenega, pohabljenega deèka, ki ga je sre- èeval na svojih sprehodih. Otrok je bil zelo sreèen, ko je sreèal “dobrega gospoda”. Nietzsche se je zanj in za njegovo bolezen za- nimal ter celo obljubil, da ga bo zdravil na svoje stroške, èe bi ga hoteli poslati v Basel. Ko so pozneje otroka res prepeljali v Basel, je uredil vse potrebno, vendar je otrok umrl `e pred zaèetkom zdravljenja. Navzoèi so po- vedali, da je otrok v trenutkih pred smrtjo ves èas ponavljal, da pojde kmalu k dobre- mu gospodu. Nietzsche nikakor ni bil brez- èuten èlovek, ki bi `ivel brez vrednot in bi a priori iz gole nevednosti ali iz navadne oho- losti zavraèal kršèanstvo ter njegove svéte. Na mnogih mestih je zelo nazorno razvidno nje- govo dobro poznavanje samega bistva krš- èanstva. Lavrin zapiše celo, da bi bile dolo- èene njegove misli v èast marsikateremu mi- stiku (npr. 33. in 34. poglavje Antikrista). “´Greh´ je odstranjen, odstranjeno je vsa- kršno distanèno razmerje med Bogom in èlo- vekom — prav to je ´veselo oznanilo´. /.../ Krist- jani se od drugih ne loèijo po “veri”: krist- jan deluje, loèuje se od drugih po drugaènem delovanju. /.../ Seveda je na dlani, èesa se do- taknemo z znakoma ´oèe´ in ´sin´ — ne na vsa- ki dlani, priznam: z besedo ´sin´ je izra`en vstop v obèutje popolnega povelièanja vseh stvari /bla`enost/, z besedo ´oèe´ samo to ob- èutje, obèutje veènosti in popolnosti. /.../ ´Ne- beško kraljestvo´ je stanje srca — ni nekaj, kar je ´nad zemljo´ ali kar naj bi prišlo ´po smrti´. /.../ ´Kraljestvo bo`je´ ni nekaj, kar bi pri- èakovali; nima nikakršnega vèeraj in nikakr- šnega pojutrišnjem, ne pride v ´tisoè letih´ — je izkustvo v nekem srcu; je povsod tu, ni nikjer tu ...” (Nietzsche 1989, 307—309.) Vse to prièuje, da je bil Bog v Nietzsche- jevem `ivljenju nedvomno prisoten. Temeljit poskus razprave o njegovem odnosu do krš- èanstva in Boga na tem mestu ni mogoè. Vendar povedano dovolj osvetljuje njegovo duhovno plat, ki ima kljuèno vlogo v njegovi ustvarjalni ter prav tako bivanjski razse`nosti. In glede na to lahko sklepamo, da je bilo nje- govo “poganstvo” veliko bolj kršèansko, kot bi verjetno Nietzsche sam priznal. @e po naravi je bil Nietzsche moèno re- ligiozno oziroma duhovno obdarjen, kar je veliko prispevalo k njegovi trpeèi razse`nosti. Zato Lavrin pravilno ugotavlja, da je Nietzsc- hejeva prirojena religiozna osebnost bila tako moèna, da jo je mogel “prevrednotiti”, toda nikoli premagati: “Njegov neizprosni religioz- * )    ni nagon je zahteval vsaj nekakšno zadosti- tev.” (Lavrin 1937, 181.) To zadostitev lahko vidimo, vsaj v zaèet- nem obdobju, v dioniziènosti, ki jo obdela v Rojstvu tragedije. Pomen dioniziènosti je neloèljiv od apoliniènosti: “Tako bi dejansko lahko simbolizirali za- pleteni odnos apoliniènosti in dioniziènosti v tragediji z bratovsko zvezo obeh bo`anstev: Dioniz govori Apolonov jezik, Apolon pa slednjiè Dionizovega. S tem je dose`en naj- višji cilj tragedije in umetnosti nasploh.” (Nietzsche 1970, 106.) (Ko pojasnjuje pomen dioniziènosti, vi- dimo `e tudi njegovo preseganje klasiènega pojmovanja razuma oziroma dejansko raz- širitev polja razuma v naèelo paradoksa; kar pa ni naèelo nesmisla ali kontradiktornosti.) V Volji do moèi beseda dioniziènost zanj po- meni celo panteistièno simpatijo do veselja in boleèine. Njegova Dioniz in Apolon sta neloèljivo povezana z lepoto, trpljenjem in Bogom: “Popolnoma razlièen cilj ima kiparjeva umetnost: tukaj premaguje Apolon trpljenje individua s sijoèim povelièevanjem veèno- sti pojava, tukaj zmaguje lepota nad trplje- njem, ki je neloèljivo povezano z `ivljenjem, boleèina se tu v doloèenem smislu z la`jo od- strani iz potez narave.” (79.) Ali: “Tukaj se gnete najplemenitejša glina in se kleše najdragocenejši marmor, èlovek; ob * ) Jo`e Bartolj: Korpus, 2007, akril les, 100x90 cm. " # udarcih dleta dioniziènega vesoljnega umetnika zveni elizejski misterijski klic: ´Strmoglavite, milijoni? Slutiš ti stvarnika, svet?´...” (11.)  , Enega izmed glavnih vzrokov njegovega huronskega zoperstavljanja religiji je verjetno iskati v iskanju zatoèišèa in potuhe v njej ti- stih, ki niso zmo`ni prenašati trpljenja in real- nosti `ivljenja. Hinavskost, beg v èredo, nez- mo`nost sooèenja z realnostjo je Nietzsche najbolj bièal. Prav to je tisti protipol volje do moèi. Nietzsche nekje celo zapiše, da se volja do moèi meri po tem, koliko kdo zna prenašati stvari in svet, ki so brez kakršne- gakoli smisla. Kot smo `e zgoraj omenili, pri Nietzscheju ne gre za naivno, ateistièno za- nikanje Boga. Lahko bi dejali, da nobena enoumna razlaga njegove razglasitve smrti Boga ne vzdr`i. Norcu, ki je iskal Boga, se sicer mno`ica smeji in ga ima za zmešanega, vendar zatem sledi te`ka obto`nica: “Umorili smo ga, vi in jaz! Vsi mi smo nje- govi morilci! Ampak kako smo to storili? Kako smo mogli izpiti morje? Kdo nam je dal gobo, da smo z njo obrisali vse obzorje? Kaj smo naredili, ko smo Zemljo odkleni- li od Sonca? Kam se zdaj giblje? Kam se gib- ljemo mi? Stran od vseh sonc?” (Nietzsche 2005a, 137.) Nietzsche pronicljivo ugotavlja posledice: “Kaj ne strmoglavljamo kar naprej? /.../ Kaj se ni shladilo? Kaj se ne pribli`uje kar naprej noè in še veè noèi? Kaj ne bi morali sredi dopoldneva pri`gati svetilke? Kaj še ne slišimo trušèa grobarjev, ki so pokopali Boga? /.../ Najsvetejše in najmogoènejše, kar je imel do zdaj svet, je izkrvavelo pod našimi no`i — kdo bo obrisal to kri z nas?” (137.) Lahko bi dejali, da je Nietzsche verjetno od vseh filozofov v zgodovini najbolj dosled- no “dokazal” smrt Boga. Spustil se je najglob- lje in najdlje od vseh, upoštevajoè posledi- ce za celotnega èloveka — gre za to, kaj po- meni smrt Boga za èloveka iz celostnega vi- dika. Niè kaj veselih, svetlih in spodbudnih posledic ni videti, ne v èlovekovi intelektualni sferi ne v psihološki. Samo mrak, hlad in ne- gotovost. Z zavrnitvijo Boga se podre vsakr- šna trdnost vrednot, morale,1 višja smiselnost `ivljenja nasploh, smotrnost bivanja, nesmrt- nost duše itn. Praktièno se pod èlovekom od- pre srhljivo brezno brez dna, gre za izgubo èesarkoli trdnega, kar bi trpeèemu èloveku dalo kakršnokoli tola`bo, smotrnost in to- plino. Ta globoka izkoreninjenost je bila zna- na tudi mnogim junakom Dostojevskega. Verjetno lahko prav v tem obzorju beremo naslednje Nietzschejeve vrstice: “Zapustili smo kopno in se odpeljali z lad- jo! Za seboj podrli most — še veè, za seboj smo podrli kopno! Barèica, zdaj se pa le pazi! Ob tebi valovi ocean, `e res, da ne rjove zmeraj in ta trenutek mirno poèiva, sama ljuba svila in zlato in sanjarija dobrote. Vendar pridejo ure, ko boš spoznala, da je neskonèen in da ni niè strašnejšega kakor neskonènost. O, bedni ptièek, ki se je poèutil prostega, pa se takole zaleti ob stene te kletke! Gorje, èe te popade domoto`je po kopnem, kakor da je bilo tam veè prostosti — in ne bo nikjer veè ´kopnega´!” (Nietzsche 2005a, 136.) Vendar pri Nietzscheju ne gre zgolj za ugotovitev smrti Boga, kot se na prvi pogled zdi, ampak gre za zavestno odloèitev: Bog je mrtev. In s tem je premagana najveèja nevar- nost, ki preti èloveku in je obenem tudi pogoj za bo`anstvo, ki se mu reèe (nad)èlovek: “Zdaj pa je ta bog umrl! Vi višji ljudje, ta bog je bil vaša najvišja nevarnost. Odkar le`i v grobu, ste šele spet vstali. Šele zdaj pride veliko poldne, šele zdaj bo višji èlovek po- stal — gospodar! /.../ Bog je umrl: zdaj ho- èemo mi — naj `ivi nadèlovek.” (Nietzsche 1999, 328—329.) Biti absolutni gospodar je najstarejša tleèa, razkrajajoèe ideja, ki tièi v èloveku in èaka na primeren trenutek, da se razplamti. (Velja * )   ( spomniti na znane Sartrove besede, da je èlo- vekova osnovna `elja biti bog oz. biti èlovek pomeni hoteti biti bog.) Za vstajo ter raz- plamtenje te ideje je nujno potreben padec Boga. S padcem Boga vstane samooklicano bo`anstvo — èlovek. V svoji iskrenosti idejo podpre Zaratustra z znanimi besedami: “Am- pak da vam èisto odkrijem srce, prijatelji: èe so bogovi, kako bi zdr`al, da bi ne bil bog! Torej ni bogov.” (Nietzsche 1999, 97.) V Nietzschejevi misli je Bog kot nekak- šen zajedalec èlovekovega uma. Èe `elimo tega parazita odstraniti, je potrebna za to èlo- vekova zavestna odloèitev. Za Zaratustro je podli duh tisti, ki ljubi udobno `ivljenje in èloveku prišepetava ´Bog je´. Lahko bi dejali, da zmagati nad samim sabo pomeni odpo- vedati se Bogu. To jasno izprièa Zaratustra: “Rajši nobenega boga, rajši na svojo roko de- lati usodo, rajši biti norec, rajši biti sam bog!” (Nietzsche 1999, 298—299). Vendar Nietzsc- hejeva zmaga nad samim sabo, kar pomeni tudi “dvig” èloveka, prinese ravno nasproten rezultat — s strmoglavljenjem Boga strmoglavi tudi èlovek. Nikolaj Berdjajev ta pojav poi- menuje ´samounièenje humanizma´. Zgodi se tako imenovani ateistièni humanizem, ki ne premore prese`nih ter nedotakljivih, ab- solutnih vrednot. (Na tem mestu je umestno spomniti na Dostojevskega, za katerega je bila ta ideja — èe ni Boga, je vse dovoljeno — te- meljna in jo je koncizno “obdelal” v delih Bratje Karamazovi in Besi.) Pomembno je poudariti še to, da Nietzsc- he ta dvig èloveka, to pobo`anstvenje, vidi prav v ustvarjanju. Èeprav se mogoèe na prvi pogled zdi, da trpljenje v tej misli nima po- membnejše vloge, je ravno obratno. Trpljenje ima bistveno vlogo, oziroma, ravno okrog trpljenja se vse vrti. Prav trpljenje, trpnost trpljenja, je tisti notranji vzgon za vse ostalo. “Ustvarjanje — to je velika rešitev iz trp- ljenja in olajšanje `ivljenja. Ampak da dobiš ustvarjajoèega, samo za to je potrebno trp- ljenje in veliko preobrazb. Ja, veliko bridkega umiranja mora biti v vašem `ivljenju, ustvar- jajoèi!” (Nietzsche 1999, 97.) Zaratustra pozna trpljenje in tragiko èlo- veškega `ivljenja: “Resnièno, skoz sto duš sem šel svojo pot in skoz sto zibk in porodnih boleèin. Dosti- krat sem se `e poslovil, poznam zadnje ure, ki parajo srce. /.../ Vse èuteèe trpi v meni in je v jeèah.” (Nietzsche 1999, 98.) Postavlja pa se vprašanje: Kaj ali kdo bo to tragiko osmislil? In: Ali je smotrno trp- ljenje poskusiti eliminirati, preseèi ali ga ovrednotiti in mu dati smisel? In èe, v enem ali drugem primeru, v kolikšni meri in do kod? Nietzschejev huronski boj proti Bogu in patos, s katerim je ta boj bojeval, je mogo- èe razumeti tudi kot nekakšno zatrto hrepe- nenje po Absolutnem, po varnem pristanu, kjer bi bilo mogoèe privezati ladjo `ivljenja, in po toplini, ki jo èloveku da lahko le Bog, ki se imenuje Ljubezen. Èeprav sta si npr. z Dostojevskim po intenzivnosti `ivljenjskih vprašanj do neke mere enaka, se vendarle zdi, da je Dostojevski zmogel veè, da je videl dlje. (Èe smo (pre)drzni, bi lahko v nekem ozi- ru dejali, da je premogel veè poni`nosti. Do- stojevski je vendarle postavil Kristusa nad re- snico2 — za pravilno razumevanje trditve je seveda potrebna širša in kontekstna razlaga. Za ljudi notranje širine in `ivljenjske moèi, kot je bil Nietzsche, je “odvez” od Absolut- nega še posebej nevaren. Verjetno je prav v tem smisel trditve Dostojevskega, da se èlovek mora nekomu klanjati, bodisi Bogu bodisi èloveku. Dejansko gre za ali — ali. V nekaj èlovek mora verjeti — še posebno ljudje, ki so po naravi radikalni, notranje moèni in pol- ni `ivljenjske moèi. V nasprotnem primeru, èe prese`ejo ta ´ali — ali´, èe “premorejo” to- liko moèi in se ne priklonijo ne pred Bogom in ne pred èlovekom, jih po vsej verjetnosti zlomi lastna moè (zanimiva bi bila podrob- * ) ) # nejša obravnava, vendar okvir tega dela ne omogoèa), kar je tudi razvidno pri nekate- rih junakih Dostojevskega. Kot pri njih (npr. Ivanu ali Kirilovu), vidimo tudi pri Nietzsc- heju zavestno odloèitev za trpljenje, za mu- èenje samega sebe; kot bi šlo za nekakšno u`i- vanje v trpljenju in trpinèenju samega sebe. Bolj, kot je trpel, bolj se je zoperstavljal Bogu. To razklanost in kontradiktornost najjasneje prika`e èarodej v sreèanju z Zaratustro, v ka- terem je nedvomno tudi veliko samega Nietzscheja: “Kdo me ogreje, kdo me še ljubi? / Dajte tople roke! / Dajte `erjavico srca! / Zleknjen, zgro`en, / kakor na pol mrtev, ki mu grejejo noge — / stresajoè se, o! v neznanih mrzlicah, / drhteè ob ostrih, ledenih pušèicah mraza, / poden od tebe, misel! / Neimenljiva! Za- strta! Srhljiva! / Ti lovka za oblaki! / Kakor strela z jasnega si me podrla, / ti porogljivo oko, ki me gleda iz teme: / — tako le`im, / se zvijam, se krivim, izmuèen / v vseh veè- nih mukah, / zadet / od tebe, najbolj suro- vi lovec, / ti neznani — bog! / Zadeni glob- lje! / Zadeni še enkrat! / Razbodi, razdrobi to srce! / Kaj naj te muke / s pušèicami skr- hanih zob? / Kaj spet gledaš, / nenavelièan muk èloveških, / s škodo`eljnimi oèmi bo`jih bliskov? / Ne misliš ubijati, / le muèiti, mu- èiti? / Zakaj — mene muèiti, / ti škodo`eljni neznani bog? /.../ Stran! Stran! Zakaj ta le- stev? / Hoèeš noter, / v srce, / stopiti v moje najbolj / skrite misli? / Nesramni! Neznani — tat! / Kaj si hoèeš ukrasti? / Kaj si hoèeš pri- slišati? / Kaj si hoèeš primuèiti, / ti muèilec! / Ti — rabelj bog! / Ali naj se kakor pes / va- ljam pred teboj? / Ti vdano, navdušeno ves iz sebe / — repkam ljubezen? / Zaman! Suj na- prej, / najbolj surovi bode`! Ne, / nisem pes — le tvoja divjad, / najbolj surovi lovec! /.../ Daj mi ljubezen — kdo me še ogreje? / Kdo me še ljubi? — Daj vroèe roke, / daj `erjavi- co srca, / daj mi, najbolj samotnemu, / led, o! sedemkrat led, / ki še po sovra`nikih, / še po sovra`nikih uèi hrepeneti, / daj, ja, vdaj, / najbolj surovi sovra`nik, / mi — sebe! — — / .../ — Ne! Vrni se, / z vsemi svojimi muka- mi! / K zadnjemu vseh samotnih, / o vrni se! / Vsi moji potoki solz / teèejo k tebi! / In moj zadnji plamen srca — / zagori tebi! / O vrni se, / moj neznani bog! Moja boleèina! Moja zadnja — sreèa!” (Nietzsche 1999, 288—291.) Èeprav Nietzsche glasno oznanja prihod nadèloveka in ljudi uèi nadèloveka ter je po njegovem mnenju razvoj èloveštva na tisti toèki, ko Bog mora “umreti”, da se bo dvignil èlovek, ki bo odvezan vsakršnega pozitivizma in moralnosti (ta èlovek bo celo nad vsako moralo), po drugi strani pri njem ne gre za neko slepo nemoralnost in sprevr`enost, kar se še posebej ka`e v njegovem `ivljenju. Ni odveè omeniti, da so Nietzscheja preprosti ljudje v Genovi, ko je tam nekaj èasa `ivel, imeli celo za svetnika in so ga klicali ´il San- to´. Nekateri, ki so ga poznali, so ga imeli za strogega protestantskega puritanca. Prob- lem se ka`e v tem, da gre za moralo, ki nima nikakršne višje, prese`ne utemeljitve, ne transcendentne ne transcedentalne, ampak je morala “iz sebe”. Moralo “iz sebe” pa do- loèata volja in moè, kar deli èloveštvo na dva dela, moène in šibke, velike in majhne (tudi to idejo poznamo `e iz Dostojevskega — Zlo- èin in kazen; Raskolnikov). Odveè je poudar- jati nevarnost solipsizma in megalomanstva. (Tudi v tem oziru lahko vidimo razliko med Dostojevskim in Nietzschejem.) Nietzsche se je zavestno odvezal od pri- jateljev, bli`njih in Boga, pahnil se je vstran od èesarkoli trdnega in toplega. Zavestno je skoèil v mrak in hlad. Identiteta podpodnega èloveka mu je postala najbli`ja, kar je zanj pomenilo tudi najveèje trpljenje. %  ,       Potrebno je poudariti, da nikakor ne gre za simplifikacijo v smislu, da Boga preprosto ni. Nietzscheju je pomemben naèin `ivlje- * )   - nja, kako mi `ivimo. Dejansko gre za smrt tradicionalnih vrednot (nihilistiènih), ka- terih zadnji utemeljitelj je prav Bog (iz ono- stranstva). Pravi, da se Bog veè ne dogaja v `ivljenju ljudi. Bog je imel neko vlogo, ki je pomenila temeljno mesto in utemeljeva- nje teh nihilistiènih vrednot. Smrt Boga po- meni veliko praznino, ni veè nobene trdne toèke, moralni red nima veè nobene opo- re in utemeljitve. Dejansko gre za pravo èešèenje tostran- skega `ivljenja (dioniziènost), ki je konèno, nepopolno, trpeèe ... (nadèlovek). Prav smrt Boga je pogoj za prihod nadèloveka. Zato Nietzsche tudi reèe, da je najveèji dogodek vseh èasov smrt Boga; ne Kristusov prihod. Moèno ljubiti to `ivljenje v vsej nepopolnosti, trpljenju in krivicah zmore le nadèlovek. Gre za èešèenje tega trenutka, ki ga imamo, ka- kršenkoli `e je. In moè je ravno v tem — ljubiti `ivljenje takšno, kot je. Hoteti to `ivljenje tako moèno, da bi hoteli in `eleli, da se ne- nehno ponavlja — moè — “veèno vraèanje ena- kega”. Ob tem pa gre za `ivljenje, ki nima nobenega stremenja ali cilja. Nietzsche je imel neizbrisen vpliv na vso kasnejšo misel. Je eden izmed avtorjev, ki so najgloblje zaznamovali poznejše miselne to- kove in vplivali nanje. Z njim dobi razum veliko nezaupnico in tako izgubi vodilno vlo- go. Pascalu pritrjuje tudi on: “Kako rad vi- dim, da je ta prevzetni razum poni`an na ko- lenih.” (1986, 388.) Gre za to, da ni ene same resnice; v ospredju je namreè naèin `ivljenja. Dejansko se na nov naèin ovrednoti konè- nost. Nietzsche sebe razlaga kot glasnika no- vih vrednot. Tradicionalne vrednote pa pro- padejo zaradi notranje zlaganosti. S tem, ko propade temelj, propadejo tudi one. Naš fi- lozof ni zgolj kritik nekega filozofskega si- stema — kritizira celotni Zahod in njegove te- meljne vrednote (filozofijo, religijo, mora- lo, dru`bo in znanost). Ob tem je potrebno upoštevati dva konstitutivna stebra Zahoda: * ) grško spraševanje (filozofijo) in judovsko-krš- èanski pogled na èloveka. Njegova misel ni ne enoumna ne enoz- naèna, je nekaj `ivega, dinamiènega, je strast- na in korenita, klièe k dialogu in odgovoru. Lahko reèemo, da je dokaj dobra odslikava njega samega. “Za mnoge je bil presenetljivo odkritje, ker njegova filozofija ni nikak mumificiran sistem ´objektivnih´ pojmov, namreè nekaj `ivega in intimnega. To je zgodba osebne golgote, ki ga je privedla do tega, da se je sam kri`al. Ta zgodba je tako neskladna, nesoglasna, strastna, bolestna in hkrati tako prekipevajoèa kakor `ivljenje samo.” (Lavrin 1937, 126.) Seznam referenc Avguštin, Avrelij. 1978. Izpovedi. Celje: Mohorjeva dru`ba. Figes, Orlando. 2008. Natašin ples: Kulturna zgodovina Rusije. Ljubljana: Modrijan: Studio humanitatis. Florenski, Pavel. 2003. Ko spoznanje preraste v ljubezen. Celje: Mohorjeva dru`ba. Lavrin, Janko. 1937. Dostojevski, Nietzsche, Tolstoj. Ljubljana: Zalo`ba modra ptica. Nietzsche, Friedrich. 2005a. Vesela znanost. Ljubljana: Slovenska matica. Nietzsche, Friedrich. 1999. Tako je govoril Zaratustra. Ljubljana: Slovenska matica. Nietzsche, Friedrich. 1989. Somrak malikov, Primer Wagner, Ecce homo, Antikrist. Ljubljana: Slovenska matica. Nietzsche, Friedrich. 1970. Rojstvo tragedije. Ljubljana: Slovenska matica. Pascal, Blaise. 1986. Misli. Celje: Mohorjeva dru`ba. Rode, Franc in Vekoslav Grmiè. 1971. Smrt Boga agonija èloveka — Smrt Boga smrt èloveka. Ljubljana: Naše tromostovje. Šestov, Lev. 2001. Med razumom in razodetjem. Celje: Mohorjeva dru`ba. 1. Tudi Kant, ki je najveèji utemeljitelj morale brez Boga, je npr. v intelektualni poštenosti svoj sistem morale in etike moral “pripeti” na Absolutnega, Bog je namreè postulat praktiènega uma. 2. Npr.: “Èe bi mi kdo dokazal, da resnica ni v Kristusu, in tudi ko bi bila resnica ´dejansko´ proè od Kristusa, bi raje ostal s Kristusom kot z resnico” (Figes 2008, 329).