Uto LXVL, št. 273
Ljunijana, »ena 29« novembra 1933
Cena Din
Izhaja vsak dan popoldne, IsvzemSi nedelje ln praznike. — Inserati do 80 petit Trst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, KnaflJeva nUem ti. a
Telefon št. 3122, 3128, 3124, 8125 In 8126
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26. — CELJU: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon tt. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101,
Račun pri pofltnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
BALKAN DAJE ZGLED VSEJ EVROPI
Turčija je s sklenitvijo prijateljskega pakta z Jugoslavijo doka zala, da se da po tej poti več doseči, kakor pa z revizijo mirov
nih pogodb
Pariz, ^9. novembra. AA. Saint-Bri-ce posveča v »Journalu« članek novemu paktu med Jugoslavijo in Turčijo. Pisec pravi, da nič ne more ljudi bolj zbližati kakor medsebojno spoštovanje bivših nasprotnikov. Kralj Aleksander je moral videti, ko so se vršili ti razgovori. ,,red očmi velike kumanovske dneve, kjer je mladostni zalet srbskih č triuinfiral nad najboljšimi vojaki sveta. Turki po drugi strani so pa tem lažje poz bili tiste čase, ker je Musta-fa Kemal-pa... pozneje rešil čast turškega orožja. T da vse to še ne bi zadoščalo '.a zbližanje med obema narodoma, če ne bi obeh n—d->v prevevalo globoko spoznanje, da bi bilo docela nesmiselno še kdaj boriti se drug proti drii£&mu.
... L priliki ni nezanimivo pripomniti, da v.i ti pakti, ki jih Turčija zadnje čast sklepa, dokazujejo, da se ri Turčija izločila iz skupine premaganih držav, kj hočejo revizijo mirovnih pogodb. To je očividno zato storila, k,r U o Ha d„ ^ozminja, da rizika reviz"5e dosti večji, kakor njen morebitni dob: \a vzhodu se je oblikovala čvrsta skup!..a narodov, ki nimajo namena žrtvovati, kar so si pribor71   ^ ~.....vn\ in lu-
gosloveni, K Turčija sklenila celo m sto p ..L. tov. Operacijo Je omogočila volja Turčije, da ? ne spušča v vojne pustolovščine.
Zd?j je Bolgarija edini revizionistiĆ ni narod na Brkanu, in tudi njo skušajo pridobiti na svojo stran. Ta bleščeč operacija sp pa bo mogla poprej p) srečiti vse dotlej, dokler se ne vdata še ostala revizkm".^ 'na IS rja, Ne.n-čija in Madžarska. Vzhodni narodi se zavedajo, da 5^ njihova sredstva omejena, in pomnijo, da so bili vsi balkan-sk' nemiri samo ~dmev evropskih zmešnjav.
Izjava ministrskega predsednika g. dr. Srškića
Beograd, 29. novembra. Ministrski predsednik g. dr. Milan Srskid je dal dopisniku carigrajskega lista »Džum-huvijet« daljšo izjavo o pomenu jugo-sloven skotu rške prijateljske pogodbe.
Med drugim je dejal:
Med našima dvema narodoma obstoja iskreno prijateljstvo, ki sbni na vzajemnem spoštovanju in zaupanju. Od podpisa pogodbe leta 1925 v prestolnici na predmet turške države, s k-'ero so b;1i obnovliern prrateliski od-
nošaji med našima dvema državama, je to zaupanje stalno naraščalo in je sedaj trajno utrjeno v pogodbi o prijateljstvu, nenapadanju in arbitraži, ki je bila podpisana sedaj v Beogradu. To medsebojno zaupanje in prijateljstvo je v prvi vrsti poslej.-.1 dejstva, da sta oba naša naroda v svoji najnovejši zgodovini Imela skoro iste težava in morala doprinesti ne;zmerne žrtve, da bta ohranila svoje pravice na mirno in neodvisno življenje. Zato tudi oba naša naroda tako skrbno čuvata mir in pogodba, ki je izraz tega priza-d-. anja, bn ne samo ojačala trajne zveze iskrenega prijateljstva in zaupanja med obema državama, marveč predstavlja istočasno velik korak na potu jačahu miru. zbližanfa in zaupanja med vsen.i ostalimi narodi balkanskega polotoka. Prežet tega duha je ves ju-goslovenski narod z zadovoljstvom deli! .^dost turškega naroda ob proslavi 10 letnice nove mlade in močne Turčije, ustvarjene po velikem državniku Kemal paši ob sodelovanju njegovih zvestih sotrudnikov, med katerimi se zlasti odlikuje tudi zunanji minister g. Tevfik Ruždi bej, čigar državniške in diplomatske sposobnosti so znane širom vse Evrope.
Diplomatska pogajanja
Važna konferenca med angleškim poslanikom in Mus solinijem — Anglija in razorožitev
- -.iz, 29. „___mbra.    A. Iz Rima
poročajo, da pripisujejo v tamkajšnjih diplomatskih krogih velik pomen razgovoru, ki ga je imel Mussolini z bri-ta;: !am poslanikom pri Kvirinalu sirom E::. .11 Drummondom. Razgovor med MussolLnijem in Drummondom, pravijo v teli krogih, je v toliko pomemben, ker je v ozki zvezi z razgovori, ki se vrS^ med italijansko vlado in velesilami - - zorožitve. Po drugi strani pa t:w"jL kro'srih, ki so blizu italijanskemu zunanjemu ministrstvu, da se je pri razgovorih ...2d Mussoliniiem in si-r~... Encom Curninondom ugotovilo popolno soglasje med italijansko in bri-:.■ isko vlado glede oborožitve, vendar
pa ni za zdaj v tem vprašanju prišlo še do nikakih končnih sklepov, ker še čakajo na konkretne predloge s strani Nemčije.
London, 29. novembra g. »Eveling Mews« zahteva v uvodniku, naj Anglija zgradi v primeru, da razorožitvena pogajanja ne dovedejo do sporazuma, 10.000 novih letal, ki bi vsa skupaj ne veljala več kot 2 ali 3 velike bojne ladje, pri tem pa bi bila za boj veliko več vredna. Spričo tehničnega napredka angleška mornarica ni več absolutno varno obrambno orožje. Samo s pomočjo močne zračne mornarice bi mogla Anglija izpolniti svojo mirovno misijo.
Komunistična centrala na Dunaju
Dunaj. 29. novembra, č. >R?ichsposU poroča, da je dunajska oolicija aretirala osem inoa^m^v. ki so večinama * Balkana, oeniin-li«*r.ih. da so ustanovili na Dunaju komunistično propagandno centralo in vohunsko agencijo. Ker eo pri nekaterih aretiranih inozemcih našli ponarejene potne lisrte. nisv* mosli dognati njihove prave istovetnosti. List pripominja, da so pri preiskavi ugotovili, da eesajc niti te orgrainizaciie v Pariz.
Lipski proces
Nov polet v stratosfero
Pariz. 29 .novembra. AA. Londonski list »Dailv Mail« prinaša v svojem današnjem pariškem izdanju vest, da namerava mladi Američan Mnrk Rid^e vzleteti v stratosfero kakih 40.000 m visoko. Aparat, s katerim sr ho letalec vzdignil, bo odnrt. zato bo pa Ridge oblečen v -posebno oMelco sistema Drvvis. ki mu bo omo^očHn vzdržati atmosferske izmere v tej višini. Ridge je že v laboratoriju napravil poskuse pod zračnim pritiskom, ki vlada v viSini 27.000 m.
Lipsko, 2*>. novembra. AA. Wolffov urad poroča: Na današnji razpravi je kriminalni svetnik Heller nadalje dokazoval, da je komunistična stranka skušala organizirati v dobi, ko je prišlo do požara rajhs-taga, oboroženo vstajo. Heller je pri tem navajal članke, ki so izšli meseca januarja in februarja t. 1. v komunističnem organu »Die rote Fahne« in ki so pozfvali k enotnemu bojnemu proletarskemu nastopu ne samo pristaše stranke, temveč sploh vse delavstvo, ki naj bi stopilo v splošno stavko. Drugi članek tega lista, ki je izšel dan pred požarom, je pa pozival tudi člane socialističnih organizacij, naj stopijo v enotno protifašistično fronto.
Če se pilot onesvesti
Rim, 29. novembra g. Srečnemu nakljuo-?u mora zahvaliti svoje življenje znani italijanski pilot Nicolet. Kakor znano, je Nico-let dne 6. novembra dosegal z vodnim letalom nov višinski rekord 8411 metrov. Te dni je letalec z d rusim vodnim letalom naskočil evoj lastni reikord in dos»?gel ž njim že višino 9000 m. Zaradi nenadnega defekta v aparatih za Mmetno dihanje je začel Nico-let krvaveti iz nosa in e? je kmalu onesvestil. Letalo, ki je bilo zdaj brez vodstva, je začelo v strmih vijugah padati. Ko je bil3 5e kakih loOO m nad zemljo, se je NicorHt 'Opet osvestil, hipoma spoznal nevarnost m v par minutah brez poškodbe gladko pristal na letališču, kjer so že z grozo opazovali naclo padamf? letala.
Polarna raziskovanja *
Ljenincrrad. 29. novembra g. Te dni je bila zaključena polarna sezija za 1933. Ladja in ledolomilci so že na poti v Ljenin-grad, oziroma Arhangelsk, kjer bodo prezimile. V zvezi z zakljucitvijo sezone je im-iavil prof. Samojlovič, ravnatelj arktičnega zavoda, da ie z uspehi letošnjih polarnih raziskovani zelo zadovoljen. Obenem je napovedal, da se bo delovanje arktičnega zavoda v prihodnjem letu zelo razširilo. Leta 1934 bo odpremljenih nič manj kot 32 polarnih ?kspedicii. med katerimi bo odšla ena v vzhodno-sibirske vode, droga pa v severne dele karijekega morja.
Novo francosko posojilo
Pariz, 29. novembra. AA. Kakor poroča »Echo de Pariš«, je finančni minister Geor-gef Bonnet sklenil razpisati takoj, ko dobi Chautempsova vlada zaupnico, notranje posojilo 1500 milijonov frankov z obrestno mero 5 do 5 in pol odstotka. To posojilo namerava vlada porabiti za kritje svojih obveznosti, ki zapadejo meseca decembra t. 1.
Chautempsov finančni program
Parii, 29. novembra s. Najvažnejše točke eanacijsk-»ga programa, ki ga bo Chautempsova vlada predložila zbornici, ©o pobijanje davčnih poneverb, od česar si obeta eno milijardo dohodkov, dalje znižanje uradniških prejemkov in izvedba upravne reforme, (milijardo prihrankov) novi davčni ukrepi, nacionalna loterija in kovanje denarja (3.3 milijarde frankov). Ministrski predsednik Chautemps bo predlagal za sprejem sanacijskega načrta nujnost
Protinemske demonstra-
cije v Parizu
Smota italijanskih nogometnih reprezentantov
Rim, 29. novembra. AA. Iz Ancone poročajo, da se je nedaleč od mesta zaletel na železniškem prelazu avtobus, v katerem se je vozilo nogometno moštvo, ki je tekmovalo za prvensvo Italije, v vlak. "VVi člani nogometnega društva so ranjeni, nekateri med njimi nevarno.
Doprsni kip prodan za 5 milijonov
New York, 29. novembra. AA. Na dražbi umetniške zbirke pokojnega Tho-masa Rvana so prodali marmorno poprsje princese Aragonske. ki ga je izklesal italijanski kipar Francesco Laurana v 16. stoletju, za 4 milijone 800.000 Din. Kip je kupila rvrdka EHiveen Bros.
Pariz. 29. novembra. AA. Preteklo noč okoli 23. ure je prišlo pred tukajšnjim nemškim poslaništvom do demonstracij. Okoli 150 demonstrantom se j* posrečilo prodreti do poslopja nemškega poslaništva blizu poslanske zbornice. Tam so viharno izražali Svoje nezadovoljstvo nad lipskim procesom. Oddelek policije je demonstrante razgnaJ. Ko ao se razhajali, so vzklikali: Dol hitler^ ieveki fašizem! Živel Dimitrov! Policija ie aretirala 12 demonstrantov.
Bojfkot Forda v Ameriki pari«. 29. novembra- AA. Ii NewyorJta poročajo, da ameriški veteindjetrijalec Henr7 Ford ne misli odpotovati v Warms-prings, kamor ga je bil povabil predsednik Roosevelt na konferenco. Vest se zdi tem verjetnejša, ker je general Johnson že ukrenil vse potrebno, da se vsi izderki Fordovih tovarn izključiio iz vseh ameriških državnih nabavk.
Vitjem priznal svoji ženi naslov cesarice
Paria, 29. novembra. AA. Po neki vesti iz londonskega vira, ki jo je objavil današnji Matin, je bivši nemški cesar Viljem II. izjavil svoji okolifi v Doornu, da bo njegova žena princesa H^rmina odslej nosila naslov cesarice. Kakor znano, ni strmoglavljeni vladar po ženitvi s princeso Hermino nikoli hotel na to pristati, da bi imela njegova žena cesarski naslov.
Avtobus v kanalu
Milan. 29. novembra. AA. Neki tovorni avto se, ker so mu nenadoma odpovedali reflektorji, prevrnil v kanal v okolici mesta. Dvema osebama v avtu se je posrečilo pravočasno skočiti na zemljo, dnici dve sta se pa utopili._
Sorzna poročila.
INOZEMSKE BORZE Cnrih: Pariz 20.22. London 17.00, New-
vork 326.50. Bruselj 71.875. Milan 27.17, Madrid 42.15. Amsterdam 2(17.65, Berlin 123.30, Dunaj 58.00. Prara 15.3250. Varšava 57.96. Bukarešta 3.05.
Ljubljanskemu meščanstvu
Združene bojne organizacije: vojni dobrovoljci, rezervni oHcirji. bojevniki, četniki in vojni invalid prirede dne I. decembra svečano proslavo LSletnice našega osvobojenja in i: "nienja.
Na tej proslavi naj bi sodelovala v i. javnost Ljubljane in bližnje okolice, kakor tudi v*a narodna in kulturna društvu, gospodarske m socialne organizacije fn ustanove.
Proslava 1. decembra naj pokaže vbem In vsakomur, da s» ob 15 letnici osvobojenja in uedinjenja Slovenci do d^a duše zavedamo vrednosti tega zgodovinskega dejstva, saj smo takrat stopili v krog svobodnHi evropskih narodov. Zato bodi lSletniea tega znamc.iL !ogodka spontana manifestacija v^^a našega ljudstva brez izjeme In razlike *.a našo. s tolikimi žrtvami ustvarjeno d. r   ..
Manifestadjsk\ obhod se bo /ršll v pc._k, dne 1. decembra točno ob S. url popoldne. Zbirališče vseh udeležnikov Je na Kongresnem trgu in v obllž-Ju od pol 5. do 5. ure. Sprevod se bo pomikal z ''ongresnega trga u Vegovi ulici, Rimski cesti, BleiweIsovl, Aleksai.'. „/i, Tyrševi, Tavčarjevi, Miklošičev: čez MariJfai trg, Stritarjevo ulico na Mestni trs, kjer je pred rotovženi razhod«
Pozivam hišne posestnike, da okra t. svoje hiše   z   državnimi zastavami,
mc5w----ivo po naprošam, da ta dan, zlasti \ času slavnostnega obhoda, raz-
svetle svoja okna, Izložbe zlasti, na ulicah, kjer se bo sprevod pomikal. Ljubllana, dne 28. novembra 19ZZ
Dr. CINKO PUC, mestni načelnik   m   župan lfifbHanskl.
Odmev izmišljotin o ponarejalcih tisočakov
Davi se |e zagovarjal pred sodiščem v Kranju trgovski potnik S. BIz-
Jak. — Razprava Je Wla preložena.
LJubljana, 29. novembra
Davi ob pol 10. se je pri sreskem sodišču v Kranju pričela razprava proti trgovskemu potniku Stanetu Bizjaku, uslužbencu firme Zaiokar na Glincah, ker sta ?a tožila odvetnik dr. £#gon Stare in predsednik velesejma Avgust Praprot-n i k, da je 24. ali 26. oktobra pripovedoval trgovcu Ignacu AndrafliCu pred njegovo trgovino v Kranju, da sta toži te) j a že dva dni aretirana, ker sta udeležena pri tihotapstvu 750 milijonov ponarejenih tU •očakov v ua&o državo. Pri tem je obtoženec tudi pripomnil, da je g tem tihotapstvom t zvezi tudi podbao dr. P i r k m s Jer In je zato pod polic, nadzorstvom.
Pri razpravi Je zastopal oba tožltelja. od katerih je bil odvetnik dr. Bgon Stare osebno navzoč, kranjski odvetnik dr. Stan-ko Sajovlc, sodil je pa sodnik dr. Valentin Benedik, Obtoženca ni bilo pri razpravi, a tudi v spisih ni izkazano, da bi mu bilo dostavljeno vabilo.
Priča trgovec Ignac A n d r a S i č je izjavil, da prihaja Stane Bizjak večkrat v Kranj kot trgovskih potnik firme Zaiokar ter prinaša kvas, in tako je prišel tudi 24. ali 25. oktobra ter pred njegovim skladiščem vpričo hotelirja -Ivana Blasneta pripovedoval, češ, da so danes Praprotnika zaprli ki je prišel detektiv že k njemu, ko je Praprotnik Se ležal in je detektiv moral še klicati, nato ga je pa aretira!. Par dDi prej so aretirali zaradi vtihotap-ljenih tisočakov v znesku 750 milijonov Din tudi dr. Stareta, a podban ie 3 dni ne sprejema strank, ker je zaradi zvez s temi tisočaki pod policijskim nadzorstvom.
Na vprašanje sodnika dr. Benedika je priča Andrašič še izpovedal, da je obtoženi Bizjak na vprašanje, od kod to ve. dejal, da mu Je o tem pripovedoval sam detektiv, ki je Praprotnika aretiral in ki stanuje v isti hiši kot obtoženec. Ko je zastopnik    tožiteljev   dr.   Sajovic vprašal.
S kopitom v glavo
Zabnica, 27. novembra.
Mirkotu, 31etnemu sinčku posestnika Sifrerja iz 2abnicc ae je pripetila včeraj popoldne hudi nesreča, ki jo bo moral občutiti deček vse dni svojega življenja. Otrok se je zmuznil izpod varstva staršev v hlev, kjer je švrknil precej razbori tega konja. Konj je udaril s kopitom nazaj tako nesrečno, da je zadel otroka naravnost v obraz. Mirkotov obraz je bil v hipu ves v krvi. Na obupne krike so prihiteli domači in odvedli nesrečnega malčka takoj k zdravniku.
Ta je ugotovil, da je eno oko izgubljeno, pa tudi za drugo je obstojala s početka nevarnost, a ie sedaj k sreči izven nevarnosti. Do popolnega ozdravljenja pa bo trajalo še precej časa, ker je dobil otrok pri udarcu tudi sicer precej hude poškodbe po glavi.
Prometna nesreča
Kranj, 27. novembra. V nedeljo zvečer okrog pol 23. se je tovorni avto n.ke ljubljanske stavbne družbe, ki je vozil z jeseniške strani proti Ljubljani, zaletel v avtotaksi g. A Roz-mana-Lenardiča. ki je privozil od nasprotne - ni. To se je pripetilo na rajboli nevarnem kraju Jelenovega klanca kakih 6 m od vhoda hotela »Jelen«. Posledica je bila, da je tovorni avto vlekel avtotaksi kakih 13 m po klancu navzdol in le srečnemu naključju je treba pripisati, da ni nrišlo do katastrofe, ki W zahtevala vsaj dvoje življenj. Če bi ne bilo snega ki ga je tedaj zapadlo kakih 10 cm. in sta bila s tem oba šoferja prisiljena vozit? počasi in če bi se nesreča pripetila podnevi, ko vlada tu naj-žrrahnefsi promet, bi bile posledice kasa-
če je priča Izjavil, da je mislil edino na ta dva gospoda.
Druga priča, hotelir Ivan B 1 a g n • iz Kranja je izpovedal, da so stali pred AndraSičevim skladiščem, ko Je obtoženec pripovedoval, da so Praprotnika zaprli, obenem je pa toženec trdil, da mu je to povedal sam detektiv, ki stanuje v isti hiši kot toženec. Detektiv je rekel, da je prišel na Praprotnlkovo stanovanje, ko Je Praprotnik še spal, a služkinja mu je rek. la, da gospod pride takoj, vendar Je pa Praprotnika aretiral, dasi Je Se ležal. Kar se tiče dr Stareta, je toženec poved«:, da bodo tudi dr. Stareta >prlšravfalic. Toženec je govoril o ponarejenih tisočakih, če*, da so jih pri Baragi našli 72 komadov, obenem je pa tudi rekel, da bodo zato tudi podbana najbrže >6prionlli<. Ker je priča v tem odšel, ni 9l1ftal nadaljnjega pogovora.
Ker dostava vabila obtožencu ni bila Izkazana v spisih, je sodnik dr. Benedik zaradi ponovnega vabila obtoženca preložil razpravo na 13. decembra ob 9.
Pred kratkim smo že pisali, da pri teh lažeh ne gre za navatlno gostilniško blebetanje in opravljanje, temveč za rafinirano organizirano miniranje ugleda večih vodilnih mož našega gospodarstva, zlasti pa velesejima. nadalje za najodličnejše re-r»rezentante Jadranske straže in češkoslo-vaško-jtii?oslovenske li?e in celo za pred-stavitelje državne uprave ter policije. Laži so se širile s silno naglico po vsej Sloveniji, a prav žalostno Je, da so take neumnosti o tihotapstvu tričetrt milijarde f alsificiranega denarja, torej take vsote, kakršne najbrž v vsej naši banovini ni mogoče niti zamenjati, mnogi ljudje verjeli brez najmanjšega premisleka. Ker ao zločinci blatili tudi najvišje reprezentan-te oblasti, seveda policija poizveduje z največjo živahnostjo, da pride stvari do pravih korenin.
strofalne. Pa tudi tako je avtotaksi občutno poškodovan, odbit je levi blatnik in svetilka in tudi motor je močno pokvarjen.
Do nesreče je prišlo izključno po krivdi šoferja tovornega avtomobila, ki je na ne-
umljiv način vozil nepravilno po levi. Krivdo pa povečuje poleg skrajne malomarnosti še dejstvo, da je voznik tovornega avta takoj po nesreči hitro odkuril proti Ljubljani. — V ponedeljek popoldne, ko je pričela tovarna Inteks zopet obratovati, potem ko je bil zopet vključen električni tok, je nekega delavca, ki je uravnaval jermen na kolo, potegnil jermen do stropu in ga je potem vrglo na tla. K sreči pa se je le lažje poškodoval po rokah t.   glavi in je včeraj že delal.
Sestra in brat
Jttvančičeve aretirana
Videm pri Krškem, 29. nov.
2e včeraj smo kratso omenili, da so orožniki v zvezi z umorom posestnice Marije Juvančičeve aretirali več osumljencev. Prva'med njimi je bila ga. Rezi H., ki se je odpeljala na pogTeb svoje sestre v Videm Krško. Orožniki so jo aretirali takoj po pogrebu. Po Vidmu in Krškem se širijo vesti, da so našh pri sestri oporoko pokojne Juvančičeve. Seveda pa teh vesti nI mogoče kontrolirati in tudi ni znano, če je aretirana res v zvezi z umorom. Poleg sestre je bil pa aretiran tudi pokojni-čin brat France K. iz Senovega, o katerem pravijo, da so našli pri njem ključe od h1§e pokojne Juvančičeve.
Orožniki so oba prepeljali v Senovo, kjer ju zasliSujelo. Ljudje v Vtdmu-Kr-skem mnogo razpravljajo o umoru in se Sirijo vesti, da bo kmahi pojasnjen.
2
/SLOVENSKI  N A R O D«, dne 29. novembra 1933
*tev iT*
Gorenjski gasilci
so zborovali
Prevedba treh gasilskih lup v eno s sedežem v Kranju
Kranj, 29. novembra. V nede4jo popoidne so se zbrali v knjižnični dvorani Narodnega doma delegati vseh čet iz kranjske. tržiSke in škofjeloške gasilske župe, da izvedejo v smislu novega gasilskega zakona prevedbo vseh treh žup v enotno župo s sedežem v Kranju in da izvolijo novo župno upravo. Izredni skupščini je prisostvoval sreski načelnik dr. Ogrin, navzoči so bili delegati vseh čet, razen delegata z Jezerskega. Otvori! je izredno skupščino dosedanji načelnik kranjske župe g. Mayr Mavrilij, ki ie uvodoma prav toplo pozdravil sreskega načelnika in vse delegate, se spominja! v preteklem !©tu umrlih gasilcev g. Kaplenka iz Zg. Brnikov, Lovro Pičmana i<z Šenčurja in J. Bajželja iz Stražišča. Predsednik skupščine g. Mavr je očrtal glavne smernice novega gasilskega zakona, pojasnil one določbe, ki se tičejo reorganizacije žup in ugotovil, da so se že vse čete organizirale in da je župna uprava odklonila sprejem 19 društev, katerim je bil postavljen komisar. Soglasno je bilo sklenjeno, da se pošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravna brzojavka ministru dr. Han-žeku.
Sreski načelnik dr. Ogrin je v daljšem govoru najprej očrtal zgodovino razvoja nove gasilske vsedržavne organizacije, katere glavna namena sta človekoljutmo pomoč in poglobitev državljanske miselnosti, nato je pa predočil naloge in zahteve države do posameznika in koristi, ki jih ima od nje vsak državljan, h koncu pa je pozval gasiJce k složnemu delu na vzgoji naroda na kulturnem in prosvetnem polju. V znak hvaležnosti in udanosti do Nj. Vel. kralja so navzoči na predJog g. Bocaka zaklicali trikratni Zdravo. Nato je na kratko očrtal delovanje kranjske župe v preteklem letu tajnik ing. Gros. Na predlog revizorja g. Virnika je bi-la soglasno izreče-
na dosedanji upravi razreŠnica. Likvidacijsko roročilo za tržiško župo je podal g. Bocak, ki je izjavil, da more nova uprava vedno računati na triiški kot, docim je načelnik bivše Škofjeloške župe g. Kavčič izjavil, da je likvidacija te lupe sicer izvedena, da pa so gasilske čete na območju sreske izpostave v Skofji Loki poslale na pristojnega ministra prošnjo, da se osnuje na tem območju samostojna župa. Ker pa še ni rešitve, da so tudi oni priipravljeni sodelovati. Na predlog ing. Grosa so bila formalno sprejeta nova- za vse župe veljavna pravila.
Na vrsto so prišle voditve nove uprave. Po petminutnem odmoru so se delegati na predlog g. Sajovica zedinili, da bodo volili z vzklikom. Soglasno je bila na predlog g. Bajželja sprejeta sledeča lista: župni starešina g. Mayr MavrHij, njegov namestnik g. Križnar Anton (Stražišče), tajnik g. ing. Gros, blagajnik g. Depoii Jurij in kot predstavniki čet gg. Kavčič Ivan (Šfcoija Loka), Bocak Karol (Tržič), Sušcik Martin (Šenčur) Ln Savojic Franc (Primskovo). V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. Kramar (Škofja Loka), Kuhar (Duplje), KošmeJj (Železniki), Globočnik (Tržič) in Bohinc (Trboje). Kot predstavnika za skupščino zajednic sta »uida iivoijena g. Mayr ta g. Bocak. Posebno toplo je bila sprejeta Izvolitev g. Mayrja za Župnega starešino in veominutne res prisrčne ovacije so dokazale, kako zelo je prMjubljen pri vseh gasilcih. V svojem zahvalnem govoru je g. župni starešina predvsem povdarjal potrebo discipline v gasilskih vrstah, a-reliral na edin;ce, da redno izpolnjujejo svoje naloge in plačujejo obvezne prispevke, da zlasti zimske mesece izrabijo za prirejanje tečajev in vaj in da zlasti na cevi polagajo pažnjo. Ko so se pretresle tudi lokalne želje posameznih delegatov, je g. Mayr ob 16. uri zaključil izredno skupščino.
Obletnica grozne katastrofe v Hrastniku
V petek počaste naši rudarji spomin svojih tovarišev - trpinov, ki so
se v rudniku smrtno ponesrečili.
Hrastnik, 29. novembra.
Danes je poteklo leto dni od grozne katastrofe v tukajšnjem rudniku. Meglen je. senski dan je bil v naši sajasti kotlini. Nekaj težkega je bilo v ozračju, groza je vladala med prebivalstvom, širile so se nejasne in netočne vesti o katastrofi v rudniku. Ugibanja, preplašeni obrazi očetov, mater in otrok so kazali, da se je dogodilo v trenutku globoko pod zemljo nekaj, kar je morda pretrgalo nit življenja njihovim dragim. Kot lavina se je širila govorica med ljudmi, in že so romale s strahom v srcu trume prebivalstva pred rov Ojstro, v katerem se je nesreča pripetila. Nihče ni vedel povedati, kakšen obseg je zavzela, samo eno je bilo gotovo, globoko pod zemljo je eksplodiral motor, vnel se je bencin, ljudje so v opasnosti. Rudniško vodstvo je takoj odredilo in izdalo potrebne varnostne ukrepe, v rov je odšla reševalna ekspedicija rudarjev, inženjerjev in zdravnika.
Strah med množico je naraščal, na bledih in okostenelih obrazih Bi lahko opa-izl grozo, ki je vladala zlasti med onimi, katerih sorodniki so bili v tem času na delu. Globoko v rovu med črnim diamantom pa so se borile objete od groznih plamenov žrtve s plameni in smrtjo. Reševalna ekspedicija je delala z vso vnemo, toda nasprotnik je bil premočan, da bi ji uspelo rešiti one, nad katerimi je smrt iztegovala svojo koščeno roko. Počasi so potekle minute pred rovom, vsaka je značila množici večnost, bridka negotovost je vladala med njo. Končno, reševalci se po javijo, toda s seboj imajo šest mrtvih in več težko ranjenih. Jok, v srce segajoč in obupen, se razlega med množico, nesrečne matere, sestre, otroci in očetje so postali sirote, kruta smrt jim je Iztrgala Iz njih kroga one, ki so jim služili boren
košček vsakdanjega kruha. Izgubili so svoje življenje v borbi, v težkem boju za svoj obstanek, globoko pod zemljo, daleč od svetlobe, daleč od solnca, ki jim je tako redno toplo sijalo. Nikdar več se niso vrnili z dela. kamor bo, čeprav težko, a vendar z veseljem hodili.
Hrastnik se je pogreznil v žalost, sočustvoval je s svojci ponesrečencev z vsem srcem, z vso dušo. Odpovedane so bile vse prireditve, med drugimi tudi akademija Sokola, k! bi se Imela vršita 1. decembra
Veličasten mrtvaški sprevod, kakršnega Hrastnik še ni videl ln daj bože, da ga ne bi več doživel, je pričal, kako ljub' to ljudstvo našega rudarja Zastopana so bila vsa društva in organizacije revirjev šolska mladina s svojimi učitelji Je sprem Ijala trpine na njih zadnji poti. Raz vseh poslopij so plapolale poleg državnih tudi črne zastave, sirene s svojimi obupnimi glasovi so spremljale ponesrečence na njih zadnji poti. V mraku je prispel ta veličastni sprevod, v katerem so posebno turobno odsevale stotine prižganih jamskih svetilk na dolsko pokopališče.
Kot so se skupno borili in skupni mrli, tako so našli mrtvi rudarji zadnji počitek v skupnem grobu. Pretresljiv Jok. turobni glasovi godbe ln pevcev so spremljali vsako posamezno krsto k večnemu počitku. Množica se je jela razhajati z bolestjo in strahom v srcu, ker Je vsak teh bednih trpinov videl usodo, ki ga lahko doleti globoko pod zemljo v trdi borbi za kruh.
Na dan 1. decembra se bo vršila v dol-ski cerkvi žalna maša, nato pa bodo pevci in rudarska godba posetili zadnji dom ponesrečencev na pokopališču, kjer Jim je TPD postavila dostojen spomenik.
žrtvam dela, rudarskim trpinom _ S1»
va!
Naše gledališče
DRAMA.
Začetek ob 20. Sreda, 29. novembra.: Zajec. Red Sreda. Četrtek, 30. novembra:    Sv. Ivana. Red Četrtek.
Petek, 1. decembra: ob 15. uri Robinzon ne sme umreti. Premijera. Izven.
Sobota, 2. decembra:  Turške kumare. Izven, Znižane cene.
★
Drevi ob 20. uri je v drami vojaška komedija v štirih dejanjih >ZaJec<. Opo-larjamo občinstvo, da je to poslednja predstava tega komada v tej sezoni. Predstava se vrši za red Sreda.
Premijera v drami. V petek 1. decembra popoldne ob 15. je v drami premijera Forsterjeve igre v treh dejanjih >Robinzon ne sme umreti<. Opozarjamo na ta izredno topli in prisrčni komad vse občinstvo, ki ljubi junaka tega romana in pa njegovega avtorja Danieta Defoeja, ki tvori središče te igre. Opozarjamo, da se bo ta komad igral samo rzven abonmana.
OPERA. Začetek ob 20. Sreda, 29 novembra: Traviata. Red A. Četrtek, 30. novembra: Zaprto. Petek, 1. decembra: Ob 20. uri: Mala Flo-
ramve. Izven. Znižane cene. Sobota, 2. decembra:   Stoji,   stoji Ljub-ijanca. Premijera. Izven.
★
Drevi ob 20. url se poje v oper! Verdijeva >Traviata, v naslednji zasedbi glavnih vlog: Violetta ga. Zlata GJnnajenac. Alfred Genmond g. Banovec, njegov oče g. Janko. Vsa ostala zasedba kakor pri dosedanjih vpriaorltvah. Muzikalno vodstvo ima kapelnik fttritof, režija Je Kref-tova.
Premijera nove operetne revije »Stoj!, stoji Ljubljenca, ki jo je režija označila s podnaslovom >Satlrlčne prijazna revija ▼ 11 alfkea«, bo ▼ soboto 2. de-
cembra v opernem gledališču. Glavni Junaki revije so: Novinar Korenčkov Gustl njegovo dekle Frtaučkova Nežka ln Ro-ckefeller, ki pa v resnici ni RockefeJler Poleg teh nastopi veliko število še dragih značilnih oseb, ki izpopolnjujejo satirično prijazno sliko ljubljanskega življenja Nekateri prizori bodo po svoji originalnosti prav gotovo vzbudili veliko smeha in zabave, zlasti pa bo posebna scenska senzacija Prešernov spomenik, ki ob pozni uri oživi. Toliko za danes. Premijera je izven abonmana, po običajnih opernih cenah.
Džungla v filmu
Ljubljana, 29. novembra.
Danes popoldne ob 16. nam pokaže W. S. van Dyke plod trudapolnega in nevarnega dela v osrčju divje Afrike. Se nikdar in nikomur pred njim se ni posrečilo, da bi posnel toliko živali za film, kakor jih je on. Ljudje in živali so v filmu taki, kakor jih je ustvarila narava. Samo Weiasmtiller in njegova partnerica O1 Sullivan sta kulturna človeka, vsi drugi so otroci džungle.
Film nam pokaže krasoto zemlje, o kateri so naši pojmi le nejasni. To delo je na vsem svetu želo ogromno priznanje, ker je to edini zvočni film po naravi, posnetek, v katerem so glavni akterji živali. Film je izdelan po znanem romanu »Tarzan« ter se tako tudi Imenuje. To delo je popolnoma novo. K nam je prišlo takoj za Zagrebom. Za to delo so bili najeti najboljši poznavalci Konga. Pleme Pigmejcev, ki je sodelovalo pri izdelovanju filma. Ima dosti zaslug za uspeh, kajti le oni poznajo skrivnosti džungle, pa do sedaj niso hoteli pomagati nobeni ekspediciji. W. S. van Dyke jih Je pridobil tako, da se Je sprijaznil z glavarjem in postal njegov gost. V filmu se seznanimo s plemenom PigmeJ-cev. ki ga je van Dvkova ekspedicija pred leti šele odkrila.
Film >Tarzan« se predvaja vsak dan ob 4., 19.15 in 21.15 v Elitnem kmu Matici.
Zaposlenost v oktobru
Ljubljana, 29. novembra. Statistika OUZD v Ljubljani nam kaže, da smo letos v oktobru   P^vič   po juliju 1930 doživeli, da je zaposlitev delavstva v
Erimeri z lansk m letom nekolika večja, etne razlike pri OUZD zavarovanega delavstva so bile od julija 1930 do septembra 1933 negativne. V oktobru je pa bila ta razlika pozitivna in sicer je znašala 807. Toliko delavcev je bik) več zanos lenih. K temu je največ pripomogla gradnja železnic, cest in vodnih zgradb, kjer je bik> zaposlenih 1010 delavcev več kakor lanskega leta. Tudi v tekstilni industriji je bilo zaposlenih več delavcev. Gozdno žagarska industrija izkazuje prirastek 464.
Najbolj so nazadovale gradnje nad zemljo, ki znaša njihov letni padec 1354. Ker je stanovanjska kriza popustila, ne more ta industrija več tako napredovati, kakor prva leta po vojni. Zaposlitev v trgovini je nazadovala za 773. Tu je treba pripomniti, da so trgovski nameščenci zavarovani večinoma pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu in da torej statistika OUZD v tem pogledu ni povsem
zanesljiva. Povprečno število zavarovanih delavcev je znašalo o oktobru 78.740, prirastek v primeri z oktobrom lanskega leta 807 ali 1.02%.
Danes zadnjikrat
Film lepote
Moderni
Robinson
Zvočni kino Dvor
Telefon 27-30. Predstave ob 4, 7. in 9.
Iz Celia
—c Brivski in frizerski saloni v Celju in okolici bodo na državni praznik 1. decembra ves dan zaprti.
—c Andrejev sejem. V četrtek 30. t m. bo v Celju redni kramarski in živinski sejem, znan pod imenom Andrejev sejem.
—c Za svečano sokolsko akademijo, ki bo v četrtek 30. t. m. ob 20., na predvečer praznika uedinjenja, v Mestnem gledališču, se še dobi nekaj vstopnic v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdove. Tam se dobijo tudi vstopnice za vokalno instrumentalni koncert Celjskega pevskega društva, ki bo na praznik 1. decembra ob 20. v veliki dvorani Celjskega doma.
—c V celjski bolnici je umrl v torek 28. t. m. zjutraj okrog 20 let stari čevljarski pomočnik Anton Smodej iz Radeč. Prejšnji dan je izpil večjo količino ocetne kisline in je nekaj ur nvjzneje podlegel težkim notranjim poškodbam.
—c Opozarjamo občinstvo na § 58. naredbe bana dravske banovine (Službeni list 48/1933), ki prepoveduje lepljenje lepakov in razglasov na hiše, drevesa, zidove, ograje, brzojavne in elektrovodne drogove itd. Prilepljanje lepakov na javnih cestah je dovoljeno samo na prostorih, ki n v ti namen določeni.
Samo ie danes
Johann Strauss
Dunajske pesmi
Film veselih melodij.
Zvočni kino Ideal
Predstave ob 4., 1-, 9\A.
— Sokolska lupa Ljubljana. Ve* članstvo ljubljanskih in okoliških društev pozivamo, da se udeleži v čim več j ©m števil j manifeetacn* povorke v proslavo 15-letnice našega naroon^a uj>Iinionia 1. decembra »b 17.. ki jo ^rn.evlc h« ;-vm5ke organ'zaci e e sodelovanjem sokolstva in ve*h ostalih nanciialnih. prosvetnih in strokovnih -«"ja nizacij. Udeležba v civilu z znakom. Zbirališče sokolstva je ob 16.30 na Kongresnem trgu pred univerzo. Zdravo! Zupna uprava.
Sokolsk« dmstvo Ljubljana IV poziva svoje članstvo in naraščaj, da se udeleži skupne proslave praznika Ujedinjenja jutri ob 20. na Taborj v civilu z znakom. V nedeljo 3. decembra ob 10 dopoldne se bvi vršila v telovadnici šole na Prulah interna društvena proslava. Te proslave se morajo udeležiti V9i člani, ki so med letom pristopili k društvu, ter vse ostalo člametvo, naraščaj in deca.
Sokolsko dmStro Ljubljana III. za Bežigradom obvešča vse svoje članstvo, naraščaj in deco, da o» vrši v Četrtek, dne 80. novembra t. L proslava 15-letnice Narodnega Ujedinjenja na Taborj ob 8. uri zvečVr. koje te mora udeležiti korporativno vse Članstvo in naraščaj, v civilu e znakom. V oetek dne 1. decembra 1933 so vrši proslava ob 11. ori dopoldne v društveni telovadnici ob TTrfievi cesti. Na tej proslavi se bo prevedla d?ca in naraščat ter se bo zaobljubilo tekom leta 1933 pHstopivše novo članstvo. Udeležba te proslave je za članstvo, naraščaj in deco strogo obvezna. Zdravo! Uprava
—U Jesdni odsek Sokolske iupe Ljub Mana, peciva wee svoje člane, da se polno-številno udeleže slavnostne manifestacije, ki ee vrši dne 1. decembra ob priliki 15-letniee osvobojenja in ujedinjenja vseh Jugoslovanov. Zbirališče članstva ob 16. uri v artilerijski vojašnici. Udeležba za vse članstvo strogo obvezna.
— Sokolsko društvo Stepanja vas. Svečana proslava državnega in sokolskoga uje dinienja se bo vršila na praznik dne 1. decembra 1933 ob 19. uri (po manifoptaciiskem sprevodu v Lfjbljani) v društveni telovad niči .Udeležba članstva !n naraščaja obvozna- Obleka civilna z znakom. Zdravo! Uprava.
_ Sokolsko prosvetno delo. Preteklo nedeljo so sokolski diletantje igrali Z. Kos movo dramo »Morje«. Igra je dobro usjp-»la. prav posrečene ao bile dekoracij? L. Macro lica Iz Ljubljane. 10. decembra bodo priredili dramo, ki je vzbudila veliko zanimanja.
Esperantski tečaj v Trbovljah
Trbovlje, novembra. V soboto zvečer je bil otvor j en na tukajšnji v od enaki šoli 4-mesečm esperantski tečaj, na katerem bo poučeval znani esperantski pisatelj g. prof. Modrijan. 2e prvo predavanje o pomenu cape ran takega jezika za mednarodno zhližanje in pomirjen je je vzbudilo največje zanimanje med številnimi poslušalci. Predavatelj je naglasa!, da esperantski jezik med vsemi narodi sveta hitro napreduje, ker je lahko pri učljiv. Seveda pa ima esperantski pokret tudi svoje nasprotnike, kakor vsaka nova ideja, pa če je ie tako dobra in plemenita. Tako na primer mnogi očitajo esperantskemu pokretu, da spravlja narodnost in lepe stare domače običaje v nevarnost. Toda taki in enaki očitki so povsem neosnovani, kar jasno dokazuje Članek v japonskem esperantskem glasilu »Oomoto« (Temelj), v katerem se obširno opisujejo veličastne lanske sokolske svečanosti v Pragi, pri tem pa prinaša tudi sliko ustanovitelja sokolstva, br. Miroslava Tvrša, katerega slavi kot narodnega junaka in preporoditelja slovanskih narodov. Cilji ln nameni esperantskega pokreta so predvsem zbližanje vseh narodov potom enotnega mednarodnega jezika esperanta .ki naj bi tvoril nekak most za sporazum m utrditev mirovne ideje med narodi..
Doslej je edino esperantski jezik tako sestavljen, da ga vsi narodi brez večjih težkoč v najkrajšem času razumejo. Japonec se nauči tega jezika v enem letu, docim potrebuje za angleSCIno, francoščino, nemščino Itd. 6 do 7 let. Enako hitro se g-a
nauče tudi drugi narodi. Esperanto je sestavljen iz 60% romanskih, 25% germanskih in 15% slovanskih korenov. Prav zato je tudi za nas Jugoslovane lahko priučljiv, zlasti ker se govori in piše prav tako, kakor se izgovarja. Esperantsko besedotvor-Je predstavlja vse slovarje indoevropskih plemen, tako da, ako čJovek zasliši blago-zvenečo esperantsko govorico, se mu dozdeva, da sliši vse evropske jezike združene v eni harmonični celoti.
Zanimanje, ki ga je vzbudilo to predavanje, dokazuje, da se bo tudi pri nas esperantski jezik čedalje bolj širil, osobito med našo mladino, ki se nalbolj zavedi pomena zbližanja in pomirjenja med narodi.
ZVOČNI KTNO SOKOLSKI DOM V SISKI. — Telefon 33-87.
Samo še danes ob %7. in %9. uri
ŽENSKA KAZNILNICA
Pretresljiva in velenapeta povest po nedolžnem na smrt obsojenega lju-bavnega para. Svlvia Sidnev — Gene Ravmond. Kot dopolnilo najnovejši zvočni tednik!
Pride!     KRALJICA SRCA Pride! Gita Alpar Max Hansen
Goreči sneg
Ljubljana, 29. novembra.
Aljaska, še malo znana, skrita zemlja. To je po pravici ognjena zemlja.., Ognjeniki so na nji gosto posejani, človek, ki pride v to deželo pozimi, ko je zemlja na debelo pokrita s snegom, dobi vtis, da sneg gori. V milijonih in milijonih snežnih biserov se leskeče ta neznana zemlja pod žarom zemeljskega ognja.
Tu žive Indijanci in Eskimi. O njih gTe govorica, da so srčni ln dobri a tudi divji. Njih življenje je bilo že dostikrat opisano, a še nikdar v filmu. Junaškim raziskovalcem Aljaske se je posrečilo po dolgih in hudih naporih, da so s pomočjo Eskimov prodrli v to nezano zemljo, polno bogastva.
Pri raziskavanju Aljaske so sodelovali samo znani raziskovalci. Posluzavali so se vseh modernih prometnih sredstev, kakor tudi onih sredstev, ki so v ledu in snegu najbolj preizkušena — psov.
Pilm je poln krasnih posnetkov. Naši zimski športniki bodo našli v njem marsikaj poučnega. Posebno lepo je prodiranje na smučeh ter sankah, kakor tudi opazovanje iz avijonov Aljaska se nam v tem filmu pokaže taka, kakršna je v resnici. Film zasluži, da si ga ogleda vsak športnik in ljubitelj narave. ZKD ga bo predvajala v Elitnem kinu Matici v soboto ob 1430.
$r*e>t*t
Tekma v prid brezposelnim igračem
SK Korotan : SK sloga Ljubljana 4:0 (2:0) V Kraniu se \e v nedeljo vršila prva tek ma za zimski pokal v prid brezposelnim igračem. K! hib slabemu vremen j se ie zbra lo na igrišču Korotana prec*j občinstva, ki ie živahno zasledovalo potek tekme. Te*k-ma f»e ie pričela ob 14.25.
Za?etni udarec ima Korotan, ki pa n? drži žo^e ter je Slo^a do 20. min. v rahli oremoči. V 7. in 10. min. izsili Sloea 2 komeria, ki ju pa ne izrabi. Opazilo ee je. da v napadu Sloee ni praveea razumevania V 18. m>n. len predor Slone, ali žoga oeta-ne v blatu. Počasi pridobiva na terenu Korotan, ki iera na prodore. V 25. min. ne-uoravičeno diktirano 11 met. zaradi nehoti-mične roke branilca Sloge pretvori srednji napadalec Korotana v srol. 1 K) za Kor. Kmalu za tem lep predor Korotana, d^eno krilo tolče na srol. vratar Sloge odbije, žogo dobi srednii nanadnler Korotana in zabii» 2. gol za Kor. 2:0 za Kor. Proti koncu I. nolraea zonet nanada S'oga ter poekjšaio nekateri igrači e solo akcijami, kar pa ne rodi uspeha.
V II. polčasu prične tero Sloga, doseže kot — in zopet br«z ueneha. V 12. min nenaden napad Kor., kar da 3. sol za Kor., ki bi ga pa moral vratar Sloge'držati. Korotan ima več od igr? in doseže v 16. min oo prostem strelu, pri kati»r*nn se roga od bije od prečke. 4. gol za Kor. Proti koncu zopet napada Sloga,   ki pa se n? uveljavi, ker igrači ne drže ovojih mest. Tndi vratar Sloge drži neverjetne žog? In če bi branil v tem stilu od početka igre. bi bil rezultat za Slogo vsekakor ugoden. — V celoti le bila igra fair. Pri golih fe bilo premalo skupne igre — frjd> so ▼ drugem nol ?asu popust iti. — Korotan ie borbeno mo štvo in zdržljivo, le nekateri preveč zadržujejo žogo.
Sodil je na mestu delegiranega os. ijosp. LukiŽiča z PotuSek v splošnem dobro, samo v presoji ofsidov j a vedno oškodoval goste.
— Miklavievanje SK Ilirije. Sestanek vseh sodelujočih je danes v sredo dne 20 t. m. ob pol 9. zvečer v klubski sobi v >Ev ropic Vabljeni gg.: Melitzer, Doberlet, Ber glez, Unterreiter, Svetic, Inke PevaUk, Kuhar, Matko MiklavčiČ, Polde Grunfeld in Slapar. Naj nikogar ne manjkal
(Set*******
KOLEDAR. Danes: Sreda, 29. novembra katoličani: Saturnin, Skoromir, pravoslavni 16. novembra.
DANAŠNJE PRIREDITVE:
Kino Matica: Tarzan kralj džungle.
Kino Ideal: Dunajsk? pesmi.
Kino Dvor: Modemi Robinzon.
Kino SiSka: Ženska kaznilnica.
Podružnica SVD predavanje prof.Kan-.isa ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi.
DEŽURNE LEKARNE:
Danes: Mr. Kuralt, Goepoeveteka cew1a 10 in Sušnik, Marijin trg 5.
3x>t9od sita
»Ob tragični smrti tovanšj Kmiu Koc murja je zbralo osebje Učiteljske tiskarne za   nesrečno   pokojnikovo   druiinico 2000 Din.it
Tako smo brali včeraj in nismo mogli prvi hip verjeti, da je res. Brali smo vsi, a škoda, da se nismo vsi zamislili, kaj no
meni zbrati v naših časih za nesrečno to vartševo druiinico dva tisočaka tam, kjer
žive ljudje sami iz rok v usta. Mnogo pomeni to, tako mnogo, da je človek resnic no v zadregi, ker ne najde primernih be sed, da bi z njimi povedal to, kar morj čutiti vsako nepokvarjeno človeško srce ob tako globoki ljubezni do bližnjega in toliki srčni omiki. Da, če moramo citati dan za dnem dolga poročila o pokol jih. umorih in samomorih, je prav, da žrtvujemo dve tri vrstice tudi bitjem, ki so .aed podivjanimi izprijenci in hijenami v človeški podobi, še ohranili človeško lice. O tam Ijeni so taki primeri, sto in sto trpinov vidimo omagovati in padati na trnjevi poti življenja, pa hitimo mimo njih veseli, da sami nismo omagali in padli. Če pa vidiš človeka, ki ie iztegnil roko in pobral sočloveka, da bi ga mimo hiteči ne pohodili, se mu odkrij, kajti v njem je trdno jam stvo, da človek še nI iztrebi jen, da še živi med zvermi, čepra\' plah ln prithnjen ob steno.
Ali se vam ne zdi, da pripada bodočnost tistim, ki prerežejo košček trdo zasluženega vsakdanjega kruha čez pol in ponudijo polovico nesrečni družinici svojega tragično umrlega tovariša?
Z Jesenic
— Sokolsko društvo Jesenice   priredi v proslavo   narodnega   praznika slavnostno akademijo a pestrim sporedom.    1. decembra ob 11. uri bo slavnostna s^ja društva ne uprave, zaobljuba Članstva, prevedba naraščaja  v  članstvo ter    razdelit*v diplom tekmovalcem in tekmovalkam. Ob 15. uri *** prične mladinska  akademija  9 slavnostni m govorom, prevedbo dece v naraščaj, razd<* litvijo diplom tekmovalcem in tekmovalkam ter telovadnimi, pevskimi in godbenimi toč kami, pri katerih nastopijo naraščaj in d?ca. društveni    orkester,    mladinski orkester, mladinski šramel kvartet in mladinski pe* ski zbor. Večerna akademija ob 20. uri. — Spored otvori članski orkester   s sokolsko kora&nico, sledi slavnostni govor, drž. himna, nastop moške in ženske dece, mladinsk -ga orkestra ln šramel kvarteta, nastop ifle-ske decd 9 »Konjički«, Članov na drogu, nastop mladinskega pevskega zbora ter članskega  mešanega zbora. Akademijo casd]aci moški  narašča i   r Šestorico.
— Zgodnja zima. 2e več tednov je polagoma snežilo, vendar se sneg na zmočeni zemlji ni držal ter je zlasti na cestah sproti kopnel. V noči od nedelje in Še v ponedeljek dopoldne pa je snežilo kot za stavo. Padlo je okrog 35 cm zelo mokrega snega, ki je napravil na električnih in telefonskih vodih občutno škodo in povzročil neprijetne motnje. Osoboti v nedeljo zvečer, ko so se vršile na Jesenicah gledališke in kino predstave, je nastala večkrat tema. Ce ne pride južno vreme, bo sneg ostal in to v veliko veselje prijateljev belega sporta.
— »Svetnik« na Sokoh*kerni odru. Sokolski gledališki odsek je vprizoril v soboto in v nedeljo zvečer pod režijo brata Klavore sijajno burko »Svetnike, ki je bila izborno naštudirana in je izzvala salve smeha. Izboren Je bil brat Potrat kot sodni svetnik, ravnotako tudi sestra Pepca Ravnikova kot njegova žena Prijetno je iznenadil prvi nastop sestre Tatjane Obersnelove, ki je podala Ivico izredno dobro. Odlikovala se je po sigurnem in prikupnem nastopu in z jasno izgovarjavo. Obetajo se ji lepi uspehi na našem odru. Tudi ostali igralci so izvrstno podali svoje vloge, zlasti brat Klavora kot Giovanni Casfa, Pogačnik kot profesor Skala, vse pa je prekosil brat Lojze Tanear kot knjigarnar Ovčjak, ki se je izkazal pravega mojstra. Izvaja neprisiljeno igro, posrečeno zunanjostjo in z neprekosljivin! humorjem je izvabljal burne ovacije in smeha v zvrhani meri. Predstava je bila v splošnem ena najbolje podanih, kar smo jih imeli zadnja leta; škoda le, da obisk ni bil tak, kot so ga vrli igralci zaslužili Vse je bilo v prijetnem skladu, obleke in toalete nastopajočih, dobra režija, okusna scenerija, posrečene maske in izborna godba sokolskega orkestra, vse to je spravilo publiko v zidano voljo, ki bi to predstav-) rada videla Se in še.
Iz Ptuja
—   Prijatelji   kuretine  iisledeni. Oro/ niki so pr šli te dni na sled MohoriČu Jan-z j, Ogrizku Janezu in Letenji Jožefu, de laveem iz Zlatoličja pri Sv  Janžu na Dravskem polju. Vsi trit^ so bili osumljeni, da so kradli perutnino   kar na debela Samo nosestniku Šolarju Francu iz Zlatoličja je bilo v januarju ukradenih 4n kokoši. Tal vine so se vrstila vse leto. zlasti po meseca oktobra in novembra, tako da je bilo ukrn denib  raznim p»*estnikom  nad  100 homa dov neritnine  Ljudatvo ae i? ni vec upalo puščati  perutnina  brez nadzorstva. Orožni kom ii Sv. JanŽfl se Je.    posrečilo prijeii omenjen? delavce,   ki so tatvine tudi »ri znali ter izpovadali   da   so si plen vedno razdelili  in ga  dalje prodali. Zadeve imn v rokah sodišče.
m
Mev 273
»SLOVENSKI NAROD«, dne 29. novembra 1933
9trsn S.
Dnevne vesti
— Izpremembe v naši vojski in mornarici. Dosedanjih dolžnosti sta razrešena pehotni brigadni general Vladimir Skubic in podpolkovnik Vilko Fux; imenovan je za komandanta monitorja »Sava« kapetan korvete Ajiton Debevec; na lastno prošnjo sta upokojena in prevedena v rezervo pehotna polkovnik Karlo Dolenc in artiljerijski polkovnik Rudolf Vaner.
— Promocija na laerebški univerii. Jutri bo promoviran za doktorja prava g- Viljem Lippai it Maribora, 9in u pokoj »nega šolskega jpravitelja Vendla Lippaia v ^ro-sonjakovcib (prekmurie) Mlademu doktorju, večkratnemu odborniku in agilnemu članu JAD   >Trigiava*. 'skreno čestitamo!
— Zdravniška vest. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan sekundarij umobolnice na Studencu pri Ljubljani dr. Stanislav Zvokelj.
— Iz »Službenega lista«. >Slulbeni list kr. banske uprav«, dravske banovine« št. 96 Z dne 29. t. m. objavlja navodila za poslovanje s poštno hranilnico kraljevine Jugoslavije, seznam strojev in strojnih delov, izdelanih v državi ter razne objave iz »Službenih Novtn«.
_ Z nase univerze. Rektorat univerze
kralja Aleksandra 1 v Ljubljani razpisuje mesto steklopihača dnevničarja. Kandidat mora biti sposoben sestavljati in priprem-ljatl aparature, potrebne za anorganske in organske preparatlvne namene. Prošnje je treba vložit! do 7. januarja 1934.
_ Zelenjadarski teraj v kranjskem sro-zu. Sreski kmetijski odbor kraniski priredi tekom msseca decembra tri specialne ooufine tečaj? o zelen jada rstvu in povrrr.instvu, in sicer v Kranju. Tržiču in v Škofji Loki. V Kranju bo tečaj v ponedeljek dne 11. decembra v 5. razredu    diske osnovne 5r>le (pritličja), v Tržiču v ponedeljek dne 4. decembra v telovadnici meščanske šole, nadalje v učilnici mlekarske šole v grad j Pušta-lu pri Skofji Loki v nedeljo dne 17. decembra t. 1. od 9.20 dopoldne do 1230 ure. V vseh treh slučajih se bodo pričela predavanja točno ob 9. uri dopoldne in bodo trajala do 12. ur d Ti tečaji so za okolico omenjenih  meet  nujno potrebni    in   bodo nedvomno koristili  posestnikom, ki prodajajo zelenjavo in povrtnino v teh središčih. Vsa tri mesta, pv^ebno pa Kranj,   imaio vsak ponedeljek in pet?k veliko število kupcev za povrtnine. Ti Čim dalje bolj želijo in zahtevajo boljše    blago.   Tega   pa okoliški kmetje ne donašajo na trg, ker ga nimajo oziroma k?r ne znaj.' pridelovati kvalitetne povrtnine. Vsled tega prihaja precej perutnine od drugod za neraanu*rno visoke cene. Od bo'i^eiia vrtnarstva bi ini3li korist kmetje in meščanski konzamenti. Zalo je želeti, da bi obiskalo   tečaj čim vetje število okoliških  posestnikov   in i?o^;Kxlinj. Predaval bo znani strokovnjak sotnjialist g. Josip Širekelj iz Ljubljane.
— Kongres grafičnih delavcev. V Zagrebu je bil včeraj otvor jen kongres Saveza grafitnih delavcev in delavk. Tudi med grafičnim delavstvom vlada velika brezposelnost in organizacija ima vedno večje izdatke za brezposelne. To zlo postaja že katastrofalno. Predlanskim je izplačal savez na podporah 5.735.700.88 Din, v prvih šestih mesecih tekočega leta pa že nad 3.230.675.66 Din. Prišteti je pa treba še izdatke za podpore kvalificiranim v znesku 1.430119.25, podpore nekvalificiranim v znesku 294.819 ter 15 932.50 Din za tarifne stroške.
— Siromašni dijaki dobe izpričevala brez takse. Mnogi absolventi sarajevskih sreinjih šo! zadnja leta niso dvignili zrelostnih izpričeval, posebno na učiteljišču ne. ker niso imeli denarja, da bi plača'i takse. Zato se je obrnila prosvetna oblast na prosvetno ministrstvo z vprašanjem, kaj naj stori s temi izpričevali. Ministrstvo je odgovorilo, da se lahko Izdajajo zrelostna izpričevala brez takse, če je siromaštvo dotičnih dijakov uradno dokazano
_ Natečaj za osnutek plakata za I. jugoslovenski    protituberkulozni kongres.
Narodna protituberkulozna liga v Ljubljani razpisuje javen natečaj za osnutek plakata za I. jugoslovenski protituberkulozni kongres 1934. Osnutek ;e oddati do 3. januarja 1934 pod zapečatenim ovitkom z geslom Priložiti je zaprto kuverto z geslom in naslovom Osnutek mora biti zgotovljen v velikosti najmanj 47X31 cm. in sicer v treh barvah Letak naj ima zdrav, stveno-propaganden pomen v smislu ciljev in teženj protituberkulozne borbe Trije najboljši predloženi osnutki bodo honorirani z nagradami po Din 1500. Din 600 in Din 300. Vsi osnutki ostanejo last lige, ki jih more uporabljati in razmnoževati z navedbo imena avtorja za svojo propagando Osnutke je poslati ali oddati oseb. no na: Narodna protituborkulozna liga v Ljubljani Miklošičeva cesta 20. 1 nab stron^e  soha 205
Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« jjrenčice. ker poživlja df^ovanie želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stonntu.le izločenran^e seči, pokre-pi presnavlian.ie in posveži kri. »Fran/ Josefova« Krenčica se dobi v vseh lekarnah droeeriiah in špecerijskih trgovinah.
— Se o tragediji zakoncev Kotnik. Kakor poročajo beograjski listi, bo ostala tragedija zakoncev Pavla in Ane Kotnik za vedno nepojasnjena. Kakor j*1 bilo njuno življenje precej zagonetno, tako je bila zagonetna tudi njuna smrt. Policija je zaslišala mnogo ljudi, Ki so Kotnikova poznali, zlasti pa sosede, toda njih izpovedi se v splošnem np uiemajo Dočim eni zatrjujejo, da sta se zakonca razumela, trde drugi, da sta se cesto prepirala. Prav tako so deljena mnenja glede njegovega gmotnega položaja. Po eni verziji je bil Kotnik premožen in je mnogo zaslužil, po drugi se je pa njegov položaj zadnja leta poslabšal. Tudi ne ve nihče, zakaj sta hotela Kotnikova zapustiti Beograd. — Včeraj sta v Beograd prispela Kotnikova roditelja, ki so ju odvedli v prosekturo. kjer letita nesrečni žrtvi zakonske tragedije na mrtvaškem odru Tudi starši ne vedo. kaj je pognalo sina v obup Krsto z zemskimi ostanki pokojnega Kotnika bodo prepeljali v njegevo rojstno mesto Gorico.
— Za mrtveca proglaften. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega posestnikov sin pri Sv. Duhu v Podsrorjn Rudolf Robin. ki ie odrinil začetkom vojne na rusko bojišče, od koder Je zadnjič pisal oktobra 1914.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, zmerno hladno in stanovitno vreme. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Skoplju 16. v Splitu 11, v Zagrebu 6, v Ljubljani 4.6, iz drugih krajev ni poročil o stanju temperature. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.8. temperatura je znašala —0.2.
_ Boj s tihotapci na meji. Na jngoslo-venako-avstrijski meji tihotapstvo bujno cvete, čeprav je meja strogo zastražena V noči od 25. na 26. t m so hoteli naši tihotapci vtihotapiti blizu Cmureka cez mejo v Avstrijo štiri krave Na desnem bregu Mure so jih pa zalotili finančni organi in graničarji. Tihotapci so potegnili nato pa iz teme streljali na obmejno stražo. Tudi graničarji so streljali, vendar ee Je tihotapcem posrečilo pobegniti.
— Dva nevarna razbojnika ubita. V ponedeljek proti večeru so orožniki orožni-ške stanice   na   TJkmi   zasačili nevarna
hajduka Miloša Mitrovića ln Milisava Sušica. Ker se nista hotela udati, so začeli streljati za njima. Prvi je ustrelil orožnik Franjo Gombač. Med orožniki ln razbojnikoma se je vnela pravcata bitka, ki sta. razbojnika v nji končno podlegla. Oborožena sta bila z karabinkami, revolverji in bombami.
— Na kolodvoru spi z otročlčkl. Zagrebški obrtnih Iva^ Gjurič ima štiri otro-čičke, ki hodi z njimi po mestu in prosi miloščine. Mož je bolehen, beda ga je že tako strla, da se že komaj drži na nogah Ko so ga vprašali, kje spi s svojimi otro-čički. je odgovoril, da kar na kolodvoru na klopeh.
— Otrok z enim očesom In brez nosa.
V Beogradu je porodila v torek na ulici mlada ciganka otroka z enim očesom in brez nosu. Seveda se je zbralo okrog nje mnogo radovednežev, ki so z zanimanjem ogledovali čudnega novorojenčka.
Prispevek
k članku Tzpod sita od včeraj, dne 28. t. m.
Gospod!
Borite se proti tajnim pogodbam, ki ao škodljive splošnosti. Ker sem tudi jaz poštenjak Vašega kova Vas hočem na nekaj opozoriti, kar ste prezrli. To pa naj ostane med nama.
Te dni sem čital knjigo znamenitega zdravnika dr. Griindela, ki je živel za časa tridesetletne vojne, ki pripoveduje, da so takrat Dunajčani z velikim uspehom zdravili prehlade z rogaško slatino. Liter rogaške slatine je takrat veljal ogromno vsoto 2 gold. in 40 kr. Zdravljenje pre dov z rogaško slatino se je ohranilo prav do danes. Seve bolnik ne sme pita mrzle, temveč jo mora segreti in piti vročo; lahko pa se ji primeša tudi malo mleka. Taka pijača odtehta najboljša zdravila, ker omehč« in z lahkoto odloči sluz od sluznic; sluznice pa utrdi proti ponovnim napadom bolezenskih klic.
Gospod, kaj pa, če bi bila rogaška slatina kaj v zvezi . . .
Pozdravljeni!
Iz L"«Miane
—lj Samo Se dva dni Imamo do novinarskega koncerta, ki je zanimanje zanj v Ljubljani tako veliko, kakor še nobeno leto. Tudi letos bo novinarski koncert edina velika večerna prireditev na narodni praznik in zato se nam ne bo težko odločiti, kam pojcemo v petek zvečer. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem kjer se dobe tudi koncertni sporedi po l Din.
—Ij Živilski trg. Zima se je začela, kar se  nekoliko  pozna   na   zelenjadnem trgu Zelenjave je še sicer dovolj, vendar se ka že  pri  cenah  tendenca  navzgor Endivija na vrtovih je pod snegom, spravljene ni majo mnogo in če ne bo sneg kmalu skop nel,  bo salata  draga   Danes so prodaja! nekoliko lepše glave endivije že po 75 pai in   do  dinarju   Tudi  zelena  koleraba je nekoliko dražja, detelejša  po dinarju ko mad.   Radič   in   špinačo   so   prodajali po 1.50   Din   merico,   dočim  je   bila prejšnj: teden merica po dinarju   Izmed vseh živi na  trgu  je   največ   zeljnatih   glav    ki se zaradi   tega  ne  bodo   menda   tako hitro podražile   Po čem jih prodajajo, je težk. povedati, ker jih ne prodajajo na težo. ne go po komadih m vsaka prodajalka ocen vsako  glavo  posebej   Zato  prodajajo želj* po 50 par do 2 Din glava   Ohrovta je \ primeri i zeljem maio, zato je tudi neko iko dražji,  drobne  glave  po  dinarju Da aes je vladalo na zele»njadnem trgu mrtvi lo, gospodinj ni bilo na spregled, pa tud pri perutnini in sadju ni bilo mnogo ž vahnejše   Menda    zopet    vpliva   na IJuri usodni  datum   Jabolk  je  bilo  precej, ven dar manj kot v soboto   Lepih Je bilo ko maj dva jerbasa  Cena se ni dvignila če prav se bliža Mislavž  Sicer ao pa jabo. ka  dovolj   draga   saj  4e  zdaj  odbija kup ce visoka  cena   Nekoliko  lepša  ao proda jali daaes po 6 Din kg   Namiznih jabolt* pa   sploh  ni  na  kmečkem  sadnem trgu Trg je  bil  danes  precej  dobro zaloien t perutnino   ki so Jo zopet  začeli prodajat' Bosanci   Kure  so prodajali  po 22  do 2' Din komad, torej nekoliko ceneje kot do mačini   Jajca   fmajo  stalno ceno,  bolj se menda ne bodo več podražila, aaj »o na; bolj drobna po 1.75 Din par. res lepih pa niti ne dobiš po dinarju Komad   Na Sv Petra   uasip   so   davi   pripeljali   samo en voz  krompirja   in   tri   vozove  zelja Krom pir na debelo je po 75 par kg, zelje pa pr isti ceni glava
_Ij Karel Kocmur na zadnji poti. Vče
raj  popoldne so prepeljal:  zemske ostankt tragično    premlnu ega    ćtkostavca    Mar.a Koornurja k  večnemu počitku   Pogreb se je vršil ob 14.30 izpred mrtvašnice apio* ne bolnice, kjer ge je zbrala velika množi ca  prijateljev io  znancev  pokojnega Naj prej  so pevci  >Grafike«   zapeli žaloatlnk* >B'agor mu«, nato se je Pa  razvil vek časten   žalni   sprevod    Na   zadnji   poti so pokojnika    spremili   vsi   nameščenci Uči reljske tiskarne, težko prizadetim svojcem so pa sledili številni pokojnikovi prijatelj iq  znanci, oeobje drugih  tiskam  in mno gi  stanovski  tovariši   Pred  viaduktom so zapeli  pevci  »Vigred se povrne«, nato je pa sprevod krenil na pokopališče, kjer so Koemurja položili v prerani grob
—li Frančiškanska ulica ie 5e vedno zaprta Kanal *e ni položen ob >Slonu< do Tvrleve ceste V tem d*lu ulice so zaceli kopati jarek včerai Vozni promet zara 1i dela ne trpi mnogo, ker itak niso tim*»ii voziti po tei ulici v ozk-*m delj v obeh -»me reh izvoza na Tvrševo r*esto ni bilo. fkeb ni promet ie pa precei Živahen. Hoia *e otežkoeena. k*r «<e pešci ne morejo srečevati
na očkom trotoari u. dočim fe eeeta vea raz-
kopana. Ob ugodnem vremenu bodo delo končali v enem tednu
—Ij Poziv flaostvo narodnih strokovnih organ i sari j. Članstvo UJN2B. NSZ in Zveze društev orivatnih nameščencev se zbira v petek 1. decembra ob 16.15 uri pred Ljub Ijanekim dvorom, odkoder odkoraka z godbo >Sloee< na Kongresni trs in se uvrsti v povorko. Za vs»? člane udeležba obvszna. Udruženje jug. narodnih železničarjev in brodarjev. Oblastni odbor Ljubljana. Narodna strokovna zveza. Zveza društev privatnih nameščencev.
NE POZ VBITE DA BO V HOTELU »UNIONU« OB 20. URI ZVEČER
NOVINARSKI
KONCERT
*~Proslava 1. decembra.   Na delegat skem sestanku 27  t. m. zastopana društva so prosila podpisani akcijski odbor, dr po. vabi v časopisju njihove člane k čim popolnejši    udeležbi    pri manifestacijskem sprevodu, ki se bo vršil v petek v petek 1 lecembra točno ob 17  s Kongresnega trga Zastopana  društva so  bila  naslednja. So kolska župa Ljubljana z ostalimi sokolski-mi društvi in Jezdnim odsekom. Ju^osloven ska  gasilska  zveza.  Ljubljanska gasilaka župa.   Mestna   ženska    realna gimnazija. Zveza  kulturnih    društev, Jugoslovenska nacionalna stranka, društvo Tabor. Narod na strokovna  zveza.  Maistrovi  borci. Na rodna  odbrana,  Soča, četniško udruženle Slovensko planinsko društvo, Obrtno društvo.  Akademska društva >Jadran< Njiva Edinstvo, Nac. soc. front Jugoslavije, Klub Jugoslovensklh   akademikov   Trst, Gorica, Istra. Jadranska straža. Mornarska sekcila Jadranske straže, Pevsko društvo >Grafi-ka,. Društvo industrijcev ln veletrgovcev. Juzoslovensko profesorsko društvo. Zmajev Rtee skavtov, eteg planink, Društvo stano vanjskih najemnikov. Kolo jug  sester Mo ste.  Združenje  učiteljev   meščanskih šol. Branibor, Notarska komora, Jugoslovensko učfteljstvo, Krajevni odbor udruženja vojnih  Invalidov, Zveza  društva  priv name ščencev.  Udruženje nar   železničarjev in brodarjev. >S!oga< srlasbeno društvo. Udru ženje kurjačev   Udruženje žel činovnikov Kreditna zadruga uslužb  drž. žel., čebelar ska   zadruga   us'užtencev     drž železnic Seveda pa ponovno poudarjamo, da so vab ijene tudi vse ostale organizacije, ki nI*" :me'# prilike, javiti se po svojih delegatih Prosimo jih. naj se nam priključijo. Akeii ski  odbor  bojinih organizacij.
—lj Nabiralni dan. Da bo uspeh nabiralnega dne čim večji, bodo mestni delavci dne 2. in 3. decembra 1933 začeli z nabiranjem za ubogre in za revne otroke že v zgodnjih dopoldanskih urah. Občinstvo naj zna ceniti njih požrtvovalnost ln naj jih ne odklanja. Nabrana darila so namenjena »Božičnici revnih otroke.
DANES
TARZAN
Elitni kino Matica
—li ljubljanski in okoliški invalidi   : »b M*tni  odbor   Udruženja  vojnih    invalidov % Liubliani  vas nuino   poziva, da ah vsi do zadnjega  udeležite manifestanifckesza obhi la ob prilik' proslav* 1  decembra Zbiia *cV  bo točno ob pol 5    «ri na K.»nt?resneni trgu.  ki*r  b*«Ho  reditelji    Ker  bodo  za 'cž ke   invalide   na   razpolago   avtomobili, k' iih bodo peljali v sprevodu  zato se 'jdH-fcite vsi   Oni invalidi, ki reflektiralo na me **ta v avtom»>b'!ih.    se morajo    ustiiiPno ali ni*m»nn takni prijaviti v nišami obla*dneja <xihora Udruženja vo*nih invalidov v ijnt •^ter&ki vojašnici  Avtomobilov bo dovoli ra z polako.
—Ij Jadranska straža v LJubljani po nva vse svoje Članstvo, da se v čim več jem številu udeleži manifesta^'jskega ob hoda 1 decembra ob 17 uri izpred Mestnega doma
_Ij člani mornarske Sekcije  KOJS s*
oozivajo za sodeovanje pri manifestacij skem obhodu dTie 1 decembra ZrvraHftČ« 'ne 1 decembra />b 16 uri v na'em dru štvenem loka'u: Tvcševa '-esta U^e'ežtv obvezna   .... Odbor
_Ij Direk-ijo pošte In telegrafa v Ljub
tjani   vprašamo   naročniki   teefona oko' Rožne doline,  kdaj  nam  misli zopet no iraviti   7ve-e   Cim  za^a-^e    nekaj cent metrov sne^a   moramo čakati skoro teder ini. da  'mamo telefone zopet v redu Ako
na ne plačamo vnaprej pristojbin in si rer telo točno, je takoj dosti oso^a *r\ — za odk'opljen'e aparatov Pre-ričan smo. da mora bit-" osobje tudi za vzdrže van;e. če je za insta'acijo Torej nujp< prosimo! „ Več prizadetih
_Ij   Smeh   kot  zdravilo.   Nekateri pra
vijo. da Je najboljše zdravilo ?o«*er p^» trtost ln ra*!ne duševne denreslje smeh Mnogo je Takih, ki svoje vsakdanje skrb ln delo predno se odločijo zanj. prespt-Drugi pa pravijo: nastnej se. in v!<*e' bo^ da bo* v vsem pravilno sodil Ans'ež' ima Jo svo'e pravilo Sme' se. kadar s* s'ab volje 'n ka^ar ti je dobro Smej se! Z? vse one ki se rad' smejejo in s' hočejr s smehom s'aj'atl živl*'en1e je noskrbela ZKD V četrtek i» netek oh 14 »ft nas bo do v kino Matici fiTm' z Mlckv-miSko ter j
Bimbo  Imenitno zabavali, poleg  tega bo
pa   še    več   točk    za    zabavo. Komur Je do dobre volje, naj si te filme ogleda Vstopnina S in 5 Din.
_lj Samo praktična darila z« Miklavža
darujte svojcem, prijateljem In znancem, katera Vam nudi v veliki Izberi M. Pirnat. Sv. Petra cesta 22.
—lj Šentjakobsko pevsko društvo se naf-lepže zahvaljuje neimenovanemu dobrotniku za darovanih 200 Din ob priliki prv?2a javnega nastopa društva, na prosvetno-družnb-nem večeru >Krke«. dne 24. t. m.
—lj V društvu »£o?a« bo v soboto dn» 2. decembra v ealonu >Pri levj« ob pol -1-uri predaval predsednik SPD dr. Jo«. Pretnar o turi. ki jo ie napravil no planinah ?uine Srbiie od Pori^trra do ftar-planne v kota m*d Makedonijo in Albini'o. G. nre-lavateli nam bo ne Ve z beoedo pa? pa tudi s slikami prikazal južno Srbijo tako žive. da  bomo vsi  tega  vefera zadovoljni. Zato
Sočani in prijatelji društva >Soča< ne zamudite te lep± in ugodne prilike. Vstop vsem prost.
_lj Zmrzovatl je znčelo. Po dolgem času se Je vreme toliko sprevrglo, da se ne cmeri več neprestano. Snoči se Je celo zjasnilo, kar je pravi čudež za naše podnebje Ker je bilo jasno, se Je ponoči precej shladilo in je zemlje nekoliko zmrzni la Pravega mraza pa najbrž še ne bo ta ko kmalu
_Ij Šentjakobsko gledališče bo v soboto ponovilo krasno narodno igrro >Deseti brat«, ki je dosegla tako velik uspeh, da so bile vse predstave izredno dobro obi-SK.ane Vabimo vse, da si ogledajo to predstavo Vstopnice ee bodo dobile oA p^tka dalje pri blagajni v Mestnem domu.
- lj Orala daljnogledi barometri t.Ko dnauM itd naiutfodnejši nakup pri r*r P Zajcu izpra&anem optiku. Ljubljana. Stari trg 9  Cea'ki brezplačno.
V ognju in žaru Miklavževe sezone
Vsi ne vicfhno v izložbah le nebes,
iluzija pekla
temveč se nekaterim zdi, da je popolna.
Ljubljana, 29. novembra. Te dni gledamo v Ljubljani v odprta nebesa. Seveda smo zaradi tega primerno blaženi, a kar nudi zdaj posebno obeležje na naših ulicah, je, da smo postali vsi nenavadno živahni in vel ki prijatelji izložb Ljudi se zopet polasča prigodna psihoza in
Srevzema jih čar ožarjenn. rdečih .zložb di se j m, da izložbe niso nikdar lepše tn ne zanimivejše kot v Miklavževi sezoni. Toda. četudi bi ne bile tako lepe, bi bile vendar najprivlačnejše. Nekaj sugestivne-ga je v nj h.
Zato je zdaj osrednja točka vseh meščanskih pomenkov in probleujv Miklavž in njegov črni tovariš. Svet baje gibljejo velike ideje in tarejo hude r adloge, toda pri nas smo zadovoljni s takšninr zadevami, ki jih drugje ne opazijo brez mikroskopa Končno pa tudi Miklavž m baš brez pomena. Takšne sezone so ve kega gospodarskega pomena in ko začneš dandanes govor;ti o gospodarstvu, ti ne bo več . tiče očital, da mlatiš prazno slamo O Miklavžu odrečejo vsa običajna laična gospodarska gesla o kredirn h težko^ah ter o pomanjkanju denarja. Denarno vprašanje postane postr-^n^ka zadeva, namreč v tem pogledu, da nhče več ne toži nad slabim časi ter se hoče vsak izkazati in pokazati. Kot mesečn' tavajo 'iudje po mestu od trgovine do trgovine, razvneti se an majo za rse, ustavljajo se povsod pred iz'ožhanv in celo brez strahu stopajo v trgovine. To je posebna vročica, ki je ..jkem pogledu še hA)  levarna. kot če imaš nI i iico.
Ljudje v pravem pomenu besede gledajo v jdprto nebo. tako so zamaknjeni pred cložbami. Odrasli so se pootročili, zato jih ogleduje več izložbe z igračami kot otroci Seveda pa vsi ne vidi j v izložbah le nebes, nego nekaterm se zdi. da je iluzija pekla popolna Nc le. da se jim iz izložb reže črni in rdeči vragi, temveč t.r)C tudi prave n**1 " luke    Božje m člo
veške postave so enake, da morajo po njih nekateri upati ter pričakovati le pekel Ob večerih žare zložbe res v pravem peklenskem >ffntu To je že tradiciJonama barva izložb o Mklavžu Nekatere trgovine, rla-sti na periferiji morajo pokazati vsaj peklensko ba o v izložbah če jih že ne zatrpajo s hudički in M'klavži vseh kalibrov. Težko je najti te dni v mestu izložbo, ki bi ne bila aranžirana nala *  za M''-lavža.
-'V, tronvin^H nreurejajo izložbe skoraj vsak večer Toda v teh trgovinah ni več neizogibna rdeča barva aranžerji -na-jo urediti izložbe tudi tako, da barve ne kriče, a da kljub temu vzbujajo pozornost
Iz Trećega
— Naš Sokol. Sobotno poročilo pod tem naslovom radi točnosti izpopolnju;e-mo. Razen članstva in moške de-e redno vežb. tud- ženska deca. ki jo vodi učite-'j ca gdč Marra Nerima Tako redno 'e-lovadijo vsi oddelka m se pridno pripravljajo za bodoče nastope
— Kmeti i * k a strojna zadruga je imela sejo Iz poroČ la načeln ka o gospodarskih razmerah zadruge ie posneti, da je zadruga zanrovla banovino za nujno podporo, za krtje ohrest in amortizacije dolgov ki znašajo l>n 56507 Zadruga upa. da bodo merodajne oblasti upoštevale nlen noložaj   n po možnost* naklonile podnoro,
;cer preti likvidacija Sanacija zadruge je n i in b' ' Vv'dacija kvarno vpl vala na 'judstvo ki ima v zadružništvu najboljšo oodlago za gospodarsko osamosvojitev.
— Tatvina čevliev V noč od oone deljka na torek so neznani storilci ople-n:li čevtj irsko delavnico Franca Travnika in mu odnes'i 23 parov moških 'n ženslcin
čevljev v vrednosti 4500 Din Storilci so -meli lahko delo. ker so se poslužMi last n:kovega ključa in so vrata z lahkoto od-orli Rizmere v delavnic' so j m morale Siti H^bro zn-me in >e r>re:sk:'va vodi v tej smeri Lastnik je 'mel vse čevlje opremljene s Stev Ikami in žigom ter svari or     nakunom ukradenega blaga.
— Gradnja novega mostu Na jezerski cesti gradi stavbno podjetje Slavec nov želez«ibetonsk most z enim lokom tako-zvan: luknja-most malo više od Povšnarja v Zg Kokri Najbrž bo novi most že prihodnje leto izročen prometu
— Na živinskem sejmu je bil v poneda-'jek razmeroma slab promet. Prignanih jc bilo v celot' I°4 glav živine in sicer 58 volov. 21 krav. po eno tele in junica, 4 biki. S6 svini in 52 preš^čev prodanih je bilo pa komaj 99 glav
_ Krotek   prijateljev Francije   v Kranju prired: d^ne* ob 18.15 slovensko predavanje v kmu »Talija«    Predaval   bo ob skioptičn;h slikah o francoski riveri. pre kras.-i »Cote d'Azur« krožkov nodprcd«ed i'k g  dr St-«"1'0 de G'eria  Vstopn;ns nro -tovolina. za dijake vstop prost    — Z;m <ko   snortn:    odsek   tukajšnje podružn ce SFD nrired*   danes   ob 20 v pritličju tu kajšnie g:mnaz;je debatni večer o konser-vlrnoju :n maz«niu «muč'     Novi Člani se sprejemajo v od«ek    ori   gg   P'skenvku v nodružnici    Ljubljanske   kreditne banke. K >rr *      v  norfrn^n^'   |-»d-»»•*■ • -»<■-•'' »riav-ske banke in Jerebu na Gorenj' ^avl
— Zanimiva nre<*avprija V Icvtu visjela sam'r'tanst^ga *eč>ia fcj ga nrireja ru-k«j«nl; R***'* se ie v nonedsljek *ve-čer v gimnazijski telovadnici vršilo ob šte-
Ena takšnih izložb je na koncu Stritarjeve ulice, kjer se ljudje gneto na tro-toarju od ranega jutra do noči V izložbi e velemesto v miniaturi, toda ne mrtvo, se se giblje v njem v pravem velemestnem tempu. Iz velike trgovske hisc priha-j. : Wu^ci v nenre^ri.in' nrocesiji obloženi s težkimi zavitki. Po cesti se pom kajo avtomobili in tako imeniten tramvaj, da nimamo niti v resnici boljšega Na Grad vozi tramvaj po žični železnici, česar Ljubljančani ne upajo niti sanjati. Na magirus lestvi ob nebotičniku se producira gasilec. Nebotičnik se je najbrž vnel od miklavžev-ske vneme. Na Rožniku vleče mežnar neprestano za vrv ter zvoni tudi v velemestnem tempu, da zvon poje s takšno naglico, kot bi pokala strojnica. Vse to velemesto, ki zavzema veliko izložbo, je izredno razgibano. Napaka je le, da ni tudi v minijaturi takšne gneče pred trgovsko hišo, kot v resnici.
Tudi pred drugimi trgovinami se ustav* ljajo ljudje v gručah, zlasti na Mestnem trgu. Značilno je. da je največ ljudi pred izložbami, kjer so razstavljene igrače. Damam z naraščajem so najbolj všeč opice. Otroci so sodobnega naziranja, ker se priporočajo Miklavžu, naj jim pošlje avtomobile Ob delavnikih hodijo po večini le dame z otroci ali sploh same Vendar rade dovoljujejo možem, da jih spremljajo, kar je nekaj izrednega Te dni so postale ne-r adi.o prijazne in kažejo veliko razumevanje za brige in težave mož Z nenavadno nežnostjo vodijo može po mestu od trgovine do trgovine. Občudujejo aranžma 'zložb. harmonijo barv blaga plesn h oblek in eleganco kostumov — tako nepr siljeno, da se morajo zečeri zanimati za rajstavljo-no blago tudi moški, da ne pokažejo pomanjkanja '.jsa in da n inajo sm sla za modo. Sugestivni vpliv izložb je čedalje močnejši in končno možje samo prikimu-jejo ter se puste voditi kot slepi. Tudi najhujši opozicijonalci svojih zakonskih polov' so končno premagani ter se Miklav-■ na<*'o mno/e. Po trgovinah pa tudi hodijo same žene brez mož, povsem neodvisne. Možato vstopajo, pa tudi samozavestno odhajajo, čeprav ne obložene. Pri nas je mnogo trgovin, izbira je bogata, kdo bi t..rej ne izbiral! .t"jJu nekatere posebno vnete kupovalke je treba obžalovati, ker so žrtve svoje vneme. Popolnoma zbite se vračajo zvečer domov, a počitka ne najdejo niti ponoči, ker se jim vso noč blede o bogastvu, ki so ga toliko pretipale podnevi.
vilni udeležbi predavanje o tuberkulozi. Predavatelj šefzdravnik zdravilišča na Golniku dr. Neubauer Robert je v poldrugo-urnem zelo poljudnem in poučnem izvajanju ob nazorni predočbi s slikami orisal to pogubonosno ljudsko bolezen, njene kali. posamezne njene razvojne faze, način ugotovitve njenih smptomov, usodni vpliv neprevidnega ravnanja z dojenčki in končal z ugotovitvijo, da se imamo zahvaliti ogromnemu napredku medcinske znanosti, da so danes tudi že težja obolenja na je-tiki ozdravljiva. G. predavatelj je bil nagrajen z spontanim aplavzom. — Prihodnji ponedeljek bo nadaljeval predavanje in sicer bo govoril o zdravljenju jetike.
Iz Laškega
— Slavnostna akademija Sokola v proslavo 151etnice osvobojenja se je morala preložiti na 17 decembra, ker sc vaje in priprave radi bolezni, ki se je v par primerih •vtj-vla med šolsko deco. niso mogle izvrš:ti. Kljub temu pa se bo praznik ujedinjenja <*:m slovesneje praznoval. Predviden je na predvečer obhod z godbo. 1 decembra bo slovesna služba božja, potem pa predavanja v šoli. Zvečer pa priredi društvo juj'■-'.....n«ik:h obrtnikov v mali dvorani Sokolskega doma družaben veder.
— Metropolit Dositelj v Lahkem Kakor smo že v 'eljek ..enili, je posetil metropol't Dositej na povratku iz Ljubljane tudi Laško ter blagoslovil novozgrajeno h šo dr. Jerine Visokega cerkveneg. dostojanstven ka so spremljali: predsednik duh. suda v Zagrebu Vurdelja. zagrebški paroh Kokič, ljubljanski ~-ota Budimir, celjski prota Čudič ter njegov tajnik Lazar Mila-dinovtč.
— Podjetnik, ki zasluži priznanje. Eden glavnih vzrokov gospodarske krize leii v stagnaciji trgovine z živino. Kaj pomaga kmetu poln hlev leno rejene. živine, ako je ne more prodati. Podjetni tukajšnji mesar g. Perdih je zato začel zrr.išljati o izvozu živine v inozemstvo in je stopil v stik z tr'JTnskimi odjemalci ii, to z uspehom ker se bo že jutri naložil prvi vagon živine Ni bil prijeten občutek za našega kmeta, ko je moral gledati, ko »o drdrab celi vlaki madžarske m rumunske živine prot' Trstu, doč m za našo živino ni bilo kupca Kakor čujemo, se poteguje g Perdh tudi za delež na avstrijskem izvoznem kontigentu in bi bilo iz gospodarskih
razlogov želeti, da ga tudi dobi.
Lahko sredstvo.
— Gospodična, osebni c/pis na vašem potnem listu ni tečen. Tam $toij. da imate svetle lase. v resnici imate r>a kostanjeve.
— Ce ni nič hujsejrt. gospod sodnik ni vredno, da bi govorili. To se lahk takoj izpremeni.
«i,OTBH81tI NAROBI, tt»e 29. TN*Wnfira 19SS
3ft*. 273
mm v m
(D
234
ve siroti
Boom
Zdravnik ni odvrnil pogleda od svojega varovanca. In v prepričanju, da bo izvabil iz njega čisto resnico, je nadaljeval:
— Iskreno bi mi bik> žal, da sem vas tako globoko zadel s svojo bojaznijo, če bi se iz tega razvilo le najmanjše poslabšanje vašega stanja.
— Ah, nikar vam naj ne bo žal, gospod doktor!... Vse to, kar ste mi prav kar povedali, sem že slutil... In če sem že tako dolgo okleval z vprašanjem, kako se počuti uboga Luiza, je moje srce že davno gojilo zle slutnje ... Čutil sem, da ji preti nova nevarnost ... In prosim vas, plemeniti moj zaščitnik, da me obvestite o vsem, kar bi se moglo zgoditi z dekletom, ki se zanj tako zanimam...
— Toda vendar nekoliko drugače nego jaz...
Petrov pogled se je ustavil na zdravnikovem obrazu, kot da išče na njem namen roganja.
Zdravnik se je pa samo nasmehnil in nadaljeval z očetovskim glasom:
— Saj ne morete gojiti do tega dra-žestnega, dobrega in nežnega dekleta Istih čustev kakor jaz ... Sem zdravnik, kar pomeni nikoli nenasičeni ljubitelj vede... Navdušen sem za misel, da bom morda vrnil vid tem ubogim ugaslim očem ... Veselim se pri misli, da bo prvi pogled tiste, ki ji vrnem vid, veljal meni in da bo ta pogled plačilo za mojo častihlepnost. Vaše čuvstvo, mladi prijatelj, je pa drugačno; vaše navdušenje ima drugačne nagibe... In Če stopite nekega dne pred Luizo, ki bo zopet videla, bodo vaši občutki čisto drugačni.
Peter je hotel ugovarjati, toda zdravnik ga je prebil.
— Nikar ne poskušajte, prijatelj preslepiti me glede čuvstev, ki jih je vzbudila v vas slepa Luiza, ko jo je usoda privedla v brlog vaše matere. Odkril sem jih že davno, še predno ste se sami prav zavedli, kaj v resnici čutite... Zdaj veste, kaj si morate misliti o svojem srcu, a jaz vam pravim: ne obupajte in čakajte!
Čeprav je z veliko vnemo skrbel za svojega varovanca, je posvečal doktor Hebert vso svojo pozornost tudi slepi Luizi.
Prve dni Luizinega bivanja pri grofici de Linieres jo je posečal boli redko, ker je ni hotel nadlegovati.
— Vse njeno bitje se mora pomiriti, — je zatrjeval Diani, — in z lečenjem ne pričnem, dokler naša mlada prijateljica ne bo manj razburjena, zlasti pa manj otožna.
Grofica je bila še preveč navdušena nad nepričakovanim preokretom, da hi razumela, kai misli zdravnik s tem, ko omenja Luizino otožnost.
In obljoibila je potruditi se, da bo njena varovanka popolnoma zadovoljna ob njeni strani in da ne bo več dolgo žalostna.
— Gospod doktor. — je dejala nekega dne zdravniku. — zdi se mi, da je naša mlada prijateljica, kakor pravite, že popolnoma mirna. Ali bi ne bil že čas pripraviti vse potrebno za operacijo?
Grofica se je dala premotiti zunanjemu miru svoje ljubljene hčerke. Luiza je prikrivala nemir svoje duše, svoje tajne slutnje in skrivaj prelite solze.
Zdravnik se pa ni dal premotiti in namestu odgovora je zmajal z glavo, kot bi hotel reci grofici, da s stanjem slepega dekleta Še ni povsein zadovo-b'en.
Diana je pa dejala:
— Toda, kaj ne vidite, gospod doktor, da se strašno boijlm? Saj nestrpno pričakujem, kakšen bo izid vaše operacije. Vse noči ne zatis-nem oči in če boste še dolgo odlašali z operacijo, ki naj vrne vid krasnim ocem naše Luize, boste kmalu imeli dve bolnici namestu ene.
— Ne, gospa grofica, nikakor ne! — je odgovoril zdravnik; — vi se ne boste več pogreznili v ono trdovratno za-mišljenost, ki je vzbujala bojazen za vaše življenje... Zdaj ste iziečeni. dobro izlečeni!___Vaše gor}e je imelo po
mojem trdnem prepričanju tajni vzrok, ki ga ni več...
P RASU H E
Rezervirajte vstopnice! — Pred proda j a vstopnic od 11. do ^13. ure opold.
Nov Foxov žurnal«
Predstave ob 4*»        in ^lo. uri zvečer.
ELITNI KINO MATICA
Tel. 21-24
Čez nekaj dni je pa doktor Hebert vendar že opazil na Luizi znatno izpre-membo. Zdelo se mu je. da je začasno pregnala skrbi, ki so jo tako dolgo težile in ji grenile življenje.
Luizin obraz ni bil več otožen. Človek bi mislil, da je srečna in zadovoljna, da je našla pri grofici gostoljubno zavetje.
Zadovoljen sem z vami, — ji je dejal zdravnik večkrat; — držite se mojih nasvetov... To sem pričakoval od vas. drago dete.
— Kako bi pa mogla biti neposlušna vam gospod. — je odgovorila Luiza, — vam, ki ste mi bili prava previdnost... Bila bi najgrša nehvaležnost. če bi ne poslušala vaših dobrohotnih nasvetov, ki so pa v mojih očeh ukazi.
— Ta beseda zveni v mojih ušesih neprijetno drago dete... Toda kaj me briga beseda, če sem pa zadovoljen z vami!... Tako bom lahko kmalu poskusil sneti z vaših oči zastor, ki vam zapira pogled na prirodne krasote; in zopet boste videli svoje drage ...
— Henrika! ... moja prijateljica, moja sestra! O, da bi že bila tako srečna, da bi zopet videla tvoi mili obraz! — je vzkliknila Luiza vsa v ognju.
— Potem pa pridejo na vrsto tisti, ki jih nimate še tako dolgo radi.
— Gospa grofica! O, gospod grof, uganili ste, kako rada bi videla poteze njenega obraza, ki gotovo odražajo vso dobroto njenega srca!
— Da, najprej gospo grofico, kajti nji pripada prvo mesto v vašem srcu ... Mcrda pa boste srečni tudi, če zagledate ljudi, ki so vas bodrili in tolažili v najtežjih trenutk:h življenja: zdaj poznate samo njihov glas.
Zdravnik ves čas ni odvrnil pogleda od dekličinega obraza; Luiza je pa povesila oči Ln poznalo se ji je. da je globoko ginjena.
To se je zgodilo nekaj dni pred požarom bajte v Lourcineski ulici, ko je Luiza še vsak dan slišala Petrove klice: Dajte brusit škarje___nože...
Potem so pa Petrovi klici naenkrat utihnili. In, kakor vemo, se je Luiza zatopila v svoje misli.
Kljub temu je pa še vedno upala, da se bo začel glas njenega tovariša v nesreči zopet oglašati. »
Tel. 21-24
Ameriki
prorokuje v 1. 1934
padec
Grafolog Ali Ben Astra Je zaenkrat s prorokovan]!
o novem letu skop
Brez upanja bi človek ne mogel živeti in zato ni čuda, da je na svetu toliko ljudi, ki se živo zanimajo za vsako napovedovanje bodočnostL Če se prorokovanje ne izpolni, ima človek vsaj upanje, da se bo izpolnilo, seveda če se nam obeta kaj dobrega. Če nam pa napovedujejo kaj slabega, gojimo zopet upanje, da so se proroki zmotili in tudi to je nekaj vredno. Vsako leto se oglašajo na pragu novega leta proroki, ki nam napovedujejo, kaj nas čaka v novem letu. Letos se nekam dolgo niso oglasili. Končno smo pa le dobili prvo prorokovanje o novem letu.
Na Dunaju živi grafolog in jasnovidec Ali Ben Astra. Mož je zaslovel po svetu s svojimi prorokovanji, ki so se že često izpolnila. Najlepša njegova lastnost je odkritosrčnost in pa pripravljenost podrediti se vedno in povsod kontroli znanosti. Zaupanje si je pridobil tudi s svojo iskrenostjo, ker ne zakriva svojih prorokovani s plaščem čarovništva in zagonetnosti, temveč prizna sam, da ne veruje v nadnaravne sile, da njegova nadarjenost ni edina, temveč da je kakor mnogi drugi ljudje samo sprejemna postaja eterskih valov, ki se jim pridružujejo valovi energije.
Ali Ben Astra je odkril svojo nadarjenost slučajno in na Čisto navaden način. Prvotno je bil siromašen obrtnik in le srečno naključje mu je pripomogla do boljšega življenja. Zdaj sprejema diplomate, zdravnike, odvetnike itd., in vsi prihajajo, da se z njim posvetujejo.
Nedavno je priše, k njemu neki novinar s prošnjo, naj mu pove kaj o novem letu, o usodi Avstrije v letu 1934, o gospodarskih in političnih razmerah. Ali Ben Astra je bil takoj pripravljen ustreči njegovi želji, pa ni mogel govoriti samo o Avstriji, temveč se je moral dotakniti tudi sosedne države. O Avstriji se je izrazil optimistično, vendar pa .iisli,   da brez Češkoslovaške
Avstrija ne bi mogla napredovati. Na Češkoslovaškem, je dejal, nastanejo velike izpremembe, tej mali Jržavi se obeta neverjaien razniuh in napredek, ka. bo ugodno vplivalo tudi na Avstri-zo. češkoslovaško republiko čaka velika sreča.
Ali Ben Astra se je dotaknil v svojem proi oko vanju tu M „vrope in Amerike. Pozimi 193C, ."1. je dejal, se ustavi organizatorno delovanje Sovjetske Rusije in prične se notranja ruska revolucija, ki dvigne v letu 1935 Evropo na višek ter zakrivi padec Amerike. Evropa izgubi v letu 1934 pet mož velikanov. Vseh pet bo pobrala smrt.
Ljudje že zdaj z napetostjo pričakujejo, ali bo Ali Ben Astra tudi letos tako točno prorokoval, kakor je druga leta. Onim, ki jim napoveduje srečo, bi bilo to seveda zelo po volji. Sicer je pa mož previden in govori zaenkrat !e v splošnih potezah, tako da nam ne pove mnogo. Če ne bo bolj radodaren s svojimi prorokovanji, ne bomo mnogo zvedeli o novem letu.
Umor v narkozi
V kleti vile zdravnice dr. Alice Wy-nehofove v Chicagu so našli te dni na operacijski mizi golo truplo 231etne Wy-nehofove snahe Rhete. Ustreljena je bi-ia v hrbet. Kraj nje je ležal revJver, zavit v brisačo, najbrž zato, da bi policija ne našla odtisov morilčevih prstov. Umora je bila osumljena in aretirana dr. Alice Wyneliofova. Po daljšem obotavljanju je priznala, da je svojo snaho umorila, ker jo je hotela rešiti mučnega umiranja za tuberkulozo. Izkazalo se je pa, da je bila zdravnica nekaj mesecev poprej zavarovala svojo snaho za 6000 dolarjev, tako da bi dobila zavarovalnino ona.
Dr. Wynehofova je kloroformirala svojo snaho tik pred umorom in jo je v narkozi ustrelila. Mladi Wynehof je bi' pred tragično smrtjo svoje žene od-
potoval m zdaj zanima poiicuo vprašanje, ali je tudi on v zvezi z umorom svoje žene. Ni izključeno, da bodo pojasnjeni v zvezi s tem še drugi primeri zagonetnih smrti v vili zdravnice dr. Wynehofove. Tam so namreč umrli po vrsti mož dr. Wynehofove, njena po-hčerjenka in njena prijateljica, ki je stanovala pri nji in imela z njo skun^ bančni konto.
Najdražja operacija
Najdražja operacija na svetu je bila nedvomno ona, ki jo je napravil angleški kirurg Souttar v Bombayu. ko je operiral snaho nepalskega maharadže. Kirurg je odpotoval 17. septembra iz Londona z letalom, spremljala sta ga njegov asistent dr. Challis in strežnica. Te dni se je vrnil zopet z letalom v London in z njim je prispela tudi strežnica, dočim se vrača asistent s parni-kom.
Za polet je plačal Souttar 1500 funtov šterlingov, ki so mu bili seveda povrnjeni. K temu ie treba prišteti honorar telesnega maharadžinega zdravnika, honorar kirurga, njegovega asistenta in strežnice, tako da je veljala operacija okrog 1,200.000 Din. Pri tem pa niti težka ni bila in čeprav se je posrečila, je bila vendar celo za razmere, v katerih žive indijski maharadže. precej zasoljena.
Molilni mlinčki
V Tibetu in Mongoliji so ljudje mnogo bolj praktični kakor pri nas, vsa, kar se tiče molitve. Tam imajo namreč navado, da rabijo molilne mlinčke ah čikore, kar pomeni vrtilna molitev. Podlaga molilnih mlinčkov je bobenček iz lepemke, ki so na njem napisane po-edine molitve. Tibetan vru bobenček in tako lahko in hitro moli. Molilne mlinčke izdelujejo v raznih oblikah. Tako imajo majhne ročne mlinčke, ki jih nosijo na desnih rokah, imajo pa tudi velike stabilne mlinčke z visečim krilom, ki se dolgo vrte. tako da se lahko pobožni vernik ta čas naje in napije, pa tudi pomeni s prijatelji in naspi. Poleg tega imajo v Tibetu v gorsikih krajih ob bistrih potokih velike in manjše molilne mline, ki jih goni bodisi voda ali pa segret zrak. Vidimo torej, da je prišel budhizem že tako daleč, da je racijonaliziral in mehaniziral celo molitev. Sicer bi pa lahko storili to tudi drugod po svetu, saj je med pobožnimi ljudmi mnogo takih, ki sploh ne mislijo, kaj izgovarjajo, ko molijo.
Radio kotiček
Ljubljana, 29. novembra.
Danes ob 18. nastopi radiokvintet s komornim koncertom, izvajal bo Koštalo vo rusko suito. Ob 18-30 bo instrumentaJni koncert radioorkestra, in sicer Geehl: Deset slik. Ob 19.30 začne predavati lektor ruščine na nasi univerzi g. dr. Preobražena k i o kmetih v »Lovčevih zapiskih«. Zvečer ob 20. začne radio prenašati iz naše opere »Travtato«.
Jutri ob 18. bo v raoiu zanimivo pi eda-vanje ge. <5ernejeve o vzrokih otrofikJli slabih lastnosti, ob 20. bo pa prenašala naša. radiopostaja simfonični koncert is Beograda.
Praktična stužkinja.
— Marička, zakaj ste obrisali okna samo znotraj, od zunaj pa ne?
— Da bi lahko gledali skozi okna, gospa, in da bi ljudje ne mogli gledati v sobo.
'PRODAM
KOLARSKO STRUŽNICO proda Dvorjak, Dolič, p. Misli-nje. 4619
ZIMSKA
JABOLKA
raznih vrst ter prvovrstna jabolka  mošančke prodaja
GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI
REKLAMNA CENA: Spalnica za Din 1900.- s psiho. —  Spalnice  po  naročilu od Din 2000.- naprej. — Bltenc, Gosposka ulica 10. 4626
BOŽIČNA DREVESA prodaja Zechner,  Libeliče pri Dravogradu 4617
POZOR!
moko, koruzo, mast itd. dobavlja Export Majerović, čonop-lja. 4618
TOVORNI AVTO
proda »Merkur«, Maribor, Melj-ska 12. 4620
KUPIM
MOTORJE
in druge stroje kupuje in prodaja Haker, Novi Sad, Srem-ska 4. 4592
SLUŽBE
BRIVSKEGA POMOČNIKA
sprejme Breskvar, Domžale.
4621
GOSPODAR. KUHARICO sprejme   upravništvo Maren-berg. — Pojasnila: Suppanz. Maribor, Aškerčeva 3. 4615
RAZNO
KRAJEVNO ZASTOPSTVO
za čokoladni šlager odda »Vin-ga«, Novi Sad, Kralja Aleksandra 7. 4605
Kar naravnost brez oklevanja
po blago za novo obleko in zimski plašč k staroznani trgovini
R. MIKLAUC
(poleg škofije)
Prosimo  pridite, ne boste razočarani!
Modna konfekcija
Najboljši nakup
A. PRE S KER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T
Za
jesenske dni
je glasba najlepše razvedrilo. Izposodite si plošče in gramofon pri:
„ŠLAGER"
Aleksandrov« cesta 4, prehod »Viktorije«
PO 60 PAR ENTLAN4E vezenje zaves, monogramov »J uljana«
Vosnjakova ulica (v bližini SlamičA) in Sv. Petra c 55
PRVI VTR ZA TRGOVCE! železnino in otroške Igračke dobavljamo najceneje. — Zahtevajte cenike. — Sommer 1 Drug, tvornica železnine in Igračk, Bačka Topola. 4595
£3
Klavirji!
Planini!
Kopajte na obroke
od Din 400.—
prve svetovue fabrikate. Bo sendorfer,   Steinvvav, Forster, Petrnf.   Holzl,  Stingl original.
ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Pro laja jib izključno le sodni Izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Brezni?
•pksandrova cesta štev. 7 Velikanska zaloga vseh glasbe nlh inštrumentov In stran
KLAVIRJE. PIANINE
prvovrstnih inozemskih znamk
ugodne cene; tudi na obroke m hranilne knjižice. — Najceneje popravlja in uglašuje. — MUZIKA, Sv. Petra cesta 40   59 L
IZGOTOVLJENE PERNICE
180X115 iz finega puh. perja Din 230.— do 280.—; la puh
Din 420.— in 610.—. SVILENE PUHASTE ODEJE Din 780.— in 950.—. Na zalogi vse vrste klotaste odeje. Razpošilja po povzetju — Rudolf Sever, Ljubljana, Marijin trg 2
70/L
fRISOBNO STANOVANJE
lepo. solnčno, z verando in kopalnico ter vsem komtortom se odda takoj v vili na Dolenjak St. 33 (pred gostilno >Pri Plan-kartu«) 427*
mmm
VTLO S POSESTVOM
oddam v najem. — Hočevar,
Zidani most.
4594
LEPO POSESTVO
naprodaj. — Pojasnila: Ris, Draženec št. 27, p. Ptuj. 4593
DOPISOV/ME
LJUBKO GOSPODIČNO
elegantno, iz boljše družine, staro od 17 do 22 let, želi spoznati gospod na položaju radi prijateljstva, obiskovanja plesov, kina in gledališča. — Poznejša ženitev ni izključena. — Ponudbe po možnosti s s»*o na upravo »Slov. Naroda« pod »Mlada in ljubka 4616«.
Urejuje: Josip Zupančič Za »Narodno tiskarno«; Fran J
— Za upravo Id
tni del usta: Oton <Jnriatoi — Vsi v lj u oljarn