Ameriška Domovi m a 7-&' ^Wonit0^1 inn 11 • "227 AJMER! e/»Iti—H OIW1E AMERICAN IM SPIRIT mmm m umoma*« mm>' NO. 5 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JANUARY 8. 1969 SLOV€NIAN MORN1NO N€WSPAP» ŠTEV. LXVII — VOL. LXVII Ds Gaulle zmaguje? Cene zlata .so se ustalile, Francoska narodna banka je povečala zlate zaloge na 4 bilijone dolarjev. PARIZ, Fr. — General De Gaulle ima svojo srečo, kar ni dano nobenemu drugemu povojnemu politiku njegovega kalibra. Lani 24. novembra je na primer izjavil, da ne bo znižal vrednosti francoskega franka, ako-ravno so vsi strokovnjaki mislili, da bi bila to edino pametna poteza. General ni ubogal strokovnjakov, je obdržal staro ceno 'Za zlato. Vsi so mislili, da je to ponesrečeno tveganje, pa se je Po 6 tednih pokazalo, da ni. V francosko Narodno banko je namreč začelo zopet dotekati zlato; njene zaloge zlata so že presegle raven $4 bilijone. Za začetek je to kar lep uspeh. Pri- liv zlata se bo verjetno nadalje- balia) več iet "coach” pri Cleve- Novi grobovi Anna Kobe Včeraj je umrla po dolgi bolezni v West Cliff Nursing Home 88 let stara Anna Kobe s 7603 Aetna Ave., roj. Bukovec v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA pred 68 leti, vdova po pred leti umrlem možu Antonu, mati pok. Antona, pok. Josepha, pok. Franka, Louisa in Alberta, stara mati in pramati. Pokojna je bila članica Društva sv. Ane št. 150 KSKJ, Društva sv. Rešnjega telesa pri Sv. Lovrencu in Društva Marije Vnebovzete št. 103 ABZ. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Ave. v petek ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. William C. Lobe Včeraj je nenadno umrl doma, na 22705 Lakeshore Blvd., 56 let stari William C. Lobe, rojen v Clevelandu, znan igralec base^ po zaslugi — moskovske va-^tne politike! Izjava Nixonovega finančnega ministra Kennedyja o “odprtih vratih” za ceno zlata je sprožila Pretekli mesec naval nakupov zlata po svobodnih cenah. Cene So Poskočile na $42 za unčo na-pram uradni ceni $35. Med tem se začeli širiti glasovi, da bo oskva morala uvoziti pšenico, er je imela v Ukrajini izredno ‘S ak° žetev, in da bo uvoz plače- vala 2 zlatom, ki ga bo prodaja- a na svobodnih trgih. To je ta-U)j zaustavilo dviganje cen zla-Cene so začele padati in strahopetni špekulanti so že začeli govoriti, da bi svobodna ceha utegnila pasti pod uradno echo $35. To je vznemirilo Južno Afriko in jo gnalo v velike prodaje zlata. Na obzorju se je pojavila nevarnost nove “zlate krize”, tokrat obrnjene navzdol in he navzgor. Da evropske narodne banke preprečiji to krizo, so — verjet-ho ob tihem pristanku naših federalnih bank — dale Južni A-friki zagotovilo, da ne bodo pustile pasti cene zlatu pod $35. To je Afriko pomirilo in ji zopet o-mogočilo izjavo, da ne bo gnala c®he za zlato nad $42. Tako bi bila cena zlata stabilizirana, seveda v okviru zelo širokega razpona. Tako stanje ne bi bilo rav-idealno, vendar pa boljše od sedanjega, ki ne pozna nobene °vire za dviganje cene. To bo seveda olajšalo franco-ski narodni banki nakupe zlata, 1° Pa ravno želi doseči generalo-Va Politika. land Indians, mož Olge, brat Florence, Josepha, Edwarda, pok. Franka, pok. Louisa in pok. Elizabeth Mikol. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogreb, zavoda v petek ob 8.30, v cerkev sv. Petra ob devetih, nato na Kalvarijo. Truplo bo na mrtvaškem odru samo jutri, v četrtek od 5. pop. do 10. zvečer. Frank Drobnick Pogreb pok. Franka Drobnic-ja, o katerega smrti smo poročali včeraj, bo jutri ob 9.30 iz Grdinovcga pogreb, zavoda na E. 62 St., v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na Kalvarijo. VPRAŠANJE PUEBLA ŠE DOLGO NI REŠENO WASHINGTON, D.C. — Večino moštva izvidniške ladje Pueblo so izprašali in ga pustili v Katoličani v Severni Irski za svoje pravice Protestanti v Severni Irski še vedno uživajo predpravice in ne marajo katoličanom priznati enakopravnosti niti pri krajevnih volitvah. LONDONDERRY, Sev. Irska. — V preteklem oktobru so katoličani v Severni Irski začeli odločnejše zahtevati enakopravnost s protestanti v pogledu služb, stanovanj in prav posebno enako volivno pravico pri krajevnih volitvah. Ta je še vedno odvisna od premoženjskega stanja, kot je to bilo pred precej davnimi časi tudi drugod. Vlada je obljubila katoličanom izpolniti vsaj del zahtev glede stanovanj in zaposlitve. To je povzročilo odpor pri zagrizenih protestantih, ki jih v Severni Irski ne manjka. Od celotnega prebivalstva je le tretjino katoličanov, dve pa protestantov. Odnosi med obema verskima skupinama so napeti že skozi več stoletij in je ponovno prišlo med njima tudi do oboroženih spopadov. Protestanti branijo svoje prepravice, ker se boje, da bi u-tegnili katoličani s časom prevladati in odpreti pot združitvi Severne Irske z neodvisno Irsko, ki obsega glavni del otoka. Koncem preteklega tedna so zagovorniki k a t o 1 iške enakopravnosti v Severni Irski napravili pohod iz Belfasta, glavnega mesta, v Londonderry, kjer je prišlo v zadnjih mesecih do ponovnih spopadov med katoličani in protestanti. Protestantov-ski zagrizenci so napadli pohod in ga delno razgnali. Pod zaščito policije so njegovi ostanki le dosegli v soboto Londonderry, na- WASHINGTON, D.C. — Lani so bile v našem letalskem prometu le 303 smrtne nesreče. Razdeljene so na 10 letalskih nesreč. Več smrtnih slučajev je bilo le 1. 1960, namreč 386. Merjene po potniških miljah so pa nesreče majhne, saj je bilo lani prevoženih 114 bilijonov potniških milj. Poleg potnikov je bilo ubitih 34 članov posadk. Največja nesreča se je zgodila 3. maja v zraku nad Dawsonom v Texasu. V letalo je treščila strela, življenje je zgubilo 80 potnikov in pet članov posadke. Analiza nesreč pa opozarja na sledeča dejstva: Pet nesreč se je zgodilo pri pristajanju letal, drugih pet pa v zraku ali ob začetku poleta. Vsa letala so bila zastarela in so dejansko spadala v pokoj. Samo dvakrat so bila prizadeta velika jet letala. Letalska tehnika ne miruje, zboljšuje letala in letališča, ki so na splošno hitro premajhna, kar povečuje tveganost poletov. stik z javnostjo. Kapetan ladje ^ar ie v soboto in nedeljo prišlo Senat stvari Belo hišo Washington, d.c. — vod Senata so povedali jasno ta- 0 Jphnsonu kot Nixonu, da je enat odločno proti vsakemu a- ^riškem vojaškemu posegu na Srednjem vzhodu. Kjub temu, da ZDA nimajo Nobene uradne obveznosti brani- 1 Izrael, je vendar malo verjet-n°sti, da bi mogle stati ob stra- že bi bil obstoj Izraela de-ansko v nevarnosti. Tega se za-. Gorice je vodil predsednik občinske skupščine Vižintin, v njej pa je bil med ostalimi tudi član Izvršnega Sveta dr. Štrukelj. Celovško delegacijo je vodil podžu-oan Flucher. V Ljubljani se je vršila osredij a svečanost na magistratu, kjer je vse goste pozdravil predsednik mestnega sveta inž. Miha Košak, ki je izrazil zadovoljstvo nad ponovnim srečanjem štirih županov v duhu prijateljskega sodelovanja in medsebojnega razumevanja. Za njim so govorili še ostali trije župani. Goriški župan Martina je v svojih izvajanjih prikazal n e.p o m e mbnost razdorov v svetu, zlasti v luči naše majhnosti, ki se kaže v vedno večjih uspehih zadnjega vesoljskega prodiranja ter izrazil željo po nujni povezavi vseh narodov za lepšo bodočnost sveta. Predsednik novogoriške občine je med drugim spomnil na potrebe slovenske manjšine v Italiji in zaželel še nadaljnjih ukrepov v njeno korist. Po slovesnosti, ki jo je posnela tudi ljubljanska televizija, je sledil prijateljski cocktail in razgovor v klubskih dvoranah ljubljanskega magistrata. Gostom na čast so nato prireditelji nudili visoko umetniški koncert Slovenskega okteta, ki je nastopil ob lepo okrašenem božičnem 51 bilijonov novih dinarjev ali o-koli 4 bilijone dolarjev, to je 2.5-krat več kot običajno. Te vloge drevescu banketni dvorani. Zapel je skladbe od Gallusa do naj lepših slovenskih narodnih pesmi, mimo tega pa še nekaj naj bi ustvarile 140,000 novih de- znanih tujih skladb. Za zaklju-lovnih mest. Nekako toliko de- ček prijetnega srečanja je sledi-lovnih mest bi bilo ustvariti vsa-j la slavnostna večerja v hotelu ko leto, če naj bi večina ljudi do- “Lev”, kjer je ob koncu Ijubljan- bila zaposlitev doma. Do tega cilja je pot še dolga, gospodarska syoje gledanje v bodoč- razložil nost. Tedaj, ko sem ga poslušal, in še sedaj sem mnenja, da je Jure v teh ozirih v pravem. Govorili in razpravljali smo še o drugih vprašanjih in zadevah. Pa za enkrat naj bo dovolj o zgornjem. O drugem ob drugi priliki. Vse čitatelje Ameriške Domovine pozdravljam, želeč jim srečno novo leto, zdravje in vsega, kar si sami želijo! Tone s hriba ski župan inž. Košak nazdravil vsem zbranim ter občanom štirih občin in jim zaželel obilo u-spehov v novem letu. Zadnje srečanje v Ljubljani je potrdilo prijateljske vezi med slovenskim, italijanskim in avstrijskim b m e j nim prebivalstvom. Upamo, da bomo ob ‘prihodnjem srečanju v Celovcu lahko ugotovili še večje dosežke v okviru tega sodelovanja, tudi na področju narodnih manjšin samih. K. G. — Združene države so v normalnih časih izvozile največ riža na Kubo. I GOSTAC MATEVŽ Spisal F. S. Finžgar Gostja Jera, Matevževa mati, “Od veselja,” je pripomnil ni šla volit. Saj ni imela koze in ludi prava domačinka ni bila, čeprav so jo vsi vaščani radi imeli in jo spoštovali, ko je bila silno pridna in vdana dninarica. Preteklo je že blizu dvajset iet, odkar je s svojim možem Matejem prišla iz zgornje Doline v Vidoslavce. Z njima je prišel Uidi sinček Matevž. Drugih otrok nista imela. Jerin mož se je bil izučil tesarske obrti v Korotanu, se izučen in zelo umen tesar vr-nd v rodno vas in se kmalu ože-nU Spoznal pa je, da je kajža— štirje otroci bratje so bili še do-ma — za dve družini pretesna. Začel se je ogledovati, kam bi Se preselil, in tako ga je zaneslo v Vidoslavce. Za prvo silo so se ^astanili pri vdovi Maruši. Tesar Matej je bil takoj preobložen z slom. Po vsej okolici je stavil judem vezane stogove, nova ostrešja na hiše in hodil v goz-°ve, kjer je vodil delavce pri ^zbiri stavbnega lesa. Dobro je 2aslužil. Zato je tudi zase nabi-ral les, Ja si čimprej steše pripravno hišico. Mo;da se je res Preveč gnal in bil pri podiranju smrek premalo previden. Pod-Zagana jelka ga je ob padcu Ujela in mu zdrobita prsni koš. eni Jeri se je zrušila vsa trdno pričakovana lepa prihodnosh j Stala j® revna gostja s sinčkom atevžern. Deček, ki ga je oče ^■Ucil v oranju in pisanju, je bil Pr'd VSeai SosP°dai jem. Njegovo cle!ori0st in spretnost za vsako ^ bitro spoznal mladi gos- rje" Primož L“ar- Z*<* * * “a " njegovo mater Jero za udinjal. Tako je Matevž *v UU na mladih dlaneh odra-111 bil naglo pod vrhom. Fan-e.na vasi so ga spiejeli medse Jlrn je bil kmalu za “vajvodo”, 9 °r 30 mu zdeli priimek. Tisto nedeljo ob volitvah ko-2arja je Jera kakor skoraj vsako nedeljo popoldne po vasovala pri Maruši, ki ni šla volit, dasi je •imela kozo in kozlička. Brala ji iz črno vezane molitvene knji-Dušna paša. Tudi Matevž m z doma. Prebiral je Novice m Prešernove Poezije. Berilo mu •j® posojal župan Primož, ki je k°t bivši latinski študent imel baročen časopis in si nabral ne-aj slovenskih knjig. Ves zato-^ ien je Tevž že tretjič bral Krst PU Savici. Mnogo Prešernovih Je Znal iz glave. Kar se vrata odpro in v izbo st°pi Triplatov Četa. Matevž je zaprl knjigo in vc-ae 0 pozdravil prijatelja: “Kaj a Je tebe prineslo? Ali jo drevi *am mahneva?” “Ke uganeš, in če bi, ti dam 2a Polič vina.” P^a pojdeš k Rožičev! Rezki, vem. /\h -tam nj krčme in me-treba s tabo.” ^ ganil si. Polič imaš pri meni dobro, z botrom Knafljem °;Me^a ^ Rožiču snubit.” tv • kam! Vem, da je Rezka °JaJ ampak že snubit...” ri. . edaj gre zares. V nedeljo aJu bodo vrgli s prižnice.” 2 ° Pa nekaj za ženski svet. e vem, da si dobro izbral. To-a tako hitro.” go ^^ušaj. Ni bilo drugače mo--VSin°či pri večerji me oče r2e> češ nikamor ne hodi C°U Nekaj se bomo pogovorili. Ve° ^ druga družina odšla' od Ta^6’ £° PNšli še mati v hišo. ° o so rekli oče: ‘Že si pri meti m vidiš, da naša mati sa. preve5 je zanj0 vga kuha Znanstvene ugotovitve o dvojčkih Podobni so si “kot jajce jajcu”. — Znameniti švicarski učenjak Auguste Piccard je imel dvojčka, ki je delal podobne znanstvene poskuse kot on. stalno z I ^ has in živino m vsa gospo-„ n]Ska/krb Pri hiši. Ne zma-^ Ju več. Mlado moramo dobiti. ^°Va. da imaš Rožičevo. Prav. tuama ju všeč. Zato naj pride še tr. Predpust k nam. Naprosi ju-eer °tra Knaflja in stopita zve-rj,r k Rožičevim, da se pogovo-2a°| Murjemi, da mi je kar sapo “Od Tevž. “Že, že, od veselja, a tudi od tako nepričakovane neutegano-sti.” “Četa, od srca ti jo privoščim. Rezka je dekle na ;se kraje prava, po duši in telesu. Bog vama daj srečo!” je Tevž prisrčno vesel stisnil prijatelju roko. “Zahvaljen,” je rekel Četa in mu trdo stiskal roko. “Danes dopoldne sta se očeta že vse domenila.” “Letošnji predpust bo ta sva-tovščina gotovo naj lepša. Mene ne boš pogrešil med zaplečniki.” “Ne boš zaplečnik, Tevž. Za druga sem te prišel prosit.” “Za druga? Mene? Gostača, ko se povežeta dve naj večji kmetiji? Četa, ne norčuj se!” “Nič se ne norčujem. Resno sem sklenil in te samo prosim, ne odreci mi!” “Saj me poznaš. Nobene bi ti re odbil; in če bi me danes v snegu poslal vrh Stola, šel bi zate. Toda za druga! • Pomisli na jezike. Gostača ima ,za druga, tak gruntar! Vse bodo sesuli tebi in meni na glavo. Saj jih poznaš!” “Poznam bledo zavist. Toda za druga doraslega brata nimam, v sorodstvu ni nobenega fanta, nekaj dečkov pač. Jaz pa potrebujem za druga človeka, ki se zna obrniti. Naš oče že vedo, da bom naprosil tebe, in jim je prav. Tako pravijo: Tevž je res gostač. Poseka pa prav vse fante, ker je pošten, priden in se mu vsako cielo odseda. Kos bi bil naj večji kmetiji. Odrivanje gostačev je krivično. Sinovi največjih grun-tarjev so že pognali kmetije na boben. Tevž si bo pa še hišo postavil in vsaka kmetijska hči si lahko prste cblizne, če ga dobi. J ako je.—Tevž, kar obljubi mi,” mu je Četa pomolil roko. Matevž jo je stisnil in oči so se mu rahlo zasvetile. “Torej velja. Za danes dovolj, vse drugo se med tednom pomeniva.” Četa je naglo odšel, Tevž je pa ostal sam in zamišljen hodil po izbi. Iz srca je privoščil prijatelju Rezke, najboljšo in naj-iepšo dekle v vasi. Potem jo preudarjal sebe. Oči so se mu skrivoma že prijele Novakove Vide. Toda čemu? Gostač je, brez hiše, brez polja. Vese; je bil, kadar jo je srečal in sta kaj malega pokramljala V resnici se je Vide rajši ogibal, čeprav ga je prešinilo po yseh žilah, kadar je uorla vanj sinje oči, ki so mu več razodele ko zvrhana mera lepih besed. Ne, ne bom'je motil in begal. Postava je postava; dovolj je krivičnih, kakor je ickel Getov oče. Pri Francozih imajo sedaj repiblik in pripovedujejo, da jim gre bolje, in gotovo takih postav nimajo. Ne rečem, da bi ne bile potrebne za potegonske lumpe, ki bi vso družino pehali v stradež. Jaz pa vem, čeprav bi se oženil na roke, ds bi z rokami že toliko pridelal, da bi nikoli kruha ne stradali. Tedaj .je prišla mati od Maruše. Takoj je pred sura postavila meseno klobaso in kos kruna. “Za večerjo, Tevž! Saj vem, da te bo potem koi kam odneslo.” “Mati, danes me ne bo nikamor. Četa je bil pri meni. V nedeljo bo oklican z Rožičevo Rezko in naprosil me je za druga “Kaj poveš? Za druga: Kaj ljudje poreko? Tak kmet in gostača za druga!” Dvojčki so za vsakogar zanimivi. Predvsem zato, ker so si tako podobni. Vsaj na prvi pogled. Težko jih je razlikovati. Še za osebe, ki žive z njimi, ni vselej lahko pogoditi pravega, a druge je igrača premotiti. Koliko zabavnih in smešnih dogodivščin je že bilo zaradi dvojčkov! V milansko šolo sta hodila dva brata-dvojčka. Učitelj ju je posadil v skupno klop. Vse je bilo v redu. Toda nekoč je učitelj postal vendarle pozoren. Fanta prepisujeta naloge drug od drugega. “Tako pa ne pojde več! Vidva prepisujeta. Zato bosta odslej sedela vsak v drugi klopi!” Nič ni zaleglo, če sta še tako vneto zatrjevala, da nista nikoli niti za hip pogledala drug drugemu v zvezek. Niti njun jok niti njune prošnje niso prepričale učitelja in ga omehčale. Morala sta se presesti. Toda, glej, čudež! Tudi potem so bile njune naloge enake. Enake besede, enake misli, enak način obravnavanja. Celo pisava je bila pri obeh enaka. Medicinska znanost se že od nekdaj zanima za dvojčke, saj se morejo že po njunem vedenju določiti njune najznačilnejše podedovane duševne lastnosti. Znanost razlikuje dve vrsti dvojčkov: enojajčne in dvojajčne. Enojajčna dvojčka nastaneta iz materinega jajčka z dvema kličnima zasnovama. Ker izvirata iz enega jajčeca, sta si zelo podobna. Zmerom sta istega spola, a tudi po telesnem ustroju, po postavi in po značaju sta enaka. Dvojajčna dvojčka pa nastaneta takrat, ko se dve zreli jajčeci hkrati oplodita. Obadva se razvijeta iz posebnega jajčeca in posebne semenčice, zato ni njuna podobnost nič večja kot pri drugih bratih in sestrah. Dostikrat sta različnega spola in se telesno, duševno in tudi po značaju lahko zelo razlikujeta. Razumljivo je torej, da znan-tvenike bolj mikajo enojajčni dvojčki. Saj sta vedno “uglašena na isti valovni dolžini”: mislita, čutita in tudi ravnata vedno enako. Tudi stopnja njune inteligence je enaka. Sicer pa, ka-' ko bi moglo biti drugače, ko sta; se vendar spočela v istem jajče- ’ cu in sta začela svoje življenje kot eno bitje in v isti celici. In čeprav se kmalu po spočetju jajčece razdeli na dve celici, ki sef včasih držita skupaj ali pa se dalje razvijata vsaka zase, neodvisno druga od druge, imata oba dela iste podedovane lastnosti. Enojajčni dvojčki pripadajo | isti krvni skupini in celo prstni | odtisi so si prenesenetlj Ivo podobni. Znameniti švicarski učenjak Auguste Piccard je imel brata-dvojčka Jeana, s katerim sta si bila v vsem zelo podobna. Tudi nagnjenje za znanstveno raziskovanje je bilo pri obeh enako. Leta 1930 je Auguste dal po svojem načrtu izdelati balon, s katerim je vzletel v stratosfero. Bil je to prvi poskus te vrste. Zanimivo pa je pri tem to, da je brž za tem napravil enak poskus tudi njegov brat Jean, ki je takrat živel v Ameriki. Od takrat sta si oba brata stalno izmenjavala vse podatke, do katerih sta prišla pri svojih znanstvenih poskusih. Umrla sta prav tako kmalu drug za drugim. Zanimiv je tudi primer angleških dvojčkov, ki so ju kmalu po rojstvu oddali v najdenišnico, ker sta bila brez očeta in matere. Pozneje sta oba fantka posvojili dve družini, ki sta živeli dgleč vsaksebi. Dolgo vrsto let nista nič vedela drug za drugega. Toda pozneje nekoč sta se pa le sešla. Bila sta takrat že zrela moža.. In presenetljivo pri tem je, kako sta kljub temu v življenju ravnala vedno oba enako. Oba sta bila telegrafista, istega dne sta se poročila in v istem letu sta postala očeta. Imela sta obadva psa foksterierja, ki sta mu dala ime “Triksi”. Tudi kriminalistika se ukvarja s temi enojajčnimi dvojčki, zaradi njih podobnosti, oziroma enakosti. Nemški kriminolog Johannes Lange, na primer je preiskoval 13 zločincev — enojajčnih dvojčkov — in ugotovil, da so tudi njih bratje-dvojčki v desetih primerih zakrivili enake zločine. Po statističnih podatkih se rodijo dvojčki vsakih 83 porodov. Trojčki pa so, seveda, precej bolj redki, komaj na vsakih 6400 porodov, četverčki so v 500,000 primerih, medtem ko se rodijo petorčki komaj vsakih 40 milijonov porodov ali pa še redkeje. Vsekakor so petorčki že velika svetovna senzacija, kot je bilo na primer takrat ,ko so se rodile sestre Dionne ali pa bratje Diligent!. Strokovnjaki zatrjujejo, da rodijo dvojčke najpogosteje žene med 25. in 40. letom starosti, ki so že prej imele otroke. Dokazano pa je tudi, da se to kaj rado podeduje. Tako je na primer neka žena, ki je bila sama četverček, a njen mož dvojček, v enajstih porodih rodila 32 otrok. Kot je že v tem primeru očitno, nosijo tudi moški v sebi nagnjenje do oploditve dvojčkov. V medicini je znan primer nekega moškega, ki je bil dvakrat poročen. Prva žena mu je rodila desetkrat dvojčke in enkrat četverčke, druga pa trikrat trojčke. V obeh zakonih je tako imel kar 33 otrok. Nedavno tega je učenjak dr. E. Teller potrdil, da je možno z radioaktivnim obsevanjem povzročiti nastanek dvojčkov. V podkrepitev svoje trditve je navedel primer dveh zdravnic, ki sta pri svojem poslu imeli le ne- kaj mesecev opravka z radiološkimi aparati, in je potem prva j rodila dvojčke, druga pa celo trojčke. Ako se bo ta Tellerjeva trditev izkazala za pravilno, bodo morda že v bližnji prihodnosti dvojčki, trojčki ali tudi kar četverčki docela vsakdanji pojav. Vprašanje pa je, kdo si bo želel tolikšnega “blagoslova”. Neprijetne posledice WASHINGTON, D.C. — Kongres je pred 2 letoma uzakonil brez posebnega premišljevanja načelo, da morajo imeti federalni uslužbenci, civilni in vojaški, podobne dohodke kot zasebni u-službenci in delavci. Posledica tega načela se bo pokazala letos poleti. Nixonova administracija bo namreč morala izplačati federalnim uslužbencem, civilnim in vojaškim, ki jih je vsega skupaj 5.5 milijonov, $3 bilijone več kot jim plačuje sedaj. Johnsonova administracija je morala ta znesek vključiti v novi proračunski predlog, kar ni bil ravno lahek posel. Kako je to storila, bomo zvedeli iz proračunskega predloga, ki bo sko-ro objavljen. Vse kaže, da si Kongres radi tega ne bo belil glave. Saj bo v začetku svojega zasedanja najprvo sklenil, da naj se predsedniku poviša letna plača od $100,000 na $200,000. Predstavniški dom je predlog že izglasoval, senat ga pa bo kmalu, vsekakor pa še pred 21. januarjem. Seveda bodo prišli na vrsto za višje plače tudi drugi federalni organi, najpreje pa njihova vodstva. Značilno je, da so v Kongresu govorili ob tej priliki bolj o posledicah draginje kot pa o njenih vzrokih. Škodo bo pri tem trpela kupna moč našega dolarja. Prvemu predsedniku Wa-shingtonu je bila 1. 1779 odrejena letna plača $25,000. Nixon bo dobil že osemkrat toliko, pa s tem denarjem ne bo mogel kupiti toliko, kot je Washington z osemkrat manjšim zneskom! do postajali arabski sosedje vedno bolj samozavestni in bojeviti. To utegne privesti do nove vojne, kajti nihče ne pričakuje, da bo Izrael čakal tako dolgo, da bo njegovo letalstvo ohromelo in bo izročen na milost in nemilost arabskim letalskim napadom. V Washingtonu pritiskajo prijatelji Izraela, da bi ZDA čim prej poslale Izraelu 50 Phantom jet letal, za dobavo katerih je dogovor že sklenjen. Ta letala bi Izraelu pomagala ohraniti ravnotežje letalskih sil z arabskimi sosedi, ki so jim Rusi poslali veliko število modernih borbenih letal in lahkih bombnikov. Privatni gozdovi ALBANY, N.Y. — V državi New York zavzemajo privatni gozdovi okoli 11 milijonov akrov površine. Ženske dobijo delo Delo za žensko Iščem žensko za lahko hišno delo in za druščino; svojo sobo. v Euclidu. Kličite 531-6790. (7) Cleaning Woman For office building. Monday thru Friday, 5 p.m. to 9 p.m. Good hourly rate. Call 361-4500. I (5 Companion wanted Companion to elderly woman wanted, live in. Call between 5 and 8 p.m. 449-1324. -(9) iščem čistilko za splošno hišno čiščenje, po en dan na teden, po izberi, v okolici Chagrin — Warrensville. Prosim kličite 751-5654. (5) KLOBASE! — Tamas Loga pregleduje klobase v svoji tovarni mesnih izdelkov na Madžarskem. Med drugim izdeluje seveda tudi znane “ogrske” salame. Izrael se pritažggje nad francosko zaporo dobav Mm za svoja teiaia JERUZALEM, Izrael. — Večji del izraelskega letalstva sestavljajo letala francoskega izdelka. Ko je pretekli ponedeljek francoska vlada proglasila zaporo nad prodajo vseh rezervnih delov in druge opreme za ta letala, se je izraelsko letalstvo nenadno znašlo v hudi zadregi. Če ne bo rezervnih delov in opreme, bo izraelsko letalstvo postalo nerabno. Izrael je opozoril Francijo in svoje prijatelje v svobodnem svetu na svoj novi položaj. Med tem ko bo izraelsko letalstvo postopoma ohromevalo zaradi pomanjkanja rezervnih delov, bo- (Dalje prihodnjič) Cinasta posoda PROVIDENCE, R.I. — Moderna cinasta posoda je v glavnem iz samega cina, dodano mu je le toliko antimona in bakra, da je kovina trda. MALI OGLASI Trgovska poslopji, naprodaj Grocerijska trgovina z mesarijo in modernim stanovanjem s 3 spalnicami. Zidano poslopje, velik promet, nobene konkurence, blizu Lake Shore Blvd. V srcu mesta Euclida, na Lake Shore Blvd. zidano trgovsko poslopje v nakupovalnem centru. $69.000. Za nadaljna pojasnila kličite RE 1-1070. UPSON REALTY 499 E. 260 St. (8) V najem oddamo spalno sobo moškemu na 1027 E. 61 St. Oglasite se ose bno od 5. do 7. pop. ali kličite IV 1-5677 ali EN 1-8997. (7) V najem Oddamo 5-sobno stanovanje na 1200 Addison Rd., zgoraj. Kličite 431-0084. —(7) Dobroidoča pekarija naprodaj Za samo $1.500, zaloga in vsa oprema. Od leta 1930 isti lastnik pomaga vpeljati in naučiti novega. Tiebers Home Bakery, 7406 St. Clair Ave., telefon IV 3-3255. (x> 18116 Rosccliff Ave. blizu buivarja, 3 spalnice zgoraj jedilnica, ognjišče, klet, garaža. Se lahko takoj vselite. Odprto v soboto od 2—5. 335 E. 195 St. vogal Newton Avenue, 2 spalnici, jedilnica, ognjišče, klet, garaža. 861 E. 260 St. ranch hiša z 2 spalnicama, klet, garaža, ^elik lot. Se lahko takoj vselite. STREKAL REALTY 405 E. 200 St. 481-1100 (7) NA POTI DOMOV — Gondolir v Benetkah se truden upira v veslo, ko goni svojo gondolo proti domu. NAPRODAJ Delikatesna trgovina s poslopjem, C1-C2 licenci, $1,400 čistega na teden, vpeljana, 20-k .. JSti lastnik gre v pokoj. West Side 12117 Cooley Ave. Kličite 071-1717, po 4. pop. — (0,8,10 jan) Ugodno naprodaj popolnoma avtomatični GE prai-nik v dobrem stanju in po nizki ceni. Kličite: 729-7559. Jerzy Zulawski: NA SREBRNI OBLI ROMAN Marta, vsa osupla ob tem nepričakovanem vprašanju, na pogled ni razumela, kaj hoče ... Pogledala je začudeno vame, vanj, nato zopet vame in prezirljivo skomizgnila z rameni. Peter je ponovil: “Marta, katerega naju imaš rajši?” Njegov pogled, trmasto uprt vanjo, ji je povedal več kakor njegovo vprašanje, kajti tisti hip je prebledela in z lahnim krikom skočila pokonci. V roki ji je blis-nilo bodalce, s katerim je bila že enkrat zagrozila Petru. “Izmed vaju? Nobenega!” je zavpila. Peter se ji je za korak približal: “In vendar moraš izbirati in— izbrati!” je dejal s poudarkom. Njene oči so v nemem obupu zadrhtele kakor splašene ptice. Ali niso za hip, kratek, bežen hip obvisele na mojem obrazu z oklevajočo prošnjo, plaho mislijo — ah, ne! Samo dozdevalo se mi je tako, gotovo so me varale oči, saj je že naslednji trenutek dvignila roko z bodalom in zagrozila: “Ne bom izbirala! Radovedna pa sem, kateri vaju se mi u p a približati! Nobenega nočem!” In znova se mi je zazdelo, da sta se ji zadnji besedi raztopili v ustih in da je njen pogled iskal mojih oči — a bila je brez dvoma samo prevara. Saj sem bil takrat ves iz sebe... Moj Bog! Verjeti hočem, da je bilo to prevara! Tom je zvedavo stedil prizoru, odkar je mati planila pokoncu. Peter se je takrat z roko dotaknil njegove glave. “Proč!” je vsa zaskrbljena vzkliknila Marta, ko je opazila njegov dotik. “Proč! Ne dotikaj se ga! On je moj!” Peter se ni ganil. Prsta ni odmaknil od otrokove glave, le Marto je prebadal z očmi in se ji porogljivo nasmihal. “In kaj bo s Tomom?” je pobaral naposled. Marta je odrevenela. CHICAGO. ILL. BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT & DINING RM. Center of New ENGLEWOOD Shopping Mall. Seats approx. 75. Hrs. Mon-Thurs. 8 a.m. - 7 p.m. Tues. Wed. Fri. & Sat. 8 a.m. - 4 p.m. Closed Sun. & Holidays. 733 W. 64 St 488-3808. (5) FOR SALE — BY OWNER HARDWARE STORE—SO. WEST With or without bldg. Must sell. 847-2289 (5) BODY REPAIR BUSINESS — By owner 15 yrs Well est. Choice industrial location — with 3 bedrm home—adjoining lot 60 x 125’. OL 2-8051 (8) “S Tomom? Kaj bo s Tomom?” je ponovila nehote. “Da, ko bo nas konec in ostane sam...” Te besede so udarile vanjo ko strela z jasnega. Široko so se ji razprle oči, kakor da je obstala pred breznom, ki nanj doslej ni niti pomislila. Iz prsi se ji je iztrgal globok vzdih, sedla je, očitno je to presegalo njene moči. “Da, kaj bo s Tomom ...” je šepetala in vsa zlomljena strmela v malega ... Peter je izrabil trenutek in ji jel razkladati, da mora že iz ljubezni do otroka izbrati enega naju za moža. Saj menda ne kani obsoditi ljubljenega otroka na strašno, samotno smrt in, kar je še huje, na strahoto samotnega življenja. Kaj naj počne fant po naši smrti? Zapuščen, kot še nikoli živ človek ni bil zapuščen, potrt, podivjan bo blodil po gorah in po obali tega morja, zadnji, edini človek na tej obli, v srcu eno samo misel: neizbežno smrt... Prišli bodo trenutki, ko bo preklel mater, da mu je bila dala življenje. Pozabil bo človeško govorico, ker nikogar ne bo imel, da bi se z njim pomenil. Besede, ki se jih je naučil od nas, bo zapored izgubljal, kakor razmečeš denar v puščavi, kjer zanj ničesar ne moreš kupiti. Morda mu naposled ostane v spominu peščica brezpomembnih besed, katerih zvok mu bo še dolgo božal ušesa, čeprav bodo te besede strašne, izražajoče grozo, samoto, zapuščenost in žalost. Nihče mu ne bo v tolažbo, ko bo segal po njem obup, nihče mu ne bo priskočil, ko bo česa potreboval. Če bo zbolel, bo stal ob njegovem ležišču strahotni, porogljivi privid smrti za lakoto. Celo psi, brez primere srečnejši od njega, saj se bodo lahko plodili in množili, bodo takrat zapustili svojega gospodarja, ki jim ne bo mogel več zapovedovati. Morda ostane eden, najzvestejši, ki mu je drugoval v samoti brez žive duše, da bo ob pogledu na njegove v grozi osteklenele oči, ki mu jih nihče ne bo mogel zatisniti, lajal brezupno, dolgo, nepretrgoma ... Druge, že podivjane, bo privabil ta glas in napravili si bodo pojedine — pojedino iz še toolega trupla zadnjega človeka na Luni... CHICAGO, ILL .— 1 -- PROF. & TRADES FEMALE HELP BEAUTICIANS Full or Part Time for new shop in Arlington Hts; Call 728-2991 or 964-3008 (8) FEMALE HELP PHARMACY—Est. since 1935. Good VoL Excel. Morton Grove loc. Must sell immed. Owner. 965-3300. (5) FULL TIME HELP Light assembly work. Starting rate $2.01 — 9 paid holidays. NEPTUNE SYSTEMS 65 Seott St. Elk Grove Village 439-5510 (7) BEAL ESTATE FOR SALE HANOVER PK. — 5 bdrm. pan. office or 6th bdrm. Pan. fam. rm. Din. rm. Built-ins inch dishwasher 2% ba. crptg. drapes, 2 car gar. Fenced back yd. Conv. commuting to loop. Owner transf. $32,000. 837-1924 (7) OAK BROOK —Area — West. No. of Downers Grove. By Owner 1 yr. old—2 sty. ranch 5 bdrms. 3 baths, sep. din. rm. family rm. Many deluxe fixtures. $54,500 971-3104 (6) f--------------------------------- HOUSEHOLD HELP BABYSITTER — For 3 Mo. old child Stay or Ga. Vic. Fullerton and Ashland. References 528-5257 CHILD CARE — LITE HSWK. Mat. exp woman urgently needed to care for 1% yr. old. 5 day wk. 8 a m. to 6 p.m. References 3800 No. Near Drive. 472-3417 Govoril je in govoril in slikal natanko vse strahote, ki jih bo učakal Tom po naši smrti, jaz pa — Bog me kaznuj! — sem mu pritegnil, ko se je naslajal nad nesrečo te ženske, in jo z njim vred prepričeval, da se mora zaradi Toma odločiti za enega naju ... Marta je samo poslušala in ni spregovorila besedice. Samo na njenem skraja zaprepaščenem licu so se zrcalili zapovrstjo strah, obup, potrtost in odpoved. Od juga so že bobneli prvi gromi prihajajoče nevihte... Marta pa je sedela nema. Ko sva nehala in jo je Peter pobaral, ali je zdaj voljna, da vzame onega naju, je vprašanje na pogled preslišala. Šele ko jo je vprašal v drugo, se je zdrznila in dvignila glavo, kakor bi se prebudila iz sna. Gledala je v naju, nato pa je prišlo iz nje zamolklo, trudoma: “Vem, vama ne gre za Toma, a vendar.. . Prav imata ... Za Toma — storim — vse...” Vzdihnila je krčevito in umolknila. “Krasno!” je vzkliknil Peter. “Razumela je! Torej,” je pristavil in se nagnil k njej, “katerega naju imaš rajši?” Stal sem zraven njega in jo gledal. Obrnila se je vstran, gotovo jo je premagal stud, a obrzdala se je še tisti trenutek in se ozrla po naju. In Spet, spet se mi je zazdelo, da je njen pogled za hip obvisel na meni, pogled zajete, uboge srnice, ki moleduje za usmiljenje ... Vsa kri mi je iz srca navrela v možgane. Tudi Peter je moral ujeti tisti pogled, zakaj prebledel je in se obrnil k meni z izrazom nekakšne strašne upornosti. Marta je planila v silen, dolgo brzdan jok, vrgla se je na tla, se v strašnem krču zvijala in ponavljala venomer: “Tomaž! Moj Tomaž! Moj dobri, predragi Tomaž!” Klicala j,e mrtvega kakor v pomoč pred živimi. Peter je postal nestrpen. “Kaj bi besedili!” je dejal. “Žrebajmo!” Bilo mi je, da bi se uprl. Dušilo me je. Oblaki so prevlekli ze polovico neba. Nad morjem se je pobliskavalo. Mali Tom, ki je videl mater v solzah, je zavekal tudi sam. “Marta...’ “Marta,” som ponovil in se rahlo dotaknil njenih ramen. “Proč, proč!” je vpila. “Gnusita se mi oba!” “Žrebajmo!” je navijal Peter. Ozrl sem se. Stal je za mano, stiskajoč v zaprti dlani krajca dveh robcev. “Kdor potegne vozel, jo vzame.” Z glavo je pokazal nanjo, ki je še vedno ležala na tleh. V meni se je dogajalo nekaj strašnega. V glavi mi je bilo za-čuda jasno, celo miren sem bil, samo sape mi je zmanjkovalo, kakor da mi je kdo zavalil goro na prsi. Gledal sem v Petrovo dlan, v oči me je zbodel krajec, ki je bil na enem mestu malce odtrgan ,. Spomnil sem se tistega drugega prizora na Morju nalivov, ko nam je bilo žrebati o — smrti... In zdaj smo žrebali za — ljubezen ... Peter se je vznemiril. “Vleci!” je vzkliknil. Pogledal sem ga. Obraz mu je bil spačen, njegove oči so me prebadale. Takoj sem razumel vse. Če notegnem žreb, bom moral na mestu ubiti tega človeka, saj bi me drugače ubil on. Nehote sem segel v žep po orožju. A kaj, če potegne žreb on? Kaj potem? Ali bom dovolj močan, da se odpovem tej ženski, čeprav vem, da je vse skupaj odločil slučaj? Ali se mu ne bom kdaj kasneje uprl? Čelo se mi je orosilo. Da sem vedel, ali je Marti kaj več zame kakor za Petra, ne bi bil čakal žrebanja. Tako pa... Saj je pravkar rekla: Gnusita se mi oba ... Oba! Ali naj sežem po nasilju, ubijem tega človeka — ali naj se uklonim slučaju? Ozrl sem se v Marto. Ni več jokala, tiho je sedela in strmela na daljno morje, kakor da je pozabila, da stojiva nekaj korakov od nje midva. Strašno, brezdanje, bolestno usmiljenje me je obšlo do te ženske. A prešlo je že naslednji trenutek in že sem znova segal po samokresu in z blodnim pogledom izbiral, koga naj ubijem: Petra, Marto, sebe ali Toma, ki je postal, ne da bi se tega zave- V blag spomin OB TRINAJSTI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA MAMA IN STARA MATI Antonija Orehek Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 8. januarja 1956 Hvala, naša dobra mama, vso ljubezen si nam dala, vse moči in vse skrbi, rajski mir, nebeška sreča bodita Tvoja v večnosti. Žalujoči: sinovi ANTON, JOHN in ALBIN, snahe FRANCES, FLORENCE in BETTY, vnuki in vnukinje. Cleveland, O. 8. januarja 1969. LETNA SEJA USTNIKOV CERTIFIKATOV SLOVENSKE DRUŠTVENEGA DOMA (Ameriško-Jugoslovanskega Središča) 20713 Recher Ave. Euclid, Ohio V NEDELJO 19. JANUARJA 1909 Začetek ob 2. uri popoldne Vljudnb vabimo vse lastnike certifikatov ter društvene zastopnike, da se te važne seje, gotovo udeležite. Za direktorij: Joseph Trebeč Stanley Pockar, predsednik tajnik Oglašujte v naših malih oglasih • ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, • ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje, • ČE POTREBUJETE delovno moč, • čE IŠČETE zaposlitev, • ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite HE 1-0628. Bodite čimbolj očarljivi UMIVANJE IN FRIZLRANJE Puhasto-k odra »te in valovit© pričeske, visoke in mehke. Videli jih hotite pri vueh modernih In elegantnih ienah — tako lep« — tako if “Tiske—tako laskave. $2.25 BARVANJE .................. S5-45 STRIŽENJE ................. $1.75 LASULJE ................ od $19.50 DELNA LASULJE ............. $8.05 Ob petkih, .abotah in pred prazniki stane friziranje, barvanje in trajno kodranje bomo SOc ved.. POSEBNOST LJUBKO NESTER CREME TRAJNO KODRANJE $A.95 Reg. T 12.50 Dobite to noj/Inej&e trajno kodranje, izvr&eno po naAih frizerskih strokovnjakih po tej izredno nizki ceni. $15 VANITY FAIR TRAJNO KODRANJE Vključno umivanje, friziranje in striženje. Dajte «i napraviti to trajno kodranje, eno od najfinejših, dokler je na razpolago po tako nizki ceni. Strokovno izvršeno po naših izkušenih frizerjih v najlepšo in najmodernejšo naravno pričesko, ki se lahko češe. Frizura bo lepa bo lepa tudi. Če so vaši lasje suhi, sivi, beljeni ali barvani. Zajamčeno. $5.95 temeljno kodrn-nje aili običajno VITA CREME TRAJNO KODRANJE Eno najdražjih, kar jih jc $7.95 Rok. 120.00 HELENE CURTIS TRAJNO KODRANJE BREZ NAVIJAČEV Nič navijačev, nič vlasnic, nI6 kopiranja $5.95 nikoli večl vključno striženje AREAS EAST • Downtown, 781-3161, 406 Euclid • Opposite Southgate, 663-6346, 5304 Warrenville Ctr. • Opposite Eastgate, 449-3435, 1448 S.O.M. Center • Severance Center, 382-2600, 382-2569 • Shoregate, 944-6700 Lake Shore Blvd. at E. 305 • Mentor, 255-9115, next to Zayre's AREAS WEST • Opposite Southland, 845-3400, 6883 W. 130th St. • Opposite Westgate, 333-6646, 20670 Center Ridge Rd. • North Olmsted, 777-8686, 26406 Lorain Rd. • Parmatoavn, 884-6300 • ELYRIA: MIDWAY MALL, 324-5742, Lorain 233-8020 evening appointments dal, povod njenega trpljenja. Po tem neznanskem živčnem naponu .se je v meni mahoma vse sesedlo. Ostala sta le še ponos in brezbrižnost. Odprl sem dlan, ki se je že oklepala samokresa. “Vleci!” je malone zarenčal Peter. “Ne!” sem odsekal z vso odločnostjo. “Kaj?!” “hle bova žrebala!” Ni vedel, kaj to pomeni. Naslednji hip je že segel v žep in zaslišal sem škrtanje petelina njegovega samokresa. Potemtakem je bil tudi on nared. Nisem se motil. Bliskovito sem ga zgrabil za roke. Usločil se je, zvijal v železnem stisku mojih pesti. Iz oči mu je zijal obupen strah. A. BR0HHAN DEPARTMENT STORE 6896 Sl. Glair tkmm Florae: El 141159 ■ velika čistilna RAZPRODAJA! Celotni zalogi so znižane cene za Skupina ŽENSKIH OBLEK gre v razprodajo po polovičnih S cenah. Posebne skupine ŽENSKIH OBLEK v vrednosti do $8.98, v K razprodaji po $1.94. ŽENSKIM PASOVOM in PUŠNIKOM znamk “Exquisite Form” in “Playtex” so v razprodaji znižane cene za 20%. ■ Skupina ŽENSKIH HLAČ v razprodaji po polovičnih cenah. ■ —-----------------------------------------------« ZIMSKI PLAŠČI in KRATKI AVTO SUKNJIČI za ženske S in moške, dečke in deklice, se razprodajajo za 30% ceneje. Posebna skupina MOŠKIH SRAJC po rednih $2.98 in $3.98, ■ v razprodaji po $1.00. ■ S Skupina MOŠKIH PERILNIK IILAč, ki so redno po $4.98, g v razprodaji po $2.49. ŽENSKE NYLON NOGAVICE, kot posebno dober kup, 2 S para za 79 centov. RAZPRODAJA ZASSE V ČETRTEK DRE 9. januarja ob 9. mi ijahr-j Dajemo in odkupujemo zelene EAGLE znamke. IMIIIIIIMMIIRBJBIimiHBB H BIB M R Q R S !S D H H CIB IR a B a G R S « E a B H B B ■ SI B B B »wij. GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd. 1053 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEndcrson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers PREVEČ PLINOV? — Stražnik v Budimpešti, glavnem mestu Madžarske, meri izpuh avtomobila, da bi dognal, če ni v njem preveč škodljivih plinov. Budimpešta se bori namreč proti onesnažitvi in zastrupljanju zraka.