111. številka. Ljubljana, v sredo 14. maja. IY1L leto, 1884 Uhaja vsak dan »veter, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolniana hiši, „(*led»liška stolba". Upravništvu nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Socijalni ali liberalni? —o.— Debata, katera vršila se je zadnji četrtek, petek in suboto v nemškem državnem zboru kot predhodnica podaljšanemu zakonu zoper socijaliste, rezala je brazde jako globoke I Prilika je bila preumestna in prezapeljiva, da ne bi vsaka Btranka, braneč izimne določbe ali protiveč se njim, poudarjala svoje znano stališče in razvijala okrožje svojih nazorov, in ker je treba bilo razodevati temeljna načela in širna obzorja, postavljeni smo bili čitatelji teh Berolinskih govorov hipoma kot opazovalci na bojišče principov, prevažnih za človeško družbo, nje red in pravilen razvoj! Dandanašnje socijalno vprašanje, ki vsakemu opazujočemu srce napolnjuje z bojaznijo, pred katerim se ne tresejo zastonj vladarski prestoli, katero preti z vulkanovo silo razdruščiti diob evropski človeški družbi, to vprašanje vznemirjalo je v problem tednu nemške državna poslance, temu vprašanju iskale so njih razne stranke povoljnega odgovora. In za tega delj moralo nam je bili zadnje razgovarjanje o zakonu zoper socialiste v Berolinu zanimljivo, vse naše pozornosti vredno. Najglasnejše pa se je iz debate razlegalo dvojno izustilo kneza Bismarck«, kateremu je veliko bilo do tega, kar je tudi dosegel, da se mu namreč izrodijo izimni povoji za socijaliste! Še velikokratov spominal se bode Bvet 9. daš t. m., ko je konservativec vseh konservativcev, sam knez Bismarck izrekel besede: „Nepogojno priznavam jaz pravo do dela, za katero se bodem potezal, dokler na tem mestu stojim!'* Te besede se glasijo kakor ogovor junaškega vojskovodje do neštetih vojskinih trum socijalnega gibanja, in v tem tiči uj.h evropska važnost! Največji državnik sedanjega časa pridružil se je tistim mrmrajočim delavskim vrstam, katere so baš zavoljo odrekanega jim „prava do dela" junija meseca 1848. leta prelile potoke krvi po ulicah Pa-rižkih! Brezobzirna moč kapitala, ki odločuje ceno delu, plačo delavcu, moč kapitala, ki v ugodnem trenutku porabi priliko, da na-se potegne, kar si je bila približala, da uniči delavčevo obrtnijo itd. — ona je bila pograbila veliko preveč žrtev, da bi si delavec ne bil stavil resnega vprašanja: Kaj bode LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolsto), poslovenil I. P.) XXIII. Poglavje. Pot. (Dalje.) Domovina ti moja, domovina! Tudi jaz sem Se pozno potoval po tvojih pustinjah. Jednakomerno je stopal konj, oddihajoč od težavneje hoje in dnevne vročine; gorki veter raznašal je vonjavo cvetov in svežega sena, in kako mi je bilo sladko, iu kako mi je bilo otožno, in kako sem mislil na preteklost in sanjal o bodočnosti. Lepo je zvečer potovati po samotnih krajih, zdaj po gozdih, zdaj po njivah, spustiti uzde in zamisliti se, gledajoč na zvezde! Že dobro uro je jahal Maksim; kar na jedenkrat je pa konj priuzdignil gobec in mahnil z repom. Zadišalo je po dimu. Maksim se je spomnil, da bo treba poiskati prenočišča in pognal je konja. Kmalu je zagledal na stran nagneno kočo. Dimnika na njej ni bilo; dim je odhajal naravnost iz trtrehe. Zkozi nizko okno se je videla luč. Notri se je slišalo z mano, ako sem čedalje bolj zavisen od kapitala, ako se mu konsčno vreč: moram na milost in nemilost v njegovo mrzlo naročje? In še nadalje se je bilo vprašati: Podjetje, katero je poprej opravljalo sto rok, opravi jih sedaj vsled velikih napredkov v tehniki in mehaniki deset, ali kje jaz po tem dobim dela, od katerega jedino morem živeti? Ali ni nobene rešitve? Ali nemam jaz pravice, da mi država da dela ? Če ga pa sedanji pravni red dati ne more, ne zna, čemu nam je? — „Pravo do dela!" — to je bilo bojno znamenje, katero je zbiralo Lasallove in Marxove delavske čete, to je bil kvas gibanju, ki se je razlilo po Evropi v strah celo maziljenim glavam, to je zastava, ki se bode premikala po bojiščih v časih bodočih! In sedaj pisalo se bode poglavje socijalne revolucije o voditelji konservativne Evrope, o knezu Bismarcku! V očigled „socijalistov-skim zakonom" pregovoril je on nauk, da je mož, ki dela dobiti ne more, v pravici, zahtevati dela od države, katera mu ga je dati dolžna. Po pravici B6 sme trditi o posledicah tega principa, da so revolucionarne! Govorimo o dolžnosti države, da ima skrbeti za delo, tedaj tudi pričakovati smemo, da država osnuje velika podjetja, ki bodo zatirala privatna vršila, da država organizuje narodno-gospodarsko delo, vso produkcijo. Kadar pa pridemo tako daleč, tedaj smo že na meji socijalnega demokratstva. komunizma, če ne celo socijalno demokratske republike? Ne, tako daleč knez Bismarck ne misli zaiti! On sani zatrjuje, da je mej njegovimi in socijalno demokratskimi težnjami vsaj toliko razlike, kolikor mej monarhijo in republiko- Njegov socijalizem ne bode demokratsk, republikansk, nego monarshik, aristokratsko despoten 1 Krivico bi torej delali socijalni politiki kueza Bismarka, ako bi, nagiašuje* njene simptome, ne omenjali, da duhoviti oče nemške države hoće ob-solut.no kraljestvo podpreti s svojimi socijalnom reformami, da bode on zatirane, a zbog svojega števila mogotne kroge le za tega delj podpiral, ker upa, da mu po tem ti krogi pomagajo ohraniti in okrepiti samodržno moč kraljevsko ! Ker pa veliki državni kancelar tudi sluti, da se bode pravi liberalizem na vse veke z vso svojo silo upiral proti tej njegovi praktični politiki, ki jednoobrazno petje. Maksim je šel k oknu. Goreča treska je osvetljevala hišno opravo; vse je bilo slabo in staro. Iz stropa je molela na pošev gibčna palica, na njenem konci je visela zibelka. Kakih trideset let stara ženska, bleda in bolehna, majala je zibel in po tihem pela. Poleg nje je sedel pri-pognen možiček z redko brado in pletel opanke iz ličja. Maksimu se je zdelo, da ženska v pesmi omenja njegovega očeta. Z začetka je mislil, da je napak slišal, pa kmalu je zopet razločno zaslišal ime Maljute Skuratova. Polen začudenja, začel je vleči na ušesa. — Spi, uBpi, moje ditjatko! — pela je ženska. Spi, uspi, moje ditjatko, Pokulj •) groza projdjet, Pokulj beda ininet! Baju a) bajuški baju, Haj u, moje ditjetkot Skoro minet beda nanosnaja"), Skoro car vel it odseč golovu Zlomu psu Maljute Skuratovu Baju, bajuški baju, Baju moje ditjatko! Vsa kri je udarila mu v obraz. Krenil je s konja in privezal ga je k pletenemu plotu. *) dokler; *) Bpančkaj; a) ki nas je zadela. ljudstvo svoje hoče z miloščino vaditi v zvestobi, za tega delj napovedal je liberalizmu srdit boj rekši: „Za svojo dolžnost smatram jaz, pobijati liberalizem do svojega zadnjega dibljeja! Das ist meine ver-fluchte Plicht und Sehuldigkeit als Diener des Kai-sers!u A.i s t mi besedami oborožuje se Železni kancelar proti mogotnemu sovražniku, proti prijatelju in zavezniku Človeštva, kateri tudi je jedino v stanu zbrisati razločke mej četrtim stanom naše dobe in njegovimi tlačitelji! Nihče nam ne prisojaj, da imamo tu liberalizem v mislih, ob kateri se dandanes kakor ob prazuo prsteno posodo potrkuje pri liberalcih nemških v Avstriji in v Nemčiji, kateri po jedini strani jemlje svobodo samo za-.ie, po drugi pa jo trosi vsem, a baS s tem jo odteza velikemu delu! Liberalizem, ki je izražen v besedah „libertć, egalite, fraternite," ki so mu služili najblažji duhovi v človeštvu in ki je pripomogel dostojnosti človeški do veljave, svobodni volji do zmage, on je pravo soloce rasti človeške družbe, on bode tudi zagotovil delavcu Bad njegovega dela v mirni državi! „ZgoJovina se ne d& nhzaj reformirati11 — izjavil je knez Bismarck. Tudi njegovemu veleumu se posrečilo ne bode, socijalno državo vzgraditi na temelji obsolutizma, ki ga je podrl liheralizem, tudi njega priživf izvestno pravi liberalizem, ki bode vzhodna stran socijalizmu. Kaj torej? Socijalni ali liberalni? — Oboje! Kraszevvskega pravda. Žalosten prizor daje glavna obravnava, ki se je v 12. dan t. ni. pričela pred državnim sodiščem v Lipskem. Sivolas starček, izredno nadarjen a še izredneje plodovit pisatelj, ljubljenec svojega naroda, uzoren kot človek, kot pesnik in kot rodoljub, posajen je na zatožno klop zaradi zloč na izdaje. Dolgo se niti verovati ni moglo, da ima ta zatožba pristno podlago, temveč mislilo se je, da je Kraszewski žrtev podmitenih nemških „agenta provocateurs". Koliko je v tem mnenji resnice, je li stari poljski pesnik v istini krivega se storil izdaje, pokazala bode kolikor toliko obravnava in konečna razsodba. Popolnem pa se zagonetka te pravde našim očem ne bode odkrila, ker je obravnava le deloma javna. Obširnej obtožbi povzamemo naslednje, osobe Kraszevvskega tikajoče se podatke: Josip Ignacij Glas je nadaljeval: Kuk i on li, zloj pes Maljuta Zadušil svjatogo starca Svjatogo starca Filippa! Baju, bajuški baju Baju, moje ditjatko! Maksim se ni mogel premagati in sunil je z nogo v duri. Ko gospodar in gospodinja zagledata bogato obleko in zlato sabljo opričnika, prestrašila sta se. — Kdo Bte vi? — vpraša Maksim. — Milostljivi gospod, — odgovoril je možiček, priklanjajoč 8e in jecljajoč od strahu! — prizanesi nama, meni je ime Fedot, gospodinji pa Marija. — S čim Be živita, dobra človeka? — Ličje majiva, gospod, opanke pleteva, pa reščeta delava. Kupci prihajajo in pokupujejo. — Pa, kakor je videti malo prihajajo. — Malo, gospod, prav malo! Včasih dolgo nikogar ni. Tedaj pa glej, da ne umrješ od pomanjkanja in glada. A konja nemava — da bi odpeljala blago v mesto. Pred dvema letoma so ga volkovi sneli. — Maksim je s sočuvstvom pogledal možička I in njegovo ženo, ter usul je svoje cekine na mizo. pl. Kraszewski, sedaj pisatelj v Draždanih, porodil se je v 26. dan julija 1812 v Varšavi ter živel do 1863. leta v Poljskej, nazadnje v Varšavi, kjer je uredoval „Gazetto Rodzienuo". Ker je za zadnjega poljskega ustanka bil na sumu, da podpira ustajo, ostavil je Varšavo, podal se v Draždaue in se ondu za stalno naselil. Kraszewski pripada liberalnej polj skej narodnej stranki, ki ima v svojem programu nezavisnost Poljske v mejah do 1772. leta. Tako vsaj trdi obtožba, dočim Kraszevvski pravi, da sedaj ni govora o Poljskej za 1772. leta, ampak da gre sedaj jedino le za ohranitev poljske narodnosti. Obtožba dalje trdi, da je v Kraszevvski izpolnitev svojega političnega programa pričakoval od ugodne politične konstelacije, od gmotnega blagostanja svojih rojakov, od okrepeanja narodne samo-svesti in narodne omike. Ta načela poudarjal je v vseh svojih sp sih in romanih, katerih je nad 200 zvezkov. On ima mej svojimi rojaki veliko veljavo, kar se je pokazalo pri njegovem potovanji I. 1867. po Galic ji in po Poznanskem, še bolj pa pri več-dnevnej petdesetletnici njegovega pisateljevanja leta 1879. v Krakovem. Kraszewski imel je obširno korespondenco, zlasti zanimal se je za vojaške stvari in imel je najete dopisnike za spise vojaške vsebine. Mej temi dopisniki imata važno ulogo le soobtoženca Adier in Hentscb. Adler izročil je Krasze\vskemu spise o mobilizaciji nemške vojske, o njenem železničnem transportu na zapadno državno mejo itd. Vir, iz katerega je Adler zajemal bil je Hentscb, umirovljen stotnik, ki je imel pristop v razne vojaške kroge, ter s prva dobival za ta dela po 20—30, pozneje 200 mark na mesec. L. 1879 spri se je Adler s Kraszewskim in tedaj stopil je s slednjim v neposredno zvezo Hentscb, ter dobival za posebna dela 450 mark na mesec. Po Adlerji in Hentschu dobljeno tvarino, oddajal je Krasztwski — kakor trdi obtožba — inozemskim vladam: Franciji, Rusiji iu Avstriji in Bti prvi dve dobili po dve, zadnja pa jedno poročilo. Pri poročilih Francoskej prizadeta sta oba Kraszevv-ski m Hentscb, pri drugih aktih pa Hentsch sam. Ko je uavstal razpor mej Adlerjem in Kra-szewskim, pretil je prvi, da vse ovadi. Kraszevvski moral je zaradi tega plačevati molčariue, vsega vkupe 7000 mark. A s tem nezadovoljen, zahteval je Adler tudi od Ilentschi; molčarine. Ker pa slednji ničesa imel ni in tudi od Kruszewskega ni bilo več iztisniti, ovadil je Adler vse pruskej vladi iu ta je takoj prijela Kraszewskega in Hentscha in na podlagi zaseženega gradiva, mej katerim so tudi 4 pisma ruskega generala Feldmanua, pričela obtožbo. Konečna obravnava začela se je v ponedeljek, a poročila do sedaj so le kratka, ker se pri količkaj važnej zaiievi javna seja takoj premeni v tajno. O nadaljevanji in izidu bodemo še poročali. Iz državnega zbora. Z Dunaja 13. maja. Nobena seja brez Schdnererja. Včeraj je židovski zastopnik Černoviški, neki Wagner, katerega je Schonerer imenoval „ungebildeter Buugel", nekako satisfakcijo zahteval. Wagner je prototip aro- gantnega Žida, ki je po svojem nesramnem obnašanji že davno zaslužil, da ga kdo pošteno okrca. Kadar govori kak slovanski poslanec, gotovo se ta Abrahamov sin postavlja pred govornika in se mu roga. Schbnererja pa se ve da ne more trpeti, ker je vodja autisemitskega gibanja. Ko je Schonerer imel svoj imenitni govor, skušal ga je Wagner motiti, smeje se mu v lice; bilo je tedaj popolnem opravičeno, da ga je Schonerer krstil, kar je v resnici, „ungebildeter Bengel". Wagner se je potem potuhnil in ee zmuznil iz dvorane, kakor z vodo polit psiček. Premišljeval je več dnij, kaj mu je storiti, kajti sekundante poslati Schouererju, se Židovu ni varno zdelo. Konečno je v včerajšnji seji vprašal, je li Schonerer s svojim izrekom meril le na njega, ali tudi na druge poslance, ki so se tačas smejali. Po odgovoru bode vedel storiti, kar se spodobi. Ker Schdnererja ni bilo tačas pri seji, odgovoril je še le danes in bral neko notico iz „Czerno-wizer Ztg.u, v katerej se pripoveduje, da si je Wagner že sam napravil satisfakcijo, Češ, da je na javnem mestu Schonererju dal mogočno zaušnico. Ker je to laž, zahteva Schonerer, naj pogumni g. Wagner s svojim podpisom prekliče omenjeno notico. Wagner ni vedel kaj odgovoriti in je še bolj smešen postal. Pri tretjem branji zakona, s katerim bo vladi dovoljuje, da vsako leto pol milijona goldinarjev potrosi za podporo deželno-kulturnih del, zlasti za osušenje močvirjev in regulovanje voda, so levičarji proti glasovali. Ker desnica ni bila močno zastopana, menili so, da imajo levičarji večino. Predsednik pa naznani, da je zakon v 3. branji z večino vsprejet. Vsled tega navstala je razburjenost mej levičarji in zahtevali so, naj se še jedeukrat glasuje in glasovi štejejo. Po opravilnem redu pa, kadar predsednik glasovanje konstatuje, se nikakor ne sme v drugič glasovati. Dr. Sturm pa se neče umiriti in trdi, da je večina bila na levici, čemur predsednik oporeka. Na to zapuste levičarji dvorano, a Beja se brez njih nadaljuje. Saj ni toliko nepotrebnega govoričenja in vsp^ejme se po kratkej debati v drugem branji zakon glede odpeljavanja planinskih voda. Levičarji postajajo res že smešni, ako pri tako malenkostnem povodu upoUebljajo skrajno orožje pasivitete. Politični razgled. Vol ran.jdežele. V Ljubljani 14. maja. K generalnej debati k šestem poglavji obrt-nijskega reda v državnem zboru so se oglasili sledeči govorniki: za: Bacher, Bilinaki, Chamiec, Adamek, Touner, Mieroszovski, Wurm, Al. Liechten-stein, Suda, Hevera, Jahn in Wiesenburg, proti: Sax, Ldblich, Mauthner, Ausspitz, Matscheko, Ehr-lich, Halhvicb, Peez, Schwab, Gomperz, Wolfrum, Plener in Exner. „Narod. Listya vedo povedati, da se bodo sklical dalmatinski deželni zbor, 15. junija in deželni odbor je že dobil nalog izdelati načrt za- — Tu imata revna človeka! — rekel je in prijel za duri, da bi odšel. Gospodar in gospodinja pala sta k njegovim nogam. — Milostljivi gospod, kdo si ti V Povej nama, kdo si V Za koga morava moliti. — Ne moliU za me, ampak za Maljuto Sku-ratova. In pa povejta mi, ah je še daleč do Rja-zanske ceste. Prav ta je, Bokol ti naš, ta je Rjazanski pot. Mi živimo na križem potu. Tu naravnost drži Mu-romBki, na levo Vladimirski in na desno pa Rjazanski pot! Pa ne hodi dalje sedaj, milostljivi gospod, pa še ob takem času; kajti na potu je nevarno. Glej, včeraj so razbojuiki oropali već vozov. Zdaj pa še govore, da so se prikazali Tatarji. Prenočuj pri nas, oče naš, sokol na-. Bog varuj, ne hodi dalje, nesreča morda ni daleč. Pa Maksim ni hotel ostati v hiši, kjer so nedavno preklinjali njegovega očeta. Odjezdil je iskat druzega prenočišča. t — Očka, — klicala sta za njim gospodar in gospodinja, — vrni se ljubeznjivi, poslušaj naju! Utegne te zadeti nesreča na tem potu. Pa Maksim ni poslušal in jezdil je dalje. Ni jezdil daleč, kar skoči Bujan k temnemu grmu, in začel je lajati tako hudo, tako uporno, kakor oi čutil skritega sovražnika. Zaman ga je žvižgajoč Maksim vabil k sebi. Bujan se je zaganjal v grm, vračal se ves razjarjen, in zcpet tekal k grmu. Ko se je Maksim naveličal klicati ga, prijel je za sabljo in pognal je konja naravnost proti grmu. Nekaj mož s pouzdignenimi koli skočilo je k ojemu iu surov glas je zakričal: — Doli s konja! — Tu imaš! — rekel je Maksim, in udaril je onega, ki je bil najbližji. Razbojnik se je opotekel. — Ali še nemaš dosti! — nadaljeval je Maksim in hotel ga je drugi pot udariti s sabljo: pa sablja je zadela kol druzega razbojnika in se prelomila. — Ehe, poglejte ga, oklep ima! Da, to je opričnik! Zgrabite živega! — zakričal ju drug surov glas. — In res je opričnik; — zaječal je drugi: — zdaj se bomo veselili Ž njim! — Aj, Illopko! saj še ti imaš rad tako zabavo ! In to trenutje pali so vsi na Maksima in po-tegaili ga s konja. (Dalje prih.) kona o reorganizaciji občinske uprave m ljudskega šolstva. Gallskemu deželnemu odboru se je naznanilo, da je vlada se odločila deželni zbor sklicati sredi junija, da reši zadeve, ki so zaostale v pro-šlem zasedanji. Zborovanje deželnega zbora bode pa sedaj trajalo samo štirinajst dnij. Mej Starčevičevci in hrvatsko nezavisno stranko navstal je razpor. „Svoboda", Starčevičevcev organ, pravi, da mej narodno in nezavisno stranko ni nobenega razločka. Miškatovič ali Mrazović, to je vse jedno. Nemaskirano postopanje narodne stranke je še manj nevarno kakor prikrito delovanje nezavisne, katera trdi, da se njen program skoraj nič ne loči od programa stranke prava in tako skuša preslepiti manj razsodne ljudi. Vitanje države. Mej škofom Mojsijem in srbsko vlado se je doseglo popolno sporazum ljenje. Zašel bode izpraz-neni Škofijski sedež v Negotinu, zdaj se pa začasno poda v Niš, dokler se za ta krai ne imenuje nov škof, ter tam pričakuje kralja. Za Niš se kandidatuje Skopljiški škof, Pajsije, za Šabac arhimandrit K'uvarao iz Gergetega. Z veliko radovednostjo pričakujejo v Rimu pri-četka obravnav v zbornici o železniškej konvenciji, pri katerej bode imela nova Italijanska vlada prestati prvo odločilno bitko. Vlada sili, da bi se ta stvar rešila, predno pojde parlament na poletne počitnice. Kakor ve povedati „Kreuzzeitung", je nemški cesar vsprejel demisijo Bismarcka od predsed-ništva pruskega mioisterstva, ta vest pa še ni prav verojetna, kajti večkrat se je že kaj takega poročalo, pa se ni obistinilo. Židovski listi silno žalujejo, da je umrl bivši turški veliki vezir, Midhad paša, in proslavljajo njegove zasluge in njegove reforme. Dozdaj so se še vedno tolažili, da ga še morda sultan kedaj pokliče na krmilo, da bode zdravil Turčijo in tlačil Slovane. Zdaj pa Turčija nema nobenega več tako energičnega moža, kakor je bil Midhad, kateri bi jej mogel malo podaljšati življenje, ali vsaj v strahu držati slovanske narodnosti v Turčiji, če še kedaj posežejo po orožji. Iu to napravlja skrbi slovauo-žrcem. V augleškej spoclnjej zbornici je predvčeraj začela se debata o Hicbs-Beahovem graj al nem predlogu. Gladstone je zagovarjal akcijo angleške vlade in se ustavljal, da bi se skušalo uničiti Mahdija, ker to bi pomenjalo zopetno zavojevauje Sudana in konflikt z narodom, ki se bori za svobodo. Vlada sama priznava, da ima dolžnosti proti Gordouu in proti narodu, in jih bode tudi izpolnila. Agence Havas potrjuje vest, da se je sklenil mir mej Vraucljo ia K i ta f cm v Tbientsinu. Kina je priznala francoski protektorijat ćez Tonking in Anam, in provincije JUnnan, Kuang Si in Kanton so se s posebno trgovinsko pogodbo oaprle francoskej trgovini. Mirovno pogodno mora še ratifikovati kitajska cesarica. — Na Fraucoskem so skoraj vsi jako zadovoljni s to pogodbo, ki bode utrdila francoski vp'iv v vzbodnej Aziji iu dprla francuskoj trgovini nove pote, — Govori se, tla se dva francoska polka sedaj kmalu vrneta iz Tonkinga. „Nord," ofic'jozni list ruske vlade, piše, da naj bi se vlasti pri egiptovski konferenci potegnile za skupno evropsko akcijo v Egiptu iu za skupuo evropsko kontrolo. Anglija se temu tudi ne bode mogla ustavljati, ker je vedno priznavala pravice evropskih držav v Egiptu. Glavni interes Anglije v Nilskej deželi je svoboda in varnost Sueškega prekopa, to je pa tudi interes vse Evrope, in se bode pod garantijo Evrope še bolje varovalo, kakor pod varstvom Angleške same. Tudi turškej vrhovnej oblasti bi ne škodovala evropska kontrola, ker bi zabranila kakej posamične] državi izmolzti Egipet in bi ga še bolje priklenila na Turčijo. „Nord" sklepa, da bodo evropske vlasti pritrdile temu, kar se bosti dogovorili Francija in Anglija, ker se prva sedaj ravno tako poteguje za splošne evropske, kakor za svoje koristi. Dopisi. Z Dunaja 11. maja. [Izv. dop.] V zadnjem svojem dopisu storil sem poslancu Schonererju nekoliko krivice, katero moram danes poravnati. Vbo to pride od tod, ker se človek zanaša na Čas-niško, često hudobno zavito govorico, in pa, ker po Človeka ne pošljejo, da bi užival čast — sekundanta. Nekoliko dvomov sem bil izrekel o pogumu viteza Schbnererja, ker bi bil zavoljo dvoboja preklical Bvoje parlamentno zavarovane, proti pokojnemu Giskri naperjene besede. Še „iu rlagranti" sem mislil sam pri Bebi: to je pa vender čudno, da mož z orjaško postavo, ki se ne boji samega železnega kancelarja Bismarcka, kateri se kakor Go-lijat obnaša proti semitu-Davidu in ima zmirom gorjačo v roci kot povodni mož, — on da bi tekel pred dvobojem! In glejte, menda uprav tisto uro, ko sem jaz sicer „bona tideu pisal o strahopetem poslanci, stal je Schonerer v Neuddrtiu pri Dunajskem Novem mestu na robu večnega brezdna, ne- brigaje se za to, Ce ga Resehauer pahne v to brezdno, samo da redi in maščuje svojo Čast ! Bivši poslanec Reschauer je namreč svojih nTYxteio-Bchaltungeu" stališče proti Schonererju polotil se bil zagovarjati s tem, da je pred svojim odstopom v državni zbornici Scbonererjevo izjavo imenoval ^obrekovanje". Schonerer, to zvedevši, pošlje se-kundanta, advokaturskega koncipijenta in slikarja, katerih pot od nemilega do nedragega je imel srečen uspeh, da je poziv prišel v prave roke. Poslanca Bareuther in Weitlof storila sta nadalje Reschauerju uslugo, da sta v njegovem imenu pritrdila v dvoboj na pištole na 25 korakov. \ petek zjutraj pa so na imenovanem mesiu krogi je letele trikrat sem pa tja, ali roke so se jima tresle, ali ka-li — do krvi ni hotelo priti. Pogumna moža sta si konečno podala roke, jaz pa sem le primoran poudarjati — Scbonererjev dvobojni pogum. Iu pristaviti mi je, aa je tistega jutra v skladanico Schonererjevih originalov prišlo novo — originalno poleno. Njegova je pač zasluga, da je ogerski „parlament ur m dvoboju tudi v Cislajtaniji poskusil svojo srečo. Morebiti je bode imel veliko, ker nevarnega ee prvič ni pokazal, — če ne bodo sodniki kako drugače odločili. Od Schdnererja pa do severne železnice je le jeden korak. Z njegovim imenom je v tem vprašanji obilo zaslug zvezanih, katere mu radi ali neradi priznavati moramo. Jutri večer bode finančni minister dr. Dunajevski v železniškem odseku izrazil svojo misel o pogodbi s severno železnico; on je prevzel oficijalno braiubo te sumuičene, obdolžene in zatožene stranke, Če se smemo tako izraziti, — kajti Levovski nCzus" izneuadil nas je s trditvijo, da vlada ni bila dolžna, pogodbe postaviti pred državni zbor, da jo sodi. Trgovinski minister baron Pino je zadnjič molčal in tudi jutri mu se ne zdi zagovarjati nesrečni dogovor. Nekov list poroča, da bo je baron Pino iz prvega početka že potezal za podržavljenje tega velepridnega podjetja. Zalibog, njegova dobra in izvestuo opravičena misel imela je tako malo uspeha, kakor se je prvi poročevalec za to stroko v trgovakem roinisterstvu, dvorni svetnik pl. Wittek zaman trudil, uveljaviti svoje nazore za podržavljenje severne železnice, katero pa sedaj v merodajnih krogih dobiva toliko prijateljev, da jih kmalu utegne biti — zadosti! Mz Tolmina 8. maja. [Izviren dopis.] Rokodelsko bralno društvo priredilo je v 27. dan m. m. svojo prvo besedo, ki se je izvrstno obnesla. Predstavljala se je igra: L, II. in III. poglavje, potem pa „Mutectt. Vse gospice in gospodje, ki so nastopili v tej igri, igrali so tako vrlo, s toliko spretnostjo, da je vse občinstvo soglasno izražalo željo, da bi se nam kmalu zopet priredila jednaka zabava. V prvej igri treba posebno pohvaliti gospici Pago-novo iu Cetertičevo, ki sti, čeravno prvokrat na odru, prav dobro igrali, izmej gospodov pa A. Devetaka (slugoJ, g. Fr. Pitamca (Vladimira) in gosp. G r žel j a (Kolinskega), ki so vsi igrali v občno pohvalo. A najbolje igral je mej vsemi gospodi g. Pagon, ki ima posebno nadarjenost za gledališče. — V drugej igri nastopili so gospica P a v-lenčičeva iu gg. Ivan Fon (Trdež), Kenda (France), Pavlenčič (sluga Luka) in Gabršček (dr. Skaza), vsi z najboljšim uspehom. Smeha in pohvale bilo je v izobilji. Razen gledališke predstave priredilo nam je rokodelsko bralno društvo tudi jako ubrano petje. Pevci pod vodstvom kapelnika g. A. Spačeka peli so res dobro in prav hvaležni smo rokodelskemu bralnemu društvu za izvrstno zabavo in želimo, da bi se tako napredovalo, da bode naš trg še bolj oživel. Kakor človek potrebuje hrane, tako narod veselic, izobraženja. Za vse kar storite, hvaležen vam bode sedanji rod, hvaležni pa tudi zanamci. Živeli tedaj pevci! Živeli igralci! Na svidenje pri prihodujej besedi! Tolminec. Iz seje mestnega zbora Ljubljanskega. V Lj ubijani 13. maja. Navzočnih je 2G mestnih odbornikov. Gospod župan Grasselli pozdravi novo VBtopivše gospode odbornike in izraža upanje, da bodo s svojimi svežimi silami delovali na korist Ljubljanskemu mestu, ker je preverjen, da bode vsak izpolnoval svojo dolžnost. Zahvaiivži se odstopivšim mestnim odbornikom, načelnikom in namestnikom raznih odsekov za njihovo delovanje, naznani, da sta Graški in Tržaški magistrat doposlala izveBtje o delovanji 1. 1883. Prične se volitev podžupana. Skrutiuatorja sta gg. odbornika Klein in Ledenik. Oddalo se je 26 glasovnic. Gosp. V. Petričič dobil je 22, g. Ku*ar 1, g. Pakič 2 glasa, jedna glasovnica bila je nepopisana. G. Vaso Petričič, veletržec in meščan Ljubljanski izvoljen je tedaj podžupanom Gosp. Petričič na vprašanje županovo izjavi, da mu je ta izvolitev v posebno Čast in da se bode vedno prizadeval po svojih najboljših močeh storiti se vrednega izkazanega zaupanja. (Dobro-klici.) Vrše se potem volitve v odseke: I. Magistratni odsek: (Načelnik g. župan), gg. dr. vitez IHe.vveis Karol, Pakič Mihael, Petričič Vaso, dr. Tavčar Ivan, Žužek Fran. — II. Personalni in pravni odsek: gg. dr. Dolenec Henrik, dr. Mosehe Alfons, Murnik Ivan, dr. Papež Fran (namestnik), dr. Zarnik Valentin (načelnik). — III. Finančni odsek: gg. Bayer Alojzij (namestnik), Gogola Ivan, Hribar Ivan, Ledenik Alfred, Petričić Vaso (načelnik), Ravnihar Fran, dr. Tavčar Ivan. — IV. Stavbinski odsek: gg. Geba Josip, Murnik Janez (uamestnik), Koli man Fran, Nolli Srečko, Pakič Mihael, Tomek .loip. Žužek Frun (uačelnik). — V. Odsek za uboge: (načelnik gospod župau), gg. Horak Janez, Klein Anton, Počivaunik Ivan, Škerbinc Jakob, Va-lentinčič Ignacij. — VI. Policijski odsek: gg. dr. vitez Bleivveis Karol (uačelnik), dr. Derč Josip (namestnik), Gogala Ivan, Klein Anton, Ledenik Alfred, Nolli Srečko, Škerbinc Jakob. — VII. Šolski odsek: gg. dr. Derč Josip (načelnik), dr. Dolenec Henrik, Gogala Ivan (namestnik), Ravnihar Fran, dr. Tavčar Ivan. Valentinčič Ignacij, dr. Zarnik Valentin. —■ VIII. Odsek za olepšavo mesta: Bayer Alojzij, dr. Dolenec Henrik, Hribar Ivan (načelnik), Kollman Fran, Kušar Josip, dr. Moše Alfons, dr. Papež Fran (namestnik), Tomek Josip. I. Stalni zdravstveni so ve t: gosp. dr. Papež Fran. — II. Direktorij za mestni užitni tiski zakup: g. Klein Anton. — III. Vodovodni odsek: g. Petričič Vaso. — IV. Klav-ničui odsek: gg. Bayer Alojzij, dr. Derč Josip, Pakič Mihalj. — Potem se seja sklone. Domače stvari. — (Requiem) za umrlo cesarico Marijo Ano bil je danes ob 10. uri v stolni cerkvi. Črno hv. mašo služil je stolni prost g. Zupan z veliko asistenco. Navzočai so bili deželni predsednik, baron VVinkler, z mnogimi c. kr. uradniki deželne vlade, finančne direkcije, proUurature, okrajnega glavarstva, pošte, cesarski svetnik, deželni odbornik g. Murnik, F. M. L. baron Reinlimder z mnogim' častniki, predsednik kupčijske zbornice, g. Kušar, mestui župan g. Grasselli, mestni odborniki, profesorji, učitelji, deputacija veteranskega društva iu mnogo pobožnega občinstva. — (Ljubljanskega škofa) čast je Bedaj namenjena gospodu dru. Ivanu K u I a v icu, dvornemu kapelanu, profesorju v Augustioeji in častnemu kanoniku Ljubljanske stolne cerkve. Tako vsaj se čedalje določoiše širi govorica, tako trdi tudi „Germama". Če se te vesti uresničijo, pozdravimo novo imenovanje v velikem veselji! — (Deželni glavar g. grof Thurn) podaril je požarnej brambi v Radovljici 100 gld. — (G. Heinricher,) Slovencem dobro znani predsednik Celjske okrožne sodnije, odpeljal se je na Dunaj, da se predstavi g. justičnemu ministru kot kompetent za predsedstvo Ljubljanske deželne sodnije. Ker g. Heinricher že 40 let služi, bi za njega bolj sodilo, da bi prosil za pokojnino, k kateri bi mu iz srca čestitali. Preseljevanje v Ljubljano pa bi utegnilo škoditi njegovemu zdravju in vzbujalo stare spomiue na neke čudno dogodbe, ki še neso pozabljene. — (Za zastavo »Savinjskega „Sokola" v Mozirji) naročile so Savinjske Sloveuke krasen trak iz fine bele svile, s primernim napisom in v pravem zlatu pletenimi črkami. — (Za umetnike) v pesniji, glasbi in v vzobraznih umetuijah, kateri nemajo sredstev za napredovanje, razpisuje naučno ministerstvo na podstavi finančnega zakona z dne 8. aprila 1884 stipendije, katerih je prositi do 15. julija 1884 potom deželnih oblastev. Prošnje morajo v sebi imeti: 1. kako se je prošnjik dosedaj vzobraževal in kako bi on za nadaljuje vzobražeuje rabil štipendij; 2. v kakšnih gmotnih razmerah da živi; 3. ima prošnjik priložiti poskušnje svoje umetnosti, katere morajo biti vsaka posebej zaznamovane z imenom avtorjevim. — (V Varaždinu) so te dni prijeli in deželni 8odniji v Ljubljano poslali jako nevarnega cigana Alojzija Maver-jn, rodom i» a«iimt lv?*?rega bo zaradi umora in poskuse nega umora že dolgo iskali in ga še le zdaj dobili, ko je na magistratu v Varaždinu zahteval potni list na ime Engelbert Herzenberg. Mayer je v 28. dan junija 1879 v Cerkljah cigani* Antona Raka ustrelil, v 10. dan novembra 1883 pa cigana Franca Breščaka na Homci obstrelil in smrtno ranil. — (Mej Trstom, Opčino in Sežano) začne jutri voziti omnibus, ki bode vsak dan odhajal: Iz Trsta z borsinega trga popoludne ob 5 l/a uri, ter bode ob 6'/a na Opčini, ob 7 l/a v Sežani. Iz Sežane zjutraj ob 7 Vi> dospe na Opčino ob 8 Vi. v Trst ob 9 V* uri. Voznina iz Trsta do Opčine 50 kr., z Opčine v Sežano 50 kr., iz Trsta v Sežano 1 gld. — (Banka „Slavija") sklenila je v prvem letošnjem četrtletji t. j. od 1. januvarja do 31. marca 9873 novih zavarovanj za kapital 11,694 391 gld. 47 kr., za kar se jej je plačalo zavarovalnine in pristojbin 364.980 gld. 35 kr. Za škode se je izplačalo v tem času 102.293 gld. 11 kr. Denarni promet osrednje blagajnice znašal je 1,499.315 gld. 20 kr. in od bančmh kapitalij bilo je v tem časi uloženih 201.830 gld. 81 kr. v 32 založnicah in 576.141 gld. 43 kr izposojenih na hipoteke. Ga-silne brizgalnice oddala je banka 5 občinam. Samoupravna društva za zavarovanje pokojnin in užitka postajajo čez dalje bolj priljubljena. Pristopilo jim je namreč do konca marca 1884 815 članov, ki so zavarovali užitkov in pokojnin za 127.259 gld 60 kr. in upisali ulog 623.621 gld. 34 kr. Zastopniška pokojninska zaloga imela ju kanem marca t. I. 42.757 gld. 65 kr. premoženja. Telegram »Slovenskemu Narodu": London 14. maja. Spodnja zbornica zavrgla je Beach-ov grajalni votum s 303 proti 275 glasom. Parnellovci glasovali so proti vladi. V Woolwich-u našli so pri arsenalskem ozidji dva zaboja. V jednem bilo je štirideset netil, kakeršna rabijo za užiganje smodnika, v drugem pa je bilo sedem funtov prstene tva-rine. Zaboja bodo v arsenalu preiskali. Razne vesti. * (Podržavljenje dinamita) namerava ruska vlada, ker bi to bilo jedino sredstvo, izdela-viinje in prodajo dinamita imeti pod nadzorstvom. Za dinamit proglasil bi se monopol, kakeršen je pri nan za smodnik. Razen dinamita bi vse jednako tvarine, kakor nitroglicerin, kaliju krat itd. bile predmet monopola. Ker se ta misel splošno odobrava in se je bodo bržkone tudi druge državo poprijele, navstalo bi s podržavljenjem dinamita nekako niej-uaroduo varstvo proti zlorabi dinamita iu jednakih tvarin. * (Koliko se porabi papirja?) Po poročilih francoskih listov potrebuje na leto: Anglež li1/«, Araerikanec 101/*, Nemec 8, Francoz 7Va, Italijan in AvBtrijec po 3'/ai španjec iya, Bus 1 funt, Meksikauec 2 funta papirja. Na vsej zemlji je 3985 papirnic, katere dogotove na leto 952 milijonov kilogramov papirja. Polovica potrebuje se za tisk, za časnik same 300 milijonov kilogramov. * (Nova moda.) Pariški krogi, ki odločujejo vsakokratno modo, sklenili so, da se v bodoče udeležujejo plesnih zabav v rudeČib frakih, da se tako razlikujejo od kletarjev in đtrežnikov, ki so navadno v črnih frakih. Dunajčauje pa neso pripoznali ru-dečih frukov, ampak nujnovejša Dunajska moda je: moder (kaiserblau) frak, z zlatimi gumbi, golobje sive hlače, bela kravata in bel telovnik. V tem je pač dovolj razlike mimo črne obleke. Poziv. Ker imam še nekaj stroškov za prvo knjigo bvojih „Skladeb" poplačati, prisiljen sem, zaprositi vse p. n. gg. poverjenike, ki so imeli dobroto, prevzeti razprodavauje mojih „Skladeb", da mi izvolijo priposlati eventuvalni iznos razprodanih knjig, one pa povrniti, katerih neso mogli razprodati. Priznanje slovenskega in hrvatskega uaroda spodbudilo me je, nadaljevati izdavanje mojih glas-botvorov brez presledka in po mogočnosti še tega leta obelodaniti drugo knjigo. Da to zmorem, obračam se v novic na p. n. občinstvo s prošnjo, da bi, ozirajoč se na velike stroške izdavanja, poseglo po preostalej zalogi prve knjige. Cena knjigi je pri meui 2 gld. 20 kr. (s poštarino), ki se nasproti velikemu obsegu jako nizka smatrati more. V Karlovci (Hrvatskej) 8. maja 1884. Fr. S, Vilhar. J\ i gnjlig članom »Glasbene Matice". StssT VABILO občnemu zboru „Siasbeae Matice", ki bode v i>oo.e«l©ljol* dn^' IO. innjft ob V«8- ari zvečer v čitalnični dvorani. Spored: 1. Ogovor predsednikov. 2. Tajnikovo poročilo o XI. društvenem letu. 3. Poročilo blagajnikovo o društvenem gospodarenji. 4. Posamičnih članov nasveti. 6. Volitev prvosednika in blagajnika ter še 18 odbornikov, odbornikov mora biti najmanj 12 Ljubljanskih (§. 10). V Ljubljani, dnč 5. maja 1884. Fr. Ravnihar, P. Stegnar, prvosednik. tajnik. Javne dražbe. 17. maja: Relicitacija pos. Janeza Danica, 4800 gld., v Kranji. 2 0. maja. 3. eks. držb. pos. Osvalda Olfatija iz Li-poglava, 1828 gld., in 15 gld., v Ratečah. Tržne cene v IJ ubijani dne 14. maja t. 1. Pšenica, hektolirer . . . Rež, n ... Ječmen „ . • Oves, „ ... Ajda, „ ... Proso, B ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ ... Fižol „ ... Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . Spe h frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, „ . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ Kosti unovo „ „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ Drva trda, 4 kv. metre . , mehka, „ „ , . kr. 7 90 5 53 4 87 3 25 5 20 b 69 5 20 — 9 — 10 — 2 40 — 94 _ 86 _ 64 — 74 — 85 — 2 1 — 8 i — 64 1 — 64 — 74 — 40 — 42 — 18 2 05 1 87 • 7 1 — 4 | 50 Meteorologičiio poročilo. a ot Čas opa- Stanje barometra Q zovanja v mm. ca "S? 7. zjutraj 73908 ram. a 2. pop. 736-68 mm. 9. zvečer 73672 mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v nun. + 13 6 C + 26 6* U si. svz. z. j z. bI. jz. jas. jas. jao. 000 mm. Srednja temperatura + 19-3°, za 5r4° nad normalom. ^-io.:n.£i3ea^£L "borza dne 14. maja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna ren a......... Srebrna renta .... .... Zlata ren ........ &•/„ marčna renta........ Akcije narodne banke ..... Kreditne akcije........320 London . ..... ... Srebro ........... Napol............ . C. kr. cekini. ...... Nemške marke...... 4°/0 državne »rečke iz 1. 1854 250 gld. Državne arečke iz 1. 1864. 100 gld. 4% avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6Q/0......122 „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/, . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/9<>/o zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne arečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-druSt. velj. 170 gld. a. v. 80 jrld. 70 kr. 81 30 101 • 65 9 96 15 855 * — m 320 80 121 # 70 m y fl • 65«/, n It _ 73 a 59 n 55 n 124 • — 173 n 75 fi 101 t 60 n 122 ■ 55 r 92 70 I 89 * 20 n 104 n 50 n 115 ti 50 r 123 9 50 D 108 10 106 f 75 n 177 • — n 19 * — n 114 50 217 i — n Lovro Baš c. kr. notar v Celji, in njegova soproga Id«, rojena Miheljak, naznanjata žalostnih src vsem prijateljem in znancem namesto vsakega posebnega oglasila, da jima je nemila Binrt hčerico, nocoj vzela. V Celji, v 13. maja 1884 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze presrčnega sočuvstva mej boleznijo in ob smrti oajiMga p.esrčno ljubljenega sina, oziroma brata EMILA SMUKAVCA, ahsol vi ranega slušatelja na visokej soli za obdelovanje zemlje in jednoletnega prostovoljca, za mnoge lepe vence in za mnogobrojno udeleži-tev pogrebnega sprevoda, čutivi si dolžni, izreči najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 14. maja 1884. Marija Smukaveo, Bestra. Marija Smukaveo, uradniška vdova. mati. (334) Vinski sodi od 6—7 hektolitrov vsebine (329—l) se jatlco po oeni prodetd-CL Več se izvč v Fr MUller-jevem Annoneen-Bnrean. Cos. kr. izklj. privilegovani (306-5) univerzalni prašak so posebno priporoča vsetn skrbnim gospodinjam zaradi vsestranske porabe pri liisi, kot odličuo in posebno ceno sredstvo za oiir«nje. umivanje in tmažen|e. Kemična tovarna, Wien, Brigittenau. 1 kilo zavitek prniika za otiranje 20 kr., 1 kilo v kovinskih škatljicah 11 Udelvreitis 80 kr. Dobiva se v LJubljani pri SSi Xj. TTvT'eTicel-is.-«.. Prospekti in nakazila, kako rabiti, zastonj. z naslovom „"CTpsnje" naznanjam, da sem Vaš cenjeni listek od 26. aprila še le 12. t. m. prejel, moj listek Vat čaka na omenjeni poŠti. (332) ♦ ♦ ♦ « ♦♦♦♦^»^»♦♦♦♦♦» ♦♦♦♦♦♦ : : (32—36) zobe in zobovja: ustavlja po najnovejšem :iiuer i kan s kem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombo«»tuj« in vse zobne operacije ♦ zobozdravnik A. PaicheL poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje. ■ Št 2059. Razpis. (325—1) Čudovite kapljice Sv. Antona radovaiiskega. To priprosto in naruvno zdravilo je prava dobro-dejna pomoč in ni treba mnogih besedi;, da se dokaže njihova čudovita moč. (Je se le rabijo nekoliko dnij, olajšiijo in preženejo prav kmalu najtrdovrat-nejše želodceve bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper hemorojido, proti boleznim na jetrah in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadle?.nostih, zoper beli tok, božjast, zoper skropok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih holeznij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodsjejo se v vseh glavnih lekarnah na svetu*, za naročbo in pošiljatve pa jedino v lekarni Criato-loletti v Ciori<>i. V l.jul»ljuni jedina zaloga v lekarni Jul. pl. Trnkoexy, ua Mestnem trgu št. 4. Steklenica stane 30 kr. (89—29) jj^— Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zaradi doničkažuljnosti tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nemajo nobeno moči in vrednosti. Z* nekatere prenaredbe v deželni prisilni de-lalnici v Ljubliani se razpisuje ponudbena obravnava do vštetega 23. maja ISS I. I. Preračunjeno je: a) stavbeno delo na . 1166 gl. 24 kr. vstevši železnino f. 492 „ 15 „ in kamnarsko delo z 4 „ 50 „ skupaj na . . . . ! ! i ] 1662 gl. 89 kr. b) steklenarsko delo na ... . 32 „ 98 „ c) lončursko dulo na.....140 „ — „ d) malarsko delo na..... 50 „ — „ To delo se bode oddalo proti plačilu po jed-notnih eensh za dovršeno delo ali vse vkup jednemu samemu podvzetmku. ali pa vsako za-se po obttnih skupinah (a d). Črtež, proračun in pogoji so na razgled v deželnem dvorci v gospodskih ulicah št. 2 od 9. do 12. ure dopoludne v pisarni deželnega stavbenega urada ali v ekspeditu deželnega odbora. Ponudniki naj Bvoje ponudbe vsaj do 23. maja t. 1. do 12. ure opoludne pri uložnem zapisniku deželnega odbora ulofce. Ponudbe morajo biti kole kovane in zapečatene s sledečim napisom na zavitku: „Ponudba za.........delo pri predelavanji deželne prisilne delal niče v Ljubljaniu. — Vsaki ponudbi se ima priložiti 10°/0nu jamčevina (vadium) za vsako vrsto dela postavljenu svote, bodi s- v gotovini, bodi-si v knjižicah kranjske hranilnice ali pa v avstrijskih državnih sli tem jednakovrednih papirjih. Vsak ponudnik ima v ponudbo izrečuo postaviti, da pozna delo in vse črteie iu pogoje ter da se tem pogojem pravokrepno podvrže. V ponudbe je treba s številkami in besedami zapisati ponudne j zneske v jednotnih, cenah in za koliko odstotkov j pod jednotno ceno se prevzame delo. Deželni odbor si pridržuje pravico, izbrati si j po svoji volji podvzetmku brez ozira na cenejšo ponudbo, ali pa tudi po okolščinuh obravnavo še je-denkrat razpisati. Oziralo se bode le na pismene, v določenem obroku uložene ponudbe. ■3.3. s w E ■ I I H) B 9*9 Z m 5' OŽI" lip C m. c O ©. B" J6 — (D m a* y s O -i , 3< H " s a * i " w I *L S 3 i N —• rt E w ^3 S i iT i'i -i ~. :i. os W 2. Os B 2, gj N LUD. WIDMAYER, Delavnica: Gosposke ulice št. 10. Prodajalnica: Na Brega št. 10. .1 stavbeni in mizar za hišno opravo, priporoča svojo veliko zalogo likune in lakirane wm~ hišne oprave, divane, garniture, matrace na peresih in žimnate matrace, vozičke za otroke, kamne za okna po Jako nizkih cenah. Tudi prevzame vsa v njegovo stroko Bpadajoča dela, starbena in za hišno opravo. Poprave izvrši točno iu dobro in po najnižjih cenah, /a mnoga naročila se priporoča Ludovik ,v7idmayer, (319—2) stavbeni in mizar za hišno opravo. VIZITNICE v elegantnej obliki priporoča po nizkej ceni „Narodna Tiskarna" V LJubljani. V „Narodnoj Tiskarni" in pri Jan Giontini-jn v Ljubljani se dobiva: BUDIMSKA jKakOczy in naši časniki. SpiBal Stat nominis nmbra. Cena 70 kr., po poŠti 5 kr. več. greaoi.o o.r katero so analizovali in ozna-ViH deželna akademija v Budimpešti, profesor Jr. Stblzel v Monakovem, profesor dr. Hardy v Parizu in profesor dr. Tichborne v Londonu, priporočajo profesor dr. Oebhardt v BudimpeSti in nedavno profesor dr. Rokitanskv v Inomostu, profesor dr. Zeissel na Dunaj i in profesor dr. Sigi v Stuttgartu in druge medicinske kapacitete zaradi njegove bogate vsebine lithiona; posebno uspeSno Be uporablja pri trdovratnih boleznih prebavilnih organov in zapretji vode ter se pred vsemi manimi grenčicami posebno izredno priporoča. Dobiva se po vseh lekarnah in proilaialnicnh mineralnih voda, vedno na novo natočena. Prosi se, da so zahteva izrecno Budimska Rak6ozy. (240—10) Lastniki bratje Loser v Buaanešti. . . . . ._____ . . ._j_.t_. t____fr _ i____ii___ Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 1541