POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
IZHAJA TRIKRAT TEftENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, pošt. predal 22, teleI. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din , mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din 9.50
Štev. 140 • Maribor, sobota, dne 7. decembra 1940 t Lelo XV
Organizacije in njih delovanje
O organizacijah in njih delovanju dejansko ne moremo povedati nič novega. Vse, kar je potrebno za pojmovanje organizacije in za njihovo delovanje, smo že neštetokrat navajali in izrecno poudarjali. Če ponovno govorimo o tem, nas silijo razmere s svojimi posledica-
»li,	'	-	*	*	*	:V	H'	..	rit	i	.w
•	«	:r	-	v	na-
ših in drugih organizacijah ter v javnem življenju sploh. Nismo pesimisti- To .fes,
• *	o	tem	ne dvomimo, bo
zdrav in solidaren duh delavskega razreda temeljito premagal s svojim resnim in stvarnim delom ob solidarnosti, ki. je navidez precej strta, vendar pro-, dira z nepremagljivo silo zopet na dan
H i -	A
113 ker je človek po naravi borec za napredek, svobodo in socialno pravico. To je človekov življenjski nagon, ki je tem bolj živ, čim bolj je napredovala njegova civilizacija.
Boj za socialno pravico mora seveda biti organiziran. Imamo sicer danes dobo organizacij. Toliko najrazličnejših organizacij imamo, da nam je postala beseda že nadležna. In prav ta razcepljenost organizacijskega življenja ustvarja tudi delno razkrojenost a..* Rty* §Lv vsem javnem življenju, ••	- -
Zakaj, če hočemo voditi borbo za svoje interese, moramo te interese poznati, |' razumeti in vedeti obenem, da je pri f tem potrebna ne le stvarna, ampak tudi duhovna, ideološka in taktična enotnost in solidarnost.
Kaj hočemo s tem. povedati? Socialistično in delavsko gibanje sploh je važen pojav v razvoju, ki ima v njem čisto konkretne naloge. V. teh nalogah se mora delavstvo združiti z namenom, da vodi napreden boj. Vsak posameznik, vsak jaz, se mora pridružiti močnemu mi in ne le v besedah, ne le v dejanjih, ampak tudi duhovno in miselno.
'M-'H Delavstvo pa ti mora	«
4 -« • • »	imeti	pred	očmi
samo svojo trezno pamet, enotnost in Solidarnost.
Imamo danes težave z razjasnjevanjem teh bitnosti delavskega gibanja. Uverjeni pa smo, da vsak trezen delaje ve, da je le v enotnosti in solidarnosti moč *.	„	.	* .
Naše gibanje mora biti enotno in soli-®rr*°; Naši zakoni so pravila in prali y _ naših organizacij. Naša vest, naša poštenost nam pa veleva, da tc za-| . kone in pravilnike vršimo in izpolnjuje-\ mo, ker smo si jih sami postavili in pa zato, da ostanemo močni in postajamo močnejši. Brez teh dolžnosti ni organizacije in ni moči, ki je potrebna.
• Na plan - ■	t	Ali	naj
^mudimo priliko obrambe svojih inte-ifcscv?
Nenapadalni pakt z Madtarsko
Listi pišejo, da je pričakovati skleni-nenapadalnega pakta z Madžarsko priliki poseta madžarskih državnikov ln parlamentarcev v Beogradu.
J*Ponski In ruski razgovor o Kitajski
.Japonska vlada je sporočila sovjet-~*emu poslaniku v Tokiu, da protikomunističen dogovor med japonsko vlado , od Japoncev imenovano takozvano i.s«° vlado v Nankingu ni naperjen - fjj SSSR. Sovjetska vlada je odgovo-
Ki?'-da. S? lud! n’ena Potika napram 'ajski ni v ničemur spremenila.
Zadnji boli za Porto Edda
in Argirocastro
Italijani porogajo o uspeSnem odbljanlu grških napadov
At. ag. in Reuter poročata:
Po hudih bojih, ki so se vršili že kakšne tri tedne na zapadnem delu grškega bojišča, so Grki dne 4. decembra zavzeli predmestja pristanišča Porto Edda (Santi Quaranta) ob Otrantski ožini in v notranjosti pokrajine poslednjo vas pred mestom Argirocastrom.
Grške čete so na tem področju napredovale zelo previdno, kajti Italijani so skušali organzirati odpor in so zlasti na tem odseku vrgli v boj mnogo svežih čet, ki so jih pripeljali iz Italije.
Grki so med tem že napredovali po dolini reke Vojuše (naprej od Pereme-tija) in njenega pritoka, reke Drinos (dalje od kraja Argirocastro), proti kraju Klisura in Tepeleni. — Reka Vojuša se pri Valoni izliva v morje.
Manjše oddelke čet so Grki izkrcali pred kakšnimi desetimi dnevi na oibali severno od Porto Edde, ki so jih pripeljali z otoka Krfa. Italijani so poročali, da so del teh čet potolkli. 1. \ u.
Dne 3' decembra so grške čete pri svojem prodiranju zavzele kraj Delvi-non južno od Argirocastra. Že dalj časa pa so obstreljevale cesto, ki vodi iz Porto Edde v Argirocastro in s tem preprečile premik italijanskih čet. Z zavzetjem Delvinona pod Argirocastrom pa so prišle v posest same ceste. S tem
je usoda pristanišča Porto Edda in Argirocastra zapečatena.
Potek bojev.
Pri Argirocastra so se Italijani utrdili |na jugu mesta. Grki pa niso hoteli napasti Argirocastra frontalno, ampak so mesto obšli in sicer na ta način, da so na osrednji fronti, pri Peremetiju, predrli italijansko fronto in se potem z vzhoda in severa približali Argiroca-stru.
Nato so' med Porto Edda in Argirocastrom predrli talijansko fronto in se v obliki klina zarili med oba kraja. — Italijanom je grozila obkolitev pri Porto Eddi in pri Argirocastra.
Zaradi tega so se morali začeti umikati iz obeh krajev in sicer iz Porto Edde, 30 km severno proti Kiameri, iz Argirocastra pa proti Tepeleniju, kjer se steka reka Drinos v Vojušo. Boji na tem področju so se vršili v silno težavnih okoliščinah; na 'višinah je padel sneg, v nižinah pa je pihala ledeno mrzla burja-
V dolini reke Vojuše so Italijaini prepustili kraj Premeti Grkom.
V bojih pri Peremetiju so Italijani skušali zadržati Grke s tanki, toda niso uspeli. Grki so vjeli 500 Italijanov in se polastili 6 topov. Pri Peremetiju so za-
vzeli Prakeri planino (okrog 2000 m). Pri Podgradcu pa so se Italijani po hudih bojih umaknili s planine, ki je visoka 1700 metrov.
Letalski boji na ironii v Albaniji
(Reuter.) Dne 4. t. m. je bilo v Albaniji sestreljenih 10 italijanskih letal. — Angleška letala so motila italijanski umik v dolini reke Vojuše, v smeri iz Peremetija na Tepeleni. Pri Tepeleniju je bil z bombami porušen nek most. V Portu Edda je bil hudo poškodovan en italijanski rušilec. Nadalje so bile vržene bombe na Valono in Drač.
Italijani o svojih protinapadih
Vojno poročilo iz Rima pravi, da je dne 4. t. m. prišlo na fronti v Albaniji do vrste napadov in protinapadov- Italijanski bomBniki in strmoglavci so u-spešno bombardirali vojaške naprave, mostove, avto kolone itd. Letala so napadla Krf, Zanti in Prevezi, 5 sovražnih letal je bilo sestreljenih. 2 italijanski se nista vrnili. Podmornica »Delfino« je potopila nek grški rušilec.
Italijani poročajo, da so v vojni z Anglijo sestrelili v novembru na vseh bojiščih 247 letal, sami pa so jih zgubili 47.
Letalski napadi na Anglijo in Nemčijo
Manjši napadi na Anglijo
Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Neka podmornica je potopila 6 oboroženih sovražnih ladij z 31.500 tonami. V noči na 3. december so nemška letala napadla Bristol z bombami vseh kalibrov. V noči na 3. t. m. so letala bombardirala Southampton, orožarne, letališča in vojaška taborišča. Bombe so padle tudi na neko tovarno v Greent-hamu. Več angleških letal je bilo uničenih na letališču 'V Sorensu. Kljub neugodnemu vremenu so letala bombardirala vojne cilje tudi v srednji in južni Angliji. Zlasti sta bila bombardirana London in Birmingham. V raznih londonskih okrajih je bilo opaziti 9 požarov in( več eksplozij. V noči na 5. december so se napadi na britanske luke nadaljevali in letala so tudi spuščala mine.
Angleški napadi na Nemčijo in Italijo
(Reuter.) V noči na 5. december so angleška letala napadala Diisseldorf v Nemčiji in Turin <v Italiji. Razen lega sta bila izpostavljena bombnim napadom Ant<werpen v Belgiji in Calais, kjer imajo Nemci v pristaniščih svoja oporišča, iz katerih bi lahko izvedli napad na Anglijo. Bombardirana so bila nadalje razna letališča, pozicije žarometov in topovskih baterij.
Letalci so mogli ugotoviti škodo, ki so jo povzročile bombe.
S teh poletov so se vrnila vsa angleška letala, razen enega, ki je strmoglavilo pri poletu nad Italijo.
Dne 5. decembra, čez dan, je bilo sestreljenih 13 nemških letal in eno angleško, toda T^ilot se je rešil.
Ameriško-angleškl blok
Ameriška pomoč Angliji v kreditih, orožju in trgovskih ladjah.
Ameriška pomoč Angliji se vedno bolj stopnjuje. Ne gre več samo za letala in orožje, ampak tudi za odobritev o-gromnih kreditov. — Zakon, ki ga je Amerika proglasila ob izbruhu vojne: Plačaj in odpelji, bo spremenjen. Dobave Amerike Angliji bodo šle na kredit. O tem se danes že javno govori v Zedinjenih državah in znani Ford, o katerem so pred nekaj meseci pisali, da je odklonil izdelavo letalskih motorjev za Anglijo, je sedaj izjavil: Enkrat smo že dali denar za Anglijo in njeno zmago, pa ga bomo dali še epkrat.
Nekateri listi pišejo, da bodo Zedinjene države zahtevale, da Anglija zastavi svojo proizvodnjo zlata kot jamstvo za to posojilo. Najbrž pa se to ne
bo zgodilo. Angleški finančni strokovnjak je že prispel v Washington na razgovore.
Zedinjene države bodo dale Angliji tudi trgovinske ladje. Zaenkrat se računa, da bo Anglija dobila okrog 146 novih in starejših ladij in bo s tem skoro docela izravnana škoda, ki jo povzročajo brodovju nemške podmornice.
Glede odnošajev med Anglijo in Zedinjenimi drža/vami je treba vedeti, da ne gre samo za sodelovanje dveh držav v sedanji vojni, ampak, da se pripravlja ogromen gospodarski in političen blok anglosaškega sveta, ^igar vpliv se že čuti v sedanji voini, še bolj pa se ga bo čutilo po vojni. (Reuter.)
Trgovinska pogodba med Anglijo in Turiijo
in njen politični pomen.
(Reuter.) Med Turčijo in Anglijo je bila te dni podpisana nova trgovinska pogodba. Turčija bo dobavljala Angliji poljske pridelke in rude, iz Angiije pa bo dobivala industrijske proizvode, stroje in lokomotive.
Dočim je bila pred sedanjo vojno Nemčija udeležena v turški trgovini s 50 odstotki, bo odslej vsa trgovina Turčije usmerjena v Anglijo.
V Londonu pripisujejo tej pogodbi velik političen pomen, ker je s tem izločen tudi gospodarski vpliv Nemčije na Turčijo- Nemčija se je zelo prizadevala, da bi sklenitev te trgovinske pogodbe preprečila, pa se to tudi von Pappenu ni posrečilo, dasi je znan kot spreten diplomat, i	,	...	„	v	*
Nemško-rontunskl dogovor na deset let
Med Romunijo in Nemčijo je bil sklenjen dogovor, s katerim je Romunija svoje gospodarstvo docela podredila nemškemu. Nemci bodo izvedli gospodarsko olbnovo države, Romunija pa jim bo dajala vse presežke svojega gospodarstva. Dogovor seveda ni samo gospodarskega, ampak tudi poltičnega značaja, H.V-. i«	N ** f e - .
Petrolejski vrelci podržavljeni.
tj	,	H. d	. r
•	- * romunska vlada reši i tudi vpra-
šanje romunskih petrolejskih vrelcev, da jih bo mogoče izkoriščati, ne oziraje se na kakšne privatne interese tujih delničarjev. Te dni je bil objavljen zakon o razlastitvi petrolejskih vrelcev, ki jih prevzame država. Kakšno odškodnino bo plačala dosedanjim imetnikom, še ni znano. Z razlastitvijo je prizadet francoski, angleški in ameriški kapital.
Slike iz Španije
Švicarski dnevnik »La Sentinelle« prinaša vrsto pisem iz Španije, ki jih listu pošilja poseben poročevalec. Iz obširnih člankov posnemamo:
iKo si preskribiš >od španskih konliularnih zastopstev. v Švici potreben vizum, ti v potni list napišejo smer, po kateri smeš potovati v Španijo. Ko prideš na prvo špansko postajo, te cariniki skoraj do golega slečejo: skrbna namreč iščejo za pezetami; vsak uvoz in izvoz španskega denarja je najstročje prepovedan. Na obmejni postaji vidiš napise, ki pravijo, da se mora v Francovi Španiji pozdravljati na iašistovski način.
Tudi vidiš povsod po deželi velike plakate, ki skušajo z ogromno propagando prikazati »novi red- s socialnega gledišča. Vendar je pa vsebina te propagande precej prazna in uboga: tisočkrat zagledaš stavek:	»Arriba Espana«.
Ta zidna literatura najbolj poveličuje voditelja Franca in njegova podoba je narisana r.a vseh koncih in krajih;	^
Madrid, glavno mesto Španije, nudi pestro sliko. Opazovalca preseneča veliko nasprotje med velikimi krasnimi ulicami, razkošnimi palačami, ogromnimi trgovinami, lepimi nasadi po eni strani ter z nepopisno 'bedo nižjih slojev po drugi strani. Zdi se ti, da doživljaš
Huigojeiv roman »Notre Dame de Pariš«. — V predmestjih na kupe beračev in umazanih, napol oblečenih otrok... V središču pa iivi skupina ljudi — nekateri jo imenujejo »elito« — ki uživa vso orientsko razkošnost, kot da bi se ne bila ničesar naučila iz strašnih naukov še popolnoma sveže preteklosti. Na deželi pa primanjkuije kmetu in delavcu najpotrebnejših živil in kruha, ki je racioniran.
Madridu se poznajo sledovi zračnih napadov in delovanja topov; najstrašnejši so pa ti sledovi v mestni okolici, tam je še polno ruševin.
Da še Španija zdaleč ni pomirjena, priča tudi dejstvo, da sliči <vsa država obsedenemu stanju. Na vsakem koncu vidiš vojake, policaje, falangiste in nešteto drugih pestrih uniformirancev. Vsi ti ljudje se oblačijo in žive na stroške države. Ker se pa ti ljudje ne morejo popolnoma izživljati v zasledovanju »notranjega sovražnika«, je treba njihovo zanimanje obrniti tudi v »zunanjo smer«. Zato zahteve po francoskem Maroku, Gibraltarju, celo po ameriških Filipinih ...
Franco sam si gotovo ne upa tirati ljudstva v novo vojno avanturo, kajti znano mu je, da v deželi še tlijo močne nasprotne sile. Drugače je pa z nekaterimi »dinamiki« okoli Franca, tem se pa mudi.
Stirlletnlco ustave v SSSR
so praznovali dne 5. t. m. SSSR sestoji iz 12 sovjet narodnih komise) jev. Centralni \ladi eznih republik, čijili število pa se je sedaj
zv 	......	.
Povečalo na 17, ter so razdeljene po narodnosti v 20 in sedaj najbrž tudi več avtonomnih republik, 9 avtonomnih oblasti in 10 narodnostnih okrožij. Najvišji organ SSSR je vrhovni sovjet, ki ima dve zbornici: zvezni sovjet in sovjet narodnosti. Člani zveznega sveta se volijo tako, da pride na 300.000 .prebivalcev po en poslanec, sovjet narodnosti pa sestoji iz 25 članov zvezne republike, 11 članov avtonomne republike, 5 članov avtonomne oblasti in 1 člana narodnostnega okrožja. Obe zbornici izvolita izmed sebe predsedstvo .^7 članov. Predsedstvo ima vso zakonodajno in izvršilno oblast. Najvišji organ je vlada. t. j.
v Moskvi so pridržane zadeve: vojska, zunanje zadeve, zunanja trgovina, promet, pošta, brzojav in teleion ter radio, paroplovba, težka in obrambna industrija. Volitve v SSSR so tajne, enake in prpporcijonalne, toda kandidirati sme le komunistična stranka oziroma neopredeljeni. Po ustavi je sedaj Kalinin predsednik SSSR, pravi poglavar države pa je
D&fna sveit*
Radikali v Sloveniji so se razcepili. —
En del se je priključil dr. Lazi Markoviču, dočim je dr. Puc ostal veren glavnemu odboru radikalne stranke. V dobi dr. Stojadinoviča je del slovenskih radikalov šel z dr. Stojadi-novičem, toda ta je sedaj pozabljen.
Italijanski fašisti proti Vatikanu. V »Regirne fascista« piše bivši tajnik fašistične stranke Farinacci, da vatikanski radio veruje v angleško zmago in zato menda svari Francoze pred sodelovanjem z Nemci. S tem pa prihaja Vatikan v spor z nemškimi katoliki, čijih kardinal Bertram je nedavno pozval vse katoliške pisatelje, da naj ne pišejo ničesar, kar bi moglo škoditi interesom Nemčije v njenem boju za zmago.
Singapore na Malakki (azijski Gibraltar), prevzele avstralske letalske sile.
Angleži sklicujejo konferenco Arabcev 1 Egiptu. Na konferenci hočejo organizirati Arabjf ce proti silama osi. Nemčija in Italija pa i4 javljata, da nočeta svojih bodočih imperijev zgraditi na zasužhjtenju Arabcev.
Kockajo, kdo bo ostal v tovarni. V usniarni1 Janes v Rumi
je podjetje hotelo odpustiti 10 delavcev. Nazadnje je prišlo do sporazuma, da bo podjetje odpustilo samo pet delavcev, ki jih bo določil žreb. Izžrebanih je bilo pet delavcev, ki so pa potem izjavili, da bodo sedaj s Podjetjem obračunali nadurno delo, ki ga jim podjetje ni plačalo.
Brivski pomočniki v Banjaluki so odprli svoje brivnice. Nahajajo s^ že 8 dni v giba-
Nemčija je predlagala Franclji, da naj bi nJu, toda	mojstri so	gluhi	za njih	zahteve.
Pomočniki	upajo, da	bodo	na ta način moj-
stre pripravili do uvidevnosti.
Ali ovce	ostrižejo predno	gredo iz	države?
Iz države	izvažamo	sedaj izredno	mnogo
zgradila za njo 2000 vojnih letal. Nemčija je svoj predlog podprla s tem, da bi se na 'ta način znatno omilila brezposelnost v kovinski industriji v Franciji. Kakor pa javljajo, je maršal Petain ta predlog odklonil, ker bi izdelovanje letal za nemško vojsko imelo za posledico bombardiranje francoskih tovarn po angleških letalcih.
Francoski letalci	dezertirajo. V	Franciji vlada nezadovoljstvo	z	vlado in njenimi	načrti
za bodočnost. Pa ne samo v Franciji, tudi v, njenih kolonijah ne uživa vlada v Vichyju podpore. Za duh v vojski je zanimivo, da je te dni pristalo 15 francoskih vojnih letal iz Maroka v Gibraltarju, kjer so se letalci z letali vred stavili na razpolago generalu de Gaul-leju.
Odstopil je francoski poslanik v Zedinjenih državah, Haye, ki	je	bil šele po	zlomu	Francije imenovan na	'to	mesto. ..	......
O finančni pomoči Zedinjenih držav Angliji
vendarle Stalin.
Velike slavnosti so se vršile ob proslavi štiri- pišej-o ameriški listi, da je Anglija imela v za
letnice ustave v SSSR	1	četku vojne zlata za 4 in pol milijarde do!ar-
dne 5. t. m. Razen parad so bde lavne pnre-	’	.	f	'
ditve, slavnostne seje, plesi in veselica. Na jev, razen iega je dobila iz Amerike po 800 slavnostnih zborovanjih pa so proslavljali zlasti milijonov dolarjev letno za v Ameriko uvoženo'
Stalina.
i blago. Na podlagi tega sklepajo v Washing-tonu, da Anglija še ne rabi finančne pomoči,
Madžari hočejo deliti dobro in slabo i osta-|70 g, v lokalu zadnje vrste pa 110 gramov te- kajti izkoristila je komaj en del svojih vehah
lo Evropo. Madžarski minister Teleki je izjavil, da ni prav, da bi Madžari*v sedanjem času imeli bolje, kot pa njihovi sosedi. Zato se je madžarska vlada odločila, da bo uvedla razne omejitve, zlasti tuai pri kruhu, ki bo odslej pečen iz zmesi pšenične in Koruzne moke, dočim bo fino pecivo stploh odpravljeno. Takih omejitev in solidarnosti z ostalimi narodi Madžarska ni poznala uiti v svetovni vojni, ko je bila kot sestaven del Avstro-Ogrske monarhije sama v vojni. Tedaj se v Avstriji ni moglo dobiti niti črnega kruha. Kruh je bil neka zmes koruznih storžev, slame, zmletega fižola in moke, ki ji človek ni vedel ne porekla, ne barve. Na Madžarskem pa so tedaj imeli pogače, kajzerce in kifeljce, kolikor si je kdo Poželel. Avstro-Ogrska zastava je bila črno-rumena in ljudje so rekli, ca je pravi simbol razmer, kajti v Avstriji so jedli ljudje črn kruh, na Ogrskem pa rumene kifeljce.
Omejitev prodaje živil v Italiji. Doslej so v Italiji bile uvedene nakaznice za: mast, olje, kavo, sladkor, milo, od 2. decembra dalje pa tudi za moko, testenine in riž. Vsaka odrasla oseba ima pravico na 2 kg moke ali testenin na teden. V javnih lokalih se smejo servirati testenine gostom samo ob torkih in sobotah. I-okali so razdeljeni v 5 razredov in je dopustno servirati gostu v prvovrstnem lokalu
stenin za obed oz. večerjo.
V Italiji le bolje kot v Franciji, ljudje imajo '
rezerv.
Zedinjene države in Sovjetska Rusija so se
za^čez zimo. Za “bo* iJalifla^ko0 v^rajakdo sporazumele Tako vsaj izgleda. Kajti po dalj končne zmage, piše italijansko časopisje v od- J šili pogajanjih v vvashingtonu, je vlada govor angleškemu, ki razpravlja o pomanjkanju dovolila Zedinjenim državam, da odpro kon-
v Italiji.
Koliko se izda za nakup vojnega materijala?
Anglija je v prvem letu vojne nakupila v Zedinjenih državah vojnega materijala za dolarjev 3.15,749.000 (dolar = 55 din.).
185,000 brezposelnih je na Holandskem, To število je nizko, pravi DNB.
Tečaje za obrambo pred plinskimi napadi je v SSSR obiskalo v enem letu 6 milijonor ljudi. Tečaje je priredilo 36.000 organizacij.
Volna v Afriki
(Reuter.) Angleško vojno poročilo pravi, da so letala dne 4. t. m. napadla italijanske kraje ob egiptski obali kot Eladen, Sollum in Sidi Barani ter neko motorizirano kolono v bližini Solluma. Pri Kasalli ob meji Eritreje so bili angleški napadi, ki so prizadeli Italijanom izgube. Pri Galabadu pa so se razvili artiljerijski boji
zulat v Vladivostoku, dočim so doslej smele imeti konzulat samo v Moskvi, kjer je bilo tudi poslaništvo.
Mehika in Anglija sta zopet navezali diplomatske stike. L. 193« je prišlo do prekinitve diplomatskih stikov med Mehiko in Anglijo zaradi tega, ker je Mehika podržavila petrolejske vrelce in s tem oškodovala interese angleških kapitalistov. Sedaj je ta spor poravnan in Mehika je sklenila obnoviti svoje zastopstvo v Londonu. Najbrž so v tem praven posredovale tudi Zedinjene države, ki so bile zaradi petroleja tudi sprte z Mehiko, pa so se že prej pobotale, kot pa Anglija.
Počasi se mobilizirajo sile Anglije. V Indiji vežbajo sedaj novo armado pol milijona mož, ki bo v prvi vrsti za obram;bo angleške azijsue posesti. Grade pa v Indiji tudi tovarne letal. Dočim so letalsko bazo v angleški trdnjavi
ovac. Prav bi bilo, ako bi se ravnateljstvo za zunanjo trgovino pobrigalo za to, da bi ovce pred izvozom ostrigli in pridržali volno za I se. Ne gre, da volno izvažamo in jo potem zopet uvažamo, ako jo sploh dobimo.
Moke bo zmanjkalo v Bjelovaru, pišejo lir-vatski listi, dasi je Bjelovar kraj, ki leži sredi bogate žitne pokrajine. Hrvatska pretira-i njevalna organizacija »Pogo-d« je izjavila, da ni njena dolžnost, da se briga za aktivne kraje, ampak za pasivne.
Preganjrnje špekulantov. V Novem Sadu so oblasti kaznovale trgovca z- drvmi Gezo Van-bergerja na 40.000 din .globe in 10 dni zapora, ker ni hotel Prodajati drv, dasi jih je imel. Kmet .1. Berti iz Srbobrana pa je bil kaznovan na din 20.000 globe in 7 dni zapora, zato, ker ni prijavil vse zaloge žita.
Novo poštno poslopje v Karlovcu grade in bo stalo 4.5 milijonov dinarjev.
Še manjka kulture med delavstvom, zlasti ; med ^podeželskim. Iz Prekmurja in Medjiinur-.ia hodijo delavci v času žetve v Vojvodino in mnogi tudi v sladkorne tovarne, ki jih je precej v ondotnih kraiih. V Belem Manastirju se nahaja državna tvornica sladkorja, v kateri je bilo v letošnji kampanji zaposlenih 500 delavcev iz Medjimurja. Ti delavci so se te dni vračali domov. Na postaji je iz neznane- . ga vzroka nastal med njimi prepir. Spopadli so se in noži so zapeli svojo pesem. Trije delavci so umrli na posledicah zabodljajev sko-ro na licu mesta. 47 pa je bilo lažje ranjenih. To je bila res prava bitka, v kateri je bila kar ena desetina udeležencev ranjena. Vzrok: . alkohol in pomanjkanje kulture, ki je obenem tudi pomanjkanje srčne kulture.
Kako pijetetno je pokopavanje mrtvih, —f V Bosanski krajini so bile pretekli 'teden ve-J like povodnji. Voda je poškodovala 2000 hiš, 1000 pa se jih je sesulo. Pri tej priliki se je razlila povodenj preko njiv in travnikov.
Slovenski dom« piše: »Pravtako je voda razrila številna pokopališča.« To se pravi, da odplavila tudi mrliče iz grobov, ali pa vsa.1 poškodovala grobove tako. da jih je težko spoznati In še se tiaideio ljudje, ki trdijo, da je pokopavanje mrtvih bolj pijetetno, kot Pa vpenelievanje. Zamislimo si na tudi, kaj pomeni poplava na pokopališčih z ozirom na zdravstvene in hisrijenske prilike v prizadetih kraiih, kier večkrat ni druge vode kot podtalna iz vodnjakov.
»Delavska Potitilca" hc dobiva nafoniU	vato-
covHoi	ialcoi!
[12
A. M. de Jong:
■V
Cude*i teckovHiU
| .OTROŠKA LETA ME REYNTJ EJA GEYSENA«~[
In tako je ob pol sedmih klical zvon tako močno, s tako naglim in glasnim brnenjem svojega bronastega zvoka, da so ljudje začudeni pogledovali kvišku in se drug drugega vpraševali, kako je mogoče, da je Gospod župnik postal naenkrat tako dobre volje, tia tako krepko in tako nebrzdano razigrano zvoni. Njihovo začudenje je bilo še večje, ko so prišli v cerkev in opazili dolgo postavo Flirefleter ja, ki se je v baržunastih copatah, z obrazom kot bi hotel koga požreti, sukal okrog oltarja, prižigal sveče, razgrnil oltarni prt in pripravil mašno knjigo. Cer-kovni obiskovalci so bili samo stari možički in ženice ter otroci, kajti ostali ljudje so bili skoro vsi brez
izjeme na polju.	.
Ministranta Mereyntje in Sjaante Bosters sta vsak hip pokukala iz zakristije okrog ogla na dolgo, široko postavo, ki si je dala opravka pred oltarjem m nespretno manevrirala z dolgim prižigalnikom, na čigar zgornjem delu je oklevajoče plamtela lučka voščene svečice-
»Ali bo ostal?« je vprašal Sjaante Bosters. •>Mereyntje je skomizgnil z rameni in se smehljal. -Upajmo,« je odgovoril veselo.
>Flirefleter,« je modroval ministrant, »to bi bil
res zabaven cerkovnik!«	.
Isti hip je prikrevsal Flirefleter proti zakristiji. Dečka sta stopila nekoliko vstran, da bi ga pustila mimo. Jezen ju je nadrl:
Dajta, dajta, presneti fižol v stročju, zlezita že | ;e pojavil vsak hip in v mehkih copatah neslisn® Urila np stoita tu ter ne prodajajta hodil naokrog ter izvrševal vsa ona drobna dela,
vendar v vajina krila, ne stojta tu ter ne prodajajta zijal.. . Saj nisem nobena opica na gugalnici!«
Toda niti njegov zadirčljiv glas, niti njegov mračen obraz nista mogla prestrašiti Mereyntjeja. Radovedno ga je vprašal:
»Flirefleter, ali boš pri nas za cerkovnika/«
»pri vas za cerkovnika?« je hripavo in zafrkljivo govoril velikan in zaničljivo pogledal na frkolina, ki sta se motala okrog njega. »Glej si no, glej, smrkavca, ali si mogoče domišljata, da sta župnika. Alo, alo, malo skočita, hop, hop, pritlikavca, sicer vama bom moral pomagati s kakšnim polenom.«
V tem trenutku je pomolil župnik glavo med vrat-mi in prijazno ivprašal:
»Cerkovnik — ali bi mi hotel pomagati v moj
talar?«	..
Slišalo se je skoro tako, kot da bi bil cerkovnik zaškripal z zobmi, ko je s stisnjenimi pestmi, glavo sklonjeno naprej, pripravljen, da se spusti v boj, stopil proti vratom. Sjaante Bosters se je nervozno podvizal z napravljanjem. Potrt je rekel svojemu tovarišu:
»Presneto, M,ereyntje, ta ti je pa hud!« toda Me-revntje se je smejal in izjavil z lahkim srcem:
»Kje neki, dečko, ta ne misli tako kot reče. Saj se vendar samo šali!«
Sjaante Bosters ga je neverjetno pogledal, toda ni bilo več časa, da bi o tem še naprej govorila, kajti župnik je vstopil napravljen in pripravljen, s pogrnjenim kelihom ob prsih. Za njim sta capljala do pred oltarja oba fantička, s povzdignjenimi rokami
in maša se je začela.
To jutro so verniki z mnogo manjšo pobožnostjo | s4cdili svetemu opravilu, kot pa Flirefleterju, ki se
 naokrog ...
spadajo v delokrog cerkovnika- Nato je jeznega obraza sedel v zanj določeno klop poleg oltarja ifl strmel pred se, roki na kolenih. Res pravi vzor slabega razpoloženja in zajedljivosti. Mehanično so n»r' mrale stare tercijalke svoje molitve, pri tem pa k0' maj čakale, da bi mogle domov in se spotoma P0.' govoriti ter raznesti neverjetno novost po vsej vaS;
v. Ali si že čula?« .. . Moj Bog!... Flirefleter, ga poznaš, ta krošnjar in lajnar . . ., ta, da, Prf'v,pj0, ie postal cerkovnik namesto Siiusa Bedafeja'
to bo lepa reč!«	AnczU
>Moj Bog, kaj praviš!.., Saj vendar ni mog . »Da, res je, naj umrjem, ako ni res! Danes zjutra) že stregel pri maši!«
»Flirefleter pa cerkovnik? Neverjetno!"
»Da, hudo je . •. Radoveden sem, kam
»Ta je pa res dobra . .. kar je res	Mafnivo
smo blagoslovljeni s famoznimi 5®r	,	!	.	a„
svetohlinski lopov, ki prazni pu**«, sedaj pa ujmo celo že potepuha .. • I^*da’ da z nasim ZU? nikom ni nekaj v redu!«	,	,	*	mnog0
Kakor > kaU - ie * a>» ,
dočnosti novega cerkovnika . . . Takoi po »J moč odklopotale stare zenice v svojih c^ah ^gnil* naglo vsaka na svoj dom m koma, da so, u spraviti svoje rute in molitvenike v omar ,	^
skodelico kave ter pojest, ^ha- \do drugi odpravile z doma, v strahu, da bi Jih utegni prehiteti in sporočiti to nezaslišano no sosedom.
LJUBLJANA
V Ljubljani so umrli trije sloveči zdravniki,
Jr. Tone Jamer, ki je kot vojaški zdravnik v Judenburgu rešil 8000 kranjskih Janezov fronte v svetovni vojni; vseuč. prof. dr. Janez Plečnik in kirurg primarij dr. Pavel Krajec.
CELJE
Zasebni nameščenci pridite na predavanje,
™ Sa priredi »Zveza privatnih nameščencev« v torek, dne 10. t. m. s pričetkom ob 20. uri 5 »Narodnem domu«. Predaval bo tov. Pete-Jan Josip o pomenu in razvoju pokojninskega zavarovanja za nameščence, dr. Reisman pa a najnovejši socialni zakonodaji.
Delo na razširitvi hodnika za pešce na Mariborski cesti je skoro zaključeno. Ljudje, ki s? Primorani to pot večkrat na dan premesti, so v tem času okušali blagodati dobrih cjjst. K temu je pripomogel še bog Pluvius z obilnim dežjem, ki je cestišče spremenil v t[*že in blato. Avtomobili pa so skrbeli za to, oa je bil vsak pasant, ki so ga dohiteli, prizmo poslikan, kajti brozga izpod koles dr-^ih avtomobilov je človeka oškropila tudi vrh glave. Sedaj bo tega konec. Zaslugo 'Ria delavtsv.o, ki je kljub slabemu vremenu “°vršilo svoje delo. Nekaj pa bo Pripomogel ‘Udi mraz, ki bo povzročil, da se bo cestišče [epo osušilo in zmrznilo. Kar se pa razširitve hodnika tiče, začudi človeka, zakaj se ga ni Povsod enako razširilo. Vsi hišni posestniki °b cesti so odstopili del svojih vrtov v ta na Oien, samo lastniku neke vile tega ni bilo tre oa storiti. Posledice ne bodo izostale. Ker bo hodnik na tem mestu ožji, bodo pasanti ob deževnih dneh še naprej izpostavljeni nevarnosti, , da jih bo izpod avtomobilskih koles brizgajoča brozga na tem mestu aosegla tudi 'l bodoče, dočim se bodo na ostalem delu hodnika lahko umaknili tej neprijetnosti.
TRBOVLJE
■SK »Amater« — SK »Mars«. V nedeljo, dne o t. m. se bo odigralo zadnje kolo ligaškega lokmovanja. »Amater« bo imel za slovo v gosteh »Marsa« iz Ljubljane. V prvi tekmi v Mubljani so gostje premagali »Amaterce« z ‘;0. Zaradi tega bodo naši športniki rudarji dapeli vse sile, da se z dostojno igro revan-"'•irajo za poraz. Športna publika naj poseti v velikem številu to zanimivo 'tekmo in z do-Jjjojnim navijanjem podpre svoje moštvo. -'ekma se začne že ob 14.15 uri.
HRASTNIK
Steklarji, pozor! Splošna- delavska strokovna zveza, podružnica v Hrastniku sklicuje na dan 8. t. m. s pričetkom ob 10. uri v društvenem lokalu Pri- Pečniku sestanek, na katerem bodo obravnavala vprašanja, ki se tičejo delovnega razmerja steklarjev. Zato naj nihče *e manjka! — Odbor.
LAŠKO
Drobne novice iz Laškega. Dne 27. novembra t. 1. dopoldne okrog 10. ure je na drugem 'železniškem prelazu v Marijagradcu skočil "od osebni vlak št. 518 tekstilni delavec, še finski 32 letni Ciril Knez, ki je bil v službi pvarne Gerkmann že več let. V tej tovarni 'e službo pustil ter si poiskal drugo v Mari-eru, a bi moral na orožne vaje. Ker je slu-A da bo medtem kdo drugi prevzel službo v jdariboru je obupal ter si končal življenje. r;°komotiva ga je vlekla od prelaza 40 m ter ?a docela razmesarila. Pokojnemu Cirilu, ki j bil sicer vedno šaljiv, bodi ohranjen tra-ffn spomin! — Prejšnji dan kmalu po poldne-n11 ie skočil pod tovorni vlak med (Postajama ragersko—Slovenska Bistrica še en laški "dan 34 letni delavec Jakob Zavšek iz Brstja pri Laškem. Kolesje mu je odrezalo obe °ki ter je v mariborski bolnišnici Podlegel ®|kodbam. V smrt je šel po lastni izjavi za-*di nesrečne ljubezni. Lani je vlak povozil ™ tremerskem mostu tudi njegovega očeta. Pri davčni upravi v Laškem je bil na last-
MARIBOR
flo
Adi
Prošnjo upokojen davčni šef g. Franjo i (, Janiič, na njegovo mesto pa je imenovan g. L,anko Pleskovič. — (z našega mesta stalno sahajajo nameščenci rudnika TPD. Nekateri t, p.r®meščeni v Kočevje, drugi pa morajo v Siv? a stanovanja v Rečici. Mogoče bo v askem sedaj kaj več stanovanj.
SENOVO PRI RAJHENBURGU
v Vse cenjene naročnike obveščamo, da se je L “pbovem—Rajhenburigu preosnoval pover-biški odbor nasera lis*ta, ki ga tvorijo ti-le nrugi: predsednik jurak Josip, blagajnik man Franc, odborniki: Zidarič Jože, Vuč-Alojz in Hrušovar Anton. Prosimo vse Cene naročnike, da poravnajo tekočo, ka-<?0m *l,d' eventuelno zaostalo naročnino pri ta,r| omenjenih sodrugih Poverjenikih in jim 1° olajšajo njih delo. — Uprava.
'bn0,0 bodo bi'ie Prodall? V »ašeni kraju se I)t'°So govori, da bodo zaradi 'Prezadolženosti |0 Nali dosedanje šolsko poslopje. Starši šo-He "Vezne dece se upravičeno bojijo, da bi ^ Prišlo do kakšnih motenj pri pouku, kar 0 'e v k var šolski deci. kateri je tudi po cer°!,u treba omogočiti redet; obisk šole. Sili;,. >e Pa ta govorica malo verjetna. Kje pa m se potem vršil šolski pouk?
v	TRŽIČ
ne . vednost vsem pomočnikom. Tudi za obrt-m trgovske pomočnike velja banska uredniki*3 • m'pimalnih mezdah. Dimnikarski pomoč-tivi,- ,lnai° na uro din 5.—, mizarski din 4.50, VftrnV1St°' us,už|benci gostiln, hotelov in ka-1i{4 ..‘P 3.75, krojači isto, brivci isto, ključav-. čevljarji din 4.50, kleparji isto, litn 11 3.75, soboslikarji din 5.—. Hrana se
®tan&me naračunati mesečno po din 240.  in
He°^an'e p? <*in 60.—. Za trgovske pomoč-ua znaša' mezda mesečno din 1150. , hra-
1 Zadnji ukaz o amnestiji z dne 6. septembra l je prinesel za Jugoslavijo prvič novost, da je bila obsojenim odpuščena kazen pogojno na ta način, da izplačajo preostanek kazni v denarju najpozneje do 6. decembra t. 1. Ti denarni odkupni zneski pa pri ogromni večini amnestiranih znašajo po par tisoč dinarjev. Za 6 mesecev kazni je bilo treba plačati din 4500. Kdor ne bi do 6. decembra plačal, zgubi ugodnost amnestije in mora že prekinjeno kazen zopet nastopiti in odslužiti. Prizadeti so pa v kazenskih zadevah seve večinoma najrevnejši sloji, delavci in majhni posestniki ali kmetski sinovi, ki nimajo denarja, posebno pa ne tako visokih zneskov. Na ta način so se mogli iPoslužiti dobrote te amnestije le premožnejši obsojenci. Revež ni mogel plačati in zato tudi ne pade pod udar amnestije. Večina amnestiranih je upala, da jim bo sodišče dovolilo odplačevanje amnestirane kazni v denarju na obroke, kakor dovoli tudi redno kazen odplačevati po obrokih. Drugi zopet so se nadejali, da bodo lahko denar v dogledni dobi prislužili in nato odplačali ter so prosili sodišče za odlog tega plačila. Vsled zadnji
Težave okrog zadnje amnestije
čas narasle draginje pa si seve zlasti delavstvo ni moglo ničesar prištediti tekom teh treh mesecev po izdani amnestjii in do danega roka 6. decembra zlasti delavci odkupnin-skih zneskov niso mogli plačati. Sodišče pa je cel kup takih >prošenj za oalog plačila in za odplačevanje v obrokih zavrnilo, ker v amne-stijskem ukazu za take dobrote nima nobene podlage. Cela- vrsta amnestiranih revnejših obsojencev, ki se je ob amnestiji dne 6. septembra rešila zapora, se bo vsled tega sedaj morala vrniti v jetnišnice in kaznilnice, če ne pride v zadnjem hipu kakšna sprememba tozadevnih določil v amnestijskem ukazu, kar bi bilo seve želeti in upamo, da bodo sodišča in drugi poklicani činitelji pri vladi in ministrstvu pravde, zadevno takoj nekaj ukrenili, ker bi bilo sicer iz gori navedenih razlogov socialno šibko Prebivalstvo prehudo zadeto napram premožnejšim obsojencem. Pravni in socialni čut govori za take olajšave določb amnestijskega ukaza. Na sodišču razlagajo amnestijski ukaz tako. da je zgubil amnestijo, kdor do danes, dne 6. decembra ni denarja položil pri Hipotekarni banki.
Koliko dolgujejo železničarji? V tukajšnji delavnici državne železnice je bila te dni nabita Posebna okrožnica železniške uprave, ki poziva vse uslužbence, da- prijavijo vse svoje dolgove. Splošno znano je, da so železniški uslužbenci silno zadolženi, kar so že večkrat navajale tudi železniške organizacije, pa tudi časopisje je o tem že ponovno poročalo. Sedaj bo torej po naredbi uprave uradno ugotovljeno, koliko znašajo dolgovi železniških uslužbencev. Verjetno bodo ti zneski ogromni, ker so železniški uslužbenci doslej prejemali skrajno nizke plače, z nastopom draginje pa se je njih gmotni položaj še zelo poslabšal. Prejeli so sicer skromne doklade oz. odškodnino ali nagrado za vršenje težke in naporne službe. Toda tudi ta povišica prejemkov je naravnost malenkostna proti dvigu cen življenjskim potrebščinam. Znano pa je tudi, da draginja še vedno narašča, zato bi bilo prav, da bi končno tudi železniški delavci in uslužbenci dobili primerno zvišane prejemke, zlasti ker naše železnice niso pasivne, na drugi strani pa bo s 1. januarjem znatno povišana tarifa za osebni in tovorni promet na naših železnicah. Če bo stastistika o prezadolženosti služila v to svrho, t. j. da bodo ugotovili življenjski standard tudi na podlagi dolgov železniških -delavcev in uslužbencev, bo železniška uprava gotovo prišla do prepričanja. da je treba dosedanje prejemke železničarjev znatno povišati, da bodo lahko človeku dostojno preživljali sebe in svoje družine.^ Povišice so potrebni vsi železniški uslužbenci, zlasti pa bi se bilo treba ozirati pri zvišanju prejemkov za delavce v- delavnicah in kurilnicah ter pri progovzdrževalnih sekcijah, kjer so najslabše plačani.
Skrbimo, da ne bodo porasle cene pred prazniki. Vsako leto se je dogajalo, da so za praznike cene na trgu znatno poskočile. Letos, ko je itak vse že dovolj drago, je treba preprečiti vsako »praznično špekulacijo« s praznimi želodci, ki si žele za Božič kakšen majhen Priboljšek. Tržno nadzorstvo ima v tem oziru hvaležen posel
Kam bomo prišli, ako bo draginja še naraščala. Mleko na mariborskem trgu stane že din 3.50 liter in maslo se prodaja po din 60 za kg. Kdo si bo mogel še kaj privoščiti, ako bodo cene še naprej tako skokoma naraščale. Ne bo drugače — in to povdarjamo znova — vse cene bo treba maksimirati.
Pretekli teden je nemški konzul obiskal nemško manjšinsko šolo, v katero hodijo otroci nemških staršev iz Maribora. Ta obisk najlepše dokazuje, kako Jugoslavija spoštuje kulturne pravice svojih državljanovi tuje narodnosti,
Čudno pozdravljanje mladine na ulici. —
Naročnik našega lista nam piše: »Dne 27. novembra sem bil okrog 16. ure po opravkih v Barvarski ulici, kjer sem opazil kako je nek fantič. Po zunanjosti sodeč obrtniški vajenec, na tuj način pozdravil svojega tovariša, ki mu je na enak način odzdravil. Sledil sem dečku, ki je medtem nakupil menda malico za kakega pomočnika v Gregorčičevo ulico, kjer je v bližini Gambrinove dvorane odšel v neko obrtniško delavnico. Izgleda, da postoja v Mariboru verjetno neka tajna organizacija, ki uči svoj naraščaj pozdravljati na tuj način na ulicah.
Prah po ^ cestah je naravnost neznosen,
mnogo hujši kot poleti, ko je mogoče ceste vsaj parkrat na dan poškropiti. Pozimi ie seveda- škropljenje nemogoče, zato bi bilo želeti, da bi zapadlo vsaj toliko snega, da bi pokril cestišča in nas rešil prašne nadlege. Prah po cestah v mrzlih dneh je tudi zelo nezdrav pojav in najbrž gre mnogo obolenj na hripi baš na račun prahu, ki ie vt mestih na debelo okužen z bacili. Ljudje kašljajo in pljujejo po cestah in v teh izpljunkih, ki se pomešajo s prahom, so klice, ki povzročajo nadaljnjo okužbo ljudi, ki tak prah vdihavajo.
Deputacija železniških delavcev ie minuli četrtek zvečer odpotovala v Beograd, kjer bo na pristojnih mestih intervenirala glede ureditve gmotnega položaja železniških delavcev.	,
Pouk na IV. deški ljudski šoli v Gosposvetski ulici ie prekinjen, ker popravljajo pokvarjeno centralno kurjavo.
Udeležile se proslave
500-LETNICE
Izum. premakljive črke Janeza G. Gulenberaa V. XII. v Nar. gledališču
Dram. prikaz, vojaška aodba, pevski nasiopi
na se iim sme V naturi zaračunati mesečno po din 360.—, stanovanje pa po din 60.—, Na roko morajo dobiti mesečno din 730.—.
O velikem ruskem mislecu in pisatelju Levu Tolstoju bo v ponedeljek, dne 9. t. m. predaval v »Vzajemnosti« pesnik s. Anton Tanc. Pričetek predavanja ob 20. uri v dvorani na Ruški cesti 7 (vhod na dvorišču).
O poneverbi večjega zneska v nekem mariborskem javnem zavodu se v zadnjem času mnogo govori po našem mestu. Poneverbo je baje zakrivil nek uslužbenec, ki ima še postranske zaslužke, zatorej ni tega storil iz potrebe, temveč verjetno iz lahkomiselnosti. Ker se Pa zavod vzdržuje z javnimi sredstvi oz. so ta sredstva namenjena za otroke, bi bilo prav, da merodajni to vprašanje javno razčistijo in v slučaju, da so 'te govorice resnične, krivca izročijo sodišču.
Dve uri zamude je imel te dni nek osebni vlak iz Maribora, predno je dospel do Zagreba. Potujoče občinstvo se je sicer teh zamud že nekako navadilo, vendar pa- je često taka zamuda lahko izredno neprijetna stvar, zlasti če človek potuje po važnih op‘ravkih. Tako nam poroča neka potnica, ki se je vozila s tem vlakom in bi bila morala v Zagrebu dohiteti potnika, ki se je vozil z brzovla-kom. Po voznem redu bi bila imela na razpolago dve Polni uri za- razgovor, ko pa je prispela z dveurno zamudo v Zagreb, je zvedela, da je brzovlak ravno tri minute poprej odpeljal. Vsekakor bi bilo treba nekaj ukreniti, da se zamude vlakov na zagrebški progi čim bolj omejijo, če jih že nikakor ni mogoče popolnoma odpraviti. Poleg -potnikov pa še neprimerno več trpi vlakospremno osebje, ki ne Pride do pravega počitka in ne dobi za to ni-kake odškodnine. Teh zamud pa ni krivo občinstvo, kakor je zadnjič razglasilo ljubljansko železniško ravnateljstvo.
Nakaznice za kurivo. Od 9. decembra t. 1. naprej se bodo razdeljevale nakaznice za kurivo osebam, katere prejemajo po sklepu seje mestnega sveta redno mesečno ubožno ali vzgojno podporo. Dobe se v socialno-politič-nem uradu* mestnega poglavarstva, Rotovški trg 9, sobjf št. 3 po sledečem vrstnem redu: 9. dec. osebe z začetno črko rodbinskega imena od A do F, dne 11. dec. z začetno črko od G do J, dne 12. dec. z začetno črko od K do L. dne 13. dec. z začetno črko od M do P, dne 14. dec. z začetno črko od R do Š, dne 15. dec. z začetno črko od T do 2. Vsak mora s seboj imeti knjižico, s katero dobiva podporo.
Razpored pridobnine in davka na poslovni promet za leto 1941 je razgrnjen na javen vpogled zavezancem pri davčni upravi v sobi štev. 5 do 11. t. m.
Po 26 letnem službovanju .pri tukajšnjem državnem tožilstvu je bil te dni vpokojen ofi-cijal g. Ivan 2ohar. Poprej je služboval kot paznik v tukajšnji kaznilnici.
Zveza strojnikov, strojevodij in kurjačev, podružnica v Mariboru vabi na redno mesečno sejo, katera- bo v nedeljo, dne 8. decembra ob pol 10. uri dop. v Sodni ul. 9-II. Pridite vsi! — Odbor.
Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč
članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo, dne 8. decembra g. dr. Toplak Lojze, Pobrežje, Aleksaddrova cesta 6.
Kolo znamke Herkules je bilo ukradeno delavcu Antonft Benčanu iz Sp. Dobrave pri Hočah.
Specialno trgovino za živila, divjačino, ribe in perutnino g. Greinerja v Gosposki ulici je prevzel g. Ivan Lah, kar je razvidno iz tozadevnega oglasa.
Narodno gledališče. Petek, 6. dec. ob 15. uri: »Pikica in Tonček«. Premiera. Sobota, 7. dec, ob 20.30 uri: »Proslava 500 letnice Guten-berga«. Nedelja, 8. dec. ob 15. uri: »Pikica in ‘Tonček«; ob 20. uri: »Na cesaričin ukaz«.
POSLEDNJE VESTI
Nemško vojno poročilo, V južnem Atlantiku se ie spopadla neka nemška križarka z neko angleško in je bila angleška poškodovana. Neka podmornica je potopila 13.000 ton angleških ladij. Dne 5. decembra so nemška letala bombardirala London, Birmingham in Southampton. Povsod so ugotovila nove požare. Ponoči je bil cilj napadov London, pa tudi razne lulke in letališča. Nemška letala so z bombami poškodovala ladje nekega konvoja. Angleška letala so preletela zahodno Nemčijo, pa niso metala bomb.
Italijansko vojno poročilo. Dne 5. decembra je nasprotnik v Albaniji nadaljeval s pritiskom na levo krilo italijanske armade (Porto Eddo in Argirocastro), ki se je odločno postavila v bran in izvršila več protisunkov. — V severni Afriki so italijanske čete napadle angleške postojanke in zaplenile mnogo orožja. Angleži so metali bombe na vojno luko Tobruk in ubili dve ženski ter več ljudi ranili.
Angleško in grško vojno poročilo. Dne- 6. decembra javljajo iz Aten, da je grška armada v zadnjih 24 urah napredovala na vsej črti. Za-padno od Peremetija je zavzela nov kraj. Italijanska vojska se umika, toda ne na kakšne nove postojanke, ampak proti morju. Zaenkrat ni nobenih znakov, da bi na kakšnem delu fronte hotela zadržati grško prodiranje. — Načelnik generalnega štaba maršal Badoglio je odstopil. Za njegovega naslednika je imenovan 62 letni maršal Cavallero, ki je bil med -svetovno vojno v generalnem štabu generala Ca-dorne na soški fronti. — Nad Anglijo je bilo včeraj malo nemških napadov. Na poletu iz Anglije v Turin v Italiji, je neko angleško letalo preletelo to progo tja in nazaj v 9 urah, kar predstavlja rekord hitrosti.
20 ogromnih bombnikov so Zedinjene države prodale Angliji. Letala so odpremili čez Kanado.	m
Ogledovanje oporišč, ki so jih ustvarile Zedinjene države, sta izvršila Roosevelt in mornariški minister Khox. Knox se še sedaj mudi v Panamskem prekopu.
Zedinjene države bodo odobrile Španiji znaten kredit. Tudi z Anglijo je Španija uredila važna denarna vprašanja. Trdi se, da je to najboljši dokaz za to, da bo ostala Španija v sedanji Volni nevtralna.
Romunski vseučiliški profesor dr. Marcu je izvršil samomor v zvezi z zadnjimi dogodki v državi.
Najemnine bodo znižali V Oslu na Norveškem s 1. januarjem za 10 odstotkov.
Pšenica v Turčiji stane po uradno določeni ceni 8 in pol pilastra za 100 kg.
•
^ Poplave v Posavju na Hrvatskem so povzročile za 20 milijonov dinarjev škode. Voda je zalila 20.000 ha plodne zemlje.
Nevo gledališče so otvorili v Splitu dne 5.
t. m. na slovesen način.
IZ CESKE
Jan Kubelik, znameniti češki umetnik-violinist, je umrl dne 4. t. m. v Pragi.
Prvi nemški finančni prezident. Iz Berlina je prispel v Prago novo imenovani vrhovni finančni prezident za- Protektorat Češke in Morave, dr. Gross, ki ga je spremljal rajhov-ski minister financ grof Schwerin von Kros-sigk. V urad ga je uvedel, po svečanem sprejemu v slavnostni dvorani Cerninske palače, protektor von Neurath in so se udeležili svečanosti zastopniki nemške armade, višji vodja SA dr. von Burgsdorff in drugi višji uradniki Protektorata ter zastopniki, rajhovske vlade. LBM javlja, da je imenovanje tega »Oberfinanzipresidenta« v zvezi z odpravo carinskih mej med Nemčijo in češko.
Ne kurite tjavendan! Praški listi objavljajo poziv tiskovnega urada »Narodne Zajednice« pod naslovom »Netopte zbuhdarma!« Poziv pravi, da je škoda vsakega grama- Premoga, ki zgori v pečeh brez koristi. Vlada je zaradi tega izvedla propagando za izboljšanje peči in dimnikov ter uvedla v to svrho posebne strokovne 'tečaje za pečarje in dimnikarje. Novi štedilniki dobe že po pol leta kurjenja razpokline, skozi katere vdira v ognjišče mrzel zrak in se s tem zmanjšuje izdatnost kurjave. Po enem letu postane ognjišče že tako slabo, da je neobhodno potrebno popravila. Izdatki za takšno popravilo se prištedijo pri gorivu že v dveh mesecih. Enako skrb zahteva dimnik. Če dobro vleče, je izpolnjen že glavni pogoj pravilne kurjave.
Popis domačih zajcev je odredila vlada v statistične svrhe in v časopisih izrecno opozarja, da to popisovanje nima nobenega drugega namena ter zato priporoča, da bi bili ljudje s popisnimi komisarji uslužni. Vsako drugo ugibanje o namenu 'tega popisovanja .ie neresnično in strah pred popisovanjem brez podlage.
Iz Slzvaik«
Izganjanje Židov. V Bratislavi in v mestu Prešovu so se morali Židje izseliti iz glavnih ulic. Na vzhodnem Slovaškem so bili tudi izvedeni vsi ukrepi, da se pospeši arizacija malih obrtnih podjetij. ČTK.
Ing. Karmasin v Pragi. Državni tajnik SS-skupinovodja K. Frank v Protektoratu je v Černinski palači minuli petek sprejel predstavnika Nemcev v Slovaški, državnega tajnika F, Karmasina.
Podpora 'slovaške industrije. Slovaški parlament je sprejel zakon o podpori slovaški industriji, ki baje krije večino svo.ihi Potreb na surovinah v lastni državi. Zakon določa pristojnost državnih uradov pri poseganju v industrijska podjetja, pogoje, po’ katerih je dovoljena razlastitev za ustanovitev novih industrijskih podjetij, nadalje se določajo ugodnosti za davke iti druge javne dajatve ter iamstvo države pri ustanavljanju industrijskih podjetij. Do 1 milijona ks lahko nudi jamstvo sam minister financ, za višje vsote je potrebna odobritev parlamentarnega nadzornega odbora.
Stran 4.
*DELAVSKA POLITIKA*
'Štev. 140
Veliko Izbiro zlmskeso blasn
IIIHIIIIIIJHIIIIIIIIIIIlllltlllllllllllllinilllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllillll!lllillllllllllllllllllllUlllllllll!IIIIHHII
v češki in angleški kvaliteti v čisti volni po znano nizkih cenah
za moške obleke in plašče, damske kostume in plašče, hubertuse, oficirske in železničarske uniforme ter krojaške potrebščine dobite samo v
Češkem magazine
Maribor, Ulica 30. oktobra (pri glavni policij')
Volitve delavskih in nameštenskih zaupnikov za leto 1941
V podjetjih, ki volijo skupno tri ali več zaupnikov, morajo izvoliti enega zaupnika nameščenci.
Če je podjetje sestavljeno iz več samostojnih
Po »Služb, novinah« od 29. XII. 1927. se imajo vsako leto v mesecu januarju vršiti volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov.
Delavski in nameščenski zaupniki, kakor tudi njih namestniki se volijo redno v mesecu januarju vsakega leta.
teh zaupnikov večje, nego število zaupnikov in ni vlak, ki so ga spremljali mariborski želez-Vohtve se imajo vršiti Z neposrednim tajnim	v	•	*	J	ničarii Nanrnti na ie teHai nrinpl^l tnvnnii
glasovanjem po kandidatnih listah (proporčni n^h namestnikov, ki ,e določeno za isto ped
volilni sistem).
pravico imajo
Strašna železniška nesreča pri Blanci
je iztirilo osem vagonov tovornega vlaka, se ,, „	.	.	,, , ,	,	je dogodila dne 5. 't. m. popoldne okrog *■,. ure
oddelkov, sme izvoliti vsak oddelek posebne s^rajna nesreča 4 km od Sevnice proti Blanci.
zaupnike; vendar pa ne sme biti skupno število , Od Sevnice je vozil proti Zagrebu brzotovor
Dva železničarja mrtva in več ranjenih
Komaj ipar dni po nesreči pri Sevnici, kjer | sta z vso silo začela zavirati na razdaljo
metrov. Težkih vlakov pa na tako razdalj®! ni mogoče več ustaviti. V trenutku se je raz-j
Število delavskih zaupnikov se ravna po šte
jetje. Aktivno
volilno
vsi delavci
vilu delavcev, ki so zaposleni v dotičnem pod- obo>e»a sPola’ ki 80 ob ,času volitve zaP<”leni
jetju in sicer tako-le:
V podjetju, v katerem je zaposlenih:
1. do 20 delavcev volijo vsi enega zaupnika;
v podjetju in so dovršili 18. leto.
Pasivno volilno pravico imajo ob pogoju, da uživajo državljanske pravice, vsi polnoletni in
2. od 21 do 50 delavcev volijo ti največ tri Pomeni volilci obojega spola, zaposleni v pod
zaupnike;
3. od 51 do 100 delavcev volijo ti največ štiri zaupnike;
4. od 101 do 150 delavcev volijo ti največ pet zaupnikov;
5. od 151 do 450 delavcev volijo ti največ šest zaupnikov;
6. če je več nego 451 delavcev, v.oli vsakih nadaljnih 50 delavcev po enega zaupnika.
Toda skupaj ne smejo nikoli voliti več nego 16 zaupnikov.
jetju.
Mandat izvoljenih delavskih in nameščenskih zaupnikov, kakor tudi njih namestnikov, traja eno koledarsko leto.
K;do tvori volilni odbor?
Volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov, kakor tudi njih namestnikov izvajajo volilni odbori.
V onih podjetjih, kjer so delavci tudi prej
niCarji. Naproti pa je tedaj pripeljal tovorni vlak iz Zagreba.
Očividec nam poroča, da sta vlaka pripeljala vsak iz enega konca dolgega ovinka in strojevodji, ki sta opazila pretečo nevarnost,
odbor. Ta volilni odbor sestavljajo najstarejši delavci dotičnega podjetja, ki jih mora biti toliko, kolikor je zaupnikov, ki se volijo v dotičnem podjetju.
Volilni odbor ne sme imeti manj nego tri člane. Potemtakem se mora volilni odbor v podjetjih, v katerih se ne voli več zaupnikov nego dva, izpopolniti izmed delavcev, ki so najdalje zaposleni v dotičnem podjetju.
Volitve se lahko izvrše po skrajšanem volilnem postopku, če se zedinijo na tak postopek zainteresirane strokovne organizacije delav-
volili svoje zaupnike, sestavljajo ti zaupniki
volilni odbor ter izvedejo nove volitve po teh,stva in podjetnik in če pristanejo na ta sp or a -
V podjetjih, v katerih je poleg delavcev za- ' navodilih.
jzum tri petine delavcev dotičnega podjetja,
poslenih več nego 10 nameščencev, smejo tako j V onih podjetjih, kjer delavci doslej niso v.o-	Te^nem‘Postopku, predpisanem v >>^‘1
delavci, kakor tudi nameščenci voliti svoje po-j lili svojih zaupnikov, ali kjer so vsi zaupniki "vodiliH za volitve delavskih in nameščenskih
sebne zaupnike.
[izgubili mandat, izvede volitev poseben volilni
zaunikov«. Navodila o postopku v obeh slu-
RIMSKE TOPLICE
čajih bodo dobili interesenti na zahtevo pri svojih strokovnih organizacijah.
V podjetjih z manj kakor 10 zaposlenimi de
Oddaja cestnih del. Na . tehničnem oddelku	nnia<.niIn v?prn ,,ra(ijteliem
banske uprave je bila pred kratkim licitacija	£°t.a	0	graditeljem
za okrog 350 m dolg odsek državne ceste	’
Selce—Smarjeta—Rimske toplice. Dela so bila preračunana na din 99.300. Najnižji ponudnik je bilo podjetje Oldo Bellin iz Trbovelj, ki je nudil 3.3 odst. popusta ter prevzel delo za din 96.000. V zadnjem času vidimo, da prevzema javna dela v Laškem in okolici podjetje Bellin. Pri nizkih ponudbah pa plačajo vedno tribut delavci, ker morejo računati kvečjemu na minimalno mezdo.
Kako je z vodovodnim! odcepi v nove hiše?
Lastnik javnega vodovoda občina Laško razglaša, da ne bo nobenemu graditelju nove hiše več dovolila priključka na cevovod, ker je občinski odbor v Laškem osvojil sklep, da priključkov izven mestnega teritorija ne more dovoljevati zaradi slabe kapacitete vodovoda. To velja vse dotlej, dokler ne bo vodovod v Rimskih toplicah razširjen, odnosno najdeni in zajeti še novi vrelci. Zato je občinski odbor na seji dne 26. novembra t. 1. zavrnil prošnji za priključek lastnikoma no-
SELNICA OB DRAVI
vili hiš gg. Završniku in Repinu ter morata javci se določijo zaupniki brez formalnega po-navrtati vodnjake za talno vodo. Toliko v
v Rimskih topli-
stopka tako, da sporoče zaupnika delavci po-
BimffiilgBHllRIiiUililllhiiiiiiiM;
Zvočni kino Pobrežje
BS
m
7. in 8. decembra kriminalni film
Tafnl agent X-9
(I. del)
iiBfflminsfiiBliUffilmisrdimffilalamiiminimiiiuiniHninoafiilUlumiriSUilunis
SE VEDNO KUPITE DOBRO IN PO UGODNIH CENAH
Rokavice, nogavice, pletenine, bluze, jopice, sviterje. žemperje (lastni Izdelki). Volna, preja za strojna ročna dela. Komblneže, modrčke, srajce svilene in flor nogavice itd. Oblekce, platno, odeje, predpasnike, rute. Blago, perilo za ženske, moške, otroke, šivllske potrebščine, galanterija.
OSET »MARA«, Koroška cesta 26
(Poleg tržnice — Vodnikov trg).
slodavcu in Delavski zbornici.
legel strašen pok, vlaka sta se zaletela drug v drugega. Na progi je ostalo samo še strašno razsulo razbitih vagonov.
Dočim sta strojevodja in kurjač tovornega vlaka iz Zagreba pravočasno skočila z lokomotive, sta strojevodja Koritnik Jože in kurjač Jeromen Janez ostala na lokomotivi in našla smrt pod razvalinami.
Ponesrečeni kurjač Jeromen se je šele pred, 14 dnevi oženil, dočim so otroci ponesrečenega Koritnika že odrasli.
Zavirači in ostalo osebje obeh tovornih vlakov je dobilo k sreči samo manjše poškodbe.
Proga Zagreb—Ljublbjana oz. Maribor je za par dni pretrgana. Osebni promet se bff vrši! s prestopanjem, brzovlaki pa bodo vg? zili čez Dolenjsko, s šesturno zamudo. (f'
Ta grozna nesreča na tej progi, ki je postala že slovita zaradi nesreč, naj bo opomin odgovornim činiteljem, da urede promet na drug način, ki bo zajamčil večjo varnost za železniško osebje in potnike.
Bolje je, ako se par tovornih vlakov dnevno opusti, kakor pa da potem, zaradi razdrte in zatrpane proge po cele dneve ni mogoč noben promet. Proga je enotirna. Železniško osebie pa tudi ne more ustvarjati čudeževč zlasti še. ker je treba računati z vednimi zamudami v prometu. Mogoče je nekaj krivde tudi v tem, da proga Zidani most—Zagreb spada Polovico pod liubljansko. Polovico pa pod zagrebško železniško ravnateljstvo.
Norveška policija je vzdolž zahodne obale odkrila mnogo tajnih radio postaj, ki so baje obveščale Angleže o kretanju nemškega vojaštva. S tem v zvezi je bilo izvršenih več aretacij. (Stefani,)
O naši novi šoli se je že dosti pisalo. —
Pisalo se je o njenem velikem prosvetnem in kulturnem pomenu za Kobansko, pa tudi o | pomanjkljivostih. Preden pa se bo začel do- j uk v tej novi šoli, bo Potrebno rešiti še eno
važno vprašanje? Kdo bo odslej šolski sluga?! med	delom	mojega	soseda že	nad	70	let ni	ni-
Govori se, da jih je mnogo, ki se potegujejo! kakih	mejnikov	in	so	moji starši	tako	uživali
Delavski pravni svetovalec
Spor za mejo (Zabukovca)
Vprašanje: Med mojim delom
;ozda in
za to mesto. Če namerava občina nastaviti novega šolskega slugo, kaj naj postane dosedanji sluga, ki je to službo opravljal že kakih 20 do 30 let v splošno zadovoljstvo in za malenkostno plačo. Ali naj postane na stara leta brezposeln? Tudi na tem vprašanju so zainteresirani vsi občani, ker pravilno reše-
gozd, ne da bi še sosed temu zoperstavil. Na istem kraju, kot so to storili že mnogokrat
moji starši, sem posekal letos nekaj dreves. Sosed pa je začel sedaj naenkrat trditi, da sem posekal les na njegovem delu gozda. Da se ne bi prepirala, sva se dogovorila, da pustim posekan les na kraju, kjer sem ga pose-
vanje socialnega vprašanja je v teh časih še kal in da bo državni geometer ugotovil mejo
posebno važno. — Občan.
luon Kravos
Maribor, Aleksandrova cesta 13
priporoča: ročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike itd. kot zelo praktična
B o 2 I « n a
in postavil nove mejnike. Ko ie geometer to izvršil, se je izkazalo, da sem res posekal les. na prostoru, ki pripada sosedu. Sosed mi grozi, da bo zahteval povračilo škode za posekan les in sicer tudi za nazaj za vseli 79 let. ko so še moji starši na tem prostoru sekali. Ali bo s pravdo uspel?
Odgovor : Dogovor, sklenjen med Vami in sosedom, je seveda obvezen za oba. Ker ste v skladu z dogovorom pustili posekan les na kraju sekanja, je mogoče razumeti vajin dogovor le 'tako, da bo geometer odločil o
tem, komu pripada posekan les, s tem da b® ugotovil mejo in postavil mejnike. Zaradi tega ste sedaj dolžni sosedu izročiti poseka« les. Ne more pa zahtevati sosed povračil® škode vsled zadnjega sekanja, še manj pa poj vračilo škode za les, katerega ste posekat Vi še Preje, odnosno so to storili Vaši starši, ker ste uživali sporni del parcele v miru ŽP tako dolgo ^obo. da lahko zahtevate lastništvo spornega dela gozda.
Pravice nezakonite žene železniškega vpokojenca (Maribor)
Vprašanje: Sem železniški vpokojenec in živim skupaj z neko vdovo, ki skrbi zame. Al* ima ta vdova pravico do železniške legitimacij« in če lahko dobi po moji smrti pokojnino a*1 vobče kako podporo?
Odgovor: Nezakonita žena nima pravice d® železniške legitimacije. Tudi nima pravice d® pokojnine po Vaši smrti. Pač pa uživa nezakonita žena iste pravice kot zakonita pri bolniškem zavarovanju, v kolikor ste kot vpokO" jenec še član in imate tudi njo prijavljeno.
Stavbne parcele
Več krasnih stavbnih parcel njiv naprodaj v bližini
in
Celja. Poizve se v upravi »Delavske Politike", Celje, Delavska zbornica
Krzna
vseh vrst, izdelave, popravila in moderniziranje plaščev, jopic i. t. d. Solidne cene in točna izdelava!
ŽELEZNIK
VALENTIN
MARIBOR
Kopališka ulica 2
Vsakovrstne
odpadke papirja In cunj
kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah	.,
B. ŽELEZNIK
trgovina vseh vrst surovin (telefon 27-43)
Maribor, PobroSJc, Cankarjeva 16 KaiiojHivalnlce: Maribor. Kopališka in vogai P ujsVa-Titatta c. (Cusiintit)
iiitii
m
»DRAVA
Vsem cenj. odjemalcem kakor tildi odjemalcem gosp. Grei-nerja javljam tem potom, da sem prevzel njegovo trgovino.
Na zalogi bom imel vedno sveže špecerijsko blago, razen tega pa tudi žive ribe, divjačino in perutnino.
Potrudil se bom ob vsaki prijiki, da zadovoljim svoje odjemalce ter jih prosim, da me obiščejo.
Z odličnim spoštovanjem
Ivan Lah
specialna trgovina za živila, divjačino, ribe in perutnino
Maribor, Gosposka 2, telefon 25-03
Maribor,Sodna 1, v lastni palall
Domači zavarovalni zavod — zavaruje za	P
smrt in doživetje — za doto in gospo-	||
darsko osamosvojitev — za rento, sta-rostno preskrbo, preužitek, pokojnino —	|1
denar zavarovancev (njihova premijska rezerva) je varno naložen.
Kdor želi sebi in svojcem dobro, zavaruje pri .Dravi' I Zahtevajte prospekte in obisk zastopnikov I
IBBlJsl
se	jjjji
‘	1
fflBBPMBIIIIHSSIIIIBeHBI«
♦
I
Za zimo
KARO čevlj
Maribor, Gosposka ulica 13 j
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii|||lllllinl"!!!f
Ta kanzaretl Mala in artjnle Adoll Jelen e Maribora. ■— Tiska Ljudska tiskarna d. d v Mariboru, predstavntk Viktor Eržen v Mariboru.