GEODETSKI VESTNIK | 60/1 |
zgolj ime ne zadošča:	a name is not enough:
mehanizmi za	mechanisms for author
istovetenje avtorja v	identification in
bibliografskih zbirkah	bibliographic databases
Sandi Berk
1	UVOD
Ustvariti si ime pomeni uspeti — kjer koli že. Izsledki več raziskav kažejo, da ob rojstvu prejeto ime tako ali drugače vpliva na kariero posameznika (Konnikova, 2013). Na prepoznavnost ugodno vplivata tudi edinstvenost in nespremenljivost imena. V članku je predstavljena problematika ugotavljanja istovetnosti avtorjev znanstvenih in strokovnih objav. Navedeni so razlogi za težave, ki lahko nastopijo pri njihovem prepoznavanju. Nakazani so tudi mehanizmi za reševanje teh težav. Ti mehanizmi, ki se vzpostavljajo v bibliografskih zbirkah podatkov, deloma temeljijo na povratnih informacijah avtorjev samih.
Namen prispevka je podati nekaj napotkov avtorjem, kako lahko preprosto uredijo težave z izkazovanjem svoje istovetnosti. Obravnavani so največji slovenski bibliografski sistem COBISS.SI (IZUM, 2016b) ter oba najpomembnejša sistema za vodenje bibliografskih zbirk za svetovno akademsko-raziskovalno skupnost: Scopus® (Elsevier, 2016a) in Web of Science™ — WoS (Thomson Reuters, 2016d). Nedvoumno izkazana istovetnost avtorjev v vseh treh zbirkah zagotavlja povezovanje bibliografskih zapisov iz teh zbirk v informacijskem sistemu o raziskovalni dejavnosti SICRIS (IZUM, 2016f), kar omogoča štetje citatov (navedkov) del in s tem njihovo ustrezno vrednotenje.
2	TEŽAVE Z IMENI AVTORJEV ZNANSTVENIH IN STROKOVNIH OBJAV
Razlogi za težave pri prepoznavanju avtorjev po njihovih imenih so lahko različni. Prvi je vsekakor ta, da osebna imena niso enoznačna; več avtorjev ima lahko enako ime. Drugi razlog je raba več različic imena istega avtorja. Za nameček pa avtorji svoja imena tudi spreminjajo. Kombinacija navedenih razlogov v bibliografskih zbirkah onemogoča nezmotljivo umeščanje zapisov zgolj na podlagi imen avtorjev.
Dandanes naj bi v Sloveniji živelo 369 Marij Novak, najdemo pa še 35 osebnih imen s po več kot sto nosilci (SURS, 2016). V SICRIS prijavljenih raziskovalcev in tehničnih sodelavcev je 36.780 (IZUM, 2016f), kar je ~1,8 % vseh prebivalcev v državi. Soimenjaštvo raziskovalcev je torej lahko težava že na državni ravni in kar predstavljamo si lahko, da je še neprimerno bolj pereča na svetovni ravni. Avtorje sicer dodatno opredeljuje področje delovanja in pripadnost ustanovi, v kateri delujejo oziroma na katero so vezani med izvajanjem raziskav in/ali pripravo neke objave. Področja delovanja pa se prepletajo in s kariero tudi spreminjajo. Prav tako je lahko pri posamezni objavi navedenih več ustanov za posameznega
121
|60/1|
GEODETSKI VESTNIK
^ avtorja (na primer deljene zaposlitve, gostujoči profesorji). Iz takšnih ali drugačnih razlogov se spreminjajo § tudi imena ustanov. Pri objavah v tujini se njihova imena včasih navajajo v prevodu. In ne nazadnje, § avtorji menjujejo delodajalce. Tudi dodatni podatki o avtorju torej niso vedno dovolj za nedvoumno
8 razločevanje soimenjakov, zaposlenih v velikih ustanovah.
§
^ Zasledimo lahko več oblik nedoslednosti pri zapisovanju osebnih imen. Avtorji včasih uporabljajo ne-§ formalno različico imena (na primer Jože ^ Joc). Pogosta je tudi uporaba okrajšane različice rojstnega g imena (na primer J. Ray), s čimer se sicer zmanjša možnost, da bi pri citiranju zamenjali vlogo imena in p priimka, lahko pa se zelo poveča število imen z enakim zapisom. Okrajšave so včasih uporabljene tudi zgolj za eno izmed rojstnih imen (na primer Lars E. Sjöberg) ali enega izmed priimkov (na primer Joao A. Torres). Pri zapisovanju dvojnih priimkov je priporočljiva dosledna uporaba vezaja (na primer G. Even - Tzur), saj se sicer rado zgodi, da je prvi priimek obravnavan kot tako imenovano srednje ime, ki je kot v zgornjih primerih lahko ali del imena ali del priimka. V različnih kulturah se imena razlikujejo tudi po tipih (eno-, dvo- in trodelna), vrstnem redu ter naboru lastnoimenskih sestavin — poleg rojstnih in družinskih še poočetna in generacijska imena ipd. — in pomožnih sestavinah, kot so predimki (Berk, 2002). Težave so z nedoslednostjo pri prečrkovanju imen iz nelatiničnih pisav. Dodatni razlogi za pojav več različic imena so še vedno tudi tehnične narave; v zbirki WoS se še vedno izogibajo slovenskih črk č, š in ž.
Razlogi za spreminjanje osebnih imen so največkrat poroka in razveza, lahko tudi numerologija, selitev in naturalizacija, vera ipd. (Berk, 2002). Glede spreminjanja imena v akademsko-raziskovalnih krogih — posebej za že uveljavljeno raziskovalko oziroma raziskovalca — zasledimo predvsem opozorila o negativnih posledicah na nadaljnjo kariero in napotke, kako ublažiti te posledice (na primer Clark, 2014; Kuther, 2014; Renzulli, 2014; Shellenbarger, 2011). Vendar pa je lahko motiv za spremembo imena tudi povečanje prepoznavnosti, zlasti če je ime pogosto; priljubljeno je dodajanje začetnice drugega (srednjega) imena med ime in priimek (na primer McGough, 2014).
3 mehanizmi za istovetenje avtorjev v bibliografskih zbirkah
Bibliografija nekega avtorja v bibliografski zbirki je niz vseh zapisov o delih (objavah idr.), ki se nanašajo nanj. Če so imena več avtorjev enaka ali se enako zapisujejo, obstaja možnost napačnega istovetenja, posledica česar so pomešane bibliografije, ki vključujejo tudi dela avtorjevih soimenjakov. Če se avtorjevo ime (različice imena) uporablja nedosledno, obstaja tudi možnost razpada njegove bibliografije na več delov. Če se avtorjevo ime spremeni, je njegova bibliografija, brez posredovanja avtorja samega, praviloma razdeljena na dve polovici — tisto z deli pred spremembo imena in tisto z deli po njej.
V nadaljevanju so na kratko predstavljeni mehanizmi za istovetenje avtorjev v COBISS.SI, Scopus in WoS. Pri tem ima v bibliografski zbirki ključno vlogo enolični identifikator (istovetnik) avtorja. Za vsako izmed zbirk so podani tudi napotki, kako odpraviti morebitne težave z izkazovanjem istovetnosti.
cobiss.si, conor.si-id in šifra raziskovalca v sicris
Slovenska vzajemna bibliografsko-kataložna zbirka podatkov COBIB.SI je prosto dostopna (IZUM, 2016a) prek bibliografskega sistema in storitev COBISS.SI. Poleg same bibliografske zbirke sistem sestavljajo še nekatere druge zbirke; za nas je zanimiva zbirka osebnih in korporativnih imen CONOR.
GEODETSKI VESTNIK | 60/1 |
SI, ki je prav tako prosto dostopna (IZUM, 2016c) prek istega sistema. V njej so med drugim zbrana	^
imena vseh avtorjev del, ki so vnesena v bibliografsko zbirko COBIB.SI. Posameznemu avtorju v zbirki	§ je dodeljen enolični identifikator CONOR.SI-ID. Poleg polne različice trenutno veljavnega imena
vsebuje posamezen zapis tudi morebitne ostale (na primer okrajšane) različice tega imena ter morebitna	g
predhodno veljavna imena in njihove različice (na primer pred poroko). Svoj enolični identifikator dobijo	§ vsi vneseni avtorji del v zbirki, tudi (so)avtorji iz tujine.
Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji SICRIS (IZUM, 2016f) je namenjen vredno-	i
o
tenju raziskovalne uspešnosti. Raziskovalci morajo biti vpisani v evidenco Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) in jim je ob prijavi dodeljena šifra raziskovalca. Ta je povezana z ustreznim enoličnim identifikatorjem CONOR.SI-ID. Za vpis v evidenco je treba ustrezati nekaterim merilom, kot je na primer zaposlitev v raziskovalni organizaciji. Omeniti pa velja, da lahko tudi raziskovalci, ki ne ustrezajo vsem merilom za vpis, a se želijo predstaviti v SICRIS, zaprosijo za vnos (IZUM, 2016d). Izpis osebnih bibliografij je mogoč tudi za vse druge avtorje brez šifre raziskovalca, in sicer kot storitev v COBISS.SI (IZUM, 2016e).
Vnašanje del raziskovalcev v COBISS.SI za akademske in raziskovalne ustanove izvajajo izbrane knjižnice kot plačljivo storitev. Pri zahtevku za vnos velja k seznamu avtorjev pripisati ustrezne šifre raziskovalcev, posebej če so med njimi takšni s soimenjaki v zbirki, kar je mogoče enostavno preveriti v CONOR.SI (IZUM, 2016c). Prav tako morajo raziskovalci sami poskrbeti za evidentiranje morebitnih sprememb svojih imen. Zahtevek za spremembe podatkov o raziskovalcu neposredno posredujejo na agencijo (ARRS, 2016). Odpravljanje napak je v splošnem nekoliko oteženo, saj ni enotnega naslova, kamor bi (so)avtorji del lahko poslali zahtevek za popravek v zbirki, ki se nanaša na primer na napačno pripisano jim šifro raziskovalca. Odpravljanje napak pri vnosih torej poteka enako in prek istega posrednika kot sam vnos del.
Vzpostavljene so povezave med zbirkami v sistemih COBISS.SI, Scopus in WoS, kar med drugim omogoča spremljanje citiranosti del. Tudi za morebitne težave pri vzpostavitvi povezav z obema svetovnima zbirkama so lahko krive opisane težave z imeni avtorjev. Če se povezava v nekaj tednih (po vnosu dela v posamezne zbirke) ne vzpostavi, lahko avtorji sporočijo napako podporni službi (podpora@izum.si). V sporočilu je treba navesti COBISS.SI-ID bibliografskega zapisa in pripadajoče podatke iz zbirk Scopus in/ali WoS.
SCOPUS® iN SCOPUS AUTHOR iD
Scopus vsebuje največjo zbirko znanstvenih in strokovnih objav v revijah, knjigah in zbornikih konferenc; vključuje prek 20.000 recenziranih revij. Pokriva nekoliko več kot dve desetletji in ožji izbor starejše literature. Članke iz Geodetskega vestnika najdemo za obdobje od leta 1992 (Frančula, 2012). Zbirka obsega že prek 55 milijonov bibliografskih zapisov, ki vključujejo tudi izvlečke del ter uporabljeno literaturo in vire (s povezavami nanje), kar omogoča vodenje citatov. Uporabniki sistema — storitve so plačljive — lahko praviloma dostopajo tudi do samih člankov in drugih vsebin. Enostavno iskanje po imenu avtorja ali njegovem identifikatorju ORCID (glej spodaj) je prosto dostopno prek spletne storitve Scopus Preview (Elsevier, 2016a) — klik na »Author Preview«. Posameznemu avtorju v zbirki je dodeljen enolični identifikator Scopus Author ID. Vsi zapisi posameznega avtorja (bibliografija avtorja) so tako združeni v tako imenovani profil avtorja (Author Profile). Brez prijave (prosti dostop) je storitev omejena
123
|60/1|
GEODETSKI VESTNIK
^ na prvih dvajset zapisov. Te je mogoče razvrstiti po datumu ali citiranosti, s čimer se lahko poveča število § različnih zadetkov. Med podatki o avtorju so tudi vse uporabljene različice njegovih imen ter osnovni § bibliografski kazalniki in kazalniki citiranosti.
o
¡2 Opisane težave z imeni avtorjev lahko seveda privedejo do vključitve posameznega zapisa (objave) av-^ torja v profil drugega avtorja. Gre torej za pripis napačnega identifikatorja avtorja. Za odpravo napak v § Scopusu lahko avtor zaprosi podporno službo; izpolni elektronski obrazec (Elsevier, 2016c) — v navels denem primeru kot kategorijo izbere »Document details are incorect« in predlaga ustrezno zamenjavo p identifikatorja avtorja. Ob spremembi avtorjevega imena, včasih pa tudi, če obstaja različic imena, ki jih ob vnosu ni bilo mogoče nedvoumno povezati, so zapisi za istega avtorja razdeljeni na dva ali več delov. Tudi takšne ločene profile lahko avtor enostavno združi v celoto tako, da na Scopus pošlje ustrezne povratne informacije (Elsevier, 2016b).
WEB OF SCIENCE™ IN RESEARCHERID
WoS velja za nekakšen standard na področju evidentiranja znanstvene literature in njenega vrednotenja. Vključuje sicer nekoliko ožji nabor periodike kot Scopus (postavlja strožja vstopna merila) — okoli 12.000 recenziranih revij. Članke iz Geodetskega vestnika najdemo v WoS za obdobje od leta 2007 (Koler - Povh in Lisec, 2015). Vendar pa segajo zapisi v tej zbirki za nekatere revije celo v 19. stoletje. Tako vključuje še bistveno več bibliografskih zapisov kot Scopus — več kot 90 milijonov. Podobno kot Scopus vključuje tudi izvlečke del in uporabljeno literaturo (vodenje citatov) ter omogoča dostop do del. V primerjavi s Scopusom zasnova WoS ni predvidevala enoličnega identifikatorja avtorja. Iskanje del posameznega avtorja tako temelji zgolj na imenu (brez šumnikov). Vse storitve so plačljive, potrebna je prijava (Thomson Reuters, 2016d). Vendar pa lahko tudi avtor brez dostopa do WoS zaprosi za odpravo napake, kot je na primer napačno črkovano ime, tako da na tehnično podporo pošlje izpolnjen elektronski obrazec (Thomson Reuters, 2016a).
Od leta 2008 lahko avtorji sami potrdijo istovetnost avtorstva zapisov del v WoS. To omogoča rešitev, imenovana ResearcherID (Thomson Reuters, 2016c), in sicer je to enolični identifikator avtorja del v WoS. Gre za nekakšno storitev daj-dam, ki avtorjem ponuja brezplačen profil raziskovalca (Researcher Profile). Z njim avtor dobi možnost analitičnega vpogleda v svojo bibliografijo in predstavitve na spletu — profil je lahko javen. V zameno dobi ponudnik povratne informacije za ureditev zapisov v WoS — potrditev istovetnosti avtorja. Učinek je podoben avtorskemu profilu v Scopusu, vendar lahko avtor seznamu doda tudi svoja dela, ki niso v WoS.
Uporabnik z dostopom do WoS lahko ustvarja seznam svojih del z neposrednim iskanjem po tej zbirki, uporabnik brez dostopa pa lahko svoja dela:
—	vnese s komercialnim programom EndNote™ (Thomson Reuters, 2016b);
—	uvozi iz datoteke v formatu RIS (Research Information System) ali pa
—	uvozi neposredno iz ORCID (glej spodaj).
Če avtor že ima svoj ORCID-profil, je zadnja možnost še najbolj prikladna — le klik na gumb »Exchange Data With ORCiD«. Ko avtor vnese/uvozi vsa dela v svoj profil raziskovalca, jih lahko poveže z WoS — klik na gumb »Update Using Web of Science Core Collection«. V profil raziskovalca je poleg bibliografije
GEODETSKI VESTNIK | 60/1 |
(My Publications) mogoče vključiti tudi podatke o vseh ustanovah, povezanih z njegovo kariero (My ^ Institutions), ter seveda vsa svoja imena in različice zapisov teh imen (Other Names).
Vzpostavitev povezav del z WoS omogoča prikaz kazalnikov citiranosti (Citation Metrics). Mogoč je tudi vpogled v mrežo sodelavcev (Collaboration Network) in mrežo avtorjev citirajočih člankov (Citing iS Articles Network) — oboje poimensko, razvrščeno po številu soavtorstev oziroma citatov, po ustanovah, po državah, celo prikazano na karti sveta ... Vzpostavitev povezave ima tudi povratni učinek na WoS — g pri vseh delih avtorja, ki ustvari svoj profil raziskovalca, se zapisom v WoS pripiše enolični identifikator S
o
avtorja — njegov ResearcherID, če so bila dela uvožena iz ORCID, pa tudi ta identifikator.
IDENTIFIKATOR ORCID
ORCID (Open Researcher and Contributor ID) je zbirka trajnih enoličnih identifikatorjev raziskovalcev in sodelavcev (avtorjev znanstvenih in strokovnih objav), ki jih podeljuje in vodi nepridobitna organizacija ORCID, Inc. Zbirka je bila vzpostavljena leta 2012 in v njej je že več kot dva milijona oseb. Ta za vse sisteme in storitve odprta zbirka bo zagotovila učinkovit mehanizem za povezovanje raziskovalne dejavnosti (medopravilnost) in s tem pospešila prehod znanosti v e-znanost (ORCID, 2016). ORCID je že povezan tako s Scopusom kot z ResearcherID in s tem posredno z WoS. Povezave so obojesmerne. Vključevanje ORCID v znanstveno objavljanje se kaže tudi z uporabo tega identifikatorja pri vse več ponudnikih storitev za elektronsko oddajo rokopisov in spremljanje recenzentskega postopka, na primer Editorial Manager® (Aries Systems), Evise® (Elsevier), ScholarOne Manuscripts™ (Thomson Reuters) idr.
Raziskovalec ob prijavi — ta je brezplačna — pridobi svoj ORCID ID. Ta identifikator dejansko določa URI (Uniform Resource Identifier) za dostop do njegovega ORCID-profila (My ORCID Record); zadeva je podobna kot pri DOI (Digital Object Identifier), ki določa URI za dostop do posameznega članka. Raziskovalec nato sestavlja seznam svojih del, in sicer z neposrednim vnosom ali pa z vzpostavitvijo povezav in iskanjem po množici bibliografskih podatkovnih in metapodatkovnih zbirk, kot so Scopus, ResearcherID, CrossRef, DataCite idr. K bibliografiji (Works) lahko doda svoj življenjepis (Biography), podatke o izobrazbi (Education), vseh svojih sedanjih in nekdanjih delodajalcih (Employment), in ne nazadnje vsa svoja imena in različice zapisov teh imen (Also known as). Profil je lahko v celoti ali deloma javno dostopen, ali pa povsem zaseben. Raziskovalec lahko za potrebe svoje predstavitve (na primer za poster) za svoj identifikator ORCID pridobi tudi QR-kodo.
4 SKLEP
Ime avtorja znanstvenih in strokovnih objav včasih ne zadošča za ugotavljanje njegove istovetnosti. Razlogi so podvajanje, nedosledna raba in spreminjanje imen ter nekatere tehnične težave. Za izkazovanje istovetnosti avtorjev del, ki se vodijo v bibliografskih zbirkah sistemov COBISS.SI, Scopus in WoS, skrbi več enoličnih identifikatorjev avtorjev, in sicer CONOR.SI-ID, šifra raziskovalca v SICRIS (za avtorje v evidenci raziskovalcev ARRS), Scopus Author ID, ResearcherID (za avtorje s profilom raziskovalca) ter identifikator ORCID (za avtorje z ORCID-profilom). Zlasti ob spremembi imena avtorja praviloma nastopijo težave s povezljivostjo njegovih bibliografskih zapisov. Podanih je nekaj napotkov za enostavno odpravljanje teh težav. Raziskovalci pa lahko k prihodnji prepoznavnosti precej pripomorejo predvsem s pridobitvijo trajnega enoličnega identifikatorja ORCID, ki zagotavlja njihovo istovetnost na svetovni ravni.
125
|60/1|
GEODETSKI VESTNIK
^ Literatura in viri:
§ ARRS (2016). Evidence izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti. Ljubljana: Javna agencijaza raziskovalnodejavnost Republike Slovenije. https://www.arrs.gov. si/sl/evidreg/evid/vpis.asp, pridobljeno 29. 2. 2016. g Berk, S. (2002). Osebna imena in njihovi dodatki v luči slovenskega pravopisa ir
zakonodaje. Drevesa, 9(3-4), 4-14. g Clark, D. (2014). How to Change Your Name and Keep Your Professional Identity. 2 Harvard Business Review, 9. december 2014. https://hbr.org/2014/12/how-| to-change-your-name-and-keep-your-professional-identity, pridobljeno § 29. 2. 2016.
Elsevier (2016a). Scopus®. Amsterdam: Elsevier. https://www.elsevier.com/solutions/ scopus, pridobljeno 29. 2. 2016.
Elsevier (2016b). Scopus Author FeedbackWizard. Amsterdam: Elsevier. http://www. scopus.com/feedback/author/home.uri#, pridobljeno 29. 2. 2016.
Elsevier (2016c). Scopus Support. Amsterdam: Elsevier. http://help.elsevier.com/app/ ask_scopus/p/8150, pridobljeno 29. 2. 2016.
Frančula, N. (2012). Bibliografska i citatna baza Scopus. Geodetski list, 66 (89) (1), 71-72.
IZUM (2016a). COBIB.SI: Vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov. Maribor: Institut informacijskih znanosti. http://www.izum.si/scripts/ cobiss?base=cobib&command=connect, pridobljeno 29. 2. 2016.
IZUM (2016b). COBISS.SI: Kooperativni online bibliografski sistem in servisi. Maribor Institut informacijskih znanosti. Dostop 29. februarja 2016 preko spletne strani http://www.cobiss.si.
IZUM (2016c). CONOR.SI: Normativna datoteka osebnih in korporativnih imen. Maribor: Institut informacijskih znanosti. http://www.izum.si/scripts/ cobiss?base=conor&command=connect, pridobljeno 29. 2. 2016.
IZUM (2016d). Kako pridobim šifro raziskovalca? Maribor: Institut informacijskih znanosti. http://home.izum.si/COBISS/bib/FAQ_SI.html, pridobljeno 29. 2.2016.
IZUM (2016e). Osebne bibliografije. Maribor: Institut informacijskih znanosti. http://splet02.izum.si/cobiss/BibPersonal.jsp?init=t&code=&type=conor, pridobljeno 29. 2. 2016.
IZUM (2016f). SICRIS: Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji. Maribor: Institut informacijskih znanosti. http://www.sicris.si, pridobljeno 29. 2. 2016.
Koler Povh, T., Lisec, A. (2015). Geodetski vestnik na poti boljše mednarodne prepoznavnosti. Geodetski vestnik, 59(2), 289-319. DOI: http://www.dx.doi. org/10.15292/geodetski-vestnik.2015.02.289-319.
Konnikova, M. (2013). Why Your Name Matters. The New Yorker, 19. december 2013. http://www.newyorker.com/tech/elements/why-your-name-matters, pridobljeno 29. 2. 2016.
Kuther,T. (2014). Getting Married in Academia: ShouldYou ChangeYour Name? About. com, 4. december 2014. http://gradschool.about.com/od/forwomen/a/Should-You-Change-Your-Name-After-Getting-Married.htm, pridobljeno 29. 2. 2016.
McGough, M. (2014). Want to Be Seen as Smarter and More Important? Use a Middle Initial. Los Angeles Times, 6. maj 2014. http://www.latimes.com/ opinion/opinion-la/la-ol-middlename-prestige-study-20140506-story.html, pridobljeno 29. 2. 2016.
ORCID (2016). Open Researcher and Contributor ID. Bethesda: ORCID, Inc. http://orcid. org, pridobljeno 29. 2. 2016.
Renzulli, K. A. (2014). How to ChangeYour NameWithout HurtingYour Career. Money, 7. avgust 2014. http://time.com/money/3082547/name-change-when-marry-career-advice, pridobljeno 29. 2. 2016.
Shellenbarger, S. (2011).The Name Change Dilemma.TheWall Street Journal, 8. maj 2011 (blog). http://blogs.wsj.com/juggle/2011/05/08/the-name-change-dilemma, pridobljeno 29. 2. 2016.
SURS (2016). Kako pogosta sta vaše ime in vaš priimek? Ljubljana: Statistični urac Republike Slovenije. https://www.stat.si/ImenaRojstva/sl, pridobljeno 29. 2. 2016.
Thomson Reuters (2016a). Data Change & Missing Article/Journal Issue Request. Toronto: Thomson Reuters. http://ip-science.thomsonreuters.com/techsupport/ datachange, pridobljeno 29. 2. 2016.
Thomson Reuters (2016b). EndNote™. Toronto: Thomson Reuters. http://endnote. com, pridobljeno 29. 2. 2016.
Thomson Reuters (2016c). ResearcherID. Toronto: Thomson Reuters. http://www. researcherid.com, pridobljeno 29. 2. 2016.
Thomson Reuters (2016d). Web of Science™. Toronto: Thomson Reuters. http:// wokinfo.com, pridobljeno 29. 2. 2016.
Sandi Berk, univ. dipl. inž. geod.
Geodetski inštitut Slovenije Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: sandi.berk@gis.si
126