p^sr teto lxi, stev. 13z. D llubllnni, v ponedeljek 11. Junija 1928. Ceno Din r Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod» velja letno v Jugoslaviji 240__Din, za inozemstvo 420.— Din. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. UpravniŠtvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Na včerajšnjem manifesiaci.iskem shodu KDK v Osijeku, ki se ga je udeležilo okoli 10.r*)O ljudi in večje število narodnih poslancev, jč imel Sv. Pribičević daljši govor, v katerem je med drugim naglašal: Pred vojno je videl ves jugoslovenski naiod v Beogradu žarišče svobode, ker je kralj Peter Karagjorgjević proglasil geslo, da se mote samo v svobodi vzgajati nand za svobodo. Leta 191 S, ob prevratu sem stavil v hrvatskem saboru predlog, naj kraljeviena Hrvatska prekine vse državnopravne zveze z Avstrijo in Ogrsko ter se združi s Srbijo in Crno goro v skupno državo. Mislil sem, da bomo v svoji novi državi lahko mirno živeli ter posvetili vse svoje moči delu za gospodarski in kulturni iiapredek. V novi državi pa smo doživeli še večie in strašnejše borbe, kakor smo jih imeli pod Avsiro-Ogrsko. Doživeli smo celo to, da je na poziv predsednika Narodne skup-fčine, ki je nedostojen naslednik svojih velikih prednikov, ki so se borili za svobodo, prisia v dvorano Narodne skupščine žandarmerija, da vrže s silo iz nje narodne poslance, ki so bili na nezakonit način iziti juč eni od se i. Krona vsega bi bila, da narod-il pos.arci sedaj posade predsedniku vUc'e in predsedniku Narodne skupščine na glavo 0"ož-niško čepico. Radiču in meni, je nad.V-evai Pribiče\ić, očitajo, da nočeva spo^tjvati večine Narodne skupščine. Gotovo sva oba zato, da se spoštuje prava legalna veČina naioda. Gotovo sva med prvimi, ki smo za to, da večina Narodne skupščine vlada, toda zahtevamo, da naj bo večina Izvoljena od svobodnih Hudi in na svobodnih volitvah. Radič in Jaz bova spoštovala večino, ki bo prišla po svobodni volji naroda v Narodno skupščino, toda pred vsem narodom moramo reči, da ne spoštujemo in da ne bomo spoštovali niti se pokorili sklepom večine, ki sta ju žandarmeriia in policija poslali v skupščino. Ako želi gospoda v Beoeradu. da bomo spoštovali večino, naj najprej razpusti Narodno skupščino, potem pa naj se volitve Izvedejo pod kontrolo vseh strank. Ali pa na i se razpusti Narodna skupščina in naj izvede volitve nevtralna fzvenstrankarska vlada, ki bo imela edino skrb, da bodo volitve čiste in svobodne. Potem bo Beozrad videl, da se bosta Radič In Pribičević ter vsi niuni prijatelu in ves narod v teh krajih pokorila veČini, ki bo izšla iz takih svobodnih volitev. Da pa bi se pokorili žandarskemu čevlju, ki je sunil v Narodno skupščino sedanjo večino in suva iz nje prave predstavnike naroda, ne bodo nikdar doživeli. Ako bi se izvedle svobodne volitve, bi dobili mi gotovo vsaj relativno večino, ako že ne absolutno. Iz volitev bi izšli kot najiačja stranka. Tn če tako stoje stvari, s kakšno pravico zahtevajo, naj se mi pokorimo taki večini? V madžarskem parlamentu se nikomur izmed hrvatske delegacije ni nikdar primerilo, da bi bi! s silo vržen iz parlamenta, čeprav je po cele tedne in mesece obstruiral. Oni, ki so v Beogradu z žandarii in nasiljem odstranili narodne poslance s seje. so zadali na'šemu parlamentu in parlamentarizmu, predvsem pa sebi smrtni udarec. Na ta način si vlada ni zagotovila možnosti dela v Narodni skupščini in podaljšanja svojeza bedneza življenja. KDK napoveduje sedanji vladi bol do skrajnosti fti v tem trnju bo vzdržala do konca. Uporabil bo vsa sredstva, ki jih ima na raz-polazo v parlamentu in izven njeza med narodom. Ako bo hotela Vukičevičeva in Davidovičeva vlada delati v sedanji NaTod-ni skupščini, bo morala poklicati na vsako sejo orožnike. Z Radičem nisva nikdar rekla, kar nama podtikajo, da moramo biti v vladi. Delamo, toda žal vidimo, da se razmere v naši državi ne morejo urediti brez temeljite preureditve naših državnih ustanov in zakonov. Ni dovolj, da vstopita Pribičeveč in Radič v vlado, treba je, da imaat v vladi jamstvo in možnost, da se razmere izpremene tako, da bo narod res občuti!, da se mu godi bolje. Imamo izkušnje, da v sedanjem položaju z današnjo ustavo ni zagotovljena možnost, da bi se razmere tako izpremenile, da bi se zadostilo zahtevam po enakost), svobodi, ravnopravnosti In dostojanstvu človeka. Ako hočemo, da te zahteve v polni meri zadovoljimo povsod, potem ie potrebno, da podvržemo sedanjo ustavo reviziji. Tc ustavo moramo podvreči reviziji v dveh smereh. Predvsem se mora zagotoviti enakost In ravnopravnost vseh krajev in vseh delov našega naroda, da ne bo v državi, kakor je rekel neki radikalski prvak, gazda in komšiia, ker je ta radikalski prvak na-zval Srbijance gazde, a prečane komšiie. Mislim, da je edino prav, ako se vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem, vsem Jugo-slovenom zagotovi, da bodo gospodarji v svoji državi. Z izpremembo ustave pa se mora zagotoviti tudi dostojanstvo in svoboda človeka. Ne rečeva z Radićem, da se v nadašniih razmerah ne more ničesar storiti, ne rečeva tudi niti tega, da je izprememba ustave nekaj, brez česa se ne more misliti nobena vlada v tej državi. Ako pa smo pripravljeni za realno politiko, ki računa s sedanjimi razmerami, potem smatramo Izpremembo ustave za svoj cilj. s katerim se Ima doseči boljše In popolnejše stanje v naši državi. Z izpremembo ustave je treba zagotoviti vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem, da se bo vsakdo počutil kot gospodar v svoji državi. Jaz gotovo govorim o .lugoslovenih, ker je predolgo izgovarjati »Srbi, Hrvati in Slovenci^, in če pridejo zraven še Bolgari, potem tega sploh ne bo mogoče izgovarjati in tedaj bomo morali uklesati v vse naše državne ustanove jugoslovensko ime, pod katerim se bo ustvaril nov tip kulture v Evropi, zlasti na evropskem jugovzhodu. Dogodki, ki so se odigrali v Beogradu, so me globoko pretresli, ker sem mislil, da bi ne mogli biti nikdar mogoči. Videli smo žandarje v palači predsednika vlade in v vseh ministrstvih, sedaj smo jih videli tudi v Narodni skupščini. Nimamo ničesar proti orožnikom kot ljudem, ker so med njimi tudi dobri in mirni. Mi smo samo proti sistemu, ki predstavlja našo državo pred kulturno Evropo kot žandarsko državo. Ako bi mi kdo dejal tedaj, ko sem v hrvatskem saboru predlagal ločitev Hrvatske od Avstro-Ogrske in zedinjenje s Srbijo ter Crno goro. da se bo v Beogradu kaj takega pripetilo, bi ga poslal v norišnico. Vemo, da je ves naš narod v teh krajih pa tudi v Makedoniji, Srbiji in južni Srbiji silno nezadovoljen z razmerami v naši državi. Zato je naša dolžnost, da ustvarimo solidarnost vsega naroda v borbi za ravnopravnost in enakost, vsled česar pozdravljamo slavonske demokrate, ki so imeli pogum, da zapuste v tem kritičnem času srbijansko stranko, ki se ne briga za interese naši krajev in potrebe tukajšnjega naroda. Moramo reči, da so v tem trenutku našega boja vsi izdajalci, ki podpirajo sedanje srbijanske stranke v boju proti nam. Nismo proti Srbijancem in se hočemo ž njimi sniti v skupni stranki, v skupni politični organizaciji, to pa ni mogoče s sedanjimi sr-bijanskimi strankami, ki nočejo brata za brata, temveč hočejo bratu gospodariti. V nadaljnem svojem govoru je Sv. Pribičević obsodil politiko LJ. Davidovića ter je govoril o stališču KDK napram zunanji politiki Italije. Njegova izvajanja so bila sprejeta z živahnim odobravanjem, nakar ie govoril St. Radić istotako burno pozdrav'jen. Po zborovanju se je vršil ob pol. 2. banket na vrtu restavracije Grandhotela, ki se ga je udeležilo "okoli 150 udeležencev in na katerem je bila izrečena zopet cela vrsta jjovorov. Ob koncu banketa je imel Sv. Pribičević še kratek in značilen govor, y katerem Je dejal med drugim: Nismo ustvarili KDK, da bi vodili nekakšno servilno politiko, temveč, da vodimo borbo. Opozarjam vas, da gremo nasproti velikim bojem in da moramo stati ramo ob rami. Danes mi je neki star pristaš seljaške stranke dejal tole: »Upam, da tega (KDK) ne more nihče več pokvariti. Ako bi kdo to pokvaril, bi izvršil samomor.« Ta stari pristaš seljaške stranke je dobro govoril. Voditelji tega nočejo pokvariti. $e večja sigurnost pa je v tem, da bi narod ne dopustil, ako bi hoteli kaj pokvariti. V programu seljaške stranke iz I. 1904. stoji, da se Srbi in Hrvati morajo sporazumeti, ker imajo dom poleg doma, prag poleg praga. Neki industrijec mi je dejal: »Nikdar nisem vedel, kaj pomeni živeti v slogi s sosedom in kolike je to vrednosti. r pa je bil določen. Hrvatski obrtniki proti nettunskim konvencijam — Zagreb, 11. junija. Včeraj se je vršila konferenca medstrokovnega sveta Saveza hrvatskih orbtnikov. Udeležili so se konfe* renče zastopniki vseh obrtniških organiza« cij iz Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Med drugimi strokovnimi in stanovskimi vprašanji je konferenca razpravljala tudi o nameravani ratifikaciji nettunskih konven* cij ter je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: Hrvatski obrtniki, zbrani na veliki med' strokovni konferenci dne 10. junija v Za* grebu, razpravljajoč o splošnem gospodar* skem položaju v Primorju in Dalmaciji, zlas sti pa o položaju obrtništva, najodločneje protestirajo proti ratifikaciji nettunskih konvencij, prepričani, da pomeni to izro* čitev celokupnega gospodarstva Dalmacije in Primorja na milost in nemilost Italijana skt nadmoći. Hrvatski obrtniki najodločne* je protestirajo proti takemu lahkomiselne* mu zapostavljanju naših gospodarskih in* teresov in bodo ob vsaki priliki znali do* stojno manifestirati svoje pravice in svoj nacijonalni čut. Velika železniška nesreča Berlin , 11. junija. Pri včerajšnji nesreči brzovlaka na progi Monakovo— Frankfurth v bližini Siegeldorfa je bilo po uradnem poročilu 22 mrtvih, 2 težko in 9 lahko ranjenih. Vzroka nesreče doslej niso mogli ugotoviti in vse kaže, da bo ostal nepojasnjen. (Obširneje poročilo o nesreči prinaša današnji »Ponedeljek«. Op. ured.) Danes so toliko popravili progo, da je zr>-pet vzpostavljen redni promet. Razvaline razbitega vlaka bodo odstranili še le prihodnje dni. Lokomotiva je popolnoma razbita. Kurjač in strojevodja sta popolnoma zmečkana. Tudi identitete vseh ubitih potnikov še niso ugotovili, ker so trupla nekaterih tako zmečkana, da le na podlagi kosti ugotavljajo, ali gre za več ljudi ali samo eno osebo. PRED VLADNO KRIZO V ČSR Praga, 11. junija. Radi dolgotrajne bolezni ministrskega predsednika Švehle in zaradi omajanega stališča finančnega ministra dr. Engliša se splošno pričakuje, da pride že ta teden do vladne krize. To domnevo še bolj utrjuje konflikt, ki je izbruhnil med češkimi a^rarci in slovaškimi klerikalci radi ministra za Slovaško, ki ga zahtevajo klerikalci. Borzna poročita LJUBLJANSKA BORZA. Devize; Amsterdam 0 — 22.935, Berlin 13.565 — 13.595 (13.58), Budimpešta 0 — 9.9215, Bruselj 0 — 7.9345, Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.98 — 8.01 (7.995), London 277.07 — 277.87 (277.47), Newyork 56.72 — 56.92 (56.82), Pariz 0 _ 223.6, Praga 168.05 — 168.85 (168.45), Milan 298.28 — 300.28 (299.28). Efekti: Celjska 158 den., Ljubljanska Kreditna 128 den., Kreditni zavod 165 — 175, Praštediona 960 den., Vevče 105 den., Ruše 280 — 300, Stavbna 56 den., Šešir 105 den. Lesni trg: Tendenca čvrsta. Zaključeni so bili 3 vagoni hrastovih neobrobljenih plohov, od 2.5 m naprej, 60 — 110 mm, od 20 cm sir. naprej, fco vag. meja po 950. ZAGREBŠKA BORZA. Deviie: Dunaj 799.50, Berlin 13.58. London 277.47, Milan 299.28, Pariz 223.60, Praga 168.45, Curih 10.95. Efekti: Vojna škoda 446.447. INOZEMSKE BORZE. Čarih: Beograd 9.1325, Dunaj 73, Berlin 124, Praga 15.375, Milan 27.31, Pariz 20.40, London 25.335, Newyork 518.901 Ste». 132 Ljubljanskemu velesejmu zasigurana bodočnost Letošnji velesejem je dosegel nepričakovan' uspeh. — Število posetnikov je znašalo 100.000. — Ogromna večina razstavljal-cev zadovoljna. — Preureditev in povečanje sejmišča. — Je- senska razstava. Z današnjmi dnom se VIII. ljubljanski vzorčni velesejem zaključi. Včeraj je bil predzadnji dan in dasi je krasno vreme izvabilo iz mesta mnogo ljubiteljev narave, Ba drugi strani je pa pritegnila motocikli-stična dirka lepo število gledalcev, je bil vendar poset velesejma zelo zadovoljiv. Število posetnikov se ceni na 12.000, kar je najboljši dokaz, da je bilo zanimanje za to našo veliko gospodarsko revijo ves čas napeto. Danes je zadnji dan, ki je namenjen razprodaji vzorcev na drobno, deloma pa tudi že pospravljanju razstavljenega blaga, kar ga razstavi j alci niso prodali. Dopoldne so bili na sejmišču večinoma interesenti in kupci, ki so kupovali blago y prodaji na drobno, nekateri so pa še zadnji dan sklepali kupčije. Bilanca letošnjega velesejma je povsem zadovoljiva. Po številu razstavljalcev, organizaciji in solidnosti razstavljenega blaga je letošnji velesejem daleč prekosil vse dosedanje. Razstava je bila mnogo bolj pestra in vsi posetniki priznavajo, da je bil letošnji velesejem po solidnosti razstavljenega blaga najboljši. Razstavljalcev je bilo 706, od teh okrog 650 domačih. Iz inozemstva so bile najbolj zastopane Avstrija, Nemčija, Francija, Češkoslovaška, Anglija, Amerika, Madžarska, Belgija, Lit-vanska, Holandska, Švedska in Grška. Resnih kupcev je bilo več kot lani in sicer so bili zastopani zelo močno interesenti iz vseh krajev naše države, dalje iz Albanije, Romunije, Grške, Turčije in severne Afrike, dočim Bolgarov ni bilo, ker jim je meta zaprta. Tudi iz zapadne Evrope je bilo mnogo posetnikov in kupcev, zlasti iz Avstrije, Češkoslovaške, Nemčije Francije, Italije, pa tudi iz Anglije in Amerike. Po približni cenitvi je posetilo letošnji velesejem okrog 100.000 domačinov in tujcev. To je najboljši dokaz, da o eksistenčni upravičenosti našega velesejma ne more biti nobenega dvoma in da se bo ta važna gospodarska ustanova v bodoče zelo uspešno razvijala. Kupcijski uspehi so bili zadovoljivi in v nekaterih branžah so bili dosežen nepričakovano ugodni uspehi. Naj omenimo samo pohištveno industrijo, ščetke in metle, pisarniške potrebščine in knjigovodstvene ureditve, pisalne stroje, plombe, iotogra-fičn aparati, likerje, olje, deloma poljedelske stroje, sir, pletilne stroje in stroje za obdelovanje lesa, glasbila, motorna kolesa in deloma avtomobile, parfumerijo, tekstilno industrijo, vezenine in čipke, čaj, malo obrt v splošnem, perzijske preproge, pletenine, razne aparate in celo kožuhovino, za katero zdaj ni sezije, pa je šla vendar dobro v promet. Od razstavljalcev je približno 70 odstotkov z uspehom zelo zadovoljnih, kar je glede na splošno gospodarsko krizo in stagnacijo pač razveseljiv po-tev. Velesejmska uprava je organizirala letos zek> obsežno in smotreno reklamo in propagando v tu- in inozemstvu. Kako ogromno delo je opravila, priča dejstvo, da je razposlala po pošti nad 300.000 okrožnic in prospektov na trgovce m da so se prodajale sejmske legitimacije v 450 krajih naše države. Lepaki so bili nalepljeni po vseh mestih, trgih in vaseh, na kolodvorih, županstvih ki župniščih, v poštnih uradih in celo v vagonih. Merodajni faktorji so šli velesejmski upravi povsod na roko. Pritožb v splošnem ni bilo, če odštejemo one radi predragih stanovanj pri strankah, ki se niso poslužile posredovanja sejmskega stanovanjskega urada. Da je letošnji velesejem dosegel tako velik uspeh in da mu je zasigurana lepa bodočnost, gre v prvi vrsti zasluga in priznanje velesejmski upravi na čelu z agilnim in požrtvovalnim ravnateljem konzulom g. Dularjem, kateremu stoje ob strani marljivi uradniki sejmske uprave. Vse priznanje gre tudi vodstvu velesejma na čelu s predsednikom g. Bonačem. Letošnji velesejem je pokazal, da so se pesimisti, ki so mu napovedovali skorajšnji konec, temeljito zmotili. Ker je dosegel velesejem letos tako velik uspeh, je začela sejmska uprava razmišljati o popolni prenovitvi razstavnih paviljonov, ki bodo predelani v trajne zgradbe z visokimi betonskimi fundamenti in ognjavarnimi strehami. Prenovitev, je nujno potrebna, ker je zob Časa paviljone že zelo raziedel. Poleg tega bo sejmišče znatno razširjeno, ker se je izkazalo, da je sedanji razstavni prostor premajhen. Tako dobi Ljubljana moderno urejeno in vsem zahtevam velikih gospodarskih revij odgovarjajoč sejmišče, na katerem se bosta vršili vsako leto dve veliki reviji naše gospodarske delavnosti, ki bosta privabili v Ljubljano mnogo tujcev, kupcev in razstavljalcev. Ob zaključku želimo velesejmu, da bi dosegel v bodoče še večje uspehe. Prvi krasno uspeli gospodarski prireditvi v letošnjem letu bo sledila od L do 10. septembra druga, »Ljubljana v jeseni« kot običajna jesenska razstava, ki bo pa letos znatno povečana in Izpopolnjena, na kar že zdaj opozarjamo našo javnost. Jesenska razstava bo obsegala splošno kmetijstvo, mlekarstvo, sadjarstvo, čebelarstvo, vinogradništvo, razstavo goveje živine in konj povečano razstavo pohištva, vrtnarsko razstavo, kmetijske stroje itd. Posebno zanimivo bo kulturna razstava »Slovenska knjiga«, ki bo pokazala ves historijat in razvoj naše tiskarske umetnosti. Priprave za to zanimivo razstavo so v zanesljivih rokah licejskega ravnatelja g. dr. Slebingerja in ravnatelja Delniške tiskarne g. Ambrožiča, cu, mu je pisal Često in ga vzpodbujal. Iz njegovih pisem je razvidno, da je Milan lani zaradi bolezni odstopil od mature. Stric svetuje Milanu, naj se ne uči ponoči, da ne bi zopet zbolel. Dospevši v Zagreb, se je Milan javil direktorju Serdarju za maturo in se poprijel učenja. Da bi se lažje preživljal, je stopil v službo najprvo v neki trgovini z vinom, potem pa kot pisar pri sodišču. To je bilo zanj naporno in je pustil službo tik pred maturo. Stric mu je pisal, naj pride k njemu, če položi izpit, in tudi če pade. Dan pred maturo se je pa maturant ustrelil. Ko so to sporočili njegovemu bratu, je vzfcfliknil: Uboga mati, umrla bo od žalosti. Brat Milana Feldmana Boško je obiskal svojega brata v njegovem stanovanju. Gospodinja mu je povedala, da je Milan odpotoval s svojim prijateljem Mužiničem. To je brata zelo razburilo in je takoj prijavil policiji beg maturanta, ki je zbežal najbrž proti Sušaku. Prosil je pomoči policijo, ker obstoja sum, da se bo Milan ustrelil iz strahu pred izpitom. Bošku Feld-manu je bil dodeljen detektiv in oba sta se odpeljala v avtu na Sušak, ker je vlak že odšel. Hotela sta prehiteti vlak v Karlovcu. Avto je pa imel na potu defeto. V Karlovec sta prispela prekasno, vlak je že odpeljal proti Ogulinu. Boško je telefomiral orožnikom v Ogulinu, naj ustavijo Milana in jim je poslal tudi njegov osebni popis. Orožniki so ustavili nekega mladeniča, za katerega se je pa ugotovilo, da je novinar s Sušaka Aleksander Mušinij. Boško je še obvestil policijo v Bakru in Sušaku, naj prime begunca. V Ogulin je tedaj prispel brzovlak s Sušaka. Bo--ško je z orožnikom preiskal vlak in našel v njem Milana. Boško je pobeg* lega brata posadil v avto in ga odpeljal v Zagreb, Detektiv in Boško sta se od* daljila za trenutek. Milan je sedel na divan kraj okna in sedel pol ure. Točno opolnoči je potegnil iz žepa samokres in si pognal Kroglo v desno sence. One. svestil se je in omahnil na divan. Iz rane mu je curljala kri. Gospodar vile se je ravno vrnil iz gledališča in čital časopise. Slišal je puk in mislil, da se je nekaj podrlo v sobi maturanza. Sto* pil je v sobo in našel dijaka v krvi na divanu. Obvestil je policijo in rešilno postajo. Ker je dijak bil še pri življe« nju, so ga odpeljali v bolnico. Na stolu so našli pismo na mater, v katerem jo Milan prosi, naj mu oprosti, da se je ustrelil, toda moralo se je tako zgoditi. Napisal je tudi, da ni izvršil samomora iz strahu pred maturo. V pismu je bilo tudi 1000 Din, ki mu jih je posodil neki prijatelj za takse. Po 1. uri je samomorilec v bolnici umrl. Dijak je baje zelo žaloval za svojo izvoljenko, ki je pred meseci umrla, ker se je na nekem plesu prehladila in dobila pljučnico. Pri mla* dem samomorijcu su tudi našli sliko tega dekleta. Zdi se pa, da to ni bil edini vzrok samomora. Začetek kopalne sezone Včeraj je bila nekako oficijelno otvor-jena kopalna sezona. Pritisnila je namreč silna vročina in junijsko solnce je žgalo, da je bilo veselje. Zato ni čuda, da je bil že včeraj velik nava! na kopališča in da se je zlasti na Savi kar trlo kopalcev. V Tomačevem, na Jezici in v Mednem je bilo vse živo zagorelih kopalcev in fletnih kopalk, ki so prišle paradirat v svojih kopalnih dresih in toaletah in trikoiih. Parile so se. promenirale ob obrežju kristalno čiste, a še nekoliko mrzle Save, bile žogo in se udajale poletnemu veselju. Tudi na Ljubljanici je bilo živahno. Kopališče sicer še ni odprto, ker ga popravljajo, sicer malo kasno (sic!), a kljub temu je bilo mnogo kopalcev, ki so bili tembolj zadovoljni, ker ni bilo treba plačati vstopnine. Ljubljanica je imela okoli 16 stopinj. Mnogi so se kopali na »Špici* in na nasprotnem obrežju. Tako kakor na Savi je tudi na Ljubljanici solnce nekatere pošteno ožgalo in so dobili »sonenštih« kakor pravijo Ljubljančani. Včeraj Je bilo tudi Odprto kopališče v Koleziji, ki je istotako privabilo kopalcev, predvsem pa svoje stare liubitelie. Drugi Ljubljančani so jo deloma mahnili na Savo, v Laze. deloma pa v Rateče. Sora je bila tako topla kakor ob najbolj vročih dneh in nekateri zatrjujejo, da je imela okoli 20 stopinj. Na Bledu je bila včeraj prva kopalna nedelja. Kopanje v jezeru je bilo prav prijetno, saj je imela voda 21 stopini. Bled je že poln gostov in tuicev, zlasti Nemcev iz Avstrije in Nemčije. Vsi večji hoteli in pansioni so že polni gostov. Tudi za izletnike je bila včeraišnia ne-delia zelo ugodna. Na Gorenjsko in v Kamniške planine se je odpeljalo mnogo l jtib-Ijančanov in vlaki so bili kakor običajno prenapolnjeni. Avtomobilski promet je bi! velik, venomer so žvižgali avtomobili m motorji na Gorenjsko in Dolenjsko in sphh v vseh smereh. K sreči je včerajšnja aede-Ija razen dveh nezgod minila brez vs.jk» večje nesreče. Ena nezgoda se ie pripetila na motorni dirki, kler je zagrebški vozač Pultterer na ovinku padel. Pri padcu < najbolje. Z dramatizacijo, ki ni posebno posrečena, je Haškovo delo izgubilo mnogo na svoji pre* hodni vrednosti konjunkturne povojne lite* rature. Slovenski prevod je v splošnem do* ber, bil bi pa mnogo boljši, če bi bil pre» pleten še bolj s «feldvebelsko» terminolo* gijo in če bi se bil prevajalec bolj prilago* dil miljeju bivše avstro=ogrske soldateske. Švejk je tip češkega vojaka v pokojni Av* striji, delo samo je lokalizirano in prilago* deno življenju in mišljenju Cehov pod Av* strijo. Zato v nobenem prevodu ne more ogreti čitatelja, zlasti pa ne gledalca tako, kakor ogreje Čeha, ki vidi v njem del svoje nedavne preteklosti. Pa tudi del češke jav* nosti je odklonil «5vejka» v dramatizaciji, češ da ne spada na gledališki oder. Mi ni* smo tako strogi in priznavamo, da bo Švejk v pomanjkanju boljših komedij dobro za« bavil del naše gledališke publike. Naslovno vlogo je igral g. Cesar v sploš* no^ zadovoljstvo. Njegov «švejk» je bil za naše razmere prav dober, ker moramo upo* števati, da je težko igrati vlogo tako izra* žito lokaliziranega tipa. G. Cesar je bil de* ležen burnega aplavza in je prejel za svoj trud zasluženo priznanje v obliki venca. — Pohvalno je treba omeniti g. Skrbinška v vlogi polkovnika «Schr6derja», go. Med ve* dovo kot polkovnikovo soprogo, g. Jana kot avdirorja Brauna, g. Kralja kot nadpo* ročnika Lukaša, gdč. Miro Danilovo kot Etelko, g. Povheta kot saperja Vodičko in go. Vero Balatkovo, kot Dolv. Tudi druge manjše vloge so bile v dobrih rokah. Samo g. Sancin kot detektiv Bretschneider je bil nekoliko preoster in preveč kričeč. ★ Odlicua gosta v ljubljanski operi. Jutri, 12. t. m. gostujeta v Puccinijevi >Tos-cic v ljubljanski operi dva odlična gosta. Cavaradossija poje Član pariške komične opere g. Henrik de Mazzei. V Scarpiji pa gostuje na angažma za bodočo sezono baritonist g. Robert Primožič, večleten član zagrebške opere, v letošnji sezoni pa Član in režiser Nap-opere v Budimpešti. Oba gosta, posebno pa odlični tenorist De Mazzei zaslužita vse naše zanimanje. Vlogo Tosce poje ga. Mit rovi čeva, cerkovnika g. Betetto, ostale vloge so v rokah gg. Janka, Mohoriča, Men-cina in Perka, pastirja poje ga. Ribičeva. Predstava se vrsi izven gledališkega abonmaja. Henrik de Mazzei. Mlad tenorist izredno lepega in visokega glasu, ljubljenec občinstva pariške komične opere gostuje jutri v ljubljanski operi v eni svojih najboljših vlog kot Cavaradossi v Tosci. Je na potu zopet v Pariz, potem ko je absolviral v Zofiji 20 gostovanj, dve skupini gostovanj v zagrebški operi in samostojen koncert v Zagrebu Povsod je žel velikanske aplavze, v Zagrebu je moral pri Tosci samo v enem dejanju dvajsetkrat pred zastor. Zato opozarjamo na jutrišnje gostovanje v ljubljanski operi. Premijera Strau?sove opere >Salome< je v Četrtek, dne 14. t. m. v ljubljanski operi. »Dobri vojak Svejk«, ki gospodari in razveseljuje te dni občinstvo v ljubljanski drami, ima totedenske predstave še v ponedeljek, sredo, petek in soboto, na kar se zaključi dramska sezona. Opozarjamo na nocojšnjo akademijo, ki se vrši ob 20. uri v Filharmonični dvorani. Bogati spored akademije izvajajo gojenci zavoda slepih iz Kočevja. Na sporedu so zborovske in klavirske točke, med odmoroma pa nastopi zbor citrašev z dvema skladbama. Predprodaja v Matični knjigarni, cene uizke koncertne. Javne produkcije gojencev drž. kon-servatorija koncem šol. leta 1927-28 se vrše v nasprotnem redu: 16. junija je T. javna produkcija, II. (komorna) je 20. junija, III. klavirski in violinski večer 23- juniji. Te tri produkcije se vršijo v dvorani Filharmonič-ne družbe. Due 25. junija t. 1. pa se vrši ab-solutorijski koncert gojenca Karla Rupla v Unioski dnorani. Natančne sporeie priobčimo praročasno. Iz Celja —c Sreski poglarar t Celju, nas je opozoril na sledečo naredbo, ki je ravno sedaj zelo aktualna: Ministrstvo narodnega zdravja velikemu županu v Mariboru: Ministrstvo dobiva pritožbe radi zdravniških mazacev, ki škodujejo javnosti. Prosi se veliki župan, naj izvoli ukreniti vse potrebno proti nekvalificiranim ljudem, ki se bavijo z lečenjem. Zdravnikom se moro naročiti, da vsak po-edini slučaj lečenja od takih mazacev naznanijo sreskemu poglavarju, ravno tako lekarnarjem, da jim ne dajo lekov, a mazače same se mora preganjati in kaznovati najstrožje. Po naredbi Ministra narodnega zdravja. Načelnik, podpis. Sreski glavar }č vsem županstvom, zdravnikom in lekarnar jem celjskega sreza dostavil tozadevna potrebna naročila, ravno tako mestni magistrat celjski. —c Celjsko pevsko društvo priredi v so« boto, dne 16. tm. v veliki dvorani Celjskega doma velik koncert v proslavo šestdesetlet- nice skladatelja g. dr. Antona Schvvaba. Na koncertu se bodo prednaiali moški in mešani zbori dr. Sohwaba, Vodopivca, Lajovica in Adamiča. Njjh imena in počastitev skladatelja — domačina nam jamči neglede na kulturni pomen koncerta, da se nam obeta užitek prvega reda. Zanimanje za koncert je že sedaj splošno. —c Sokolsko društTo r Celju je včeraj popoldne priredilo na dvorišču mestne osnovne šole javni telovadni nastop. Nastopili so vsi oddelki društva. Telovadne točke so se izvajale strumno in je Celj. Sokol pokazal, kaj zmore pridnost in požrtvovalnost njegovih vrst. Prireditev je prav lepo uspela- Koledar Danes: Ponedeljek, 11. junija 192?; ka. toličamii: Barnaba; pravoslavni 29. maja, Rusmir. Današnje prireditve. Kino Matica: »Možje pred poroko*. Ljudski kino (Ideal): »Manon Lescaut«. Dežurne lekarne. Danes: Piccoli, Dunajska cesta. BakaT* čič, Sv. Jakoba trg. Sport Tekme za državno prvenstvo Primorje — Sašk 4:3 (0:3). Včeraj se je odigralo prvo kolo tekem za državno prvenstvo. V Osieku je igral BSK proti Gradjanskemu in zmagal v razmerju 6:1, v Zagrebu je Halk v istem razmerju odpravil svojega protivnika, v Ljubljani je pa Primorje po precej napeti borbi zmagalo nad Saškom v razmerju 4:3. Ognjeni krst je naš novi prvak Primorje torej dobro prestal in dosegel časten rezultat, s katerim pa nismo zadovoljni. Sašk je namreč moštvo, katerega bi moralo Primorje odpraviti z veliko večjo gol - diferenco in bi razlika treh golov najmanj odgovarjala moči in znanju obeh moštev, ne pa igri sami. Rekli smo igri sami. Igri sami rezultat skoraj odgovarja, kvečjemu bi bila lahko zmaga Primorja izražena še z enim golom več. V prvem polčasu je namreč igralo Primorje tako jadno, da je obstojala bojazen, da bo doživelo katastrofo. Krivdo na tem zadene nedvomno Pečnika in deloma tudi Sla-miča. Vodstvo Primorja je napravilo težko napako, da je Pečnika po jedva prestani bolezni postavilo v tim, ko ima vendar na razpolago dovolj drugih igračev. Seveda jp k neugodnemu rezultatu prvega polčasa mnogo pripomoglo solnce. kar se je kasneje opazilo tudi pri Pašku. Zanimivo ie, da so bili vsi goli doseženi na protisolnčni strani. V drugem polčasu je prevzelo inicijativo Primorje in jo obdržalo do konca. V tem razdobju je po lepi igri popolnoma zasluženo izenačilo in tudi zmagalo. Vsi goli so bili lepi in efektni, zlasti tretji, plod izvrstne kombinacije Zemljak — Jug — (">bohin — Erman, je bil kabinetno delo. Dve svetli točki je imelo Primorje ves čas tekme. To sta bila Zemljak in Pišek. Oba sta bila neumorna, oba sta neprestano pošiljala svoje ljudi v ogenj. Tudi napad jo bil dobro razpoložen. Prvih deset minut je zaigral naravnost imenitno, imel pa je veliko smolo. Kasneje je popustil, dobro se je pa zopet znašel v drugem polčasu. Najboljši je bil trio Vrhovnik — Erman — CebohLn, dočim se nam je zdel Uršič to pot prodorne j£ i nego Jug, ki je igral taktično slabo. Sarajevski prvak je siab. V polju je sem-pa tja še podal kako kombinacijsko igro. pred golom pa je napad nesposoben. Vse tri gole je dosegel bolj po naključju, odnosno radi slabega dne primorjanske obrambe, te bi bila obramba v svoji običajni formi, bi Sask ne dosegel niti Častnega gola. Pri Sašku j«- ugajal edino Gotz v obrambi, zelo dotvr je tudi srednji krilec Bulat. Obneslo se je tudi desno krilo, dočim levemu Zemljak ni dal dihati. Tekmi je prisostvovalo samo okoli 500 gledalcev, kar je pač žalostno. Veliko je vplivala na poset vročina in tudi motociklistična dirka, ki je absentirala gledalce. Sodil je zagrebški sodnik Willer razmeroma dobro, oškodoval pa je večkrat domače. Dirke motokluba „Ljubljana" Včeraj so se vršile dirke motociklistov z sodelovanjem kolesarjev na novozgrajenem dirkališču pri Dev. Mariji v Polju. Ze dopoldne je propagandna povorka dirkačev po mestu vzbudila pozornost občinstva. 2e pred določene uro se je občinstvo začelo zbirati ua novem dirkališču ter zasedlo prostore na južnem delu dirkališča. Obisk je bil razmeroma dober, bi bil pa lahko boljši, če bi vodstvo dirke skrbelo za boljšo reklamo. Navzoč je pa bil malodane celokupen ljubljanski športni svet. Spričo tega, da je bila to prva klubova dirka na novem dirkabftču, je upravičljivo, da dirka ni potekLa kakor bi morala in je bila slabo organizirana. Vendar je potekla kljub temu brez večjih incidentov, izvzemši nesrečo dirkača Milutina Ftitterer-ia, ki je pri glavni dirki kategorije 250 cem v drugem krogu na krivulji padel in obležal nezavesten z rano nad desnim očesom, ki pa ni nevarna, če ne nastopijo komplikacije. Točno ob 15. uri je na starterjevo znamenje pričel pozdravni krog in otvoritev dirkališča z vožnjo vseh dirkačev pod vodstvom motokluba »Ljubljanac. Točne rezultate priobčimo jutri. Fašistična justica — Rim, * junija. Pred posebnim tri-bunalom za zaščito države se je vršil proces proti večji skupini komunistov iz Milana Obtoženi so bili. da so snoval! zaroto proti režimu in ščuvali k vstaji proti državnim oblastem. Izmed 17 obtožencev jih je bilo 12 obsojenih na ječo od 2 do 8 in poT leta, skupaj na več kot 60 le*. Pet obtožencev je bilo oproščenih Tragedije življenja in ljubezni Tragična smrt brivčeve žene. — Težka avtomobilska nesreča. — Samomor direktorja tobačne tovarne. — Levinja zlomila dečku roko. — Samomor pred maturo« Iz Sarajeva poročajo o žalostni smrti žene brivca Nikola B&jeviča. Mož je brivec v Novem Sarajevu in ker je stanoval zelo daleč, je vsako nedeljo spal pri svoji materi. V soboto je stopil v svojo delavnico in se je zelo začudil, ker tam ni našel svoje žene, ki mu je prišla pomagat, kadar je imel mnogo dela. Takoj je slutil, da se je ženi nekaj pripetilo in popoldne je odšel ves v skrbeh proti domu. Odklenil je stanovanje in našel v spalnici svojo ženo mrtvo. Izpila je veliko količino solne kisline iz steklenice, ki je ležala kraj nje. V steklenici je bilo še nekaj solne kisline. Nesrečni brivec se je od žalosti onesvestil. Policija je uvedla preiskavo, da ugotovi, zakaj se je mlada brivčeva žena zastrupila. Mogla je pa le ugotoviti, da je samomorilka pred obupnim činom dala nekemu dečku pismo, ki ga je nesel na pošto. ★ Na cesti Banjaluka-Jajce se je pripetila včeraj velika avtomobilska nesreča. Avto dr. Vasiljevića, v katerem so se vozili sodniki Staniša Grujič, dr. Bajić in profesor Trivič, je vozil z veliko brzino proti Banjaluki. Na nekem ovinku je popustil volan in avto se je zaletel v cestni kamen ter strmoglavil v 30 m globok prepad. Bajića in Trivića je vrglo iz voza, oba sta težko poškodovana. Šofer in tretji potnik Staniša Grujič sta lažje poškodovana. ★ V Banjaluki se je ustrelil direktor tamošnje tobačne tovarne Ravle Dhni-trijević. V smrt ga je gnala preiskava, ki je bila uvedena proti njemu. Obdol-žen je bU raznih rxmevert> v tovarni. Dimitrijevič je Srb in je prišel v Banja-luko pred 3 leti. Banjalučko tobačno tovarno je našel v popolnem propadu. Odbor radikals/ke stranke je odpustil vse delavce Hrvate in je namestil samo Srbe, ki so odnašali tobak iz tovarne kar v zabojih. To Je bSa v Banjaluki javna tajnost, toda nihče se ni upal direktorja ovaditi in uvesti preiskavo. Dimitrijevič ie skušal tovarno spraviti zopet v red in je odpustil vse nepoštene delavce. Bilanca je bit usodna in je Izkazovala dobiček. Direktor je z ženo in 5 otroci živel vedno skromno in se ogibal vseh zabav in luksuza. Pred dnevi je bila uvedena proti njemu preiskava. Obdolžili so ga poneverbe na škodo države. Preiskava je pokazala, da direktor ni zagrešil ničesar protizakonitega. Navzlic temu se je občutljivi Dimitrijeviž usmrtil. Pred samomorom je izjavil svojemu pravnemu zastopniku, da bi škodo poravnal, če bi jo sploh kdaj povzročil državi. Tako je pa bil po nedolžnem žigosan in se sramuje med svoje delavce. Umrl ie siromak in nekoliko tamošnjih meščanov se je pobrigalo za njegov pokop. ★ Včeraj popoldne se je pripetila v zagrebškem zoološkem vrtu težka nesreča. Kakor vsako nedeljo, je tudi včeraj posetilo mnogo Zagrebčanov vrt, da bi se odpočili v hladilni in se zabavali pri ogledovanju živali. 141etni josip Baršič je kočijaž v vrtu. Najbrže je hotel občinstvu pokazati svoje veli-k»o prijateljstvo do lepe levinje. Deček je vtaknil roko v kletko, hoteč levinjo pogladiti. Levinja pa ocividno ni bila razpoložena in je dečka ugriznila nad laktjo ter mu zlomila kost. Neprevidnemu prijatelju levinje bodo morali amputirati roko. Od silne bolečine se je deček takoj onesvestil in se zgrudil na tla. Rešilni voz ga je odpeljal v bolnico. ★ Pred meseci se je nastalil v neki vili na Hecegovski cesti v Zagrebu mladenič, ki se je predstavil za Milana Feldmana, dijaka prava iz Virovitice. Mladenič prijetne zunanjosti je živel zelo solidno. V svoji udobni sobici je mnogo čital. Ne ve se, zakaj se je predstavil za študenta prava, ko še ni dovršil mature. Od svoje ljubeče matere v Virovitici je dobival redno pisma nežne materinske vsebine. V zadnjem pismu mu je pisala, naj se potrudi, da bo napravil zrelostni izpit, da bi pozneje lažje prišel do kruha. Želela mu je kar največ uspeha pri izpitu ter izrazila žerjo, da bi ga kmalu videla. Toilažila ga je in bodrila spričo težkega izpita. Tudi Milanov stric dr. Miroslav Feldman, ki je zdravnik v Pakra- Stev 132 cSEOMENSKI NAROD* dne 11. junija 1928. Strto & Dnevne vesti. — Nemško-jugoslovensko zbližanje. Poročali smo že o ekskurziji naših učenjakov in kulturnih delavcev v Nemčijo. Ta ekskurzija bo velikega pomena za nemško-ju-goslovensko kulturno in gospodarsko zbližanje. Naši učenjaki prirede v Nemčiji več javnih predavanj, Danes predavajo v Mo-nakovu prof. Šišič o genezi jugoslovenske nacijonalne države, prof. Radonič o znanstvenem življenju v Jugoslaviji, tajnik Saveza trgovcev iz Zagreba dr. Juhn pa o turizmu v Jugoslaviji. Jutri bo predaval rektor komercijalne visoke šole dr. Kar-lovič o ekonomskem zbližanju med Nemčijo m Jugoslavijo, pojutrišnjem pa Izidora Sekulić o jugoslovenski literaturi. 24. t. m. bosta predavala v Diisseldorfu pomočnik prometnega ministra S. Jelić o prometu v Jugoslaviji, tajnik novosadskez bornice prof. Košić pa o jugoslovenskem narodnem gospodarstvu. V K&lnu bo predaval prof. Pi-tamic o socijalnih ustanovah v naši dTŽavni ustavi, prof. Bazala pa o duhovnem življenju v Jugoslaviji. Iz Kčlna odpotujejo naši strokovnjaki v Weimar in Lrpsko, kjer bo predaval tajnik ZTOI Ivan Mohorič o jugoslovanskem gospodarstvu napram inozemstvu. Eden največjih nemških listov »K61-nische Zeitung« je priredi! posebno pozdravno številko na čast jugoslovenskim gostom. Nemški znanstveni in gospodarski krogi vrnejo jugoslovenskim kolegom poset letos v septembru. Obe ekskurziji bosta velikega kulturnega in gospodarskega pomena za Nemčijo in našo državo. — Naš vojaški ataše v Budimpešti. Za vojaškega atašeja v Budimpsšti in na Dunaju je imenovan dosedanji načelnik štaba osješke divizije generalštabni polkovnik Veli zar Antić — Poljsko odlikovanje. Poljski odpravnik poslov je posetil v soboto zastopnika pomočnika zunanjega ministra dr. Luja Ba-kotića in mu izročil red Polonia Restituta T. stopnje. — Direktno pošiljanje ekspresnega blaga na Češkoslovaško. Po sporazumu med češkoslovaško železniško upravo in našim prometnim ministrstvom se uvede s 15. junijem drrektno pošiljanje ekspresnega blaga iz naše države na Češkoslovaško in Iz Češkoslovaške v našo državo. — Prodajanje in pobiranje prispevkov po šolah. Brez predhodnega dovoljenja ministrstva prosvete ne sme nihče po šolah pobirati prispevkov ali prodajati česar koli. Društva ali zasebniki, ki hočejo dobiti tako dovoljenje, naj se obrnejo s prošnjo potom prosvetnega oddelka vel. župana na ministrstvo. — Gojenci za pomorsko — zrakoplorno pod oficirsko šolo v Eumborju (Boka Kotorska). Letos 1. oktobra bo sprejetih v 3. razred pomorsko - zrakoplovne podoficirske šole do 100 gojencev. Pogoji za sprejem 60 na vpogled pri vseh komandah vojnih okrožij, pri vseh komandah in oblasteh morna-rite, pri vseh velikih županstvih, okrajnih glavrastvih, v Službenem vojnem listu št. 23 m službenem Hstu (Slub. Novine) št. 121. Opozarjamo, da imajo gojenci posebne do-klade in ugodnosti pri napredovanju in da sčasoma lahko postanejo Častniki pomorsko-zrakoplovne stroke. — Prekmurski šolarji osnovnih šol v Ptuju. Učenci drž. osnovne šole v Tešanov-cih in ev. verske osnovne šole v Moravcih, združeno v skupnem Številu otrok 59, so dne 6. junija 1928. priredili poučni izlet v Ptuj. S tem potom se sMaj zahvaljujejo za impo-zanten sprejem in gostoljubnost od strani odbora podružnice družbe >Sv. Cirila in Metoda < v Ptuju. Družba je poklonila vsem učencem, kot Prekmurčanom brezplačen obed, za katero izrekamo srčno zahvalo. Posebno zahvalo izražamo gosp. dr. Gosaku predsedniku družbe >Sv. Cirila in Metoda«, se. Jeršetovi, ge. dr. Muhovi in g. dr. Muhi, ki so nam izražali s svojo navzočnostjo pravo slovensko bratsko gostoljubnost ter g. Fr. Jamšku, naducitelju na >Bregu<, ki nam je bil prireditelj, voditelj in razkazovalec ob priliki izleta. Končno vsem g. tovarišem in t«vrarišicam, ki so bili skupno znani tam. Ta dan nam ostane v najlepšem spominu! Uprav. šol. ŠkaliČ Ž. š. upr. — Poljski intelektualci v Splitu. V petek 15. t. m. prispe iz Dubrovnika v Split okrog 70 poljskih intelektualcev, ki bodo prisostvovali polaganju temeljnega kamna za Poliski dom na otoku Šolti. Poljskim gostom, med katerimi bo tudi več narodnih poslancev, senatorjev, odvetnikov, sodnikov in in-ženjerjev, pripravljajo v Splitu svečar sprejem. — Občina zaplenila državno imetje. Pravosodno ministrstvo dolguje mestni občini v Vinkovcih 41.000, prometno ministrstvo pa 233.000 Din. Ker vse urgence niso nič pomagale, je občina v soboto zaplenila nekatere državne stvari, da pride do svojega denarja. — Vzorna administracija. Kako postopajo ministrstva s svojim uradništvom, dokazuje primer bivšega inšpektorja Vase Begoviča, ki je objavil v sarajevskih novinah odprto pismo na notranjega ministra, v katrem pravi, da je bi! upokojen 1. decembra 1927. pa še vedno ne dobiva pokojnine. — Avtomobil za prevoz mrličev. Zagrebško pogrebno društvo je nabavilo velik avtomobil za pogrebe. Avtomobil je luksusne-ga tipa in tako prostoren, da se lahko vozi v njem poleg krste in vencev Se pet spremljevalcev. Okna so zastrta tako, da ie pogrebni avtomobil na zunaj podoben luksuznemu. Pogrebno društvo je prepričano, da bo avtomobil kmalu izpodrinil mrtvaške vozove. — Ribnica. Lesna kupčija postaja živah-rtejŠa.. Vsak dan gre skozi naš trg 200 do 300 voz lesa. Cs povemo, da je v obratu 13 vodnih in 12 parnih žag, si lahko mislite, kako mora peti v gozdu sekira. Vrhutega gre naprej dosti okroglega lesa, kakršnega potrebujejo v premogovih jamah. Padajo tudi mlade jelke in smreke, katerih je res škoda. Ceste so slabe, nekatere razdrte in kotanjaste. druge pa posute s predebelim gramozom, da živina, voz in voznik dosti trpijo. Vozniki služijo po 200 Din dmevno. — Poštna uprava Ima najlepšo priliko, da premesti svoj urad v Cinklovo hišo, ki je sredi trga. Svetle, suhe, som-čne sobe, v katerih je poslovala merkantilna banka, stoje prazne. Sedanji poštni urad ne stoji na primernem mestu in je vobče slaib, teman in majhen ter m" v čast poštni upravi, ne državnemu ugledu. — Slana nam je napravila občutno škodo na krompirju in fižolu. — Vreme. Dočim smo imeli včeraj krasen poletni dan, se je danes zjutraj nebo na severozapadu pooblačilu, a dopoldne so se začeli poditi oblaki od jugozapada tako, da je malo verjetno, da bo ostalo vreme tako lepo, kakor je bilo včeraj. Tudi barometer kaže, da se utegne vreme poslabšati. Danes zjutraj je kazal 759, temperatura je znašala 20 stopinj. Včeraj je bilo lepo po vsej državi. Temperatura je povsod znatno poskočila. Največjo vročino so imeli v Skopi ju, kjer je znašala včeraj temperatura že 35 stopinj. V Mariboru, Sarajevu in Dubrovniku so imeli 30, v Zagrebu in Splitu 29, v Ljubljani 28.3 v Beogradu 28 stopinj. Ker je pritisnila povsod vročina, niso izključene lokalne nevihte. 5iiC Ako piješ Buddha čaj uživaš že na zemlji raj! Iz Ljubljane —lj Prva lepa nedelja. Včerai smo imeli prvo res lepo nedeljo v letošnjem letu in zato ni čuda, da so romale iz mesta velike množice turistov, izletnikov in kopalcev. Vsi vlaki, zlasti proti Gorenjski, so bili nabito polni. Zaradi izredno lepega vremena sta nekoliko trpeli obe glavni prireditvi, velesejem in motociklistična dirka, ki bi bili imeli več posetnikov, da že v soboto ni kazalo, da bo vreme tako lepo. —I j Dovoz umetnega ledu na dom: V slučaju, da se prijavi dovolj reflektantov, prične mestna klavnica prihodnje dni z raz-važaniem umetnega ledu po mestu. Kdor želi, da se mu led dostavlja na dom, naj pismeno ali ustmeno iavi mestni klavnici svoj naslov, število kosov ledu, ki ga želi prejeti in čas dostavitve. Led se bo oddajal pri odvzemu: enega kosa (ca 12.50 kg) po 7 Din, deset kosov naenkrat po 6 Din, sto kosov po 5 Din. Na licu mesta v klavnici se pa oddaja led kos po 1 Din ceneje. —lj Lydi]a Wisiakova in Vaclav Vlček se poslovita od naše publike na poslovilnem »Baletnem večeru«, ki se vrši v petek dne 15. junija t. I. v opernem gled. ob 20. uri. Obenem ie to skromen jubilej 10 letnega bivanja in delovanja g. VIčka pri nas. —lj Umetniška razstava na velesejmu. Nocoj v ponedeljek ob 7. uri se zapre paviljon (poleg higijenske razstave), v katerem je prirejena umetn. razstava modernih slov. umetnikov. Nad 440 del je zbranih, razstavlja pa okroglo 30 oseb. Prireditev je zelo zanimiva in poučna za pregled razvoja naše mlade umetniške generacije po vojni. Vse, ki razstave niso posetiil, opozarjamo, da to danes popoldne še lahko store. Obisk se izplača. Vstopnina je minimalna, komaj 2 Din. Reprezentativna razstava, prva prireditev društva , se ne bo podaljšala preko današnjega dne. —Ij Zatvorltev umetniške razstave na velesejmu. Nocoj ob 7. uri se zapre razstava moderne umetnosti v paviljonu »K«. Kdor si je še ni ogledal, naj ne zamudi te prilike. —Ij Jar no zahvalo izrekamo vsakemu posamezniku, ki je v katerikoli obliki prispeval k izvršitvi prekrasno uspelega pomladanskega slavja Atene*. Odbor. —Ij Odbor Narodne galerije v Ljubljani, ki je bil izvoljen na obenem zboru dne 2. junija ti., se je konstituiral tako-le: Predsednik: Ivan Zorman; I. podpredsednik: Ivan Jelacin mL; II. podpredsednik: gospa Ivanka Leskovic; tajnik: Franc Vesel; blagajnik: Franc Pretnar; tajnikov namestnik: Aleksander Zeleznikar; blagajnikov namestnik: dr. Ladislav Lajovic; odborniki: prof. Gojmir A. Kos, akad. slikar, dr. Rudolf Krivic, odvetnik, ing. Vladko Šubic, Božidar Borko; preglednika: dr. Joža Glonar in in dr. Valentin Rožič, profesor, vsi v Ljubljani. —lj Posnemajte! Povodom smrti gosp. Poženela, t^hničarja mestne klavnice, so darovali veletrgovci gg. Popovič, Predovič in Jelačin na mesto venca na krsto >Društvu nižjih mestnih uslužbencev< Din 300 v prid podpornemu skladu. Srčna hvala. — Odbor. —U Darujem za slepe Din 300, namesto venca za pok. gospo Franjo Kavčič soprogo predsednika gostilniške zadruge. — Josip in Leopoldina Mastnak, restavrater razpoloženje ljudstva. 2e v marcu 1915 ie bil ustavljen organ StarČičeve stranke prava »Hrvat« zaradi simpatičnega članka o Srbih. Spomladi 1. 1915 je bil sklican hrvatski sabor. Koalicija, nrva med vsemi slovanskimi političnimi strankami v Avstro-Ogrski. je prišla taiko v položaj, da je morala nastopiti za ujedinjenje jugoslovenskega naroda v duailističnem okvipju. Tu posega dr. Paulova tudi v ztfo* dovino borbe Češkoslovaškega naroda za osvobojenje. Češkoslovaškemu narodu so bile potrebne velike revolucionarne ideje, ki so jih sprožili v Pragi češki pisatelji. S posredovanjem Slovencev in jugoslovenskega kluba na Dunaju se je začela širiti po majski deklaraciji med hrvatskim in slovenskim ljudstvom jugoslovenska revoluci« Jonama ideja. Najzanimivejša so pa odkritja o senzacionalnih dokumentih in perse-kucijah pokojne Avstrije, ki sporni* njajo na Friedjungovo dobo. Tu navaja dr. Paulova povsem nova fakta. Koncem leta 1916 je inastopil s persekuclja-mi generalni vojaški guvernement v Beogradu. V stanovanju ministrskega predsednika Pašiča so našli baje pri preiskavi listo konfidentov, med kate« rimi so bili vsi odlični poslanci koalicije. Tik pred vojno je dobilo voj. po« veljstvo v Temešvaru s pomočjo kon-fidenta iz Beograda protokole volilnih sestankov Narodne Odbrane in seznam njih članov iz Hrvatske, 385 po številu. Najvažnejši protokol z dne 19. junija 1914 (2. julija po novem koledarju) je vseboval sklep, da morajo biti umorjeni v ječi sarajevski napadalci, da bi ne moglo kompromitirati Narodne Odbrane. Tem dokumentom niti avstrijsko zunanje ministrstvo ni verjelo. Toda vojaški krogi so dobili s tem nov pogum in v madžarskem parlamentu so javno obtožili Tiszo, da drži z veleiz-dajalci. 21. decembra 1916 ie generalni guvernement predlagal veliki monstre* proces z veleizdajalci cele monarhije. Preiskavo proti hrvatskim veleizdajal-cem naj bi vodil dr. Košutić, proti bosanskim pa sodni svetnik Pfeffer. V tej napeti atmosferi je bila izročena adresa hrvatskega sabora. Generalni guvernement je pa obtožil veleizdaje in kon« spi racije s Pašičem tudi Justhovo ogrsko opozicijonalno stranko. Sam ce« sar Karel je posegel v to zadevo, ki je bila rešena na ta način, da je državni pravdnik v Zagrebu dr. Aleksander dokazal, da sta oba dokumenta vojaške uprave ponarejena. Ukročen varšavski krvnik Poljski krvnik Maciejoksky je med vsemi svojimi stanovskimi tovariši najbolj bojevit in vročekrven. Pravosodnemu ministru kot svojemu vrhovnemu predstojniku je delal neprestane preglavice. Vedno je bil nezadovoljen, vsak čas se je upiral, vsako leto je pošiljal ministrstvu protestne note, ter je ponavljal grožnjo, da odstopi in odloži svoje funkcije in vedno se je pritoževal, da je njegov položaj nevzdržen. In malo ie manjkalo, da ga niso odslovili in nadomestili z drugim. Šele njegov zadnji nastop v Krako« vu, kjer je spretno spravil na oni svet nekega ziločinca, je zopet utrdil njegov položaj, obenem pa prisilil oblasti, da so končno uredile njegovo službeno razmerje. Mož dobi uniformo in bo podrejen strogemu režimu kaznilnice. Oblasti so bile prisiljene uniformirati krvnika, ker se je zadnje čase dogajalo, da je nastopal pri justifikacijah v smokingu in lakastih čevljih. Tudi vprašanje krvnikovih pomočnikov je bilo na novo urejeno tako, da si jih krvnik ne bo več izbiral sam, kakor doslej, marveč dobi tri pomočnike, ki bodo tudi uslužbenci varšavske kaz« nilnice. Mestorino obsojen na dosmrtno ječo V petek je bil v Parizu zaključen senzacijonalni proces proti draguljarju Mestorinu, ki je umoril in oropal draguljarja Truphema. Umor je bil eden naj-bestijalneqših v zgodovini pariške kri* minalistike. Morilec je Truphema na svojem domu pobil na tla, ga davil in mu zadal smrtni udarec s topim orodjem. Nato je sedel v avto svoje ŽTtve, zavil truplo nesrečneža v papir in ga naložil na voz. V nekem pariškem predmestju je truplo polil z bencinom in ga zažgal. Strahovito ožgano in razmesarjeno truplo so našli pasantje na ulici in o dogdku obvestili policijo. Epilog tega krvavega dogodka se je odigral te dni pred pariško poroto. Razprava, ki je vzbudila v Parizu ogromno zanimanje, je bila zelo drama* tična. Trajala je več dni. V petek popoldne je bila zaključena. Porotniki so potrdili vsa vprašanja, med drugim tudi, da je bil umor izvršen premišljeno. Po govoru državnega pravdnika, ki je zahteval smrtno kazen za morilca in sicer po načelu zob za zob, se je Mesto-rinova žena, ki je bila pri razpravi navzoča, onesvestila. Ko so je dvignli, so našli kraj nje steklenico, v kateri je bil veronal. Mestrinova žena je najbrž hotela izvršiti samomor. Morali so jo iz sodne dvorane prepeljati v bolnico. Po govoru državnega pravdnika je govoril obtožencev zagovornik, ki je navajal razne olajševalne okolnosti in prosil, naj porotniki sodijo milo. Cim so odšli porotniki v posvetovalnico, je Mestorino vstal in obupno zaklical: »Milost! Milost!« Na podlagi izreka porotnikov je sodiče obsodilo Mestorina na dosmrtno prisilno delo, poleg tega mora pa svojcem umorjenega Truphema plačati 140 tisoč frankov odškodnine. Obsodba pa je naletela na odpor v javnosti. Zločin sam na sebi je brutalen in obravnava je spravila na dan strahotne podrobnosti o postopanju obtoženca z njegovo nesrečno žrtvijo. Zato ni čuda, da se francoska javnost vprašuje, kaj mora pač človek storiti v Franciji, da ga obsodijo na smrt. Med prebivalstvom krožijo okrožnice s podpisi, v katerih se javno protestira proti obsodbi in zahteva, da se proces obnovi. POZOR! POZOR! Danes samo ob 4. uri. Slika mladosti in zakonske svobode Možje pred poroko] V glavnih vlogah dražestna KATY v. NAGY iz Sobotice ter Mina Vanna, Hanni \Veisse. ELITNI KINO MATICA. TEL. 2124. Gospodarstvo Naš uvoz v marcu Generalna direkcija carin je objavila statistične podatke o našem uvozu v mar* cu, iz katerih je razvidno, da naš uvoz po teži in vrednosti 701,061.118 papirnatih ali 64,033.846 zlatih Din in je bil za 28.995 ton (32.54 %), odnosno za 103,893.476 papirnatih ali 9,487.988 zlatih Din (17.40 %) večji, nego v marcu lanskega leta. Ker je znašala vrednost našega izvoza v morcu samo 503, 216.740 Din, je narastel deficit naše trgo-vinske bilance za 197,844.387 Din. 2e koncem februarja je znašal deficit naše trgo* vinske bilance 344,324.872 Din, tako da je narastel do konca marca na 542,169.250 di« narjev. Prvo četrtletje letošnjega leta se je torej zaključilo v naši zunanji trgovini z ogromnim deficitom, ki znaša nad pol mi* lijarde dinarjev. Celokupni uvoz v prvem četrtletju teko« čega leta je znašal 216.052 ton v vrednosti 1.914,647.798 Din. V primeri s prvim četrtletjem lanskega leta se je naš uvoz povečal za 57318 (25.17 %) v vrednosti 249,970.735 dinarjev (15.02 %). * —g Dolgovi in terjatve naših državija* nov na Češkoslovaškem. Češkoslovaška vla* da je predlagala naši vladi* da potom spo* razuma uredita vprašanje dolgov in terja* tev naših državljanov in pravnih oseb na Češkoslovaškem. V ta namen poziva na ini* cijativo ministrstva trgovine in industrije Zbornca za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani vse fizične in pravne osebe na svojem področju, ki so imele pred razpa* dom avstro*ogrske monarhije kasne dolgove ali terjatve na Češkoslovaškem, pa do danes še niso urejene, da jih najkasneje do dne 25. junija t. 1. pismeno prijavijo ministrstvu trgovire in industrije, oddelek za notranjo trgovino v Beogradu. Iz vložene prijave morajo biti razvidni sledeči podatki: 1. ime in priimek upnika, odnosno dolžnika in njegovo bivališče; 2. ime in priimek upnika, odnosno dolžnika na Češkoslovaškem, odnosno njegovo bivališče; 3. na kakšni podlagi je nastala terjatev ali dolg; 4. ali se jc obrestovala in kako in 5. koliko je terjatev ali dolg prvotno znašal, v katerem znesku še obstoja danes, z do sedaj dospelimi, a še ne plačanimi obrestmi. — Interesenti se opozarjajo, da se točno odzovejo temu poztvu. Ako bi svojih dolgov ali terjatev v določenem roku ne prijavili, bi jih zadele težke posledice, ker bi se njihovi dolgovi in terjatve ne upoštevali pri sklenanju nameravanegi sporazuma. Stran 4 eSLOVENSKI NAROD« dne II. junija 1928. štev. 13; Edgar Wallace: trije pravičniki ROiMAN. »Kaj?« je zarjul doktor in njegov bledi obraz se je sp-ačii od togote. »V miru naj jih pustim? In moj brat?... Moj mrtvi brat? ...« Nervozno se je obrnil, pograbil svileni čop nad kaminom in potegnil vrvico. Ni se pojavila zemljepisna karta nego portret. Podoba je bila naslikana po fotografiji in sicer jo je napravil umetnik, ki je imel svoje veselje s slikanjem pestrih izveskov, kakršni vise na sleherni podeželski prodaialnici in na stojnicah ob žegnanju na semanji dan. Mazarija je bila kričeč nezmisel. Vzlic temu je v Oberzohnovih očeh po lepoti prekašala celo Pradove umetnine. Bila je slika moža v naravni velikosti. Naslanjal se je na steber v pozi, kakršno ljubijo ceneni fotografi. Njegov široki obraz je bil brutalen in bedast, čeprav ga je slikar poskuša! idealizirati. Kar-•minasto rdeče ustnice so bile odprte v bebastem usmevu. V eni roki je imel zvitek papirja, v drugi pa klobuk, ki se je tepel s perspektivo. »Moj brat!« Oberzohna je dušilo. »Moj oboževani brat! Adolf... umorjen! Od tako zvanih »Treh pravičnikov«! ... Moj b r a t!^ »Zelo zanimivo!« je zamrmral kapetan Ne\vton. Ni se mu niti zdelo vredno, da bi sliko pogledal. Otresel je pepel s cigarete v ogenj in molčal. Resnično. Adolf Oberzohn je bil ustreljen po Leonu Gonsalezu; to dejstvo se ni dalo utajiti. Da je Adolf tik pred smrtjo poskušal vtakniti v žep velike vsote, ki se obetajo onim, ki vrše neko zavrženo trgovino med Evropo in južno ameriškimi državami, ni bilo toliko važno. Takrat je š^o za neko deklico. Leon je moža zasledoval do Portorika in ga je dobil v kavarni »Pri sedmih čednostih«. Adolf je bil izboren strelec in je prvi ustreli! in — prvi umrl. Taka je bila zgodba o Adolfu Oberzohnu. Zgodba deklice, ki jo je Leon (jonsalez izti-hotapil nazaj v Evropo, ne sodi sem. Zaljubila se je v svojega rešitelja, ki je bil zato ves nesrečen. Dr. Oberzohn je sliko zopet zvil, si hrupno osnažil nos in iztisnil solze iz brezbarvnih oči. »Da, zelo žalostno, zelo žalostno!« je pripomnil kapetan z jedva^ zaznavno ironijo. »Nu, in deklina? Samo ni-kakih neotesanosti, če smem prositi! Sai me razumete. Krik? Želim, da uredite stvar lepo in fino. Fiksno idejo glede »Treh pravičnikov« pa si kar izbijte iz glave! Oni niso v nikaki zvezi s to zadevo! Kdor se poniža do privatnega detektiva, ni vreden, da bi se ukvarjal ž njim. Ce bi se pa drznili vtikati se v naše posle, bom ž njimi obračunali po vseh pravilih umetnosti. Znanstveno!« Zagrohotal se je na ves glas nad svojim do v tipom. Kapetan Nevvton oći-vidno ni bil odvisen od Oberzohna. Čeprav pri tvrdki ni imel odločilnega vpliva, je vendar imel veliko besedo v oni panogi, v kateri je svoj čas igral le podrejeno vlogo. Adolfova smrt mu je bila prav dobrodošla in ni Oberzohno-vega brata nikdar objokoval. Doktor je odprl predal pisalne mize in je vzel iz njega blok formularjev; Nevvton je napisal na vrhnjega: »Mirabeli Leicestrovi, po Oberzohnu (telefon), London. Žal, nocoj ne morem v London. Ne spi sama v stanovanju! Brzojavi 1 a sem Hani Nevvtonovi, da te nocoj vzame k sebi. Alma.« »Evo!« je rekel vrli kapetan in je onemu predal blok. »Vest je prišla danes popoldne. Vse brzojavke na Oberzohna se odpravijo telefoniČno. Na to nikarite pozabiti!« »Iznajdljiv dečko!« Oberzohnovo občudovanje se ie malone izprevrglo v spoštovanje. »Vzemite jo s seboj na luneh ... po lunehu pa ji predajte brzojavko! Ob štirih, Johana ali kaka druga deklina. Izbran diner. Jutri v kontoar ... počasi, le počasi. Če se prenaglite, vam pojde vse k vragu.« Zopet je poškilil proti vratom. »Saj menda ne bo prišla ven?« ie vpraša'. »Prekleto nerodno, če bi se seda jI e pojavila in bi videla brata Mi s Nevvtonove!« »Vrata so zaklenjena.< je odgovoril Oberzohn z nekim zanosom. Kapetan Newton je planil s stola. Obraz mu ie zalila rdečica besa. »Potem ste... norec ste! Ko odidem, odklenite vrata in naj vam ne pride na um, da bi jih zopet zaklenili! Ali hočete deklico zbegati?« »Nisem smel tvegati,« se je zagovarjal Šved z dolgim obrazom. »Storite, kakor sem vam rekel!« Kapetan Newton ie s konci prstov potegnil po brezhibnem suknjiču. Oblekel si je rokavice, si nataknil cilinder, vzel palico in odkolovratil iz sobe »Iznajdljiv dečko!« je vnovič zamrmral dr. Oberzohn in je odšel k Mirabeli, da jo povabi na lunch. 4. Kača. •Restoran s svojo atmosfero razkošja in bogastva ie bil nekoli-ko presilen. Okretnost ročajev in tih ročnost, ki je malone mejila na lenivost. u dušena razsvetljava in obljudene mize so deklico docela prevzele. Ko je šef povedal Mirabeli. da ima navado iemati laboratorijsko teimeo v; sehn: -iq 'nneh »zakar sicer ne najdem prilike, da bi se ž njo pogovoril o poslovnih zadevah.« je le nerada pristala. Običaji, ki vladajo v konroarjih, so ji bili skoro neznani, toda zdelo se ji je, da principai»i ne hodijo s svojimi tajnicami s Citv-Roada v Ritz^Carlton, sha* jališče modnega sveta in pojeduhov. na zajtrk. Dejstvo, da je bil nien spremljevalec predmet vseobče pozornosti, ie njeno zadrego le še povečalo. Dobro raz= položeni gostje so pozabili na svoja jedila m so radovedno strmeli na čudnega moža z visokim četom. Pri neki mizici je zagledala gospoda, čigar obraz se ji je zdel vznemirljivo znan. Markanten. suh obraz s po-z ve d ud očimi a obenem dobrovoljnim! očmi. Kje je že videla to lice? Tedaj se je spomnila: tak obraz je imel šofer, ki ji je na dan prihoda sledil v Oberzohnovo hišo. Stvar je kakopak bila nemogoča. Gospod pri mizi je bil po vsem videzu eden tistih pohajkovalcev. ki jim je lunch v Ritz-Carltotnu vsakdanji dogodek. A vendar — sličnost je bila uprav frapantna. Bila je vesela, ko je opravila z zajtrkom. Dr. Oberzohn ni govoril o »poslovnih stvareh«. Vobče ni govoril. Nego je porabljal čas s tem, da se je ne.n-eh.oma zalagal z neverjetnimi množinami jedil. Jedel je z vnetostjo in šumno — Mrrabela ie bila zadovoljna, da je igrala godba, da se ni slišalo njegovo cmokanje. Pridušen smeh ji je pognal kri v lica, ko se je zalotila pri tej misft; in potem io je zadrega nekoliko minila. Ko je velika limuzina dre vila v Citv, nista zinila niti besedice. Doktor je bil zatopljen v svoje misli in je ves čas ignoriral njeno navzočnost. Edin o opazko o hinchu je storil ob odhodu iz hotela: zagodrnjal je nekaj o slabi kakovosti kave. kakor io pražijo na Angleškem. ŽICOM lil c Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! Fond za akademijo znanosti in umetnosti in Narodno galerijo IV. izkaz prispevkov. Uprava, kiiida je prejela do S. juniji 192S te-le prispevke: L. (Jstanovnik Akademije in Galerije: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice je vo-tirala 26. aprila t. i. znesek 100.000 Din. 2. Zidarji Akademije in Galerije: P« gojilnica v Slovenski Bistrici je darovala 31. marca t. I. 10.000 Din; neimenovan: dobrotnik je daroval 11. aprila 10.000 Din in 6. maja 10.000 Drn; neimenovani ljubljanski trso-vec je daroval 7. maja 70.000 Din. 3. Darovalci: Dr. F. J. Kern, Cleveland. 5555 Din; Ljudska posojilnica v Celju 2000 Din; Dt-žavria realna gimnazija v Kočevju (zbirka) 1140.S0 Din; Profesorski zbor drž. realne gimnazije v Ptuju 1120 Din; Drž. deška meščanska šola v Brežicah (zbirka) 1115 Din; po 1000 Din: Kmetska posojilnica na Vrhniki; Ph. mr. Fran Šaivnik v Kranju; Posojilnica v Črnomlju; dr. Anton Korošec, minister v Beogradu; Vida dr. Novakova v Ljubljani; Osnovna šola Gorje pri Bledu (zbirka); Deška osn. šola v Škof ji Loki (zbirka) 801.S0 Din; Drž. osn. šola v Kočevju (zbinka) 761.15; Drž. meščanska šola na Rakeku 600 Dan; Meščanska šola v Slov. Bistrici (zbirka) 577.75 Din; Deška in dekliška mešč. šola Trbovlje-Vode (zbirka) 524 Din; notar Fraodo Krisper v Črnomlju (zbirka) 516 Din; Osnovna šola Lajtersberz-Krčevina (zbirka) 500 Din; Osnovna šola v Radovljici (zbirka) 465 Din; Osnovna šola v Kranjski gori (zbirka) 429 Din; Profesorski zbor drž. realke v Mariboru 425 Din; Zasebna dekliška mešč. šola cMarijln dom» v Kočevju (zbirka) 378 Din; Osnovna šola Huim pri Ormožu (zbirka) 350 Din; Osnovna šola v Radečah pri Zidanem mostu (zbirka) 311 Din; dr. H. Kartin, okr. glavar v Šmarju pri Jelšah (zbirka) 310.—; uni-v. prof. dr. M. Slavić in dr. Lojze BrenčUč v Ljubljani, po 300 Din; šolsko vodstvo v Laškem (zbirka) 258 Din; šolsko upraviteljstvo v Zabnici (zbirka) 253.— Din; drž. žensko učiteljišče v Mariboru (zbirka) in dT. Al. Vrtačrrik v Ljubljani, po 250 Din; osnovna šola v št. Juriju ob Taboru (zbirka) 246 Din; državna realna gimnazija v Celju (zbirka) 245 Din; mladina osnovne šole v Pod sredi (zbinka) 227 Din; delovni odbor v Krškem 220 Din; drž. realka v Mariboru (zbirka) 220.50 Din; dr. O-tmar Krajec in ph. mr. R. Ramor, v Ljubljani, po 200 Din; t. k. osnovna Šola v Čren-šovcih (zbirka) 184 Din; osnovna šola v Kočevju (zbirka) 160 Din; meščanska šola uršulink v Škotfji Loki (zbirka) 150 Din; Sreski poglavar v Šmarju pni Jelšah 150 Din; osnovna šola v Kozjem 140 Din; osnovna šola Svetinje, p. Ivanjkovci (zbirka) 128 Din; osnovna šola na Dobravi pri Kropi 125 Din; učiteljski zbor I. dekliške osnovne Šole v Ljubljani 110 Din; osnovna šola v Sanbnem 105 Din; meščanska šola v Mežici 104 Din; po 1000 Din: Hranilnica in posojilnica v Mengšu; gospa Marica Kozina v Novem mestu; osnovna šola pri Sv. Marku niže Ptuja; občina Šmairtno pod Šmarno goro; — Meščanska šola v Dolnji Lendavi (zbirka) 90 Din; osnovna Šola v Cezanjevcih (zbirka) 86 Din; ev. osnovna šola v Strukovcih 80 Din; osnovna šola v Laporju 78 Din; osnovna šola sv. Barbara v Halozah SO Din; županstvo Volčji potok 70 Din: evang. osnovna šola v Bodoncih (zbirka) 58 Din; po 50 Din: dr. Ivan Lah, prof. v Ljubljani; šofeki upravitelj Anton Maslu v Tur ju; Kmetska hranilnica in posojilnica v Ho- čah. za;-ebna mešč. Šola fjlskih sri-te-r v Cel j; dr. Fr. Grive., unrv prof. v Ljubljani; zasebna dekl. gola šolskih sester v Celju — Osnovna šola Cirkovce 4S Din; Josip Bezljj. ravnatelj v Ljubljani in učiteljski zbor osnovne šole v Žalcu po 40 Din; osnovna šola Sv. Jurij ;• <1 KunvMn 35.50 Din; osnovna šola v Stari cerkvi pri Kočevju 36 75 Din; osnovna Soia Sv. Jurij v Slov. Goricah 31.51 Din; Al-ič Fran, prof. v Ptuju, občina Rogoza, osnovna šola v Slovenj-gradcu. Šolsko vodstvo Prino— 20.000 Din. Več v četrtek, 14. junija od 4.—7. v Ljubljani v hotelu Slon. H. Steinmeier. 1157 Dijaka sprejmem za prihodnje šolsko teto s celo oskrbo v bližini Vrtače. Ponudbe na upravo lista r*°d «Str<">?o nadzoirstvo/1158. Trgovski lokal za trgovino s špecerijo na prometnem kraju na deželi se išče v najem. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod «Lokal»/ll60. Zastonj dobite kamen za zidanje v kamnolomu Lesno brdo. Alojzij Vodnik Ljubljana. \03h 3 ■j Podružnica LJUBLJANA, Mestni trg st. 5 Afiliacija Banke čehoslovaških legij, Praga Obavlja vse bančne oosle najkulantneje, sprejema vloge na tekoči račun in na hranilne knjižice. Pooblaščeni prodajalec srečk državne loterije. Prodaja drž. srečk na obroke. Prodaja in nakup deviz in valut Brzojavni naslov: Komercbanka. — Telefon: 2005. Pošt. hran rač. štev. 13.320. 30! Urejuje: Josip Zupančič — Z* «N«rodno tiskarno*: Fran Jezerftek. — Za opravo In inserattri de) lista: Oton Christoi. — Vri v Ljubljani SB ^713