|54| PLANINSKI VESTNIK | APRIL 2016 U spešen trening mora vsebovati elemente čezmerne obreme- nitve, ne sme pa prihajati do kombinacije čezmernih obremenitev in nezadostne regeneracije. Športniki lahko izkusijo prehodno kratkotrajno zmanjšanje rezultatov brez resnih psi- holoških ali drugih dlje časa trajajočih negativnih simptomov. Če pride do akumulaci- je stresa zaradi treninga (in/ali drugega vzroka) in posledično do dlje časa trajajoče zmanjšane zmo- gljivosti (s sočasnimi fiziolo- škimi in psihološkimi znaki in simptomi slabe adapta- cije ali brez njih), govorimo o pretreniranosti. Povrnitev v fazo normalne zmogljivosti lahko v tem primeru traja več tednov ali mesecev. Pretreniranost je pogost vzrok dolgotraj- ne utrujenosti pri športni- kih in se pojavi pri približno 10 odstotkih športni- kov. Za resnega športnika ima lahko življenjsko pomembne posledice. Prepoznavanje pretreniranosti Diagnozo pretrenira- nosti postavimo tako, da najprej izključimo organske bolezni, kot so na primer hormonske motnje (ščitnična obolenja, sladkorna bolezen …), po- manjkanje železa s sla- bokrvnostjo, infekcijske bolezni (vključujoč vnetje srčne mišice in hepatitis), ZDRAVJE Pretreniranost Petra Zupet Prepoznavanje, preprečevanje in zdravljenje pretreniranosti motnje hranjenja (anorexia nervosa, bulimija), neza- dosten vnos ogljikovih hidratov in/ali beljakovin, pomanjkanje magnezija, alergije ipd. Drugi sprožilni dejavniki so lahko tudi monotonost treninga, prevelika frekvenca tekmovanj, osebne in psi- hološke težave, manj pogosto pa tudi motnje spanja, izpostavljenost visoki nadmorski višini in trening v vročem okolju. Za ugotavljanje pretrenira- nosti se v praksi uporablja mnogo metod in kazalni- kov, vendar jih je le nekaj med njimi dokazano povezanih s pretrenira- nostjo. Med dokazane kazalnike pretrenirano- sti spadajo slabši rezultati, ki se v povprečju po- slabšajo za približno 10 odstotkov. Športnik ni sposoben vzdrževanja iste obremenitve kot sicer. Rezultati raziskav sindroma pretreniranosti pri tekačih so pokazali, da pri tekaču na dolge proge, ki trpi zaradi pretrenirano- sti, hitrost na treningu v povprečju pade za 11 do 15 odstotkov, hitrost na tekmi za 6 do 17 odstotkov, na treningu pa preteče v povprečju za 43,5 do 71 odstotkov krajšo razdaljo. Slabši rezultati so za diagnozo pretreniranosti sicer obvezen, ne pa tudi zadosten kriterij. Foto: Zdenka Mihelič PLANINSKI VESTNIK | APRIL 2016 |55| Poleg slabših rezulta- tov se pri pretreniranosti pojavljajo še utrujenost, znižana maksimalna srčna frekvenca (ta se zniža za 5 do 10 utripov na minuto), spremembe v laktatnem pragu, v koncentraciji laktata pri določeni obre- menitvi in v maksimal- ni koncentraciji laktata, povečane vrednosti no- radrenalina v serumu in zmanjšano izločanje no- radrenalina z urinom, PODATKI O TRENINGU: razdalja, trajanje, hitrost, dojemanje intenzivnosti, odgovor SF, statično delo PROSTOR ZA ŠPORTNIKOV KOMENTAR NA TRENING (uživanje, zmožnost) OCENA POČUTJA 1–7: utrujenost, stres, kakovost spanja, razdražljivost, bolečine v mišicah VZROKI STRESA/NEZADOVOLJSTVA BOLEZNI, POŠKODBE, MENSTRUACIJA (ŽENSKE) motnje spanja in subjek- tiven občutek stresa. Pri plavalcih, ki so trpeli zaradi pretreniranosti, so razisko- valci dokazali tudi znižanje zalog glikogena v skeletnih mišicah, ki služi kot vir energije za mišično krčenje med telesno aktivnostjo. Znižajo se tudi maksimal- ne vrednosti hormona kortizola v krvi. Dokazane psihološke spremembe, ki jih športniki doživljajo pri pretreniranosti, so anksi- oznost, depresija, apatija, pomanjkanje motivaci- je, razdražljivost, pomanj- kanje samozaupanja in napetost. Preprečevanje pretreniranosti Za uspešno preprečevanje pretreniranosti je najbolje uporabljati kombinaci- jo testov. Bistveno vlogo pri tem ima "samoanali- za" (dnevno spremljanje). laktatnih pragov. Seveda za uporabnost takega testira- nja potrebujemo rezultate obremenitvenega testira- nja športnika v obdobju, ko je spočit. Zato strokovnja- ki priporočamo obremeni- tveno testiranje z analizo mlečne kisline vsem šport- nikom, ki redno trenirajo z namenom izboljšanja svojih zmogljivosti in re- zultatov, tako vrhunskim in perspektivnim kot tudi re- kreativnim. Seveda je inter - pretacija rezultatov bistve- nega pomena, zato je tako obremenitveno testiranje treba narediti pri zdravniku specialistu medicine športa. Pri preprečevanju pretre- niranosti bomo učinkoviti tudi z redno uporabo rege - neracijskih tehnik, kot so na primer masaža, hidrotera- pija in sproščanje, posebno pozornost pa moramo posvetiti tudi ustreznemu predvsem na počitku in zelo lahkem treningu, zato sta prepoznavanje in zgodnje ukrepanje toliko bolj pomembna. Da bi se pretreniranosti v čim večji meri izognili, bi morali imeti športniki vsaj en dan počitka na teden. Splošni nasvet glede spanja pa je, da je zadostna količina spanja tista, ki nam omogoča, da se podnevi ne počutimo zaspani. Za konec Pretreniranost je relativno pogosta težava, s katero se srečujemo tako v tekmoval- nem kot tudi rekreativnem športu in je posledica neza - dostne regeneracije ob zelo intenzivnih treningih. Njeno zdravljenje je izredno dol- gotrajno, saj zahteva vsaj nekaj tednov počitka, lahko pa tudi mesecev ali celo leto. Zato je treba problem pretreniranosti dobro Športnik si redno dnevno beleži podatke o treningu, subjektivno dojemanje treninga in oceno počutja ter opredeli možne vzroke za stres oziroma nezadovoljstvo. Dnevno spremljanje treninga Spremljanje kazalni- kov v krvi, kot so število rdečih in belih krvnih celic, hemoglobina, sečnine in amonijaka, za zgodnje od- krivanje pretreniranosti ni smiselno. Zelo smiselno pa je izmeriti koncentraci- jo mlečne kisline v krvi med obremenitvijo, saj se njena vrednost pri maksimalnih obremenitvah pomembno spremeni, spremenijo pa se tudi vrednosti v območju vnosu tekočin in ogljiko- vih hidratov. Pomembno je seveda ravnotežje med obremenitvami na treningih in regeneracijo, predvsem pa to, da športniki sami in tudi njihovi trenerji problem pretreniranosti poznamo ter dovolj zgodaj ukrepamo (počitek, prehrana in tekočine, psihološka podpora). Najpogoste- je se pretreniranost pojavi pri športnikih začetnikih, pri športnikih, ki dosežejo začetni uspeh, pri športni- kih, ki trenirajo z boljšimi od sebe ali sledijo programu treninga drugih, ter pri športnikih brez trenerja. Zdravljenje Zdravljenje pretrenirano- sti je dolgotrajno in temelji poznati in nanj posumiti takoj, ko se pokažejo prvi znaki, ter nemudoma ustrezno ukrepati. m Doc. dr. Petra Zupet, dr. med., prof. šp. vzg., spec. medicine športa, je predstoj­ nica Inštituta za medicino in šport (IMŠ) v Ljubljani, predsednica Združenja za športno medicino Slovenije in zdravnica GRZS.