Slev 135.
v mm v CelrleJ is 5. lanlfa 1922.
Leto L
Naročnin« gg—8 za državo SHS: sa oelo eio naprej Dlu.120-— ca pol let« „ „ n 60 — h čstrt leta „ .. m 30-_ m en mesec „ .. „ 10'—
za inozemstvo: eelo le no ..... D a. ii 6 — mesčno . , . , , „ 18-—
5 Sobotna Izdala: s
t Jugoslaviji. . . Din. 15 -vinossmstvn ... „ 35'—
Posomno Slev. 75 por.
s Cena lnseratom:si
Enostolpna patllaa vrsta malt oglasi po K 4'— in K 8 —« veliki oglasi nad 45 mm v*< itne po K 8 —, poslana itw po K 12 —.
Pri veftjom naročilo popssfc
Izbaja vsak dan Inrnmtt ponedeljka ln dneva po prai* nlkn ob 5. ari zjutraj.
Besedna priloga; Vestnik SKS2.
Poštnina plačana t flotovinL
SHT Uredništvo |e t Kopitarjevi ollot itev. 6/IIi Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pismi; se ne sprejemalo. Uredn. telet štv. 50, oprava, itv. 328.
Političen Ust za slovenski narod.
Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Bačan poitae hra«.
I|abl|so8ke št. 650 sa naročnino tn št 349 sa oglase, ssgreb .9.011, sarajev. 7S63, praške In dunaj. 24.797
Avstrijska nevarnost.
Ljubljana, 14. junija.
O binkoštih se je začela nenadoma rušiti avstrijska valuta z njene dotedanje »višine« 0-05 švicarskih frankov za 100 K v globine, izražene na curiški borzi s številkami 0-03, 0-025 itd. Valutna deruta je povzročila na Dunaju silno borzno paniko. Za 1 dolar, ki je veljal nedavno »samo« 8—9 tisoč nemških kron, so ponujali po 13—14 tisoč kron in za druge tuje valute sorazmerno, ker je vsak hitel rešiti, kar bi se še rešiti dalo. Cene najpotrebnejših živil so silno poskočile in za hlebec kruha je bilo treba plačati znesek, ki ga je prejel dober uradnik pred vojno kot svojo letno plačo. Splošna gospodarska zmešnjava je postala tolika, da je vlada sklenila borzo začasno zapreti, dokler se splošno razburjenje vsaj za silo ne poleže.
Devalvacija avstrijske krone ni noben nov pojav več. Avstrijska krona stalno pada vsled neprestanega tiskanja novih bankovcev in vsled ogromnega deficita v državnem proračunu, ki znaša na stotine milijard. Toda zadnji valutni padec avstrijskega denarja daje zaradi svoje nepričakovane hitrosti misliti tudi nam, no toliko iz gospodarskih, ampak iz političnih razlogov.
Neovržno dejstvo je, da razpolaga avstrijska republika s prvovrstnim finančnim in davčnim uradništvom. Nekdanja avstrijska finančna in davčna uprava tudi nam ni neznana, ker je slovela zaradi svojega bistrega pogleda v žepe davkoplačevalcev. Te blstrosti pogleda avstrijski finančni upravi tudi vojska ni vzela in zato smo mnenja, da bi bila Avstrija že zdavnaj lahko napravila red v svojem državnem gospodarstvu in davkoplačevalcem z lahkoto izvlekla toliko, magari papirnatih kron iz žepa, kolikor jih potrebuje avstrijska republika za kritje svojih državnih izdatkov, s čemer bi bil proračun uravnotežen in zaupanje do avstrijskega gospodarstva zopet vzpostavljeno.
To pa se ni zgodilo, vsaj nobenega resnega poizkusa ni bilo zaznamovati. Zgodilo se pa to ni, ker se ni smelo tako zgoditi in smelo se ni — iz političnih razlogov.
Prvo vprašanje, deloma politično, deloma gospodarsko, kateremu se je hotela Avstrija izogniti, je bilo vprašanje -'ojne odškodnine. Če bi bila Avstrija napravila red v svojem gospodarstvu, bi se ji bila vsedla za vrat neparacijska komisija. Zato ni smelo priti do reda, ampak vladati je moral nered, deficit in praznota v državni blagajni, čeprav so razpolagali avstrijski državljani kot posamezniki z ogromnimi kapitali. Teh papirnatih kronskih množin avstrijska finančna uprava v žepih zasebnikov ni smela videti, da jih ne bo končno pobrala reparacijska komisija. Avstrijci so raje kot na komando celemu svetu oznanjali svojo beračijo ln svojo revščino, tako da je postalo čitanje dunajskih listov že naravnost dolgočasno, kakor da bi bili posegli po vseh, in sicer njim v obilni meri danih sredstvih za ureditev njihovega državnega gospodarstva.
Drugi, še mnogo važnejši moment pa je čisto političnega značaja. Danes je ni v Avstriji politične stranke in menda tudi nobenega avstrijskega državljana ne več — izvzemši morebiti nekdanje stare generale —, ki ne bi iskreno želel priključitve Avstrije k Nemčiji. Ta želja avstrijskih Nemcev je lahko pojmljiva in razumljiva. Kri ni voda, nemška kri že celo ne. Priključitvi se pa upira evropski za-pad, ki pravi, da bi v slučaju priključitve Avstrije k Nemčiji ne bila zmagovalka antanta, ampak Nemčija. Strah aniai.te pred ujedinjenim nemštvom pa avstrijski politiki dobro poznajo in ga seveda tudi primerno izkoriščajo, dokler ga — morajo! Dokler še ni prišel pravi trenutek za odločilni politični korak, pa stiskajo iz antante, kar 6e iztisniti d6.
Ni pa nikakega dvoma, da bo odločilni trenutek prej ali slej prišel. Takrat Avstrija ne bo več prosila za podporo in miloščino, ker ji tega tudi treba ni, ampak bo napravila svoje. Sredstva, kakor jih uporablja danes evropski zapad, da pre-
preči ujedinjenje Nemcev, so podobna zdravilom, ki učinkujejo trenutno in ki odločilno krizo le zavlačujejo, preprečiti je pa ne morejo, tudi ne posojilna akcija, kakor nam jo javlja današnji telefon.
Takrat bo nastopil trenutek, ko se bo pojavila aa grebenu Karavank pruska »pikelhavba« kot straža združenega nemštva.
Onstran Karavank pa leži lep kos slovenske zemlje, na katero mi še nismo pozabili in nikdar ne bomo. Ta kos slovenske zemlje je imel pravico odločiti s plebiscitom, ali hoče biti združen z Jugoslavijo ali z A v s t r i j o. Ni se pa izvršilo glasovanje o tem, če hoče biti slovenski Korotan združen z Nemčijo. To je vele-važna razlika, a upoštevati v praksi se jo
Belgrad, 14. junija. (Izv.) Danes ob 10. dopoldne je imel sejo pododbor zakonodajnega odbora, na kateri se je razpravljalo o zakonskem predlogu glede izprenembe volivnega zakona, na čigar podlagi so se izvršile volitve v konstituanto meseca novembra 1920. V prvem členu tega zakonskega predloga se naglaša, da poteče 29. junija 1923 doba sedanje narodne skupščine, ki je postala zakonodajna z 29. junijem 1921. Na podlagi čl. 4. tega zakona tvorita Medmurie in varaždinska županija skupen volivni okraj. Z ozirom na to ne drži vest, da bo Medmuje volilo z mariborskim okrajem.
Početkom seje je imel kratek referat v imenu vlade minister za konstituanto dr. Marko T r i f k o v i č. Od opozicije so se seje udeležili poslanci dr. Šimrak, E. Kristan, Moskovljevič in Gjonovič.
V načelni debati je govoril poslanec dr. Š i m r a k , ki je izjavil, da ne more biti zadovoljen z malimi volivnimi okraij. Najprimerneje bi bilo, ko bi vsa država tvorila en sam volivni okraj. Če vlada ni sprejela tega stališča, bi naj vsaj volivne okraje napravila večje. Istotako bi se morali sešteti ostanki v posameznih okrajih ter bi se morale uvesti takozvane državne liste. Nadalje je zahteval, naj se uvede čisti propor-čni sistem, potom katerega samo more priti ljudska volja do izraza. Ako že ni vlada sprejela čistega proporčnega sistema, naj bi sprejela vsaj sistem največjih volivnih ostankov iz bivšega zakona za konstituanto. Vlada ni sprejela niti čistega d'Honto-vega sistema. Končno je naglašal, da predloženi zakon ni stvaren ter ni v korist narodu niti državi, temveč samo vladnim strankam. V istem smislu so govorih tudi ostali opozicionalni govorniki.
Vlada ni sprejela niti enega predloga opozicije, ker so se vladne stranke že pred sejo načelno sporazumele. Po sporazumu vladnih strank se volivno okrožje, ki ima
Poizkus sanacije
Dunaj, 14. (Tzv.) Vlada je sklenila ustanoviti banko, ki bo izdajala nove bankovce. Avstroogrska banka bo nadaljevala svoje delo do svoje likvidacije, ki bo izvršena koncem tega leta ali pa prve mesece prihodnjega leta. Medtem bo pa že pričela delovati nova banka, čije osnovna glavnica bo znašnla 2 milijona funtov šterlingov. En milijon funtov bodo skušali spraviti skupaj
Dr. žerjav pozvan, da i demisionira?
Belgrad, 14. junija. (Izv.) Tukaj se razšir ajo vesti, ki pa doslej še niso potrjene, da je ministrski svet sklenil pozvali ministra za socialno politiko dr. Gregorja Žerjava, naj poda demisijo. Kot vzrok se navajajo odkritja ravnatelja Jadranske banke Čira Kamenaroviča o manipulacijah mladodemokratov z denarjem propagandnega fonda za koroški plebiscit in tehniškega fonda.
Davidovlčeva akcija.
Belgrad, 14. junija. (Izv.) Na današnii seji demokratskega kluba je notranji mini-
bo dalo le, dokler se na Karavankah še ne bo pojavil pruski vojak. Kadar bo ta stal na grebenu, z ruskim zaveznikom v ozadju, bo prepozno.
Zato smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo našo centralno vlado na važnost dogodkov, ki se odigravajo v Avstriji. To niso navadne borzne mahinacije, ampak za njimi se skriva nekaj več, in sicer nekaj, kar nas utegne lepega dne zelo presenetiti in veljati slovensko Koroško za — vedno. Zato je dolžnost naše vlade, ki je na zunaj zastopnica Srbov, Hrvatov in Slovencev, da z največjo pazljivostjo zasleduje, kar se v Avstriji pripravlja, in ne zanemari potrebnih diplomatičnih predpriprav, ker niti za državo niti za Slovence ni vse eno, kje teče oziroma kje bo tekla severna državna meja.
— PROTEST
več poslancev kakor upravnih ekrajev, razdeli na toliko volivnih okrajev, da se izenači število volivnih okrajev s številom poslancev, ki jih voli volivno okrožje. Vsak kandidat more kandidirati v treh okrajih kot nosilec liste ali okrajni kandidat. Nosilec liste ne. more biti v istem okrožju označen kot kandidat za gotov okraj. Ako nima nosilec liste namestnika in ako odstopi, pride na njegovo mesto okrajni (srez-ki) kandidat, ki je dobil največ glasov. Vsak tretji kandidat ima svojega namestnika.
Belgrad, Zagreb in Ljubljana volijo posebej.
Kot podlaga volivnemu zakonu služi statistika iz 1. 1910. Proti je ostro nastopil posl. dr. Š i m r a k in zahteval, naj se vzame za podlago statitika iz leta 1920, ker je sramota za državo, ako se vrše v njej volitve na podlagi statistike, stare 13 let, Volivne skrinjice se imenujejo po nosilcu liste in okrajnem kandidatu. Pri štetju glasov se postopa tako, da se skupno število volivcev deli s številom poslancev plus 1. Dobljeni količnik se vzame kot prvi volivni količnik. Liste, ki niso dobile volivnega količnika, ne pridejo v poštev pri razdelitvi mandatov. Z ostalimi listami se postopa tako, da se število glasov deli z 1, 2 i. t. d. in z ozirom na to se število mandatov razdeli na posamezna liste glede na število poslancev dotičnega okrožja.
Belgrad, 14. junija. (Izv.) Minister za konstituanto je izjavil na današn i seji, da je kralj osebno forsiral volivni zakon. Radi tega se vlada trudi, da bi bil predlog o iz-premembah volivnega zakona sprejet še pred proračunom.
Belgrad, 14. junija, (Izv.) Pododbor zakonodajnega odbora je danes končal svoje posle ter pride predlog o volivnem zakonu pred plenum zakonodajnega odbora.
v Avstriji, en milijon pa bodo dobili v inozemstvu. Po likvdaciji avstrijske banke bo nova banka prevzela stare bankovce po določenem razmerju. Z ozirom na to vest so na današnji borzi tujje valute znatno padle. Zagreb je padel od 74.97 na 65.97, Belgrad od 299.48 na 263.58, Praga od 419.90 na 384.80.
i ster Marinkovič obširno poročal o dogod-: kih v Zagrebu. Levica demokratskega kluba, ki jo tvorijo srbski samostalci pod vodstvom Davidoviča, je ostro nastopila proti vladnim odredbam tako, da se je danes razglasilo po kuloarjih karlamenta, da je položaj ministra Marinkoviča omajan.
Govorice o Protičev! akciji.
Belgrad, 14. junija. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se trdovratno zatrjuje, da jc Stojan Protič zadnjič potoval v Zagreb ne samo z odobrenjem prvakov radikalne stranke, temveč tudi z vednostjo krone. Protič je imel sondirati teren za novo politično kombinacijo. Radi njegovega neuspeha se je reakcia v demokratskem ia radikalnem klubu silno ojačila.
, Jadranska železnica.
Belgrad, 12. junija,
Dve tretjini amerikanskega posojila sc bo uporabilo z zgradbo železniške zveze od Belgrada do morja. Sicer še narodna skupščina ni dala odobrenja za posoji-j lo, vendar je njeno odobrenje izven vsakega dvoma. Takozvana Jadranska železnica je torej zagotovljena. Vsakdo se vpraša, zakaj je Jadranska železnica tako nujno potrebna, da moramo v najbolj neugodnih' finančnih razmerah sprejeti na svoja pleča tako visoka in ogromna bremena pod najtežjimi pogoji?
Po Statistiki imamo v Jugoslaviji vsakoletno povprečno poldrugi milijon ton pridelkov za izvoz. Ako računamo, da je! kapaciteta normalne železnice letno 3 mi-* lijone ton, a ozkotirne 800.000 ton letno/ in ako vemo, da imamo preko 4000 km po večini normalnotirnih železnic, potem je gotovo, da se cela kapaciteta naših železnic pri danih razmerah nikakor ne more; izrabiti, upoštevajoč pri tem tudi prevoz ^ notranjosti države in lokalni promet.
Na splošno rečeno: imamo torej železnic dovolj, seveda je treba z ozirom na novo konfiguracijo države marsikaterih poprav in dopolnitev. Tudi zvez na Jadransko morje nam ne manjka: 1. Ljubljana—' Zagreb—Reka, 2. Sunja—Prijedor—Šibe-nik, 3. Brod—Sarajevo—Metkovič—GružJ
Naš izvoz se giblje večinoma proti severu Ln Italiji, za prekomorski izvoz še nismo zreli, ne radi pomanjkanja železnic,5; ampak radi slabe eksploatacije naših rudnikov. Pri sedanji financielni napetosti ni-misliti na nikak preokret še dolgo vrsto, let. Zakaj je potemtakem taka sila z Ja,«-dransko železnico?
Strokovnjaki nam zatrjujejo, da bi pri, nas in pri sedanjih razmerah polovico stroškov za zgradbo vsake vrste železnic kon-« sumiralo inostranstvo: za eksplozive, tračnice, železne mostove, skrctnice, voznai sredstva, ureditev delavnic, orodje, stroje itd. Druga polovica stroškov bi se upora-, bila doma za inženirje, delavce, domač material itd.
Nobenega dvoma ni, da bo Jadranska železnica tekla preko srbskega teritorija. Zaposleni bodo torej pri njeni zgradbi skoro izključno le srbski inženirji, uradniki, delavci in upotrebljen bo domač material" od srbskih dobaviteljev. Lahko računimo, da se bo Jadranska železnica gradila naj-' manj do pet let. Jadranska železnica pomeni toraj, da bo preko 30 milijonov dolarjev teklo skozi najmanj pet let v žepe naših srbskih bratov.
Samo sedanja večina, ki je vseskozi — izvzeto par slovenskih samostojnežev, hrvatskih demokratov in bosansko-make-donskih muslimanov — srbska, lahko zaključi tako velikopotezno eksploatacijo cele države v svojo plemensko korist. Radi-čevi republikanci bodo stroške te gospodarske hegemonije ravno tako plačevali, kakor mi, ki nc nosimo na tem največjem izkoriščanju cele države nobene krivde.
Z Jadransko železnico se torej sedanji večini zelo mudi, zato je moralo tudi posojilo biti brzo zaključeno, čeprav pod najtežjimi uslovi. Kakor samostojneži in demokratje, tako so tudi Radičevci sokri-vi na tem najuspešnejšem ribolovu sedanje vladne večine. Po ustavi smo sicer vsi državljani enaki, a ne pri sklepanju in ustvarjanju zakonov,
ZA PRAVICE NARODNOSTNIH MANJŠIN.
Belprad, 14. junija. (Izv.) Vprašanje aktivne in pasivne volivne pravice narodnostnih manjšin še ni rešc-no. V versaille-ski mirovni pogodbi je rešeno to vprašanje samo z ozirom na občine. Oni člani narodnih manjšin, ki niso optiral za svojo narodnost, postanejo na?i državljani. Med tem pa pri nas še ni bil sprejet zakon o državljanstvu, vsled česar stoje demokrati in radikalci na stališču, da ne morejo imeti Nem-oi in Mažari pri volitvah volivne pravice. Proti temu je na današnji seji pododbora' zakonodajnega odbora nastopil posl. dr. Šimrak, ki je naglašal, da bi tako postopanje bilo stramotno za našo državo napram inozemstvu. Povdarjal je potrebo, da se narodne manjšine puste v parlament, ker se tako na najlegnlnejši način prepreči vsaka iredentistična akcija.
Razprava o vodnem zakonu.
LJUDSKO ŠTETJE IZ LETA 1910 PODLAGA VOLIVNEMU ZAKONU.
DR ŠIMRAKA. — KRALJ ŽEI" VOLITVE.
SLGTvESEC, 3ne 15. fartija 1923.
Dvanajstlne še za julij.
PRORAČUNSKA RAZPRAVA.
Belgrad, 14. junija. (Izv.) Finančno ministrstvo je ustanovilo posebno komisijo, ki naj izdoln zakonski načrt o državnem posojilu, ki naj se te dni predloži narodni skupščini. Vlada pripravlja tudi zakonski načrt o proračunski dvanajstim za mesec julij, ker sodi, da redni proračun za tekoče leto ne bo pravočasno sprejet. Parlamentarni klubi pa smatrajo, da bo proračun morda vseeno sprejet do 1. julija. Zaradi tega je vlada zahtevala, naj se vršita dnevno po dve seji narodne skupščino. Govori se tudi, Ja se vladni pristaši ne bodo prijavili k besedi v debati o državnem proračunu, da na ta način skrajšajo razprava
HRVATSKI BLOK IN SRBI.
Belgrad, 14. junija. (Izv.) Današnje »Vreme« prinaša na uvodnem mestu članek o poslednjih dogodkih v Zagrebu in pravi, da ni danes Belgrad v istih odnošajih napram Zagrebu, kakor je bila prej Budimpešta, zakaj Mažari se niso mogli na nikogar opreti, oni pa imajo 70.000 Srbov. Ako hoče hrvatski narod popolno svobodo, naj se potegne v svoje tri županije. Ako dobi. kar hoče, naj ne prekoračijo mej teh župani), ker bi bil potem razgovor ž njimi samo neprijateljski,
NEVARNOST MUNICIJE NA LJUBLJANSKEM POLJU.
Belgrad, 14. junija. (Izv.] Poslanec Ivan Stanovnik in dr. Gosar sta stavila na vojnega ministra vprašanje, v katerem opozarjata na nevarnost, ki jo tvori 400 vagonov imtnicije na ljubljanskem polju, in na •velike posledice v slučaju eksplozije. Poslanca zahtevata, naj se municija odstrani s polja in spravi v primerna skladišča.
ZA CESTARJE.
Belgrad. 14. junija. Za slučaj, da se proti sklepu finančnega odbora odpravijo cestarji, je vložil v imenu Jugoslovanskega kluba posL Žebot vprašanje na ministra za javna dela, v katerem zahteva, naj se pre-kličejo vsi dosedanji odloki o odpustitvah.
IZJEMNE ODREDBE V ZAGREBU.
Zagreb, 14. junija. (Izv.) Kakor se doznava, je vlada ozir. koalicija razpustila Hrvatskega Sokola in ženski društvi hrvatska žena« in >Katarina Zrinjska«. Izjemne odredbe v Zagrebu so še vedno v veljavL
Belgrad, 14. junija, pzv.) Današnje
»Novosti« ugotavljajo, da objavljajo demokrati v zagrebških poročilih lažnive vesti, da bi tako okrepili koalicijo z radikalci.
NAPAD JUGOFAŠISTOV NA ŽUPNIKA.
Belgrad, 14. jun. (Izv.) Jugoslovanski klub je prejel iz Makarske nastopno brzojavko: Danes sem bil po nedolžnem na-
?aden pred množico ljudstva od fašistov, olitične oblasti so bile pasivne. — Župnik Glavač.
Dr. Benes o dogovoru z Jugoslavijo.
London, 14. junija. (Izv.) »Times« pri-Občujejo razgovor svojega dunajskega poročevalca s češkoslovaškim ministrskim predsednikom dr. Benešpm v Zagrebu. Dr. Beneš je med drugim izjavil: Z jugoslovanskim ministrskim predsednikom Paši-cem sva se v svojem razgovoru sporazumela, skleniti nov dogovor na trdni podlagi za obdržanje sedanjega političnega sistema v Srednji Evropi. Dogovor bo služil v obrambo trianonske mirovne pogodbe. V svoji novi obliki bo imel splo-
šen značaj in bo jamčil za sodelovanje vseh treh držav. Na ta način bo dogovor mnogo prispeval k temu, da se položaj v Evropi konsolidira, ker ne bo naperjen zoper nobeno državo. Ureditev dogovora z Romunijo pride kasneje na vrsto, najbr/ že prihodnje loto. Temeljil bo na isti podlagi. —»
čičerin za razorožitev.
Moskva, 14. junija. (Izv.) Ruski sovjetski poverjenik zunanjih poslov čičerin se je obrnil s posebno noto na vlade Estonske, Poljske in Finske, v kateri izjavlja, da mednarodna gospodarska konferenca v Genovi ni zadostila nadam širokih mas v Evropi. Ruska delegacija je v interesu vseh narodov stavila predlog za splošno razorožitev, ki pa je bil zaradi nasprotovanja francoske delegacije odklonjen. Zvesta svoji miroljubni politiki je Rusija sklenila obrniti se na vlade imenovanih držav s predlogom, da bi stopile v pogajanja z Rusijo glede zmanjšanja svojih vojnih sil. Ruska vlada je pripravljena pogajati se tudi z drugimi državami, katerih meje še niso končnoveljavno določene.
Praga, 14. junija. (Rus-kulta) Vojni sovjetski komisarijat ie naročil v inozemstvu 1,170.000 šrapnelov, 40.000 granat in 20.000 bomb.
češko-ruski dooovor.
Praga, 14. junija. (Rus-lailta) Trgovinski dogovor med Češko in sovjetsko vlado določa: 1. Obedve strani se obve-žeta, da pretrgata vse odnošaje z organizacijami in zastopstvi, ki imajo svrho strmoglaviti katerekoli izmed dogovornih vlad. 2. Obe vladi imala pravico do šefa trgovske misije s pravico diplomatskega zastopnika in dveh članov misije z enako pravico. 3. Ostali uradniki i uslužbenci trgovskih misij imajo temu odgovarjajoča prava. 4. Uvede se redni poštno-telegrafski promet. 5. Prepove se propaganda. 6. Se dajo Rusom i.a Češkem in Čehom v Rusiji vsa državljanska prava. 7. Se zasigurajo imovinske pravice in zabranjujejo rekvizi-cije in konfiskacije.
Poincare napoveduje oster troj v Haagu.
Pariz, 14. junija. (Izv.) Ministrski predsednik Poincare je izjavil glede udeležbe Francije na haaški konferenci, da bo prišlo do ostrega boja med francoskim in angleškim naziranjem. Francija se temu boju nikakor ne bo mogla izogniti.
AMERIKA SE NE UDELEŽI HAAŠKE KONFERENCE.
London, 14. junija. (Izv.) Po vesteh iz Washingtona je državni tajnik Hughes sporočil, da vlada Zedinjenih držav seve-roameriških ne namerava poslati svojega delegata k haaški konferenci. Vlada Zedinjenih držav severoameriških se bo zadovoljila s poročilom ameriškega poslaništva v Haagu. Stališče ameriške vlade je ostalo neizpremenjeno navzlic vsem prizadevanjem evropskih držav, da bi se Zedinjene države udeležile imenovane konference.
LJENIN RES BOLAN.
London, 14. junija. (Izv.) Član angleškega parlamenta 0' Grady, ki se je pravkar vrnil iz Rusije, jo izjavil, da je smrt Ljenina le še vprašanje par tednov. Ljenin je bolan že leto dni in ni nobenega upanja na ozdravljenje.
.. ------— ..r-^-^.
SPREMEMBE GLEDE PASIVNE YO-LIVNE PRAVICE. Praga, 14. junija. (Izv.) Novela k voli vnemu zakonu zvišuje starost za pasivno volivno pravico od 26 na 30 let. Mandat izgubi poslanec, ki izstopi iz stranke, ki ga jo kandidirala. Vojaštvo nima niti aktivne niti pasivne volivne pravice.
DRŽAVNI PRORAČUN t SEVERNI
AMERIKL Washington, 14. junija. (Izv.) Državni proračun za letošnje leto izkazuje 1 milijardo 700 tisoč dolarjev manj izdatkov kakor v preteklem letu.
ZA OBDAVČENJE HOHEN-ZOLLERNCEV. Berlin, 14. junija. (Izv.) Pri včerajšnji
seji državnega, zbora so stavili socialni demokrati poseben predlog, v katerem so zahtevali, naj se odredi vse potrebno, da se obdavčijo člani rodbine Hohenzollerncev. Finančni minister je na to odgovoril, da z ozirom na to, ker je bilo imetje rodbine Hohenzollerncev zaplenjeno, še ni prišlo do sporazuma med Prusijo in imenovano rodbino. Zato se članom imenovane rodbine še niso mogli končnoveljavno odmeriti davki. Odmero davkov bo nadzoroval finančni minister.
Drugovi katehete!
Vremena, koja proživljujemo, traže, da se svi katehete iz naše države sastanu i viječaju o školskim i staleškim pitanjima, koja su u savezu s tim vremenom.
Dopuštenjem i odobrenjem preuzv. g. nadbiskupa dra Antuna Bauera sazivlje Hrvatsko katoličko katehetsko društvo u Zagrebu
KONGRES KATOLIČKIH KATEHETA
iz kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca na dan 5. i 6. jula 1922 u Zagreba sa slijede-čim dnevnim redom:
Dne 5. jula u 8. sati sv, misa u prvo-stolnoj crkvi.
Poslije sv. mise otvorenje katehetskog kongresa u nadbisk. sjemeništu (prostorije glazbenog pjevačkog društva »Vijenac«):
1.	Referent dr. D. Kniewald: »Tko tra-ži svjetovnost nastave i uzgoja.« Koreferent prof. dr. Gregorij Pečjak.
2.	Referent prof. F. Lasmann: »Obu-čavanje religije u osnovnim i visim škola-ma.5 Koreferent A. Mesner-Šporčič, kate-heta riem. više djev. škole.
3.	Referent prof. dr. J. Kalaj: »Obu-čavanje religije u srednjim školama.« Koreferent prof. dr. E. Leopold,
Dne 6. jula u 9. sati nastavak kongresa:
4.	Referent Josip Krošl, kateheta n Celju: »Što nam je činiti, da se u slučaju fakultativne religijske obukc u školi, prijavi što više učenika za religiisku obuku.«* Koreferent Martin Medved, kateheta u. Teharjah,
Pozivamo sve, koji se Kave vjerskom obukom školske mladeži, bili oni samostal-ni vjeroučitelH ili ne bili, da na te dane pohitaju u bijeli Zagreb, gdje ih drugovi čekaju raširenim rukama. Do vidjenja!
U Zagrebu, dne 8. lipnja 1922.
Hrvatsko katoličko katehetsko društvo: Predsjednik: Prof. Karlo Zloch, kanonik, Tajnik: Dr. Ignacij Rcpar, prisjed. nadbisk. duh. stola.
P. S.: Za učesnike kongresa pobrinut čemo se za pogodcivnu vožnju na željezni-ci, a za stan neka se učesnici prijave do 30. juna na adresu: Dr. Ignacij Repar, Zagreb, Frankopanska 20. II. kat, desno.
predvsem v to, da izsleduje vsake vrste »kontrarevolucijo« in se bori proti špekulaciji in dezerterstvu. Izmed vseh sovjetskih organizacij je Rusu ta tajna sledilka najbolj zoprna. Delala je med drugimi neprijetnimi stvarmi tudi vsakovrstne hišne preiskave in preiskave po vlakih ter odr-jemala potnikom živila, ki so jih peljali s seboj več nego je dovoljevala postava. Ta postava pa je dovoljevala v času nedovoljene zasebne prodaje in trgovine tako malo, da se je ni držal nihče, ki je imel priliko nakupiti več bodisi za sebe ali za prodajo.
Ob pogledu na to nepriljubljeno sle-dilko, ki nas je torej čakala na postaji, mi je postalo tesno pri srcu, kakor da bi ga bil kdo z obročem obvezal. Nič dobrega nisem pričakoval. Preiskava je bila gotova stvar. Takih in podobnih preiskav sem bil za časa triletne službe v sanitarnem vlaku sit več ko preveč. Vendar sc mi je nerazumljivo zdelo, da prihaja tajna sledilka zdaj, ko je z ozirom na špekulacijo izgubila takorekoč svoj pomen, ko je vendar sovjetska vlada po vsej Rusiji še istega leta pomladi dovolila z dekretom o naturalnem davku tudi prosto prodajo in trgovino.
Na podlagi te odredbe ima vsak potnik pravico prepeljati pet pudov raznih živil. Za nas ujetnike pa, ki smo odhajali v domovino, je bilo to še posebej poudarjeno, tako da se nam ni bilo treba bati za svoje stvari. Vendar sem si mislil: v sovjetski Rusiji je vse mogoče, tembolj, ker smo
—	------------ r-.3ra.rn———--a
\ Politične novice. "
T Dvoboj dr. Kukovec—dr. Vladimir
Ravnih ar. Dr. Kukovec je ▼ »Jutru« zamahnil z robatim kreipelcem proti tistim vodilnim članom ▼ demokratski stranki, ki
—	razumljivo — ne marajo odobravati gosp odarsko-politične praktike mladoliberal-cev. Odgovoril mu je ▼ današnji Številki »Slov. Naroda« dr. Vladimir Ravnih ar. Pari r al je z rapirjem, diskretno, pa dovolj občutno. Očita dr. Kukovcu nesprclnost, češ težko je ustaviti kamen, ki ga sprožii na poševni ravnini. (Torej se bo kamen valil dalje.) Zavrača prikriti očitek, da bi bili dr. VI. Ravnihar, dr. Triller in drugi ▼ zaroto zasnovali zadnjo afero, »da bi zamenjali one tri jasne zvezde, ki se svetijo na jugoslovanskem nebu.« »Sicer pa — nadaljuje dr. Ravnihar — mislite si, g. minister, da bi bila stvar- manj strašna, ako bi poročilo (ravnatelja Kamenaroviča) ugledalo kič sveta najprvo v drugih časopisih in potem šele v »Slov. Narodu«? Nasproti izzivu dr. Kukovca, da tri jasne zvezde mladodemo-krjtov rade napravijo prostor drugim, ki nudijo zadostno jamstvo, da so boljši in imajo tudi voljo delati, ugotavlja dr. Ravnihar, da je dal stranki na razpolago svojo firmo in je zanjo delal, kril celo s svojo osebo marsikatero »nerodnost« ter šel v svoji potrpežljivosti do skrajnih meja. Zadnjega v javnosti iznešenega dokaza o neiskrenosti z nasprotne strani pa m mogel prezreti; zato je odložil »častno mesto strankinega prvega podpredsednika in mesto v načel-stvu stranke«. Ali bo prišel dr. Kukovec zdaj z loparjem? Neverjetno ni, ker je frakcija dr. Žerjava silno poparjena in razburjen: , da z najkrepkejšimi izraza kakor »lopovi« ne Stedi,
rt Nezaupnica ministru Puclju. Puo-ljeva zvezda tone. Za 11. junij je bil napovedan velik shod samostojnežev v Kozjem, na katerem bi imeli govoriti minister Pucelj, ter poslanca Urek in Mermolja. Sa^-mostojni priganjači so trobili o tem shodu že tedne poprej na vseh sejmih in žegna-njih kozjanskega okraja in vabili ljudi na ta shod. Mi smo mislili, da bo prišlo samostojnežev kakor listja in trave, toda ni jih bilo, pač pa je prišlo obilo naših pristašev, ki so samostojnim govornikom temeljito preiskali obisti in jetra vkljub temu, da so bili samostojni zavarovani v senci bajonetov. Ko se je dala na glasovanje zaupnica ministru Puclju, je vzdignilo roke natančno reci in piši samo šest samostojnežev. To je samostojne govornike popa-rilo, kakor nevesto, kateri ženin v zadnjem' trenotku pred poroko odpove zakon. Kako pa bo ona šestorica pri prihodnjih volitvah v kozjanskem okraju prinesla zmago samostojnežem, o tem naj premišljuje gospod minister Pucelj sam.
+ Ostra borba v socialdemokratski stranki. Že dalje časa je bilo opažati v socialdemokratski stranki hud spor, ki je končno končal z »izključitvijo«: njenih najuglednejših članov načelstva in dveh poslancev, seveda šele po tem, ko je Peric-Kocmurjeva skupina začela izdajati svoje glasilo »Zarja«. »Naprej« se je lotil sedaj skoro vseh »izključenih« oziroma izstopiv-ših »Naprejevcev« in jih neusmiljeno obdeluje, »Zarja« pa seveda tudi ne bo ostala dolžna. »Naprej« jih je karakteriziral takole: »Dober del teh ljudi je štrebarskih pi-jančkov, nekaj pravih kapitalističnih tipov, vsi skupaj pa imajo toliko grehov, da bi bilo precej vagonov papirja, da bi vse opisali.« Prav v »Naprejevem« Žargonu! »Zarja« je pa zabelila izdajatelju »Napreja« g. Zvonimirju Bernotu s tem-le ocvirkom: »Pozi v. Prosimo naše poslance, naj nam sporoče, kateremu poslancu je predsedstvo
že zapustili ozemlje turkestanske republike in se nahajamo v »centralni« ruski republiki.
Tajna sledilka z milico pa je medtem obstopila predzadnje tri vagone in ni pustila nikogar ne ven ne noter. Ljudstvo, ki se je nabiralo okrog, je razganjala. To so bili trije vagoni, ki smo jih dobili z ujetniki iz Perovska. Nestrpno smo čakali izhoda tembolj, ker nihče ni vedel, zakaj delajo preiskavo ravno v teh vagonih. Po enotirni preiskavi so odšli. Tedaj smo izvedeli, da so iskali neke ukradene zlatnine v Perovsku in so radi suma preiskali tri perovske vagone. Našli niso ničesar, kar so iskali, drugih stvari pa se niti doteknili niso. To nam je dalo poguma, da smo poslali živahnejši.
Po odhodu mož postave je okrog našega vlaka kmalu vse oživelo. Prihajali so ljudje in kupci in napravili pravo tržišče. Bili so seveda tudi taki, ki so prosili vbo-gajmej špekulanti orenburški pa so od nas pokupili turkestanske sadeže in živila. Seveda smo transportarji kaj hitro poizve-deli o krajevnih cenah na orenburškem trgu, ki se nahaja za postajo ob cesti, ki pelje v eno uro oddaljeno mesto. Na trgu je bilo par javnih tehtnic, kamor smo nosili tehtat prodane stvari. Bili so pa med kupci tudi taki, ki so nosili ročne tehtnice s seboj, kar je bilo še udobnejše ln seveda tudi ceneje za nje pri sklepanju kupčije.
XDal)e.)
Iz sovjetske Rusije.
(Spisal Vladimirov.)
(Dal|e.)
Četrti dan po odhodu iz Taškenta smo dospeli do Aralskega morja. V šoli so nas sicer učili o Aralskem in Kaspiškem jezeru, ker smo pač stali pod nemškim vplivom. No Rusi in tamošnji narodi ju poznajo samo pod imenom morje.
Iz Taškenta do Aralskega morja je okrog tisoč verst. Ni me volja pisati o ribolovu in izvozu aralskih rib, ki je v dobi bolj-ševiške nacionalizacije produkcije in trgovine takorekoč popolnoma zaspal. Kajti celo domačinom je bilo prepovedano ribariti in prodajati malo ribe potnikom na postaji. Vse je vzel v roke sovjet in sovjet je potem oskrboval Turkestan z ribami tako, da so bili še vojaki v času pomanjkanja govejega mesa siti gnjilih in smradljivili aralskih rib. V 19. letu pa, ko jo bil Turkestan zaprt na vseh straneh in jo primanjkovalo drv celo za promet po železnicah, so s suhimi in negodnimi ribami kurili lokomotive.
No, no to, ampak nekaj drugega hočem poudariti, kar je v zvezi z Aralskim morjem, namreč sol. Na tej postaji kakor tudi na sosednjih, ki se nahajajo v bližini morja, leže veliki skladi in kupi soli iz Aralskega morja. Peljite so za tisoč kilometrov dalje proli Rusiji, pa boste občutili grozno pomanjkanje soli, in to v času, ko je pot v
Rusijo odprta in sol leži na kupih pri železnici. Onstran Samare do Moskve pa je primanjkuje tako, da dobite zanjo vse, kar vam kmet more dati. A tu jo pripravljajo in nabirajo Kirgizi od mladega do starega vsi in trgujejo z njo zdaj javno, prej pa ko je bila prosta trgovina prepovedana, tihotapskim potom. Za prazen nič smo si jo lahko kupili tačas, ko smo stali na postaji, de-setke pudov; za nekaj funtov suhih marelic ali rozin pa bi mogli natovoriti vagon; onstran Volge do Moskve pa smo jo prodajali po seclemdesettisoč rubljev za pud (=16 kilogramov). V Moskvi sami smo izvedeli, da so ravno v tistih dneh naložili monopol na sol po vsej Rusiji. In kdor si ni dal pravočasno dopovedati o tem, pa jo je pripeljal še v Moskvo, so mu dokazali tako, da mu jo je milica vzela in zagrozila z zaporom.
Čez Mugodžarske gore smo so vlekli po polževo. Onstran njih pa smo kmalu dospeli v žitorodne kraje Aktjubinskega ograja. Tu podnebje in zemlja pričenjata izgubljati birkestanski značaj. Občutili smo, da se bližamo evropskim tlom.
V Orenburgu na kolodvoru so nas čakali milicionerji s puškami in »črezvyčaj-ka« z revolverji. Milicionerji namreč opravljajo pod sovjetskim strojem službo carskih policistov, »črezvyčajka« pa tajne policije in žandarmerije obenem. »Črezvy-čdjnaja slčdstvennaja komissija«, ali krajše »črezvjrčajka« imenovana, je postavljena
skupščine v Belgradu ustavilo dnevnice, ker se ni udeleževal sej. Stroške povrnemo.« Delavstvo, ki ni organizirano v soeial-demokvatični stranki pa pravi: To bo se luštno!
'+ Tudi brez Radiča. Protičev »Radikale piše z ozirom na možnost rešitve ?rb-sko-hrvatskega spora, da je rešitev spora mogoča z Radicem sporazumno ali pa tudi brez Radii'p. Treba je le skleniti novo dobro ustavo in vzpostaviti dobro upravo in nezadovoljstvo ljudstva bo ginilo tudi na Hrvatskem, z nezadovoljstvom vred pa tudi Radičevi pristaši.
r-f Zopet donavska iodcraciia. Turinska >Stampa« se peča s politiko Francije napram Avstriji in ugotavlja, da se Francija še ni odrekla misli na ustanovitev donavske federacije, ki bi bila naperjena proti Nemčiji. Nova avstrijska vlada je baje tej ideji zelo naklonjena, zlasti predsednik Sei-pel. Italijanska diplomacija mora budno paziti na Šeiplovo delovanje. List opozarja dalje malo antanto na nevarnost, ki ji preti, Če pride do ustanovitve federacije.
'4: Novi mažarski parlament. Po dosedanjih volilnih rezultatih bo razpolagala mažarska vlada z večino 162 poslacev. Celokupna opozicija bo štela okoli 80 poslancev. Zanimivo je, da so dobili mažarski le-gitimisti komaj okoli 30 mandatov.
Seja vsšjepa sveta
dne 13. in 14. t. m.
Prvi dan so bili navzoči vsi člani razen zastopnika staršev, drugi dan so se pogrešali tudi zastopnik kmetijstva, zastopnika profesorjev in zastopnik zdravstva.
V začetku je poročal predsednik dr. B e v k o lažnih poslih, ki so se rešili po zadnji seji. Med drugim je omenil sledeče: Sklep šol. leta bo letos na vseh šolah na bivšem Kranjskem 27. t. m., spri-gfrvala po se bodo razdelila 28. t. m. Zrelostne izpite bo delalo 528 kandidatov. Ce se dovoli za to potrebni kredit, bo v počitnicah več srbohrvatskih tečajev, ki jih bodo vodili učitelji iz Srbije. — Na vprašanje kan. Vraberja, kaj je s katehetskimi nagradami, izjavi, da je višji šolski svet zanje potreben znesek postavil v proračun in upa, da se bo prejel tudi v državni proračun.
Kan. N a d r a h je vložil dve interpelaciji, eno uradi blasfemij. ki so jih nekateri (5) učenci rnešč. šole v Krškem napisali v zgodbe sv. pisma, drugo saradi učitelja Bitenca v St. Vidu nad Ljubljano. Glede prve interpelacije je prebral predsednik dr. Bevk poročilo ravnateljstva meščanske šole v Kritem, ki trdi, da je šola tozadevno brez krivde. Unterpelant opozarja na razne nevarnosti, katerim je mladina prepuščena zunaj šole. Ko je šel na sejo, je videl v neki izložbi zelo nemoralno sliko, ki obenem sramoti katoliške redovnike. Tudi pri telovadbi naraščaja v telovadnih društvih pride mladina lahko v zelo slabo družbo. Na predsednikov poziv, naj stavi interpelant konkretne predloge, izjavi, da jih jc fetavil ie več, med drugim, naj bi Šolska oblast ustanovila v večjih krajih društvo za varstvo šolske mladine, ki naj bi življenje mladine zunaj šole nadziralo in odstranjevalo pohujšanje, pa noben teh predlogov ni prišel do izvršitve. G. Plavšak predlaga, naj se postavi na spored prih. seje, kako bi se dalo izvesti, da bi učitelji nadzorovali šolarje pri uaraščajski telovadbi. Predlog se sprejme. Mi pa predlagamo, naj društvo »Prerode, ali še bolje naše krščansko ženstvo, ustanovi društvo za varstvo šolske mladine, ker jc silno potrebno. — Glede učitelja Bitenca obljubi g. predsednik, da se bo preiskalo, kaj je resnice na ob-dolžitvah, ki jih je v dveh številkah objavil »Domoljub«, in da se bo o tem poročalo ua prih. seji.
Poročevalec dr. Pol jan ec poroča o raznih kompetentih za srednješolske službe in predlaga tropredloge za ministrstvo. Glede učiteljic za ročua dela predlaga, naj se zahteva od njih tudi izpit iz gospodinjstva, kar se soglasno sprejme. Tudi v tem mu pritrdi zbor, da naj bi bile na meščanskih šolah učiteljice ročnih del literarne učiteljice.
Poročevalec Wester poroča najprej o svojem nadzorovanju na raznih šolah, kako je videl različne metode, pa tudi tem metodam odgovarjajoče različne — uspehe. Nalo predlaga tropredloge
več razpisanih služb.
Oba poročevalca sta povdarjala, da za celo vrsto služb ni lcompetentov.
Poročevalca Gabršek in Gangl sta poročala o prosilcih za učiteljsko službe. Pri njunih poročilih je šlo sicer vse gladko, samo pri dveh službah nc. šola za celjsko okolico kar ne more dobiti nadučilelja. Višji šolski svet je imel že v prejšnjih sejali s to šolo veliko opravila in tudi v tej seji se je za to šolo izgubilo veliko časa in veliko besed ter jo nazadnje prišel do sklepa, naj se služba še enkrat razpiše. Druga epizoda je bila, ko je velika večina glasovala za to, da se učiteljica Frančiška Zemljanova iz Boh. Bistrice premesti v Ljubljano. Večina je s tem pokazala, da hoče biti pravična tudi nasproti učiteljstvu kršč. prepričanja. Ravnatelj Jelene je pa vzplamtel v »veti« jezi in je zapretll svojim političnim somišljenikom, ki spravljajo »klerikalce« v Ljubljano, da bo o tej zadevi na zborovanju govoril.
Poročevalec dr. K a r 11 n je poročal o nekaterih disciplinarnih zadevah, med drugimi tudi o bivšem nadzodniku Kabaju, ki je bil svoj čas sporočil višj. šol. svetu o dveh učiteljicah, da sta »klerikalki« in Slomškarici in zato slabi državljanki. G. Kabaj za to poročilo ni dobil pohvale od višj. šol. sveta in je sedaj nadučitelj.
Ko je poročevalec svoje poročilo dovršil, ga je vprašal kan. Nadrah, Če mu je kaj znano o slavnih delih učitelja Miklaviča v Borovnici. Ker
n! bilo predsedstvu nič znano, je omenil nekaj teh del in prosil, naj se poiščejo tozadevni akti pri okr. šolskem svetu.
Sledila je razprava o tem, kaj naj se stori, da se zabranijo moralne nevarnosti, katerim je izpostavljena mladina, ki se vozi v šolo in iz šolo po železnici. Znana sta iz zadujega časa dva slučaja pohujšanja pri tej vožnji, ki glasno kličeia na pomoč. Vsi zborovalci so bili edini v tem. da morajo imeti ti šolarji vedno svoje vozove, da morajo biti v njih ločeni po spolu in da se jim mora dati primerno nadzorstvo. Najtežje je vprašanje, kdo naj jih nadzoruje. O tem so sc povedali razni nasveU. Višji šolski svet bo o tem premišljal iu postavil to točko na spored prihodnje seje. Dobro bi bilo, ko bi tudi drugi krogi o tem razmišljevali in pomagali najti odgovor na to težko vprašanje.
Omembe vredno bi bilo 3o to, da je zastopuik katehetov priporočil višj. šol. svetu, naj razmišlja o tem, kako bi se dalo pomagati šolarjem, ki jecljajo, da se navadijo pravilnega govorjenja. Ker takih učencev ni veliko, bi zadostoval zanje za vso Slovenijo en strokovni učitelj.
Še to utegne koga zanimati, da je pokrajinska uprava obsodila na smrt tisti mehki 1, ki so ga doslej izgovarjali po šolah pri preteklem deležniku, in ukazala povsodi trdi 1 (= v). Posebna enketa strokovnjakov se bo posvetovala o tem. kako bi se la odlok najbolje izpeljal.
Za kateheta na Viču se je imenoval p. Engel-berl Klasinec, za katehete v Ljubljani gg. £er;av, vikar v Novem mestu (1. dekliška lj. š.), in gg. kaplana pri sv. Petru v Ljubljani Pintar (IV. deška in Barje) in Tome (I. deška). V Št. Vidu nad Ljubljano se je ustanovila stalna katehetska služba.
—	Malo več takta. Blejci so priredili na čast visoki kraljevi dvojici minolo soboto prekrasno razsvetljavo. Motili so pa lepo slovesnost samo blejski Sokoli. Sredi lepega petja obeh združenih pevskih zborov na Bledu so začeli Sokoli vpiti, da se milo izrazimo. Kralj in kraljica sta ubrano petje poslušala na terasi, ko je pa petje motilo kričanje, sta izginila s terase. Nič manj netaktno so se obnašali nekateri varnostni organi, ki so bili poslani iz Ljubljane na Bled, da pazijo na red in mir. Ponoči so pa bili tako glasni, da jih je moral neki domačin svariti. V vinski navdušenosti so se vozili po jezeru in se proti jutru prekucnili v vodo. Domačin, ki jih je prej opominjal, jih je moral reševati. Zjutraj sta bila iz kraljeve okolice poslana dva orožnika k do-ticnemu domačinu s prošnjo, da bi skrbel za nočni mir. Značilno!
—	Mladinska jajčna afera. V današnjem »Slov. Narodu« nadaljuje ravnatelj Kamenarovič razkritja o mladinskih špekulacijah. Na podlagi pismene izpoved.be bivšega centralnega ravnatelja »Balkana«, g. Pogorelca izvemo namreč, da je Praprotnik v dobi, ko je ministroval v Belgradu dr. Kramer, izposloval po dr. Žerjavu mariborskemu Nemcu Kokoschineggu izvoznico za 10 vagonov jajc na ime »Jadranske banke«, za kar je ta kot protiuslugo dal Jugoslovanski demokratski stranki na razpolago en vagon manufakture, katera je prvotno bila namenjena za državno oblačilnico v Srbiji, pa ga je firma »Balkan« v Ljubljani po nalogu Praprotnilca za 189.018-75 K prodala. Praprotnik je bil demokratski stranki kredit v višini tega zneska dovolil, še preden je bil od »Balkana« Jadranski banki nakazan. Tozadevni račun je v banki vknji-žen pod »Kmetski fond, v roke g. dr. Gregorja Žerjava, Ljubljana.« Stvar z »Balkanom« še ni poravnana in prosi g. Kamenarovič Žerjava za tozadevna pojasnila. — Zdaj bi bilo le še zanimivo izvedeti, ali tudi ta vsota ni vnesena v blagajniško knjigo demokratske stranke? Zanimivo je tudi to, da so mladinski listi lani lagali v volivne namene o dr. Korošcu, da jc izvažal jajca; zdaj pa izvemo, da so se ravno mladini marljivo bavili z jajčjo kupčijo v prid svojim nevknjiženim »političnim, kulturnim in socialnim institucijam«. Zdaj tudi razumemo, zakaj je od belgrajske vlade v tistem času bil prepovedan vsak izvoz jajc v Švico, da ne bi bila mogoča konkurcnca s Praprotni-kom in njega protežiranci in protektorii v mladinskem »ožjem krogu«. Počasi pride vse na dan.
— Umrl je Upnici na Štajerskem gosp. Rudolf V a g a j a , zlatoraašni[v- in duhovnik ljubljanske škofije. Rojen je bil pri Sv. Heleni dne 26. marca 1842, v mašnika posvečen 28. julija 1867. Do svoje upokojitve jc bil v redu benediktincev s sedežem v Ad-montu.
—	Prosimo vso one osebe in podjetja, ki smo jim te dni poslali prošnje za podporo, da jih blagovolijo v kar največji meri vpoštevati, ker je stanje društva obupno. Večjo zneske bomo hvaležno objavili v časopisju. — Odbor za akad. dan PDJA.
—	Legar v Naklem v šoli. V Naklem jc zbolel šolski voditelj za od dveh zdravnikov konštatovanim legarjem, Za okolico je lahek' legar še bolj nevaren, kot težak, ker lahki znaki ne povzročajo vedno toliko pazljivosti kot težki. — V Dolenji vasi so pa trije slučaji legar ja.
—	Enakopravnost. Narednik Nikola Li-sac iz Belovara je bil odpuščen iz vojne službe, ker je njegova žena članica >Hrvaiskega Sokola«.
—- Sn^a r Hercegovini. V Hercegovini je nastopila silna suša, ki jc uničila skoro vse poljske pridelke. Ljudie obupavajo, ker iirn vse prošnje za pomoč, naslovljene na Belfrod, nič ne ponv-ijo.
—	Sijajen govor ministrskega predsednika. Na zadnji seji parlamenta jc odgovarjal Pašič na interpelacijo posl. Vidakovfča glede dobro-voljccm priznane zemlje na sledeči način (po stenografskem zapisniku): »Gospodo! Pitanje je Vidakoviča, postavio ic pitanje, kakvo je rešenje vlada donela o dobrovoljcitna na Krfu. Kako svaki dobrovoljac dobiva po 5 hektara zemlje, v slučaju da pogine dat če sc njegovim nasljednicima, ako nima nasljednika ne može nikom prodati drugomu ili kakvom svom ro-djaku ili Srbinu. (Nastane smeh. Klub zemljoradnikov in Jugosl. klub prostirata proti temu, da bi sc smela zemlja prodati le Srbu. Posl. Moskovljevič očita Pašieu, da govori proti pozitivnim zakonom. Nastane silen vik. Pašič nadaljuje:) »Gospodo! Pitanje je Vidakoviča postavio je pitanje, kakvo jc rešenje donela vlada o dobrovoljcima na Krfu. Onda sam ja kazao: Kada smo doneli, onda nc možemo ni da uzlmarno. Onda da citiram pa bit če i to da bude. Mi amo doneli onda, hoče da se bori a Srbin je, odnosno za srpsku stvar bori. Dat čemo docniie. (Medju poslanicima nastaje smi-jeh i dobacivanje. Jedan poslanik viče: »Onda su »Balkanove« Bajade zaista tačne!« Pašič nastavlja.) Onda docnije, kada smo počeli da prikupljamo dobrovoljcc po Americi i po drugim krajevima, mi smo to sami po sebi razumeli, da svaki onaj koji jc došao i bori se za osiobodjenjc našeg naroda, mi smo priznali, da mu treba dati 3 hektara zemlje dobre i 5 hektara loše zemlje. To jc tako i tako sc po-stupalo i to se zlorabi«, S tem je Pašič svoj govor končal in se vsedel.
—	Za muslimanske svečenike. Sarajevski Ju-goslovenski List poroča, da jc ministrski svet odobril kredit 2,411.942 Din, ki se takoj izplačajo va-kufskemu sabornemu savjetu (najvišja muslimanska cerkvena instanca) kot razliko povišanih prejemkov in draginjskih doklad muslimanskim svečenikom.
—	Pozor! Piše se nam: Tudi jaz sem se udeležil svečane operne mladinske (?) predstave v ljubljanskem gledališču 8. t. m. ob 3. uri popoldne. Predstava je bila res umetniška, a za mladico ni bila! Tisto javno poljubovanie na odru, tisti balet mladih bahantinj, to pač ni za mladino! Na ta način ne bomo mladine boljšali in naj pišemo magarj sto moralnih pridig v ^Prerod«.
—	Vrtno ve6clico f BukoTŠčiei nad škofjo Loko so napravili dne 5. t. m. Cisti dobiček je bil namenjen za popravo ceste. Uspeh je bil sijajen, kajti čistega dobički je bilo nad 15.000 kron. Na vzporedu je bila igra -»Trije lički«, katero so domači diletauli igrali v popolno zadovolinost občinstva. Duša vsej prireditvi je bil bukovški učitelj Štefko Schein; za svojo neutrudljivost, požrtvovalnost in rodoljubnost zasluži javno pohvalo in zahvalo. Na vrtni veselici smo videli tudi novega župnika č. g. Benedičiča, ka-teremev vličemo: Dobro došel!
—	Železniška nesreča. Brzovlak, ki odhaja iz Budimpešte ob pol osmih zjutraj v Gradec, od katerega se nekaj železniških vagonov v Rabu odklopi in odpelje preko Šopronja na Dunaj, je 14, t. m. med postajama Biatrobagy in Herczeghalom skočil s tira, ker je bila železniška proga pokvarjena. Lokomotiva in dva vagona sta nevarno mesto že prevozila, ko so se pokvarile tračnice in se jc vlak vsled tega raztrgal na dva dela. Četrti vagon, kakor tudi jedilni voz, 'ki je bil za njim, in dva nadaljnja vagona so strmoglavili preko nasipa. Pod razvalinami enega vagona so našli dve človeški trupli. Ena izmed žrtev je soproga šleskega veleposestnika pl. Reichenstcina, druga pa bančni ravnatelj Lovacs. Štiri osebe so bile težko, 20 pa lahko ranjenih.
—	Nesreča v kamnolomu. Ko je Matevž Rus v rudniškem kamnolomu v Zagorju razstre-Ijeval skale, se jc dinamit predčasno užgal in je zadel strel Rusa v obraz. Ponesrečenca je obvezal okrožni zdravnik dr. Tomo Zamik.
—	Lastno mater in sestro je psoval Karel Krive na Jesenicah. Sestro Katarino jc sunil v trebuh s tako silo, da jc omedlela. Nato sc je spri in opraskal delavca Ivana Slabeta in je ob tej priliki prostaško žalil kralja Aleksandra. Orožniki, kateri so o tem izvedeli, so krivca zaprli.
—	Nepošten uradnik, V Nišu so aretirali Stanojlo Petroviča, blagajnika tamkajšnje finančne uprave, ker jc silno zapravljal. Dognali so pozneje, da jc poneveril iz blagajne približno pol milijona kron. Pri njem so našli šc nekaj nad 200.000 K. Hotel jc pobegniti v Bolgarijo, pa ga jc pijančevanje predolgo zadržalo v Nišu.
—	Prepovedani hrvatski listi. V Jugoslaviji so prepovedali hrvatska lista Danica Hrvatska«, ki izhaja v New-Yorku iu list Zajedničarr, ki izhaja v Piltsburgu.
Društvo Ncstlč jc razpisalo -i svojo znano švicarsko čokolado tekmo s številnimi nagrad al. Več v današnjem oglasu.
š Polzela. Tudi pri nas smo kraljevo poroko slovesno praznovali. 2e na predvečer jc bila Polzela krasno razsvetljena. Ne samo zasebne hiše in šola, tudi ceste so dobile električno razsvetljavo, katero je dal narediti tovarnar g. doktor Wildi na lastne stroške, ter jo je ta dan daroval občini v stalno brezplačno uporabo z električnim tokom vred. Na dan poroke se je delavstvo z zastavo in godbo udeležilo sv, maše. Po končani službi božji so se vsi na povabilo g. dr, Wildija podali v tovarno, kjer jc občinstvo čakalo drugo
presenečenje. Celokupno delavstvo, ki je
ta dan dobilo tudi polno plačo, s tovarniškim uradništvom, vsemi javnimi funkcionarji in vsemi uglednimi občani vred, je bilo z jedjo in pijačo bogato pogoščeno. Za duševno razvedrilo je skrbela godba na pihala in moški pevski zbor. Poslala se je tudi udanost •na brzojavka na dvorni mar-šnlat v Belgradu. Ker je g. dr. Wildi švicarski državljan, zaslužil to z velikimi stroški združeno patriotično delovanje v prid občinstvu in državi občno priznanje in iavno zahvalo.
š Zgradba porodnišnice v Mariboru. Dne 12. t. m. se je v mestni posvetovalni dvorani v Mariboru vršilo zanimivo zborovanje »Društva za slavbo porodnišnice v Mariboru«. Porodnišnica s 120 poste-ljami sc zgradi kot špecijalen objekt obstoječe javne bolnice ter je namenjena tudi za slovennski del Koroške ter za Prekmurje. Duša te akcije je dr. Toplak. Pripravljalnemu odboru je predsedoval župan Drčar, ki jc v ponedeljek Indi vodil občni zbor društva. Po referatu dr. Toplak® o pomenu in nujni potrebi porodnišnice se je izvolil stalni odbor in si-ced: častni predsednik okrajni glavar dr. Lajnšič, ga. Maistrova, predsednik župan Grčar, podpredsednik dr. Rosina. tajnika dr. Toplak in ga Mate-kova, blagajnika Ciinmerman in ga Grčarjeva. nadzorstveni svet dvor. svet. preds. okrož. sod. dr. Toplak, minister na razpoloženju dr. Jankovič, doktor Robič, doktor Muloj, častno razsodišče docent d. Matko, dr. Podlesnik. dr. Ipavic. Od vlade že potrjena pravila so se brez ugovora sprejela. Docent dr. Matko je izrazil željo, naj bi društvo delovalo složno z društvom »Protituberkulozna liga«. Ob zaključku je župan Grčar ponovil svoje mnenje, da sc no zanašajmo na državo, ki ne more skrbel i za take sicer potrebne socialne naprave, moramo se zanašati !e na svojo lastno moč.
š Dr. Badel obsojen. Lastnik usnjarnc Badel v Mariboru, dr. Badel jc bil pri ponovni razpravi pri okrajnem sodišču v Mariboru obsojen na 24 ur zapora in 500 Din globe, ker ni imel v izložbi prodajalne na Glavnem trgu predpisanih cen. Zadeva bo imela najbrž še druge posledice. Badel je navedel celo vrsto prič, ki so v nasprotju s pričevanjem policijskega organa, ki jc zadevo ovadil, pričale, da je imel cene razstavljene ob času. ko je policijski organ trdil nasprotno. Tudi dr. Badel vzdržuje svoj zagovor, da je policijski organ, ko je bil pri njemu v prodajalni, se izrazil, da bi ga ne ovadil, ako bi ga nc bil Badlov pomočnik Ozcbek razžalil.
g Gospodarska zveze v Ljubljani (mlekarski oddelek), je prejela iz Nemčije večje število ročnih strojev posnemalnikov za gospodinje. Stroji posnamejo na uro okrog 60 litrov sladkega mleka in stanejo z vsemi pritiklinami vred, to je: posnemalnik, toplomer, ščetke, razni ključi itd., Din 525. Prednost posnemal-nih strojev obstoji v tem, da dobi kmetska gospodinja popolnoma sladko smetano, iz katere je mogoče izdelati najfinejše presno maslo in popolnoma sladko posneto mleko, ki je porabno za ljudsko hrano, kakor tudi za krmljenje mladih živali. Računa se, da dobimo s posnemalnikom 1 in pol do 2 kg več preanega masla iz 100 l mleka, kakor pri posnemanju v latvicah, vsled tega sc nabava stroja kaj hitro poplača. Vsak stroj se resnim kupcem razkaže v obratu v mlekarni Gospodarske zveze. Pri sedanjih draginjskih razmerah ic smatrati ceno teh posnemalnikov kot izredno nizko, zlasti še, ker zahtevajo trgovine v Hrvatski za podobne stroje 100 odstotkov več.
g Ljudska posojilnica v Ljubljani jc zviša-la s 1. julijem 1922 obrestno mero za hranilne vloge od 3 na 4 odstotke.
g Vinske razstave leta 192?. Vinarski in sadjarski odsek kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru je na svoji zadnji seji dne 10. t. m. sklenil, da se udeleži z vini iz svojega območja
1. pokrajinske obilne razstave v Mariboru, po možnosti pa tudi 2. vinske razstave, v Zagrebu in 3. vinske razstave v Belgradu, ki sc nameravata prirediti prihodnjo jesen. 11. ljubljanskega velesejma se kot tak letos ne udeleži, ker sc ni oglasilo zadostno število udeležencev. Vinograd, nikom iz ptujskega, ormožkega, celjskega in bi-zcljskega vinskega okoliša priporoča udeležbo z vini na letošnjih sadnih, oziroma vinskih razstavah v Ptuju, oziroma Celju. Obenem je odsek sklenil, zaprositi kmetijsko družbo v Ljubljani, da da v to svrho odseku na razpolago na mariborsko oblast pripadli del državne podpore, katero je družba prejela od ministrstva poljoprivredc i voda v svrho pospeševanja in uprizoritve vinskih razstav. Podporo je razdeliti z ozirom na površino vinogradov. Odsek je med drugim na željo zainteresiranih krogov sklenil tudi, da sc označba »savsko-sotelski vinski okoliš« opusti, v rabo pa stopi označba »Bizeljska vina* za vina, ki se pridelajo v sevniškem, kozjanskem in brežišlsera okraju. Končno se jc odsek bavil s težkočami pri izvozu n.ših vin ter sklenil ponovno podvzeti tozadevne potrebne korake, posebno glede pospeševanja izvoza naših vin v Avstrijo pri pred« stoječih trgovskih pogajanjih med Jugoslavijo in Avstrijo. Vedno rastoči pridelovalni stroški, zrni-raj višjt davki ter vinska konkurenca posameznih vinorodnih pokrajin v lastni državi, popolno mrtvilo na vinskem trgu, ker ni izvoza, ogrožajo obstoj našega vinogradništva. Potrebno jc torej, da storimo vse, kar bi zamoglo istemu koristiti. K tem pa moramo prištevati tudi vinske razstave v svrho reklame za naša vina. Pozivlje «e torej vinogradnike že sedaj, da sc prijavijo na udeležbo ter gredo odseku pri njegovih stremljenjih na roko, ga vsestransko podpirajo, da bo uspeh namenjenih razstav tem boljši. Natančnejša navodila gleds udeležbe na posameznih vinskih razstavah slede.
g Žitni trg. Cene žitu so bile v Vojvodini sledeče: pšenica 16.00 K, oves 12.00 K, koruza 12.00 K, pšenična moka (št. 0) 22.50 K. — Ten-dcnca nestalna.
g Izvoz švicarskega sira. Dosedaj je bil dovoljen svoboden izvoz sira iz Švice le v malih količinah po 5 kg. Za večje količine je bilo potrebno posebno dovoljenie. Od 15, junija r>a se

sme izvoziti iz Švice do 50 kg sira brez posebnega dovoljenja.
g Lokomotive iz Mažarske, Lokomotive, ki so jih popravljali na Mažarskem, so prispele na dan kraljeve poroke v Jugoslavijo. Osemnajst so jih poslali v Zagreb, 17 v Subotico, v Ljubljano pa menda nič.
g Uvoi naše klavne živine r Francijo. Na več .vprašanj interesentov glede uvoza klavne živiue v Francijo se je ljubljanska trgovska in obrtniška ebornica obrnila za pojasnila na francoski konzulat ,v Zagrebu, od katerega je dobila sledeči odgovor: Uvoz govedi, ovc, koz in prešičev. ki so jugoslovanskega izvora, je soglasno sklepu z dne 15. decembra 1921 dovoljen, toda samo. ako so transporti naslovljeni direktno na gotove klavnice, ki so zato pooblaščene. Začasno smejo sprejemati vse vrste živine klavnice v Strassburgu, Miihlhausenu in Mar-seillu, a klavnica Nancy sme sprejemati «imo ko-fetrune. Uvoz za Strassburg se ima vršiti čez carinarnico v Kehlu, za Miihlhausen čez ono v Neuen-burgu. Transporti se odpošljejo po železnici do klavnic in se opremijo z uvoznim dovoljenjem, katero se mora vrniti carinarnici v teku petih dni s spričevalom živinozdravnika, ki potrdi, da se je živina poklala. Koštruni, za katere se pri prehodu v Kehlu "konstatira, da so zdravi, se smejo odposlali v klavnico v Nancy. Uvoz za Marseille je dovoljen samo po morju; v Marseillu se spravi živina v sanatorij, odkoder no sme drugam nego samo v klavnico v SMarseilJu in to najdalje v teku 10 dni.
g Trgovska pogodba med Poljsko in Jugoslavijo. Kakor poroča varšavska »Wieczorna feazeta«, je stopilo vprašanje sklepa trgovske pogodbe med Jugoslavijo in Poljsko v odločilen £tadij.
g Cene kruhu v Berlinu. Ker so se povišale mezde pekarskim delavcem jc povišana cena kruhu na 16 mark za 1400 g. Pri nas so cenc idvakrat večje, zato ker jc pri nas domovina Žita.
g Spor med mlinarji in žitnim zavodom v Podkarpatski Rusiji. V Podkarpatski Rusiji jc prišlo do Spora med ondotnim žitnim zavodom in 300 rusin-skimi mlinarji, od katerih je zahteval žitni zavod odškodnino v znesku 5,000.000 čK. za ncdobavljeno moko, ki so jo imeli mlinarji dobaviti na izdane mlevne certifikate v dosti večji meri, kakor se je to zgodilo. Mlinarji so sc pa branili plačali odškodnino, češ da je bilo certifikatov izdanih dosti več, kakor se je žila dejanski zmlelo in da se jc mnogo certifikatov izgubilo in so bili duplikati iznova šteti mlinarjem v škodo. V sporu sc je naposled sporazum dosegel v toliko, da bodo plačali mlinarji moko, katero so sami porabili v svojih podjetjih ter poravnali 10 odstotkov pravdnih stroškov, a žitni zavod nc bo več od njih moke zahteval na certifikate.
g Dunajski Čehi. Kakor znano, živi na Dunaju več tisoč Čehov. Zadnja leta so se začeli zanimati za gospodarska podjetja. Ker jih vlada ni hotela podpirati, so segli po samopomoči, Ustanavljali so najpreje konsumna društva, pozneje tudi druga gospodarska društva, češko tiskarno, češko nakupovalno društvo, društvo čeških krojačev, čevljarjev itd. Največja družba dunajskih Čehov jc nova eks-tportna družba dunajskih mizarjev. Njih izdelki gredo največ preko avstrijske meje in sicer na: Češkoslovaško, v Jugoslavijo, na Romunsko, Poljsko, Balkan, da celo v prekmorske dežele. Ta družba se je nedavno tega preustro-jila v delniško družbo s kapitalom 100.000.000 avstrijskih kron. — Drugo važno mesto zavzema češka nakupovalna družba. Sprejema Člane češke narodnosti ne glede na njih poklic, Več članov enega in istega poklica je ustanovilo svoj odbor. Tako so nastali: odbor trgovcev s kolonialnim blagom, odbor kroja-[čev, čevljarjev, kovinarjev itd. Družba je ku-jrila že dve veliki hiši. V eni teh hiš se jako lepo razvija društvo krojaških mojstrov »Čeh«, ki izdeluje žensko in moško obleko ter zalaga idunajske in druge grosiste. — Važno je društvo tapetnikov, ki lepo uspeva, saj je izplačalo za leto 1921. 20 odstotno dividendo. — Da sc postavijo povsem na svoje noge, so si ustanovili svoj denarni zavod, ki je češkim obrtnikom vsekako v veliko oporo. — Za kreditnim zavodom so si ustanovili svoj narodni doni. Kupili so hotel »Pošto«, kjer se zbirajo dunajski Čehi v moderno opremljeni restavraciji na posvetovanja in razvedrilo. — Na tem mestu moramo omeniti še eno češko podjetje, namreč tiskarno. Zbralo se je nekaj zavednih dunajskih Čehov, pa sa-irspili od majhnega češkega tiskarja, ki fe bil v denarnih stiskah, tiskarno s češkim dnevnim časopisom »Vi-denski Denik«. Tiskarna je prva češka delniška družba dunajskih Čehov. Za 1. 1921. je bila izplačana 50 odstotna dividenda. Naročil ima -dunajskih in celo inozemskih toliko, da jih ne piore v določenem času izvršiti. Tiska se v deškem, nemškem in v drugih jezikih. — Poteg navedenih večjih gospodarskih podjetij imajo Čehi na Dunaju še veliko število manjših obrtnih družb. In pa koliko hiš so Čehi nakupili. Za pest čsl K kupiš lepo hišo. Dunajski jčeh dela, zaslužek hrani in si utrjuje svoj gospodarski položaj.
BORZE.
Zagreb, 14. iunija. (Izv.) Devize: Berlin 23.125—24, Dunai 0.465—0.50. Budimpešta ,7.25—7.50. Bukarešta 47.50—49, Italija (izplačilo) 362—365 (čeki 360—0. London 323.50— 328, Newvork 70.50—72, Pariz 630—650 (včeraj 647.50—672.501, Praga 138.50—140, Švica 1340—1375. — Valute: Ameriški dolarji 69— 71.25, češkoslovaške krone 135—137, nemške marke 23.50—24.50, romunski leji 0—50, italijanske lire 358—359.
Belgrad, 14. jun. (Izv.) Berlin 23.25, Dunai 0.49, Newyork 72, London 325. Milan 364, Pratfa 139.50, Bukarešta 50, Budimpešta 7.85. Curih. 14. tunija. flzv.) Berlin 1,70. New-
vork 525,50, London 23.51, Pariz 46.175, Milan 26.10, Praga 10.05, Budimpešta 0.50, Zagreb 1.83. Bukarešta 3.60, Varšava 0.12, Dunai 0.0325, avstrijske krone 0.0375.	j
Berlin, 14. junija. (Izv.) Dunai 1.705, Bu- ' diinpešta 30.21, Milan 1550.55, Praga 594.75, ' Pariz 2741.55, London 1390,75, Newyork 311.61, Curih 5952.55.
Praga, 14. jun. (Izv.) Dunai 0.27. Berlin 16.80, Rim 259, Budimpešta 4.85, Pari/. 457, London 232.875, Newyork 51.95. Curih 993, avstrijske krone 0.27, italijanske lire 256.
Dunaj, 14. jun. (Izv.l Zagreb 65,97—66 03, ! Beograd 263.5S—263.82, Berlin 60.95—61.05, ! Budimpešta 18.97—19.03, London 86.775— 86.825, Milan 962.70—963.30, Nevvork 19,494 —19.506. Pariz 1714.50—1715.50. Praga 384.90 385.10, Sofija 133.45—133 55, Curih 3723 75— 3726.25. — Valute: Ameriški dolarji 19.394— 19.406, francoski franki 1709.50—1710.50, italijanske lire 957 70—95830, jugoslov. dinarji 263.58—263.82, romunski leji 124.04—125.06, češkoslovaško krone 381.90—385 10, madžarske krone 19,02—19.08.
ženska moda v Ljubljani in na
Imel sem pred kratkim priložnost govoriti z nekim višjim uradnikom dunajske kriminalne policije, ki sc je mudil tu povodom pravkar končanega proccsa zoper policijskega uradnika Matjašiča, katero afero jc pravzaprav odkrila dunajska policija, Ta funkcijo-r.ar jc izrekel o naši ženski modi tako uničujočo ;n za nas tako poniževalno kritiko, da jc ne moremo in tudi nočemo našim čitatcljem zamolčati. Morda bo vendar kaj zaleglo.
Na vprašanje, kako mu naša Ljubljana ugaja, je dotičnik odgovoril približno to-le:
»Mudim se tri dni v Vaš?m lepem mestu, katerega sicer poznam površno že od prej. I.ehko vam rečem, da se mi zelo dopade in da je zelo napredovalo, odkar sem bil zadnjič tu. Imate pravcato velikomestno življenje, vsaj kar se tiče ženske mode. Zatrjujem vam, da sem že veliko videl na svetu in da je ni kmalu stvari, ki bi me kol i/.kušenega policista spravila i/, ravnotežja. A tako razuzdane in tako razkošne ter zajedno grde ženske noše še nisem videl niker. Pomislite: srečal sem pri Vas na ulici gospodične in gospe — ne morda demimondke, marveč poštene — ki niso imele na sebi drugega, nego nekako žaklju podobno, zadaj pa do pod plečmi izrezano, do kolen ali malo čez nje segajoče krilo, brez rokavcev, brez spodnjega krila, neke vrste popolnoma prozorno pajčevino kot nogavice in »čeveljčke« iz rokavičarskega usnja. Videl sem mater, ki je peljala otroški voziček ter imela poleg sebe poldoraslo 13—14 letno hčer. A krili obeh bili sta enako dolgi, to je kratki do kolen in prav gotovo nisem vedel, katera izmed njih je mati, katera hči; gotovo bi lahko nosila mati hčerino krilo in obratno hči materino. Srečal sem pa tudi nosečo žensko, ki je imela ravno tako do kolen segajoče krilo, namesto, da bi sc bila oblekla svojemu stanu primerno. In videl sem — last non least — dekliča, kakih 14 let starega, ki, dobesedno vzeto, ni imelo druzega na sebi, nego kratko, moškemu sacco podobno krilce, dolgo ravno toliko, da je pokrilo nekako zadnji del telesa, spodnje hlačice in čeveljčke brez nogavic. Noge in sicer stegna visoko gori bila so popolnoma naga!
Pri nas na Dunaju smo sicer zelo tolerantni, dasi morda ne preveč moralični, a taka noša bi bila pri nas izključena, dasi bi nam bilo pri naših desolatnih razmerah pač zelo všeč, če bi lahko shajali pri ženskih oblekah z 2 do 3 metre blaga in bi nam ne bilo treba kupovati našim ženskam za eno obleko 5 in več metrov. Da se pokažejo pri nas na ulici tako »oblečene« ženske, kakor hodijo pri vas nemoteno okoli, imamo takoj hrup in trušč. Garantiram Vam, da se vsi vajenci, fijakerji in druge »javne osebe« takim damam obesijo na pete ter jih spremljajo z velikim smehom in dovtipi, tako da bi morale bežati osramočene in bi morala intervenirati varnostna straža.
Znano Vam bode, gospod urednik, da smo imeli oziroma še imamo razne plesne dvorane, n. pr. Blumensale, Sofiensale, Stadtgut-sale, kjer se prirejajo javne maškerade. Zlasti v Stadtgutsale je podjetnik prirejal nek^ vrste maškerad, ki jih plaketiral v češkem jeziku kot »Včlkolepe šibfinky«. Lahko si mislite, da se ženstvo na takih prireditvah ni ravno odlikovalo po morali, kakor mi tudi ni treba razlagati, čemu so posečali moški te plese. Ali to vam povem, imel sem neštetokrat pri takih prireditvah inšpekcijsko službo in govorim iz lastne izkušnje, da niti ena teh žensk, teh mask, ni bila daleko tako — toaletirana, pardon netoaletirana, kakor so Vaše žene in dekleta v Ljubljani na ulicil Saj že policijski agent, ki je imel službo v garderobi, tako »oblečene« obiskovalke ne bi bil pustil v dvorano ter bi jo bil že pri vhodu odvrnil. Le v letih nekako okoli 1890, ko je še obstojalo znano veliko predmestno zabavališče Schvven-der's Colosseum v XIV. okraju, pojavile so se naenkrat takozvane debarderke, čijih kostum je do pičice podoben Vaši ženski noši na ulici. (Debardeur, francoska beseda, pomeni malo oblečenega, razgaljenega, robatega težaka, ki v južnih morskih mestih nosi blago iz ladij. Opomba uredništva). To so bile ženske, večinoma demimondke, ki ntso imele druzega na sebi, nego trikot in neke vrste plavalnih hlačic. Izgledale so prav tako, kakor še dandanes pri varičte-predstavah gotove vrste artistke pri svojem delu n. pr. telovadbi, aii pa, £c hočete, prav tako, kakor vaše žepske
na ulici, če si še par centimetrov svojih krilc odrt j o proč. A te razuzdanosti nismo dolgo trpeli in debarderke so kmalu izginile s pozo-rišča. Le z debarderkami in pa z baletnimi krili da se vaša ženska noša primerjati, a z razločkom, da to, kar jc na odru lepo, decent-no, dopustno, — vzbuja na ulici smeh, nejevoljo, kritiko in pohujšanje.«
Tako sodi dunajski policijski uradnik po kratkem bivanju pri nas, o naši ženski modi. Mi pa pravimo še tole. Ali ni to za nas sramota, da prekaša Ljubljana, dozdevno »dolga vas« v takih stvareh veliko 'mesto? Nihče drugi ni kriv, da hodijo naše ženske tako na pol nage okolu, nego naši st?riši in naši možje. Ti nabavljajo hčeram in ženam obleko ter imajo v rokah, izpremeniti smet- te mode. A tudi šolskim oblastvom, šefom raznih uradov, bank, podjetij, kjer so nastavljene ženske, dana jc možnost, nastopati zoper take izrodke mode. Saj je tudi dvor sam nastopil zoper nemoralnost v obleki pri poročnih slavnostih, zahtevajoč da morajo ženska krila segati 20 cm do tal. Če jc dvor dal tak vzgled, zakaj bi nc šlo tudi drugod? In ali je ta noša morda ekonomična, zdrava, lepa? Ne, stokrat ne! Samo nogavice »Florstriimpfe« imenovane, stanejo po 300 kron in več, nc da bi jih mogla lastnica 'nositi dalj nego 6—7 dnij, na kar mora kupiti nove; kaj pa vse drugo? Seveda potem plače nc zadostujejo! Koliko bolezni so si ženske, ki hodijo tako razgaljene okolu, že nakopale in koliko ka-tarov, ki so se ali pa se šc le bodo izpre-menili v jetiko. Končno menimo, da ga ni fu-turista, ekspresijonista ali bogve kakega — »ista«, ki bi hotel trdili, da je ta moda lepa. Saj sloji v nasprotju z linijami ženskega telesa, z estetiko, z okusom.
Ženstvo v naših mestih pa zastruplja s to svojo nemoralno nošo tudi kmetsko ljudstvo. Že vidiš po vaseh ob nedeljah pri naših kmeticah polagoma pojave tc mode kajti excmp-la trahunt ali slabi zgledi vlečejo. — Tudi po naših ulicah v Ljubljani sami opazuješ že lahko mlekaricc s kratkimi krili. In neki znani zimski turist, prijatelj našega lista, nam je pravil, da je srečal letos po zimi v najhujšem mrazu v loških hribih pod Sv. Ožboltom kmečko žensko, ki je imela žametasto, globoko izrezano jopo, kratko krilo in lakaste pol-čeveljčke. Tako našemljena jc gazila 30 cm globok južen sneg!
Nismo puritanci in nc prihaja nam na misel, zahtevati, da naj bodo ženska krila tako dolga, da se vlečejo po tleh. Nc, vse kar je prav. Naj bodo dostojna, taka, kakor zahteva dvor in segajo naj 20 cm do tal ali kakor smo poprej rekli pri angleških kostumih »fussfrei«. Tudi nimamo nič proti temu, če je obleka »halsfrei«. A globok decollete, kakor ga vidiš po ljubljanskih ulicah in kakor ga še špansko-dvorni ceremonijel ne pozna, — naj izgine z ulic ter gre nazaj v plesne dvorane, odkoder je prišel. Naše ženske naj ne hodijo po ulicah tako oblečene, kakor za na bal ali pa kakor da so pripravljene skočiti v kopelj. Kdaj se bode vendar naše ženstvo spametovalo? Morda takrat, kador bodo začeli naši hudomušni čevljarski vajenci posnemati svoje dunajske »kolege«, ter zasmehovati ženske s tako modo na ulici? Ali so naše ženske res izgubile vsak čut za dostojnost, moralo, žensko čast? Upamo sicer da ne, a mislimo, da je zadnji čas, da presedlamo. — J. L.
lj Protestni shod zoper nedostojno
nošo se preloži s petka, 16. t. m., na prihodnjo sredo, 21. junija. Ura ostane ista, polosma. Prosimo, naj se resno misli o tem in nasvetujejo konkretni predlogi, kako čut moralnosti, ki nam ga hočejo popolnoma lbiti, čuvati in dvigniti. — »Prerod«.
lj Dobitki tombole »Kluba Primork«,
ki se bo vršila dne 18. jun. na Kongresnem trgu so izloženi v oknih urada za pospeševanje trgovine in obrti na Dunajski cesti in tvrdke Mejač, Prešernova ulica. (k) lj Rekrutovanje. Komanda dravske di-vizijgke oblasti je odredila, da se na praznik, dne 15. junija in v nedeljo, dne 18. junija 1922 n e vrši rekrutovanje. Mladeniči, ki so pozvani na 15. junija in 18. junija
1922 k naboru, se dne 22. junija "1922 pred-
stavijo rekrutni komisiji. Pričetek uradova-nja ob 7. uri zjutraj. Bogoslovci se točno ob
7. uri skupno predstavijo komisiji.
lj »Krekova prosveta« se daneš udeleži pogre-
ba provincijala P. Avguština Č a m p a, radi tega
odpade nameravani izlet. — Voditelj.
lj Osnovna šola v Mostah priredi razstavo
ročnih del, risarskih in pismenih izdelkov danes v četrtek, dne 15. jun. 1922 od 8. do 18. ure v šolski telovadnici,
lj Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo je na svojem rednem občnem zboru dne
14. maja 1922 izvolilo sledeči odbor: načelnik Janko Hojan, podnačelnik Anton Kadunc; I. blagajnik Ivan Breskvar, nametnik Jakob Strgar; II. blagajnik Karel Blatnik, namestnik V. Friškovec, tajnik Herman Zupan, namestnik Maks Ižanc; četopovelj-niki: Tomaž Kavčič,Karel Štrukelj in Josip Lapaj-nar, pobočnik Janko Vidmar. Izvoljeni odbor jc vladni komisar potrdil in ga dne 12. t. m. zaobljubil. — Želimo, da novoizvoljeni odbor deluje za Ljubljano, Ljubljana pa naj gn res vsestransko podpira.
lj Zahvala. Za krasno uspeli akad. dan PDJA, ki je prinesel lep znesek 44.867 K, ac
tem potom »Kolu jugoslov. sester« v Ljubljani Ml;
njegovo požrtvovalno sodelovanje najtoplejc za*' hvaljujemo. Predvsem pa moramo za njih trud na tem mestu izreči svojo iskreno zahvalo je. Lindnerjevi, ge. prof. Šantljcvi in ge. Medičevi. Istotako se najsrčnejc zahvaljujemo onim maloštevilnim gospodičnam, ki ne prihajajo samo na naše zabave, temveč so nam priskočile tudi pri resnem delu na pomoč. V ostalem omenjamo y tej zvezi, da sc vrši nabiralna akcija v Mariboru, Celju in Novem mestu v nedeljo, 18. t. m. —* Odbor za akademski dan PDJA.
lj Občni zbor Filharmonične družbe v Ljubljani sc vrši v ponedeljek, dne 3. julija ob 8. uri zvečer v mali dvorani Filharmonične družbe na Kongresnem trgu. Dnevni red: Otvoritev po predsedniku, poročilo tajnika, poročilo blagajnika,' /.višanje članarine, volitev novega odbora, volitev delegatov za občni zbor Glasbene Maticc, predlogi in nasveti. — Odbor Filharmonične družbe v Ljubljani.	(k)
lj Koncert v hotelu »Tivoli«. V četrtek1, dne 15, junija t. 1. od 16. do 20. ure, Igra godba dravske divizije. Vstopnina prosta. Se priporoča Vekoslav Dolničar.	2364
lj Policijska kronika. Posestniku Ivanu Ta-škarju jc bilo na Ljubljanskem polju ir. kozolca ukradene 300 kg detelje, vredne 2000 K. — De< lavcu Ivanu Rcsniku jc bila ukradena 200 kron vredna ura. — Policija išče Ivana Terbcžarja t Malega vrha pri Šmarju, ker je osumljen, da jc ukradel kolo. — Francu Parklju jc bilo v Šelcn-burgovi ulici ukradeno kolo znamke »Es-ka«, vredno 4000 K. — Francu Mczek jc bila na Glavnem kolodvoru ukradena srebrna ura z dou-blc verižico. — Učitcljici Pavlini Tomšič s Sv. Petra ceste 4 je bila na Glavnem kolodvoru ukradena usnjata listnica, v kateri ic bilo 3000 kron.
—	Direktorju Mihaelu Solgu iz Zagreba je bila v Ljubljani ukradena črna usnjata listnica, v kateri jc imel 2800 kron denarja. — Delavcu Ivanu Mravlju jc bilo v neki šupi na Viču ukradeno iz žepa 1000 K denarja. — 3 tedne star kozliček je bil ukraden Frančiški Jamnik v Zgornji Šiški.
—	Graščaku Adolfu Galc v Zgornji Šiški je bilo iz kozolca ukradenih 2000 stebel zeljnatih prisadov. — S ponarejenim ključem jc neznani, 35 let stari mož, srednje velikosti, suhega, podol-gastega obraza, malih, pristriženih, rjavih brk odprl sobo krojaškemu mojstru Jerneju Grošlju in odnesel blaga v vrednosti 10.000 kron.
PIJ XI. O RIMSKEM EVHARISTIČNEM KONGRESU.
Globoki pomen zadnjega mednarodnega evhari stičnega kongresa, ki se je koncem minolega meseca vršil v Rimu, je za neudeležence šc-lc prav razviden iz pisma, ki ga je sv. oče Pij XI. takoj po sklepu kongresa poslal svojemu kardinalu vikari-ju Pompiliju. Pismo slove:
»Pred malo dnevi smo imeli veselje da smo sredi ogromnega venca preljubih otrok, ki so prihiteli iz vseh delov sveta v to vzvišeno mesto, da proslave Jezusa v sv. Evharistiji, otvorili XXVI. mednarodni evharistični kongres in izrazili sladko upanje, da celo trdno zaupanje, da bo ve-levažni dogodek popolnoma uspel. Temu upanju je sledila resničnost, ki nam je napolnila dušo s svetim veseljem. V preteklih dneh smo z najživejšim zanimanjem in rastočim ganotjem sledili razvoju programa in sc v duhu vdeležavali vsega, kar se je tu vršilo, bodisi v sejah kongresa bodisi pri cerkvenih funkcijah. In s posebnim zadoščenjem nismo opazili samo pobožno-sti in vneme, marveč pravo navdušenje, s katerim so verniki svojemu Jezusu, izpre-menjenemu v hostijo miru in ljubezni, izkazovali svojo nežnost in častili Ujetnika svetih tabernakljev z nastopi, ki so vredni mesta, katero je središče katoliškega sveta in sedež Kristusovega namestnika. Resnično znamenit zaključek in venčanje kon-gresovih del je bil včerajšnji dan, ko je mesto papežev in mučencev slavilo apote-ozo Evharistije, ki so jo v zmagoslavju nosili po slovesno okrašenih cestah mesta, sredi neštete, verske radosti prevzete množice. To je bil dogodek tako velike in vesoljne važnosti, da bo zapustil v znamenitostih krščanskega Rima eno najsijajnej-ših strani. Nad vse potolaženi po teh dokazih vere in pobožnosti do najsvetejšega oltarnega Zakramenta, se zahvaljujemo predvsem božjemu usmiljenju, ki nam je sredi mnogih britkosti teh usodepolnih časov že ob začetku našega pontifikata prihranilo okrepitev, kakor večje nismo mogli pričakovati. Toda naša hvaležnost ne more drugače, kakor da se razširi tudi na tiste, ki so s čudovito spretnostjo pripomogli do dobrega uspeha teh slovesnosti. Prav posebno pa velja izraz našega očetovskega priznanja Tebi, naš ljubljeni sin, Tvojim neposrednim sotrudnikom, kakor tudi vsem članom različnih odsekov, ki so s svojim delom pripomogli do tako zmagoslavnega izida. In sedaj, ko so katoličani celega sveta posvetili Jezusu, žrtvi ljubezni za celo človeštvo, svoje srce< bomo neprestano molili, da se zakladi večnega življenja, ki so se v teh dneh veselja in sprave zbrali na grobu svetih apostolov, v arenah, ki jih je rdečila kri mučencev, v veličastnih rimskih bazilikah in celo v mističnih skrivališčih katakomb, ne izgube, marveč tvorijo mnogoobetajoči za-' četek druge vrste evharističnih kongresov. Naj bi Jezus, Kralj miru, dobrotljivo razširil svoje kraljestvo na vse socialne sloje in dodelil, da bi sc sedaj, ko so se ljudje objeli v vari in ljubezni, nad zemljo, prepojeno s krvjo in solzami, razprostrla lepa mavrica miru in da bi iz mistične skrinje svetih tabcrnakljev poletel proti nebu jo-
Icb z mirovno oljkino vejico. S to željo podeljujemo Vara vsem apostolski blagoslov.«
c Prvi obširni življenjepis Pija XI. je pravkar izšel izpod peresa dr. Marka Bierbauma, bivšega kaplana na nemškem Campo fanto v Rimu. Podatki so iz prvih virov. Večino je p.v^al palermski kardinal I.ualdi, prijatelj in tovariš sv. očeta iz dijaških let. Knjiga je izšla v založbi Bachem v Kolinu.
Tri tajne razprave.
Prvi dan ie bil določen za tri nejavne razprave zločina posilstva. Peter Šipek oproščen, Jakob Kokalj obsojen na 6 let, Franc Vavpo-tič na 14 mesecev težke ječe.
Oče in hči ubijalca.
Dne 13. junija se je vtretjič razpravljal slučaj uboja Franceta Zorjana, viničaria v Lastomercih pri Radgoni. Zorjan se ie jezil, ker mu ie njegova žena Antonija znosila vse iz njegove hiše na dom njenih staršev Hvalic. Dne 11. oktobra so Hvaličevi napadli Zorjana, katerega žena ie še hujskala svojega očeta na svojega moža, ki je v tem napadu zunaj hiše z ubito črepinjo obležal mrtev. Njegov tast niti ni pustil, da bi ga bili sosedie zanesli v hišo; rekel je, naj ga vržejo v stranišče. Izprva
te žena prevzela vso krivdo nase. kar pa ni >ilo verjetno že z ozirom na izpoved prič, ki so videle, da je ubitega tudi Hvaiič udaril. Pri drugi razpravi, kjer je oče skušal zvaliti vso krivdo na hčer, se ie premislila in obdolžila očeta kot tistega, ki ie njenemu možu prizadel smrtni udarec z motiko. Pri tretji razpravi se delata oba nedolžna. Ona prizna, da ie moža, hoteč ga braniti, nesrečno udarila le po hrbtu,
Perfekten korespondent
* večletno prakso, vešč slovenskega ia nem. jezika ter strojepisja, se pod zelo ugodnimi pogoji sprejme. Starost nad 27 let. Vstop čimpreje ali najkasneje 1. avg. Reflcktira se samo na prvo moč. Ponudbe: Maribor, poštni predal št. 34.
2 manufakturista ?£azprar0°t;
nem. in slov. jezika ter aranžiranja izložb, •c pod zelo ugodnimi pogoji sprejmeta. — Reflcktira se samo na prve moči. — Ponudbe: Maribor, poštni predal št. 34.
ne pa po glavi. Opoldne prekinjena obravna-va, se je popoldne nadaljevala.
Socialni vestnik]
s Delavske razmere v Ameriki. »United States Railway Labour Board«, posredovalni urad med delodajavci in uslužbenci železniške stroke, je sklenil znižati plače delavcev železniških dclavnic za 7 centov, prožnih delavcev pa za 9 centov, z motivacijo, da bi železniške družbe s tem prihranile 10 milijonov dolarjev na leto. Na ta način bi se mogli osebni in tovorni tarifi znižati, ne da bi družbe trpele izgubo. Delavci, katerih je pol milijona, se ne mislijo udati in stopijo najbrž v stavko.
s Davek na posle. Na predlog socialdemokratov je avstrijski parlament sprejel zakon o davku na posle, ki ga bodo pobirali za nazaj od 1. marca t. 1. Kdor ima enega posla, ne plača nič. Kdor pa ima dva ali več poslov, bo moral plačevati 2 odstotka od plače in od vrednosti drugih prejemkov (hrane, stanovanja, obleke i. t. d.) poslov. Od celokupnih dohodkov tega davka dobi občina 40 odstotkov, če ima nad 4000 prebivalcev pa 50 odstotkov. Ostalo dobi dežela, ki mora porabiti 30 odstotkov za dobrodelne namene.
Zlet v Tomišelj. V nedeljo dne 25. junija t. 1. priredi Ljubljansko orlovsko okrožje svoj zlet v Tomišelj pod Kum. Ta zlet bo združen z javno telovadbo. Spored jo sledeči: Ob 12. zbirališče
pri dolenjskem mostu (gostil. Češnovar). Točno ob četrt na eno odhod z vozmi v Tomišelj, kjer bodo slovesne litanije. Po litanijah javen nastop. Po telovadbi prosta zabava s srcčolovom na telo-vadišču. Pri telovadbi in zabavi svira godba. Opozarjajo se vsi bratski odseki in krožki, da se izleta v kar največjem številu udeleže, da damo ognja in navdušenja našim najmlajšim bratom, da jim pokažemo s tem svoje bratstvo in naklonjenost, ker Orel v Tomišlju tvori najmlajši odsek v Ljubljanskem okrožju. Vabijo se tudi bratski odseki in krožki: Moste, Dev. M. Polje in Hru-šica, da skupno z nami polete, da bo naše število kolikor mogoče častno. Obenem vabimo tudi druge naše prijatelje, da sc udeleže prireditve. Bog živi! — Okrožni odbor.
Turistika In šport.
Nogometna tekma. Česky atl. footb. Club Praga : Ilirija se danes ponovi. Iliriji je uspelo pridobiti Č. A. F. C. v zadnjem hipu še za eno
Športni meetiag nm BUda. O priliki bivanja kraljevske dvojice na Bledu priredi Športna Zveza na Bledu velik športni meeting, ki bo obsegal:
Kolesarsko dirko Ljubljana—Bled, 50 km, moto-ciklistično non stop kvalitetno vožnjo na isti progi, plavalno tekmo s tekmovanjem gospodov, dam, tekmo v skokih in waterpoolo, tek okrog jezera na 6.5 km, izlet avtomobilistov na Bled in cvetlični korzo avtomobilistov, motociklistov in kolesarjev, nogometno tekmo dveh prvorednih moštev v Zaki. Dan sc določi pravočasno; podrobnejši razpis teh tekem bo v Športu, ki izide v sredo, 21. t. m. Vse one, ki sc nameravajo ndc-ležiti teh tekem, opozarjamo že danes na mee-ting, ki bo imel nalogo, reprezentirati naš šport. Udeležba je mogoča vsem športnim klubom Jugoslavije.
Mefteorologjično poročilo,
Ljubljana 306 m n. m. riš.
LJU .
Č. A. F. C., Praga : Ilirija 1 : 2. Češki gostje so včerajšnjo tekmo proti Iliriji izgubili z 1 : 2,
tekmo v Ljubljani. Pričetek zopet ob 18. uri.
*	— • ->. r.....
vendar se mora priznati, da popolnoma neza-služeno. Bili so Iliriji v taktičnem oziru daleko nadmočni. V polju so izvedli prekrasno kombi-nacijsko igro, ki je potisnila domače moštvo tekom drugega polčasa v defenzivo. Pred golom pa je C. A. F. C. docela odpovedal: streli so ali izgrešili cilj ali pa do strela tudi v najugodnejših situacijah sploh ni prišlo. V današnji igri, ko se bo Č. A. F. C. od naporne vožnje odpočil, bo nedvomno igral boljše ter bo napel vse sile, da včerajšnji nezasluženi poraz popravi. — Ilirija je igrala včeraj sorazmerno slabo, razen enega ali dveh so bili posamezni igralci močno pod formo. Sploh se more računati, da bosta obe moštvi danes v boljši formi in da bo današnja tekma mnogo zanimivejša od včerajšnje.
(Ja» optuo-vania	Hnro-meter v mm	Tuttno-raeter v O	1'uhroiu ditoreucn T 0	Nebo, vetrovi	Padavina
13.,6. 21 ti	733-1	15-5	1-7	dež	
14. 6. 7 h	733	15	1-2	obl. jvzb.	3-7
14./6. 14 h	732-4	18-9 .	3>3	obl.	
Dobra žena in mati ima doma vedno nekaj steklenic lekarn. Feller-ja prijetno dišečega >Elsa-fluidas. Dobro služi za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot leoemetikum za usta, kožo in glavo. Jc mnogo močnejši, izdatnejši in delujoči kot Franc, žganje. 3 dvojn. stekl. ali 1 špecij. steklen. i zamotom in poštnino pošlje za 72 K: Eugen V, Poltcr, Stubica donja, Klsatrg 134, Hrvatske.
Spretnega Žagarja iKi
cem za žago
samico v Hudem grabnu pri Lcšab. — Nastop takoj. — Plača po dogovoru. — Ponudbe na naslov: VALENTIN ŠVAB, mlinar v Lešah hiš. štev. 23, p. Brezje.
izurjene SODARJE
iščemo za takojšnji nastop v stalno delo pod zelo ugodnimi pogoji. Pismene ponudbe na: Anglo - Jugoslavensko Petrolejsko d. d. ZAGREB, Strossmayerova ulica 6.	2367
Služkinja za kuhinjo «JS}
službo. —' Vprašati je treba v restavraciji »SLON«, Ljubljana.	2339
Aii ste že poslali umlml

Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni, nepozabni soprog, oče, brat, gospod
mizarski mojster
v 62. letu svoje starosti 14. t. m. previden s sv. zakramenti v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v petek, 16. t. m. ob 8. nri zjutraj iz hiše žalosti na farno pokopališče. Naj počiva v miru!
Borovnica, dne 14. junija 1922.
ŽALUJOČI OSTALI.
sprejme pod ugodnimi pogoji Glavno zastopstvo L' Union francoske zavarovalne družbe v Parizu. — Začasna pisarna v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 33.
Iščemo delavce In delavke
za
Zunanji delavci, ki so žc dalj časa opravljali ta dela, dobe stanovanje in hrano. Vprašanja na: EM. WE1SS IN DRUG, Zagreb, Savska cesta 66.	2366
Iščemo poštenega in vestnega
pod jako ugodnimi pogoji. — Ponudbe sprejema: DRAGO BESELJAK, anončni zavod, Ljubljana, Sodna ulica Št. 5.
Pozor pred nakupom foa-
Jfmnn 7SPD 5 Ker se dogajajo pri ftt CIIC £ILG i Elektrarni Zngradec številne tatvine bakrene žice, prosimo, da iste ne kupujete od sumljivih ljudi, temveč take ljudi takoj prijavite policiji aH orožništvu. Kdor tatu zasledi, dobi nagrado 10.000 kron. — ELEKTRARNA ZAGRADEC v VIŠNJIGORL	2361
Pcomn?ntl 1 ^ ploščami v najboljši tilUUiUI! sem stanju naprodaj za 2500 kron. — Pojasnila daje tajnik občine Marija - Gradec od 8. do 12. ure. 2357
volčje pasme, ki sliši na ime »Centa«, sc je izgubila na pasji razstavi. Kdor kaj ve o njej, naj sporoči na naslov: IVAN RUS, Grosuplje.
Na prodaj je dobro ohranjen
klavir (Konzertfliigel).
Več povedi na Bledu y trafiki poleg glavne pošte.	2378
PRODAM vež
konjskih oprem.
Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 2377.
♦ f ♦ ♦ ♦ *
mesta! lesarski mojster Ljubljana, Linhartova ulica št. 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele.
Herazdrte Eteiaž^ in pnieii
so na prodaj pri tvrdki FRANC KS. SOUVAN. — Nadaljna pojasnila sc dobivajo v detajlni trgovini tvrdke na	Mestnem trgu 25 ▼ Ljubljani.
Pruourstno specijelno angleško in češko sukno, modne in športne obleke, pelevine, pouršnike, raglane, dežne plašče, perilo i. t. d. priporoča turdka
Draga 5chtuab,
[preje Schrnab B Bizjak], Ljubljana,
Duorni trg steu. 3. — Pod narodno kauarno.
s primerno šolsko izobrazbo, zdrav in krepek, in nad 30 let
ItmrtatallfO mešane stroke za tara M« UUdJdIRd mešano trgovino na deželi dobita takoj mesto. — Samo pismene ponudbe na upravništvo »Slo-vcnca« pod št. 2322.
in spretno
sprejmo takoj natakarico
v restavraciji »SLON« v Ljubljani.
Za restavrantel Lep, električen
upravi lista pod štev. 3288.
Za kavarne!
naprodaj. Vprašati v
Lepo POSESTVO.
Hiša, zidana, in gospodarsko poslopje, z opeko krito, tik larne cerkve in Sole, 5 njiv, 2 velike košenine in lep gozd za sekanje, prav na lepem Ikraju, 15 minut od železnice, J5gT- naprodaj. "3SC — Pojasnila daje: FRANC BOŽIČ, vrtnar, Ribnica, Dolenlsko.	2260
Trgovski lokal JSltut;
Ljubljani, prazen ali dohro vpeljan za špecerijsko ali galanterijsko trgovino, tudi nti deželi ni izključeno. Posredovalec dobi nagrado. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod: »LOKAL«.	2328
| dobro iznrjene sprejmem ' pod ugodnimi pogoji
takoj! Stanovanje v hiši, drugo po dogovoru. Pletenine CIRIL VAJT, Kranj.
Gramofon,
kompl., s ploščami, dobro ohranjen, poceni naprodaj. Naslov pove upravništvo »Slovcnca« »pod štev. 23301
Na prodaj jc: 5 vagonov lepega sladkega
rdečega brinja
Vi vagona surovega
in 50 hI močan VlllSkl SOlJ. Kje, pove: F. CVEK v Kamniku.

navadne otroške in kmečke oblekce v vseh velikostih, Mn«e bele iu barvaste, najnovejših krojev, ženski in otroški predpasniki, različno športne srajce za gospode, kakor tudi razno drugo perilo lastnega izdelka priporoča po jako nizkih cenah
modna in manufakturna trgovina F. in !. GORSČAR
Sv. Petra cesta št. 29.
1 HP, 110 voltov, proda URŠI KEPA, Bogenšperk - Litija. I
Draštvo
razpisalo je asa svoje člane v kraljevini SHS
tekmo
s Številnimi nagradami (glej spodaj popis).
NAČRT TEKME JE SLEDEČI: Vsakemu komadu znane čokolade Nestlč je priložena sličica. Vsak tekmec - nabiralec mora nabrati kompletno kolekcijo 72 raznih sličic. Ko tekmec nabere nekoliko sličic, naj zahteva od zastopstva Nestlč Belgrad, Kralja Petra ulica 28 ali Zagreb, Gunduličeva ulica 19 album, katerega mu takoj pošljejo po pošti. Album vsebuje 72 kopij sličic, kakršne so priložene vsakemu komadu čokolade, ter se sličice nalepijo na odgovarjajoča mesta in kadar se album napolni, je treba istega takoj poslati zastopstvu Nestle in to samo v Belgrad, Kralja Petra ulica 28, kjer se imena zabeležijo v naročilno knjigo v onem redu kakor prispejo. Radi kontrole je prost vpogled ▼ knjigo tekmecu. Prvi prispeli album dobi prvo, drugi drugo nagrado in tako naprej. — Vse vrste znane švicarske čokolade Nestle se dobč t vsaki boljši trgovini te stroke.
POPIS NAGRAD:
1.	Vozni listek I.razr. v spal.vozn za vožnjo tja in nazaj Bclgrad-Pariz.
2.	Salonska garnitura, sestoječa iz divana, dveh ioteljev in štirih stolov.
3.	Bon za moško obleko v vrednosti 2000 dinarjev.
4.	Bon za žensko obleko v vrednosti 3000 dinarjev.
5.	Bon za deško obleko v vrednosti 1000 dinarjev.
6.	Bon za obleko deklice v vrednosti 1000 dinarjev.
7.	Šivalni stroj.
8.	Marmornata pisalna garnitura za pisarno.
9.	Puška »Flobert«, kaliber 6, s potrebnim številom nabojev.
10.	Gramofon s 25 ploščami.
11.	Kovčeg s potovalnimi potrebščinami.
12.—75.	64 nagrad, sestavljenih iz 3 škatlic Nestlčfeve moke, 3 škatlic kondenz. mleka, 3 škatl. Kakao-Kohler in 3 škatl. bonbonov Kobler.
75.—175. 100 nagrad, sestavljenih iz pravih švicarskih double- in kovinskih ur z jermeni in brez njih.	2179
NAZNANILO I
. P. t. občinstvu vljudno naznanjam, da opustim z današnjim dnem restavracijo hotela „UNION" v Mariboru in prevzamem 15 t. m.
kolodvorsko restavracijo na državnem kolodvora v Zagrebu.
Zahvaljujem se tem potom vsem cenjenim gostom, ter se pri evontuelnem posetu Zagreba najtopleje priporočam.
zauod za premog LJUBLJANI
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
prima čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog
Naslov: Prometni zavod 23 premog fl. i i Piani, Miklošičeva cesta 15/11.
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
(Objava
FOTO-LITOGRAFSKA DELA: po najmodernejšem načinu in zmernih cenah. Jugoslov. tiskarna t Ljubljani.
FOTOORASKI ATELIJE: Grabiee Franjo, Miklošičeva cesta št. 6.
GRADBENO PODJETJE IN TEHNIŠKA
PISARNA: Ing. Alojz Hrovat in ing. Albin Černe,
Ljubljana. Krekov trg št. 10/1.
GRAMOFONI, PLOŠČE in posamezni deli. A. Kasbcrgcr, Ljubljana, Sodna ulica št. 5.
»ILIRIJA«, LESNA TRGOVSKA IN INDCSTRIJALNA DRUŽBA Ljubljana. Kralja Petra trg št. 8.
KLEPARJI: Produktivna sadruga kleparjev, instalaterjev, kotl&rjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 28. Korn T, Poljanska cesta Stev. & Romžgsr & SmerkoL Florijanska uL 18.
KUŠEJE:
za eno- ali večbarvni tisk, ea vse oblike in vrste tiska, Jugoslovan)Ka tiskarna v Ljubljani.
KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo.
KONFEKCIJA. 'J. Maček, Aleksandrova cesta 3.
MEHANIČNA DELAVNICA «a pis. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 6.
»OREL« POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kunovar Iran, Stari trg štev. 10.
PARNA PEKARNA: Jean Sclireya nasl. Jakob Kavčič, Gradišče Stev. B.
4 Din.)
PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo uabr. 5.
PLESKARJI, SOBO- IN ČRKOSLIKARJI: Produktivna zadruga, reg. zadr. z o. z.,
Ljubljana, Gosposka ulica št. 4.
SOBNO SLIKARSTVO: Zuran Martin, Mestni trg Stev. 12.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA: »Orient« d. d., Sodna ulica 8, Tel. 463. Ranzinger R., Cesta na juž. železnico 7—9.
STAVBENO PODJETJE: Vižintin Ivan, Ljubljana, Vodmatski trg 7.
STAVB. IN GVLANT. KLEPARSTVO: Fereno & Fuchs, Ljubljana, Mirje št. 2.
STEKLAR: Bajielj Joief, Ljubljana, Gosposvetska cesta Stev. 6/11.
SVETLO KOPIRNE ODTISE:
(pavze) pozitivne in negativne, v poljubni velikosti. Jugoslovanska tiskarna r Ljubljani.
TOVARNA PEČI IN ŠTEDILNIKOV: T. Heuflel-a nasl. Žuuič, Glince 258 pri Ljubljani.
TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Mikuš L., Mestni trg 15.
TRGOV. Z ŽEI.EZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valva-
zorjev trg štev. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta Stev. 21.
URARSUA POPRAVILNA DELAVNICA Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino št. 10. (Ceno in točno.)
ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17.
r i
M. Kuštrin
Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. Glavno zastopst vo polnih gumijevih obročev za tovorne avtomobile tovarne Walter Martiuy. Hidravlične stiskalnice za montiranje gum. obročev v centrali, Rimska cesta St. 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago deset tovornih avtomobilov.
Centrala: LJUBLJANA, Rimska cesta 2.
Podružnice: LJUBLJANA, Dunajska cesta 23, tel. št. 470. MARIBOB, Jurčičeva ul. 9, tel. št. 133. BEOGRAD, Knez Mihajlova ulica št. 3.
Rlfllffl ra prevleko divanov in dru-OlUUU zega pohištva v veliki izberi, dalje različno platno in juto za tapetnike, sedlarje i. t. d. priporoča
Ma i), g UliObemČ, Ljubljana
Mestni trg 10.
kraste, liSaje odstranjuje pri Človeku in živalih Naftolmazilo, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po pošti 5 Din. pri T&NKOCI, lekarna Ljubljana, Slovenija.
I jugoslovanska tovarna »TRIBUNA«
Ljubljana, Karlovska cesta 4. Zvonarska uiica 1 — priporoča otroške vozičke in dvokolesa raznih modelov. Sprejemajo se tudi popravila. Prodajalna: Stari trg 28.
SVETLO«KOPIRNE ODTISE
(PAVZE) STAVBNIH, STROJNIH I. DR. NAČRTOV, POZITIVNE IN NEGATIVNE, V POLJUBNI VELIKOSTI IN NAKLADI
KLISEJE
ZA ENO- ALI VEČBARVNI TISK, V POLJUBNIH OBLIKAH, ZA VSE VRSTE TISKA OD PREPROSTE DO NAJ-FINEJSE
FOTO-LITOGRAFSKA DELA
PO NAJMODERNEJŠEM NAČINU, IZVRŠUJE V KRATKEM ČASU IN PO ZMERNIH CENAH
JUGOSLOVANSKA TISKARNA
LJUBLJANA
M^7ll5)Cliln *vaD ®Sore'ec> ustanovitelj tvrdke F. P. Vidic & Hl^l&ISdlillUa Komp. 1. 1888, naznanja, da je izstopil iz te tvrdke y. družbi z gosp. J. Kalmusom, tovarna glinastih peči in štedilnikov, bodeva vodila pod tvrdko
Kalmus & Ogorelec
trgovina s pečmi in glinastimi izdelki.
Posebno opozarjava, da bodeva imela vedno v zalogi izborne patontovane Liitzove peči, špecijalne pekovske plošče, ploščice za
obložitev sten itd.
PISARNA:
Dunajska cesta 14. Kalmus & Ogorelec.
01ILNICA
r. z. z n. z. v Ljubljani
obrestuje od 1. jul. 1922 dalje
hranilne vloge po 4%
Ifozane hran. vloge (t. ]. vloge, hi ss morajo poprej odpovedati), se obrestujejo po dogovoru.
m
Jadranska banka - Beograd.
DelasiSha glaimica: Din 3Q.QSSO.OS53'—. Rezerva: Din 15,000.000'—.
Podružnice:
Caaiaf, SMr@®8i9§8, Ercegnaofl, Jelša, Karčnla, Katar, Hran!, Llnbljana, Sfiaribar, meiftsaič, Sarajsao, SpSSl, ŠSbeaili, Zagret*.
fSaslos za brzefaoe: Jadranska.
nillirani zaaod:
32 CartlasseS Street
Klen? Citi
»DRAVA«, lesna industrijska
m na mmm
i
ii
u
i
is
mor.
Redni občni zbor naše družbe je sklenil dne 27. maja i. 1. povišati delniško glavnico
od ii 10,000.000'- na K 15,000.000'- z m 10.000 iiODih delnic ps H 500'- nom. n
pod sledečimi pogoji:
1. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeli na podlagi $Hrih slarih delnic eno novo h 500 K, prišlevši 5 % obresti od nominale 500 K od 1. januarja 1922 do dneva vplačila.
Z Novi delničarji dobe delnice po kurzu 780 K, prišievši 5 % obresli od nominale 500 K od 1. januarja 1922 do dneva vplačila.
3.	Delnice tretje emisije participirajo na čistem dobičku za leto 1922.
4.	Delnice se bodo izdajale po 25 komadov skupno in se bodo izročile pod-pisovateljem proli vrnitvi začasnega polrdfla v približno dveh mesecih po končani subskripciji.
5.	Reparlicijo delnic za nove delničarje si pridržuje upravni svet do 5. Julija 1922. Po preteku tega roko se bo povrnila vplačana protivrednost za nedodeljene delnice.
6.	Podpisovanje delnic nove emisije se vrSi od 10. junija do 30. junija 1922, ln sicer pri:
al Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, b) Ljubljanski kreditni banld, podružnica v Mariboru,
cl Cenlralni banki d. d. Zagreb, podružnico v Mariboru, č) Trgovski banki d. d. v Ljubljani,
d)	Trgovski banki d. d. Ljubljana, podružnica v Mariboru,
e)	»Dravi«, lesni industrijski delniški družbi v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 51.
Naša družba se je v dveh letih svojega obstoja izredno razvila, tako da sicer visoka delniška glavnica nikakor ne more več zadoščati. Ker ie popraševanje po izdelkih naše tovarne za upognjeno pohištvo v Zbelovem vedno večje, fako da komaj zadoščamo naročilom, moramo tovarno primemo razširiti. Delni znesek povišane glavnice se bo uporabil za nadaljno moderno uredilev našega podjetja v Mariboru, kjer smo vpeljali strojno in stavbeno mizarstvo. Prepričani smo, da bomo tudi leto 1922. zaključili z lepim čislim dobičkom, Id bo čisti dobiček leta 1921. v znesku 1,738.270 K 83 vin. še izdatno presegal.
Sloves, ki ga uživajo noši izdelki in sploh naša družba, si hočemo tudi v bodoče ohraniti
V Mariboru, dne 1. Mia 1922.
Upravni svet »Drave«, lesne industrijske delniške družbe, Maribor.
G □
g
B □
g □ g g
S.
B
loj O

mM

Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik Mihael MoSkerc v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v. Ljubljani.