PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 90 lir
Leto XXVII. Št. 212 (8000)
TRST, sobota, 11. septembra 1971
PREDLOGI KOMISIJE EGS ZA REŠITEV SEDANJIH DENARNIH TEŽAV
Obnoviti stalno pariteto valut med državami gospodarske skupnosti
O tem bo razpravljal ministrski svet šesteriee 13. t. m. v Bruslju
BRUSELJ, 10; — Izvršna komisija Evropske gospodarske skupno-"I je na današnji seji sestavila predloge, o katerih bo razpravljal ^'»Istrski svet, ki se bo sestal v Bruslju 13. t. m. Predlogi se nana-[*io na začasno rešitev denarnih težav članic gospodarske skupnosti, l' jih je povzročil Nixonov ukrep o nekonvertibilnosti dolarja. Pred-°9i so bili sestavljeni na osnovi kompromisa, ki ga je komisija pred-ot|la ministrskemu svetu na zadnjem zasedanju.
Glasnik komisije Olivi je naglasil,
J* *« je gospodarska skupnost zna-
• pred denarnimi, trgovinskimi in ®°*Podarskimi vprašanji, ki jih je rešiti v najkrajšem času, ali v bližnji prihodnosti. Zato koklja meni, da je treba vsa ta Jl*tašanja začeti globalno reševati.
sedanji predlogi komisije, je J*»l Olivi, se omejujejo samo na ^narno vprašanje. Pri tem komi-meni, da je treba denarne te-*šve rešiti v okviru mednarodne-denarnega sklada, trgovinskega ^šanja pa v okviru mednarodna sporazuma o trgovini (GATT).
Po mnenju komisije. Evropska gozdarska skupnost bd morala dati Zudo za novo ureditev stalnih metalnih tečajev valut visoko in-Ztrializiranih držav. Kljub temu Jj® bi morala upoštevati koristi a^av v razvoju.
Glede ukrepov, ki jih je treba /kino sprejeti, komisija v svojih “■odlogih svetuje ministrskemu sve-1* Vrnitev na stalno pariteto va-‘at evropske šesterice z možnostjo "ločenega nihanja v odnosu do Tnalih držav. Komisija ugotavlja. Ja, je treba preprečiti ovire v Zfenem razvoju trgovinskih in 2'ačilnih izmenjav med šesterico. S dosego tega in v današnjem po-W aju, .ie rečeno v predlogih, sedaj J1 važna uradna pariteta pri javi je-?a mednarodnemu denarnemu skla-temveč so važni dejanski me Jalni odnosi med valutami gospodke skupnosti.
Poleg tega komisija predlaga u-'•anovitev denarnega solidarnega L^ada med šestimi članicami, kar j! Predstavljalo avtonomijo skupiti na denarnem področju.
ukrepe in zamrznjenje plač. Po sestanku je voditelj največjega a-meriškega sindikata »AFL—CIO* George Meany izjavil, da bo sodeloval v vsakem vladnem pravičnem protiinflacionističnem programu*. časnikarjem je dejal, da bodo delavci samo na tej osnovi sodelovali z državno upravo. Predsednik sindikata avtomobilske in-
dustrije Voodcock pa je dodal, da na pogovorih z Nixonom niso prišli do nobenega zaključka in da se bodo še enkrat sestali.
Japonci nočejo ovrednotiti jena
WASHINGTON, 10. - Na današnjih pogovorih med ministrskima delegacijama ZDA in Japonske, so Japonci zavrnili osnovne zahteve, ki jih je postavil Rogers za zmanjšanje primanjkljaja ameriške plačilne bilance z Japonsko. Primanj-
kljaj plačilne bilance ZDA s partnerjem na Daljnem vzhodu je že dosegel 2 milijardi 800 milijonov dolarjev.
Rogers je danes zahteval od Japoncev naj omogočijo večji uvoz ameriškega blaga na japonski trg, odpravijo ukrepe, ki spodbujajo japonski izvoz v ZDA in naj ovrednotijo jen.
RIM. 10. V ponedeljek 20. septembra se bo sestala komisija za industrijo poslanske zbornice, ki bo obravnavala gibanje cen v idu-stri.ji. Poročilo bo podal minister za industrijo Gava.
V Beli hiši
sestanek
Nixon-sindikati
NEw YORK, 10. — Po včeraj-:.lem govoru na skupnem zasedajo obeh zbornic, je Nixon danes ^ el posvetovanja z glavnimi "edstavniki sindikatov in proizva-cev, da se neposredno seznani ri njihovimi stališči o «novi gospodki politiki ZDA*, ki jo je za-** izvajati z gospodarskimi in fi-J*nčnimi ukrepi 15. avgusta. Ta r^vetovan.ja bodo ameriškemu ?tfedsedniku koristila tudi za se--^* * * * vo novih stabilizacijskih ukre-J°v' ki bj morali stopiti v veljavo ® 13. novembru, ko bo padlo za-dienje cen in plač. politični opazovalci v Washing-(,.nu menijo, da demokratska ve-d v senatu in zbornici ne bo "Vrnila v celoti Nixonove «nove J^hodarske polivke*, temveč bo v zbornicah skušala spremeniti v*dne predloge ter izglasovati no-J davčne olajšave v korist sred-J? 8a sloia in državljanov z nizki-^ dohodki.
,, Predsednik Nixon se je danes .-Poldne srečal v Beli hiši s sin-, kalr>ni predstavniki. V Washing pravi, da je hotel s tem seskom dokazati svoje zanimanje S delavstvo, čeprav so doslej sin "Pini voditelji kritizirali davčne
IIIIIIHIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIHIllIllllllllllllllllflllllUIIIIIIIIHIIIIUIIIIIIIIIIIIlIllIlllllllltlUlllllIllIlllMlllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIimilllllllHIIIIIIimillllllll
OSTRI SPORI MED RAZNIMI STRUJAMI
Notranji spopadi v KD pred vsedržavnim svetom
V razpravi je nov sistem večinskega kvoruma Confindustria predlaga razgovore s sindikati
in socialisti ter z vsemi »onimi si-1 janje reform. Confindustria pred lami, ki kot socialisti zasledujejo ] laga sindikalnim organizacijam, da socialni napredek ter utrditev de-'
RIM, 10. — V večinski stranki se pripravljajo notranje bitke za o-blast v zvezi z zasedanjem vsedržavnega sveta krščanske demokracije, ki bo v Rimu od 25. do 27. septembra. Položaj ie precej zapleten in se vse vrti okrog predloga spremembe notranjega volilnega sistema. Predlog predvideva, da bodo odslej lahko v vodstvu stranke samo one skupine, ki bodo dosegle določeni kvorum.
Pri vsem lem pa se razprave ne vrtijo toliko okrog načela o kvorumu, saj so vsi bolj ali manj soglasni, da je treba preprečiti preveliko notranje stnijarstvo. Razprave pa so zelo ostre o višini tega kvoruma. Pred nekaj dnevi se je govorilo o 10 odstotkih, sedaj pa je tajnik stranke Forland menda pred lagal, da naj se kvorum zviša na raven 15-20 odst.
Ne gre za formalno stvar, saj bi na papirju samo skupina do-rotejcev Rumorja-Piccolija razpolagala s tolikšno težo v stranki, vsi ostali pa bi bili prisiljeni da se med seboj združijo v bolj ali manj (ker gre že za demokristjane bolj manj, kot bolj) homogene skupine. Prav to menda zasleduje Forlani, ki hoče prisilita Mora, da se izjasni in ki hoče spraviti
v težave levičarske organizirane struje. Pri vsem tem je očitno na dlani tudi manever okrog volitev predsednika republike.
Za sedaj je zelo težko reči, kaj se bo zgodilo. Nekateri so mnenja, da se lahko Forlanijev načrt pretvori v bumerang saj zahteva reforma statuta dvotretinjsko večino vsedržavnega sveta in lahko pride do koalicije, ki bo nasprot na stališčem sedanjega tajnika stranke. Pripadniki struje Andreottija so že sporočili, da so pripravljeni za kaj takega.
Tajnik PSI Mancini predvideva za prihodnost ne prav lahke dneve*. Obstaja nerazpoloženje, oster napad desnice, za kar izkoriščajo ne povsem prepričljive volilne izide od 13. junija. Za Mancinija je ključno vprašanje ' odnosov med katoličani
mokratične države*.
Minister za zunanjo trgovino Za-gari, je danes posegel v razpravo o cenah in o posledicah ameriških ukrepov za nekatere ključne italijanske gospodarske panoge. Zagari je govoril na razstavi električnih gospodinjskih strojev v Milanu. U-gotovil je določene težave, istočasno pa tudi, da prihaja do obsežnih novih investicij, ki pričajo o možnosti nadaljnjega razvoja.
O notranjem položaju in o svetovni monetarni krizi, je danes razpravljala Confindustria. Uradno poročilo zahteva takojšnjo akcijo za utrditev gospodarskega položaja in kot ključni element takojšnje izva-
«skupno preučijo gospodarska in sindikalna vprašanja, ki se nanašajo na uravnovešen gospodarski razvoj Italije*.
Zagari zapustil Zagreb
ZAGREB, 10. — Po dvodnevnem bivanju v Zagrebu, kjer ga je včeraj v vili »Zagorje* sprejel predsednik Tito in se zadržal z njim v daljšem razgovoru, se je danes italijanski minister za zunanjo trgovino Mario Zagari vrnil v domovino. Med bivanjem v Zagrebu je Zagari imel več sestankov in razgovorov z odgovornimi zastopniki jugoslovanskega gospodarstva.
PRVO URADNO SPOROČILO AGENCIJE TANJUG
Brežnjev obišče 23. t. m. Beograd
Gre za neuraden in prijateljski obisk - Brandt bo gost Brežnjeva v SZ od 16. do 18. septembra
BEOGRAD, 10. — Jugoslovanska agencija «Tanjug » je danes objavila kratko uradno sporočilo, v katerem je rečeno, da bo »na vabilo predsednika republike in predsednika Zveze jugoslovanskih komunistov Josipa Broza Tita v drugi polovici septembra prijateljsko In neuradno obiskal Jugoslavijo generalni tajnik CK KP SZ Leonid Brežnjev*. Po vesteh iz dobro obveščenih virov bo Brežnjev prispel v Beograd 23. septembra.
To je prva uradna jugoslovanska vest o obisku Brežnjeva v Jugoslaviji.
Iz Bonna pa so prav tako uradno sporočili, da bo nemški kancler Wil. ly Brandt uradno obiskal Sovietsko zvezo od 16. do 18. septembra Brandta ne bodo sprejeli v MoskVi. temveč v letoviščarskem kraju O-reanda na Črnem morju in bo pri-
razred demokratični.
Tito je podobno kot v nedavnem govoru na Tjentištu, poudaril potrebo razvijanja, negovanja in varovanja bratstva in enotnosti, ki je jamstvo vseh uspehov. Zato je prav bratstvo in enotnost glavni cilj napadov sovražnikov socialistične Jugoslavije. Na kraju svojega govora je Tito opozoril, da bi bilo zgrešeno biti pesimisti, da je treba z
spel v Sovjetsko zvezo na vabilo optimizmom gledati' v bodočnost Ju-
generalnega tajnika KP SZ Brežnjeva.
V nedeljo bo odpotoval v Moskvo vodja laburistične opozicije britanske vlade Harold Wilson, ki se bo vrnil v London v ponedeljek ter bo v Moskvi razpravljal o perečih mednarodnih vprašanjih. Do tega obiska bi moralo priti že v aprila, kasneje je bil govor o .juniju in v juliji, morali pa so ga odložiti zaradi obveznosti Wilsona v Veliki Britaniji.------------
Tito v Podravju
ZAGREB, 10. — Predsednik republike Tito je danes na potovanju po Podravju obiskal Koprivnico in Varaždin. V razgovoru z zastopniki gospodarskih organizacij in družbeno političnih organizacij v Koprivnici se je Tito dotaknil tudi mednacionalnih odnosov in ugotovil, da so netočne vesti, da je na Hrvaškem prišlo do poslabšanja teh odnosov. So posamezniki, ki to hujskajo, ki prihajajo tudi iz drugih krajev in tudi iz drugih republik. Tudi na vseučilišču so nasprotniki našega družbenega sistema, ie dejal Tito in ugotovil, da je vprašanje domnevne nacionalne nestrpnosti razredno vprašanje, ki ga izkoriščajo razredni sovražniki, sovražniki socializma. Tito ie ugotovil, da se revolucija nadaljuje, da še vedno traja diktatura proletariata in da jugoslovanska demokracija temelji na razredni osnovi. Kdor hoče izkoristiti pridobitve naše demokracije za svoje protisocialistične pobude, ta bo izkusil tudi nedemokratične ukrepe, ki pa so za delavski
‘,/f. sccc
Danes za naš dnevnik ni povsem navaden dan. Ni sicer nikakršen posebno važen datum, vendar ni brez pomena ne za naše uredništvo ne za upravo ne za tiskamo ne za naše zveste naročnike in bralce ne za našo narodno skupnost v Italiji, niti za ves slovenski dnevni tisk, da smo z današnjim dnem natisnili in poslali v svet že osem tisoč številk edinega slovenskega dnevnika ▼ Italiji.
S posebnim poudarkom pripominjamo, da s to visoko številko nikakor ne zaostajamo za nobenim od ostalih treh slovenskih dnevnikov v Evropi in da celo prednjačimo med štirimi dnevniki, ki izhajajo v deželi Furlanija - Julijska krajina, kjer od ostalih treh, kil Izhajajo v italijanščini, še nobeden ni dosegel številke 8.000.
Tudi ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, U so nam pri tem našem dolgotrajnem skupnem naporu kakorkoli pomagali. Hkrati pa jih prosimo, da nam tudi v prihodnosti ostanejo zvesti: kot sotrud-niM, kot naročniki in kot bralci.
Končno obljubljamo, da si bomo odslej še bolj prizadevali naš dnevnik izboljšati vsebinsko in oblikovno.
UREDNIŠTVO
goslavije.
n......nniiiiii....iiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiitiiiilHiiii
POGOVORI O RAZŠIRITVI TRGOVINSKE IZMENJAVE Z DALJNIM VZHODOM
Gospodarski delegaciji iz Kitajsko in Japonske na obisku v Sloveniji
(Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 10. — V slovenskem izvršnem svetu so bili dopoldne pogovori med kitajsko gospodarsko delegacijo in predstavniki gospodarstva Slovenije. Kitajsko delegacijo vodi minister za lahko industrijo Cien či Kuang, med obiskom v Jugoslaviji pa jo spremlja tudi kitajski veleposlanik v Jugoslaviji Čeng Tao. Kitajske goste je pozdravil podpredsed nik republiškega izvršnega sveta To ne Tribušon in uvodoma dejal, da je Jugoslavija sicer majhna, Kitajska pa velika dežela, vendar so kljub temu možnosti za njuno sodelovanje. Vodja kitajske delegacije ga je popravil z besedami, »da je že minil čas, ko smo delili države na majhne in velike* in poudaril, da Jugoslavija zaradi svojega junaškega osvobodilnega boja in pomembne vloge v svetu nikakor ni majhna dežela. Za Ki tajsko pa je dejal, da ima res zelo veliko prebivalcev, vendar ni do zdaj in tudi ne bo v prihodnje nastopila kot velika sila.
Predstavniki republiške gospodar ske zbornice, Litostroja. Iskre, luke Koper in Intertrade so nato seznanili kitajske goste z razvojem sloven skega gospodarstva, proizvodnimi pro grami svojih podjetij in so se vsi zavzeli za navezavo oziroma okrepitev poslovnih stikov s kitajskimi pod jetji. člani kitajske delegacije so zelo ugodno sprejeli te pobude in za gotovili, da si bodo prizadevali za njihovo uresničitev. Prvi korak k tesnejšemu sodelovanju naj bi bila okrepitev blagovne menjave. Slovenija izvaža na Kitajsko izdelke iz jekla in aluminija, uvaža pa tekstil, športno obutev in svinjske kože. To skromno strukturo blagovne menjave bi bilo po mnenju obes delegacij treba no pestriti. Napovedana udeležba kranjske Iskre na bližnji gospodarski razstavi v Pekingu je najbrž že začetek tovrstnih prizadevanj.
Ob koncu pogovorov med kitajsko in slovensko gospodarsko delegacijo je minister za lahko industrijo Cien či Kuang izrazil prepričanje, da se
niiniiiinHfiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiniiiiiiniiniiiinitmHtiiiiiiiniiiiiiiiiiuniiiiuiniiiiuininiiiNimniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiinuiiimimHiiiiniii>niiiiiniiiininiiiiiiiiinniniiinninimiutnnmiiiiiuniuminiinNiuinmi
Mirko Tepavac zaključil pogovore s predstavnikoma Grčije in Peruja
Pohiaj na Balkanu v središču srečanja s podtajnikom Paiamasom Zunanji minister Peruja potrdil veljavnost politike neuvrščenosti
Kdo nosi breme denarne krize
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 10. — Zvezni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Mirko Tepavac je bil zadnja dva dni s svojimi sodelavci zelo zaposlen. Še preden je zaključil svoje razgovore s podtajnikom grškega zunanjega ministrstva Paiamasom. je priče) razgovore z zunanjim ministrom Pe ruja generalom Jarrinom
Podtajnik v grškem zunanjem ministrstvu Palamas je danes dopoldne odpotoval v domovino. Opoldne so se končali tudi uradni iugoslovan-sko-perujski razgovori.
Tepavac in Palamas sta s svoji mi sodelavci, kot se ugotavlja v skupnem poročilu, obravnavala vsa aktualna mednarodna vprašanja in pri tem posebno pozornost posvetila položaju v Evropi in na Balka nu in v zvezi s tem vprašanju skti canja evropske konference in sode lovanju na Balkanu. Izmenjala sta tudi misli o razvoju položaja na Sredozemlju, krizi na Bližnjem vzhodu in bodočem zasedanju gene ralne skupščine svetovne organizs cije. Pri preučevanju iugoslovansko-grških odnosov je bdla ugotovljena obojestranska želja po napredku sodelovanja v interesu obeh držav in krepitve miru na Balkanu in v Ev ropi. Izražena ie bila obojestranska priprava, da se prispeva k nadaljnjemu razvoju političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja in .je bilo dogovorjeno, da se nadaljuje izmenjava misli med zastopniui obeh ministrstev. Tepavac je z zadovoljstvom sprejel vabilo grške vlade, da obišče Grčijo. Datum obiska bo naknadno določen. Kaže. da na kosilu, ki ga ie Tepavac priredil v čast Palamasa in na večerji, ki jo je Palamas priredil v čast svojega gostitelja, nista ministra izmenjala sicer običajni zdravici. Sporočila o teh sprejemih namreč zdravic ne omenjajo. To je vsekakor simptomatično za trenutno stop njo v odnosih med obema državama.
Neposredno po odhodu Palamasa so se končali uradni razgovori med Mirkom Tepavcem in perujskim zunanjim ministrom ter njunimi so delavci. Podobno kot s Paiamasom, je Tepavac tudi z Jarrinom izmenjal misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih in dvostranskih odnosih Pri tem je prišla do izraza podob nost pogledov o mnogih vprašanjih, ki so bila predmet razgovora. Do bršen del razgovorov sta ministra
posvetila vprašanju razvoja priprav za ministrski sestanek skupine 77, ki bo konec prihodnjega meseca v glavnem mestu Peruja, Limi, za tem o tretji konferenci o trgovini in razvoju, ki bo konec aprila prihodnjega leta v Santiagu ter posvetovalnemu sestanku neuvrščenih, ki bo pred 26. rednim zasedanjem generalne skupščine OZN v New Torku. Med razgovorom je gost iz Peruja seznami Tepavca z razvojem političnih razmer v Južni Ameriki, iepavac pa je s svoje strani podrobneje seznanil svojega gosta z razvojem razmer v Evropi. V preučevanju dvostranskega sodelovanja je posebno poudaril potrebo po-razvoju gospodarskih odnosov. Med večerjo, ki jo je Tepavac sinoči priredil v čast svojega gosta, je jugoslovanski zvezni tajnik posebno poudaril važnost politike neuvrščen
nosti, zanikal govorice o krizi politike neuvrščenosti in ugotovil, da se neuvrščene države uspešno upirajo agresivnim tendencam. Zunanji minister Peruja je odgovoril na zdravico in ugotovil identičnost jugoslovanske in perujske zunanje politike, to je borba za mir, varnost na svetu in razvoj politike neodvisnosti in neuvrščenosti.
Med večerjo je Tepavac izročil ministru Jarrinu red jugoslovanske zastave z lento, s katerim ga je odlikoval predsednik Tito. Vidno ganjen se je Jarrin toplo zahvalil ter izjavil, da s ponosom sprejema to odlikovanje, ker ga prejema od velikega državnika Tita, ki je v notranji politiki odprl proces preobrazbe jugoslovanske države, v zunanji politiki pa prispeval h krepitvi jugoslovanske neodvisnosti.
BOŽO BOŽIC
VEDNO OSTREJŠA POLEMIKA MED KOLABORACIONISTI V SAJG0NU
Cao Ky zahteval Thieujev odstop
SAJGON, 10. — Podpredsednik kolaboracionističnega režima Južnega Vietnama general Ngujen Cao Ky je danes v »poslanici narodu* zahteval odstop predsednika Van Thieuja ter se ponudil, da bi »začasno* prevzel oblast ter organiziral demokratične volitve. Cao Ky, ki je po večletnem sodelovanju z Van Thieujem v zadnjem času začel hudo kampanjo obtožb proti predsedniku, je predvsem kritiziral dejstvo, da bo Thieu edini kandidat na predsedniških volitvah, ki bodo 3. oktobra. Kot je znano, se je tudi ICy potegoval za kandidaturo, vendar mu je Van Thieu to z raznimi manevri onemogočil. Sedaj se skuša podpredsednik postavljati kot nekakšen moralizator političnega življenja, čeprav je sam do vratu vpleten v umazano igro lutkovnega režima.
Na Kyjevo zahtevo ni Van Thieu na noben način reagiral, jasno pa
■iiiiiimiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiHiiiiiiiiiiiiimiiimmiiiiimiiiiiiiniiiiniiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
Tupamari izpustili britanskega poslanika
Jackson je preživel z urugvajskimi gverilci približno osem mesecev
MONTEVIDEO, 10. - Urugvajski gverilci so kot napovedano izpustih britanskega poslanika v Montevideu Geofireya Jacksona, ki so ga ugrabili 8. januarja letos.
Jackson je po zdravniških pregledih in kratki tiskovni konferenci sklenil takoj odpotovati v London, kjer ga čaka družina Včerajšnji napovedi tupamarov, da bo v najkrajšem času izpuščen britanski diplomat, policija ni verjela, ker je na listu baje manjkal pečat gverilcev: zvezda s črko T v sredini. Že včeraj pa se je Jackson javil pri nekemu duhovniku v četrti Nuevo Pariš v monte-videjskem predmestju, kjer je pričakal predstavnike britanskega poslaništva. Diplomat je bil vidno utrujen, zdel pa se je popolnoma zdrav, kar so tudi potrdili zdrav niki ijo današnjem skoraj deseturnem pregledu, Še sinoči je Jacksona obiskal urugvajski predsed nik Jorge Pacheco Areca, pred od hodom pa je poslanik sprejel približno 100 časnikarjev, katerim se je zahvahl za vljudnost, ki so jo izkazali njegovi ženj ob ugrahitvi j tupamare. Montevideo in nVnU-o je in jim potrdil, da se namerava I podrobno preiskovalo nad 12.000 vo-
po krajših počitnicah v Angliji vr-1 jakov in policistov, tupamari pa niti v Urugvaj. Že nekaj ur kasne- so medtem nemoteno nadaljevali je je Jackson s španskim letalom družbe »Iberia* odpotoval v Madrid, od koder bo s posebnim letalom nadaljeval pot do Londona.
Kot smo omenilj so tupamari u-grabili Jacksona 8. januarja, medtem kv se je z osebnim avtomobilom vozil od svoje rezidence proti sedežu britanskega poslaništva.
Tri dni kasneje je poslal ženi kratko sporočilo in jo prosil, naj se vrne v London. V Angliji so po skrivnostnih poteh prihajale nato vesti o Jacksonovem zdravju in o pogojih, v katerih je živel. Ob koncu aprila je Jackson zbolel in gverilci so ga prepeljali iz »ljudskega zapora* v neko bolnišnico.
Medtem so tupamari osvobodili brazilskega konzula Aloysia Diaza Go-mideja in ameriškega agronoma Claudia Flvja, ki sta preživela z gverilci 206 oziroma 208 dni. Jack sona so tupamari zadržali kar 240 dni.
Po Jacksonovi ugrabitvi se je v Urugvaju začel pravi lov oa
svoj jx>j in organizirali bege iz zaporov (junija je ušlo iz zapora 30 gverilk, pred nekaj dnevi pa kar 106 gverilcev), tako da sedaj ni v urugvajskih zaporih niti enega gverilca. Na ta način so še enkrat dokazali svojo moč in učin kovitost svoje organizacije. Urugvajski predsednik je ob Jacksonovi izpustitvi ukazal, naj se boj proti gverilcem spet zaostri in naj se z njim ukvarjajo samo vojaki, kot je bilo sklenjeno na izjemni seji poveljnikov oboroženih sil.
Zdi se, da je pri Jacksonovi izpustitvi igral precej važno vlogo tudi čilski predsednik Salvador Al-lende, ld ga je za pomoč prosila angleška vlada. Junija je čilska vlada sicer izjavila, da se ne more vmešavati v urugvajske notranje zadeve. Pretekli teden pa je Allende zaupal bivši britanski ministrici laburistične vlade Judith Hart, da bo poslanik v kratkem izpuščen. Angleški glasnik je danes izjavil, da si je Allende verjetno precej prizadeval za izpustitev di plomata.
je, da nikakor pe misli odstopiti. Jutri, bo začel svojo volilno kampanjo z govorom, ki ga bosta oddajala radio in televizija.
Tudi vojaško delovanje je v tem trenutku odvisno od političnega položaja. Glavni namen operacij, ki so v teku na severu države, je, da bi preprečili osvobodilnim silam, da bi se preveč približale prestolnici ter motile miren potek predsedniških volitev. Pri teh operacijah. ki so osredotočene v pokrajini Qu»ng Tri, sodeluje kakih 20.000 sajgonskih vojakov, ki imajo letalsko in topniško podporo Američanov. Doslej ni prišlo do spopadov, pač pa so se danes Sajgonci znašli pod topniškim ognjem, baje iz Severnega Vietnama.
Ameriški bombniki so danes ponovno kršili sevemovietnamski zračni prostor ter napadli radarsko postojanko severno od demilitariziranega pasu. Hanojska tiskovna a-genrija pa je sporočila, da so pred tremi dnevi nad severno vietnamsko pokrajino Ha Tinh sestrelili ameriško letalo. Od začetka vojne so A-meričani zgubili nad Severnim Vietnamom že 3.397 letal.
bodo odnosi med Kitajsko in Jugoslavijo v prihodnje ugodno razvijali in da se bo povečala tudi blagovna izmenjava med državama. Ker pa smo imeli do nedavnega malo stikov, je dejal, bodo za vse to potrebni čas in seveda obojestranska prizadevanja. Izrazil je tudi željo, da bi slovenski gospodarstveniki obiskali Kitajsko, saj bi to koristilo tako raz voju gospodarskega sodelovanja kot krepitvi prijateljstva med narodi.
Po pogovorih so kitajski gostje odpotovali v Velenje in si ogledali tovarno Gorenje.
• • •
Med 6-dnevnim obiskom v Jugoslaviji je prispela danes iz Beograda v Slovenijo 10-članska japonska parlamentarna delegacija. Delegacijo vodi predsednik stalnega odbora za organizacijo in funkcioniranje vlade Shi-gjiro Inoo. Po ogledu tovarne športnega orodja Elan v Begunjah so sa japonski gostje odpeljali v hotel Goli na Bledu. S slovenskimi gospodarstveniki so izmenjali mnenja o možnosti za večji razvoj gospodarskega sodelovanja. Ugotovili so, da je blagovna menjava med Slovenijo in Japonsko zelo slaba, ker slovenski izvoz v to deželo ni v prejšnjih letih presegel sto tisoč dolarjev, medtem ko so iz Japonske uvozili raznega blaga v vrednosti 7 milijonov dolarjev. Slovenija izvaža v glavnem smuči, med, marmelado, volno in izdelke suhe robe. Iz Japonske pa so v glavnem uvažali elektrode, sintetična vlakna, kemične proizvode in transistorje. Zastopniki vodilnih gorenjskih podjetij so opozorili na možnosti večjega sodelovanja v elektronski in elektroindustriji. Tudi prodajo smuči in prehrambenih artiklov bi lahko bistveno povečali.
Japonski gospodarstveniki so pokazali določeno zanimanje tudi za izvoz slovenskega hmelja. Japonska delegacija je zbrano poslušala predloge slovenskih gospodarstvenikov in obljubila, da bodo o tem poročali svojim gospodarstvenikom. Slovenska gospodarska zbornica pa bo izdelala konkretne predloge za dvostransko sodelovanje.
Popoldne so si člani delegacije o-gledali Bled, zvečer pa so obiskali podpredsednika skupščine SR Slovenije dr. Jožeta Brileja.
DRAGO KOŠMRU
RIM, 10. — Na ministrstvu za trgovinsko mornarioo so se danes pričeli razgovori s sindikalnimi organizacijami pristaniških delavcev, ki se nanašajo na celotno delovno ureditev v italiianskih pristaniščih na osnovi skupnega stališča, ki so ga sestavili prizadeti sindikati.
RIM, 10. — Zunanji minister Moro in državni tajnik republike San Marino prof. Bigi sta podpisala dodatek k pogodbi o prijateljstvu in dobrem sosedstvu, ki predvideva u-stanovitev mešanega odbora o sodelovanju med obema državama. Pogodba se nanaša tudi na mone tarna vprašanja.
Zorin se poslavlja
PARIZ, 10. — Predsednik vlade Delmas je danes sprejel sovjetskega veleposlanika v Parizu Zorina. V pariških političnih krogih menijo, da je bil to Zorinov poslovilni obisk, ker bo kmalu zapustil veleposlaniško mesto v Parizu. Zorina naj bi nadomestil sedanji sovjetski veleposlanik v Vzhodni Nemčiji A brasimov.
Severnovietnamska delegacija na obisku v Romuniji
BUKAREŠTA, 10. — »Romunsko ljudstvo je prepričano, da bo vietnamski narod dosegel končno zmago v pravičnem boju, ki ga vodi, ker na svetu ni take sile. ki bi lahko strla voljo nekega naroda, da brani svojo svobodo in neodvisnost ter svoje revolucionarne pridobitve.* Tako se ie izrazil predsednik romunskega parlamenta Stefan Voiteo v govoru, s katerim je pozdravil se-vemovietnamsko parlamentarno delegacijo na uradnem obisku v Bukarešti. Voitec je poudaril solidarnost Romunov s herojskim vietnamskim ljudstvom ter podporo vietnamskim zahtevam za konec volne in popoln umik ameriških čet iz In-dokine. Voitec ie dodal, da ie to stališče v skladu z romunsko politiko. ki stremi k nekaterim temeljnim ciljem: k razširitvi in poglobitvi prijateljskih odnosov z vsemi socialističnimi državami, h krepitvi solidarnosti z vsemi narodi, ki se borijo proti imperializmu, ko lonializmu in neokolonializmu, k u postavitvi odnosov z vsemi državami sveta na nodlagi načel nacionalne neodvisnosti in suverenosti, enakopravnosti in nevmešavania v notranje zadeve prepovedi uporabe sile v mednarodnih odnosih, obojestranske koristi in spoštovanja pravice vsakega naroda, da sam odloča o lastni usodi.
TRŽAŠKI DNEVNIK
11. septembra
PRIREDITVE V OKVIRU ^KRAŠKEGA TEDNA»
Spominske svečanosti
Problemi kmetijstva na Krasu predmet razprave strokovnjakov
Otvoritve študijskega srečanja znanstvenikov s Tržaškega in iz Slovenije so se udeležili predstavniki oblasti in ustanov, konzulata SFRJ in drugi
v nabrežinski občini
Odbor za postavitev spomenika padlim protifašističnim borcem iz de-vinsko-nabrežinske občine, bo jutri, 12. t.m. priredil krajše spominske svečanosti v štirih vaseh občine, ki so jih nacifašisti dne 16. avgusta 1944 požgali in do tal porušili.
V teh vaseh bodo v nedeljo odkrite posebne spominske plošče, ki bodo za vedno opozarjale na omenjeno kruto in barbarsko dejanje. Prva slovesnost bo ob 9. uri v Medji vasi, ob 10. uri v Vižovljah, ob 11. uri v Cerovljah in ob 12. uri v Mav-hinjah.
Program vseh svečanosti pa je naslednji:	igranje nabrežinske godbe,
odkritje plošče, spominska govora in nastop moškega pevskega zbora »Fantje izpod Grmade*.
Občani in zlasti prebivalci prizadetih vasi so vabljeni, da se slovesnosti polnoštevilno udeležijo. Odbor, ki je že postavil lep spomenik na nabrežinskem trgu, bo z odkritjem teh plošč dosegel svoj namen in se zato razpustil.
• Jutri ob 17. uri bo v krožku »Zvezda* v Podlonjerju festival »Nove generacije* v priredbi mladinske federacije KPI. Za FGCI bosta govorila Valter Prašelj in Sergio Slavec. Ples od 17. do 24. ure z orkestrom »Gene-sis group*. V primeru slabega vre-
Tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk govori med razpravo o kmetijstvu na Krasu
mena bo praznik v prostorih krožka.
umiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiHiiiiimiNiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiifiiiiiiiiiiiuiiiiMiimiiiiNiiii
PREDZADNJI DAN TRŽAŠKEGA ZDRAVNIŠKEGA KONGRESA
Okrogla miza o pace-maker jih osvetlila razvoj srčne kirurgije
Udeleženci so soglašali o koristnosti «pace-makerjev», mnenja o tipu naprave pa so zelo različna . Danes zaključek «XXV. zdravniških dnevov» z obravnavo kirurškega zdravljenja boležni srčnih zaklopk
Kraški teden, id ga organizira zadruga »Naš Kras*, se naglo približuje svoji zaključni prireditvi, kraški ohceti, za katero je že vse pripravljeno. Drevi bo prevoz bale, jutri pa poroka. V okviru prireditev Kraškega tedna je bilo vse--binsko najbolj pomembno včerajšnje jugoslovansko - italijansko srečanje na temo »Kmetijstvo na Krasu*. Otvoritev srečanja je bila na dvorišču Kraške hiše. kjer je predsednik zadruge »Naš Kras* Egon Kraus pozdravil predstavnike oblasti in strokovnjake ter omenil pobude v okviru Kraškega tedna, ki so pripomogle k vzbujanju zanimanja za rešitev problemov. Krasa in kraškega človeka, predstavnike o-blasti pa je pozval, naj bi vprašanja Krasa reševali ne samo z vidikov tehnikov in birokratov, ampak da bi se v vseh primerih u-poštevala človeška komponenta.
Uradne otvoritve in srečanja so se poleg strokovnjakov, ki so podali svoja poročila, udeležil predsednik pokrajine Zanetti, jugoslovanski konzul Trampuž, poslanec Lizzero, repentabrski župan Mihael Guštin, odbornik Dušan Hreščak kot zastopnik tržaškega župana, Antek Terčon kot zastopnik devinsko - na-brežinskega župana, dr. Godnič kot zastopnik zgoniške občine, predsednik deželne ustanove ERSA Lucca, pokrajinski tajnik KD Coloni, arhitekt Bemi in arkibekt Varini, dr. Montenero, prof. Poldini, ravnatelj zelenjadnega trga Marini, predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin, dr. Košir kot predstavnik ravnatelja organizacije »Coltivatori Diret-ti» itd.
Zelo zanimiva poročila o vprašanjih, ki se tičejo kmetijstva, kmetov in zaščite kraških značilnosti so nato imeli v dvorani gostilne Križman strokovnjaki s tržaškega in iz Slovenije, in sicer arhitekt Giorgio Berni, tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk, predsednik ustanove ERSA com. Mario Lucca, inž. Giorgio Tombesi, dr. Milko Matičetov, dr. Fkravante Bucco, prof. Borut Ingolič, poslanec Mario Iazzero, dr. Matjaž Jerišič, prof. dr. Vladimir Klemenčič, prof. dr. Jakob Medved, dr. Jakob Stritar, inž. Stanko Renčelj, dr. Vladimir Vremec in dr. Stanislav Oblak. Po zaključku zasedanja, ki se je končalo nekoliko pred 20. uro, je skupina strokovnjakov sestavila zaključno poročilo, ki ga bomo objavili v jutrišnji številki.
Študijskemu srečanju je predsedoval dr. Stanislav Oblak, pozdravne brzojavke pa so poslali poslanec Albin Škerk, predsednik deželnega sveta Ribezzi, deželna odbornika Comel-li in De Carli ter deželni svetovalec dr. Drago Štoka. (Čudno se nam zdi, da se ni udeležil, niti poslal pisma pokrajinski odbornik za kmetijstvo inž. Sosič).
Ob 21. uri je bil na dvorišču Kraške hiše nastop pevskega zbora »Srečko Kumar*, ki je pod vodstvom pevovodje Mirka Guština zares lepo in ubrano zapel vrsto narodnih pesmi, ki so zelo ugajale številnemu občinstvu. Nastop so snemali za italijansko televizijo, za jugoslovansko televizijo pa bodo danes snemali prevoz bale, jutri pa Kraško ohcet.
Danes ob 16. uri bo na županstvu drugo pomembno srečanje, ki se ga bodo udeležili upravitelji Krasa, Kar-nije in Piemonta.
KRAŠKI TEDEN
Danes v repentabrski občini, ob 16. uri srečanje Kras-Kamija-Langhe piemontesi na temo: »Zaščita človeškega in naravnega okolja s strani lokalnih ustanov*.
Ob 19. uri prevoz bale s Cola v Repen po starih običajih.
Ob 20.30: javni ples na repen-skem trgu. Igra narodni ansambel »Janez Jeršinovec s planšarji*.
Jutri:
ob 10.00 Kraška ohcet. Poroka v cerkvi na Repentabru; ob 11.00 Svatovska povorka z Re-peritabra v Veliki Repen; ob 13.30 Poročno kosilo v Velikem Repnu;
od 17.30 do 24. ure Ples na trgu v Velikem Repnu, kjer bo igral narodni ansambel »Slaki*.
Osmice bodo odprte od poldneva do polnoči.
V okviru tržaških zdravniških dne-vov je bila včeraj zjutraj zelo zanimiva okrogla miza o »pace - ma-kerjih*. številni govorniki so skušali ugotoviti, kakšna je sedanja uporaba teh transistorskih naprav, ki nadomeščajo živčne dražljaje srca samega z električnimi impulzi, ki prihajajo do srca po tokovodih, speljanih v notranjosti krvnih žil. Obstajata dva tipa takih naprav, od katerih eden stimulira srčno mišico vedno, drugi pa samo občasno. Ta začne delovati le takrat, ko srce samo tega ne zmore več in se število srčnih utripov zelo nevarno ani-ža, tako da ogroža življenje bolnika.
Uvod v teorijo «pace-makerjev» je podal prof. Dalla Volta iz Padove, ki je govoril o fiziopatologiji teh transistorskih oddajnikov impulzov. Zadržal se je pri spremembah, ki nastanejo na srčni mišici in v krvnem obtoku, potem ko pacientu »vgradijo* pace-maker. V svoji praksi je Dalla Volta ugotovil, da so bolj primerni tisti aparati, ki stimulirajo srce le občasno, se pravi samo takrat, ko je to res neob-hodno potrebno.
Okrogle mize so se udeležili s svojimi ugotovitvami še profesorji Rossi iz Rima, Actis Dato iz Turina, Feruglio iz Vidma, Torresa-ni iz Marseilla, Renzi iz Lecca, Knippel in Gadaleta iz Milana. Iz njihovih izvajanj izhaja, da si niso popolnoma edini o tipu pace-ma-kerja, ki bi bil najboljši. Kaže, da se nekateri zanašajo bolj na stimulacijsko elektrodo, ki je izven srca, drugi pa raje vstavijo pacientu notranjo elektrodo. Operacijski poseg je bolj enostaven v drugem primeru, čeprav se to čudno zdi, obenem pa je manj nevarnosti postoperativnih zapletov.
Zelo zanimiva je bila tudi debata o morebitnih nevšečnostih, ki lahko nastanejo, če se pace-maker pokvari, kar nujno privede do zmanjšanja ali celo do popolnega zastoja srčnega utripa. Govor je bil tudi o korakih, ki jih je treba v takih primerih storiti. Prisotni znanstve-
Novi tržaški prefekt dr. Nicola Abbrescia je včeraj začel svoje službovanje v Trstu s položitvijo venca k spomeniku padlim pri Sv. Justu, nato pa se je podal na vljudnostni obisk ob 11. uri k predsedniku deželnega sveta prof. Ribezziju in ob 12. uri k podpredsedniku dežel-
niki so tudi poudarili nujnost uporabe zdravil poleg aplikacije simulatorja.
Tržačana Camerini in Giarelli sta govorila o spremembah, ki lahko nastanejo na ožilju in v srčni votlini zaradi tujkov, kot so to elektrode ter tokovodniki. Te spremembe lahko onemogočijo prenos dražljaja, kar seveda povzroči prej ali slej zastoj utripanja in v skrajnem primeru smrt pacienta. Svoja izvajanja sta tržaška znanstvenika ilustrirala s številnimi diapozitivi, ki so prikazali mikroskopske in makroskopske spremembe, na srčnem in arterijskem tkivu.	_	,
Na kongresu je bila tudi okrogla miza o temi »Diagnostika in terapija koronarnih bolezni*. Moderator je bil prof. Provenzale, ravnatelj katedre za kardiokirurgijo na rimski univerzi. Ob koncu živahne razprave so udeleženci soglašali, da se bolezni koronark tradicionalno zdravijo brez operacijskih posegov. V veliki večini primerov pa ta način ni zadovoljiv, ker je izboljšanje pacientovega stanja le trenutno, ozdravitev ni nikoli popolna, ponovitev bolezni, ki po navadi ima smrtne posledice, je zelo pogosta.
Iz izvajanja udeležencev je bilo razvidno, da klinična preučitev in klasični elektrokardiogram ne zadoščata za določitev točnega mesta poškodbe. Zadnja leta pa se je uveljavila v teh primerih radiologija. Z rentgensko sliko lahko točno u-gotovimo, za kaj gre. Potrebno pa je prej vbrizgati v srce in v srčne arterije radioaktivne snovi. Tako lahko zdravnik točno določi, kje je morebitna poškodba ali zamašitev koronarke ali enega njenih odsekov.
O tem je govoril zelo izčrpno prof. Scebat iz Pariza, ki je svoja izvajanja ilustriral z zelo bogatim slikovnim gradivom. Poudaril je, da je ta način kliničnega preučevanja bistvene važnosti za poznejši operacijski poseg.
Direktor inštituta za patologijo na tržaški univerzi, prof. Dal Pa-lu je dejal, da diagnoza koronarnih bolezni sloni danes na treh
nega odbora Moru. Preko tiskovnega urada prefekture je dr. Abbrescia naslovil ob prevzemu funkcije vladnega komisarja za deželo Furlanijo - Julijsko krajino in tržaškega prefekta pozdrav prebivalstvu. Zagotovil je svoje zavzemanje za koristi tega področja in se vnaprej zahvalil za sodelovanje.
metodah: na kliničnem poteku, na elektrokardiogramu ter na koronarni arteriografiji. S koronarno arteriografijo se je zelo povečalo število operacijskih posegov v zdravljenju srčnih bolezni, ker je omogočila kirurgu, da zVe že pred operacijo, kakšno je anatomsko stanje arterije, katero bo moral o-perirati. Kljub temu pa je večkrat diagnoza zelo težka. To se dogaja, ko so ugotovitve treh metod v protislovju. Takrat pa je odvisno v veliki meri od kirurgove občutljivosti da poda logično razlago tega nasprotja. V teh primerih je jasno vsak kirurški poseg nemogoč.
Zanimiv je bil poseg dr. Nine Braunvvaldove, žene predvčerajšnjega predavatelja, ki je sledila njegovim študijem in je na tem kongresu govorila o anginskem obolenju srca. Obravnavala je predvsem način, kako lahko preprečijo bolečine pri tej bolezni. Ta način sestoji v tem, da aplicirajo elektrodo na živec, po katerem lahko pošljejo dražljaje v srce. S tem se v miokardiju zmanjša potreba po kisiku, zmanjša se krvni pritisk ter možnost krčenja srčne mišice. Dokaz učinkovitosti te metode je dejstvo, da se bolečine pojavijo takoj potem, ko se prekine ta krog.
Ob koncu naj omenimo še izvajanja dr. Favalora iz Clevelanda, ki je podal nekaj statističnih podatkov, iz katerih je razvidno da je vsako zdravljenje koronarnih bolezni, razen kirurškega, neučinkovito. 47 odst. pacientov, ki jih ne operirajo, preživi približno 5 let po infarktu. Iz tega izhaja, da sedaj še ni učinkovitih zdravil. Po njegovih podatkih pa kaže, da je edini učinkoviti način zdravljenja pri boleznih koronark kirurški poseg. Gre po navadi za nadomestitev bolnega odseka žile z umetno protezo. Govornik je svoja izvajanja zaključil s tem, da je podal statistični podatek o tem, kakšen je odstotek pacientov, ki so take operacije preživeli dejal je, da je operacija uspela v 85 odst. primerov. Ta odstotek pa se bo vsekakor povišal, ko bodo sedanje kirurške tehnike izpopolnjene.
Kongres se bo zaključil danes z vrsto predavanj o kirurškem zdravljenju bolezni srčnih zaklopk. Med drugimi bi morali govoriti prof. Morino iz Turina, Baroldi iz Milana ter Bjork iz Stockholma, ki je eden največjih specialistov za kardiokirurgijo v Evropi..
Nova športna oddaja radia Trst A
Jutri 12. septembra bo RAI— Radio Trst A začel z novo nedeljsko oddajo pod siglo ŠPORT IN GLASBA. Nova nedeljska oddaja, kj se bo začela ob 17.30 in končala uro kasneje ob 18.30, se bo tako pridružila običajnim športnim poročilom ob 20.00, NEDELJI V ŠPORTU ob 22.00 in krajšim novicam v okviru jutranjih in popoldanskih poročil. Oddaja ŠPORT IN .GLASBA bo posvečena predvsem neposredni informaciji in bo časovno bližja samim športnim dogodkom, zato bo prinašala tudi delne izide. V oddaji bo prostora za izide, komentarje, intervjuje in zanimivosti o mednarodnih, državnih in domačih športnih dogodkih ter bo prinašala tudi izide jugoslovanskega državnega nogometnega prvenstva. Časovno bo oddaja sledila italijanskemu nogometnemu prvenstvu in se bo vedno začela četrt ure po koncu tekem. Oddajo urejuje Saša Rudolf s sodelovanjem Sergija Pahorja, Sergija Kocjančiča in Branka Lakoviča.
OB ZAKLJUČKU ENODNEVNEGA OBISKA V LJUBLJANI
Uradno sporočilo o razgovorih med delegacijama SS in SZDL
Poudarjena koristnost izmenjave informacij o delovanju obeh organizacij za dosego popolne in zaščitene enakopravnosti Slovencev v Italiji. Delegacija SS položila venec na Prešernov spomenik in na spomenik talcem v Begunjah
(Od našega dopisnika)
Na povabilo republiške konference t>ZDL Slovenije je bila danes na obisku v Ljuoijani delegacija Slovenske skupnosti iz Trsta. Po ko\čanin pogovorih so izdali naslevnje uradno sporočilo:
»Pred začetkom razgovorov, ki so bili na sedežu RK SZDL v Ljubljani, je delegacija Slovenske skupnosti položila venec na Prešernov spomenik v Kranju in na spomenik talcev v Begunjah na Gorenji,Kem, s čimer je poudarila pripaanost enotnemu slovensKemu prostoru in hkrati počastila spomin vseh žrtev nacifašističnega terorja in padlih v narodnoosvobodilni vojni.
Na političnih razgovorih so sodelovali za Slovensko skupnost: predsednik sveta dr. Zorko riarej, politični tajnik dr. Drago Štoka, m člani izvršnega odbora dr. Drago Legiša, dr. Franc Mljač, dr. Kafko Dolhar, dr. Maks Šah, za RK SZDL Slovenije pa člani predsedstva:	Jože	Hartman, Majda
Bojc, Tone Fajfar, član izvršnega odbora, Božo Kovač in Niko Lukež, podpredsednik mestne konference SZDL Ljubljana.
Med razgovori so predstavniki Slovenske Skupnosti obrazložili značaj, vlogo in delovanje svoje politične organizacije ter probleme slovenske narodne skupnosti v I-taliji, katere pravična ureditev je predme/ nenehnega prizadevanja Slovenske skupnosti. Govor je bil nadalje o prispevku, ki ga daje Slovenska skupnost splošnemu političnemu in družbenemu razvoju v deželi Furlani ji-Julijski krajini. Slovenska skupnost se zaveda, da sta obstoj in razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji odvisna tudi od dobrih odnosov med sosednima državama, za kar si je vedno vztrajno prizadevala. Zato ji je tudi tuj vsak poskus motenja dobrih sosedskih odnosov ter kakršnegakoli netenja sovraštva. Prizadeva si tudi za vsestransko utrjevanje in poglabljanje stikov z matičnim narodom.
Delegacija RK SZDL Slovenije pa je delegacijo Slovenske skupnosti informirala o vlogi SZDL v slovenski samoupravni socialistični družbi, o notranje in zunanjepolitičnem položaju Jugoslavije in o interesu Jugoslavije oziroma Slovenije za pozitivno reševanje vprašanj slovenskih narodnih skupnosti v zamejstvu. Delegacija RK Slovenije je obvestila delegacijo slovenske skupnosti tudi o položaju narodnosti v SR Sloveniji.
Ob tej priliki je delegacija RK SZDL Slovenije ponovno poudarila načela, izrečena v zaključkih pred-
sedstva in izvršnega odbora z dne 16. oktobra 1970 o nujnosti podpore vsem Slovencem in njihovim organizacijam, ki priznavajo obstoječo socialistično samoupravno družbeno in politično ureditev v Sloveniji in Jugoslaviji.
Izražena je bila tudi potreba po utrjevanju enotnega slovenskega kulturnega prostora. Izraženo je bilo mnenje, da je enotnost slo-veaskih prizadevanj za dosego narodnostne zaščite za vse veje slovenske narodnostne skupnosti brez razlike in diskriminacije v okviru držav kjer živijo, prvi nujen pogoj za narodno ohranitev in razvoj. Menili so, da so narodnostne manjšine kot subjekt mnogo plodnejše v prizadevanjih za dosego pravic, če bodo znale poiskati u-strezne oblike povezovanja s stvarnostjo, v kateri živijo in s silami, ki v tej stvarnosti delujejo v smeri demokracije in napredka.
Obe delegaciji sta se strinjali, da organizaciji, ki ju zastopata, težita in si prizadevata vsaka v svoji stvarnosti in s primernimi sredstvi za dosego popolne in zaščitene enakopravnosti Slovencev v Italiji.
Razgovori so potekali v odkritem in prijateljskem vzdušju. Obe strani sta ugotovili koristnost medsebojnih stikov in poudarili obojestranski interes, da se ti nadaljujejo in poglobijo.
DRAGO KOŠMRLJ
Protifašistično zborovanje in letaki pri Sv. Soboti
Sinoči ob 18.30 je bilo na Stari Istrski cesti pred poslopjem sedeža lokalne sekcije KPI, kjer so fašisti prejšnjo soboto odvrgli zažigalno bombo, zborovanje tržaške federacije KPI na temo «Enotnost vseh levičar skih sil proti reakcionarnim nakanam in za uveljavljanje demokracije in za napredek v državi*. Govoril je deželni tajnik KPI Silvano Bacicchi.
V zvezi z napadi proti komunističnim sedežem so včeraj pri Sv. Soboti razdeljevali letake, ki obsojajo fašistično nasilje. Letake so podpisale krajevne sekcije KPI, PSIUP, PSI in PSDI.
zabavnih prireditev. Pozitivno so ocenili poletni kulturni program, le demokrščanski svetovalec je menil, da je bil spored nekoliko razpršen in da bi bilo bolje organizirati večjo prireditev, ki bi imela državni odmev.
Poleg tega so občinski svetovalci odobrili ukrep, ki predvideva usta novitev novih šolskih kliničnih kar tel, ki bodo vsebovale vse zdrav stvene in socialne podatke o šolar jih. Gre za zelo pomembno pobu do, ki odpira vrata preventivni me dicini v šolah.
Posebni avtobusi za Kraško ohcet
Poziv nošam za Kraško ohcet
Zadruga «Naš Kras* vabi vse, ki imajo narodne noše, da se udeležijo »Kraške ohceti*, ki bo v nedeljo, 12. septembra na Repentabru. Zbirališče noš bo ob 10. uri pred repentabrsko cerkvijo.
Po poroki bo običajna zakuska v Furlanovi restavraciji. Noše, ki bodo ostale na prireditvi tudi popoldne, bodo prejele bon za jedačo in pijačo.
Ker bo ljubljanska televizija snemala letošnjo «Kraško ohcet* v barvah, prosimo še posebej za čim večjo udeležbo.
Avtobusno podjetje »La Carsica* bo za Kraško ohcet v nedeljo, 12. septembra 1971 poskrbelo za naslednje izredne avtobusne vožnje.
Odhodi iz Trsta na Repentabor -Veliki Repen: ob 8.30, 9.30, 10.30, 14., 15., 16. in 17.
Odhodi z avtobusne postaje na Trgu Libertš.
Odhodi iz Velikega Repna proti Trstu: ob 12., 13., 14.30, 15.30, 16.30,
17.30,	18.30, 19.30 20.30 21.30.
Odhodi s Proseka proti Velikemu
Repnu in Repentabru: ob 9. 10.10, 11.20,	14.20,	15.10, 16., 16.50, 17.40,
18.30.
Odhodi iz Velikega Repna proti Proseku: ob 12. 13., 17.15, 18.05, 18.55, 19.45, 20.15, 21.25.
Odhodi z Opčin v Veliki Repen: ob 9.10, 9.40, 10.20, 10.50 11.30. Od 14.20 do 18. približno vsake pol ure.
Odhodi iz Velikega Repna proti Opčinam: ob 12., 13. in nato od 14.30 do 21.30 vsake pol ure.
• Sv. maša na Katinari. V nedeljo, 12. septembra ob 10. uri bo sv. maša pri kapelici «Kraljice miru* za proslavitev 32. obletnice njene zgraditve.
Nove klinične kartele v miljskih šolah
Včeraj se je sestal miljski občinski svet pod predsedstvom župana Milla. Svetovalci so med drugim o-dobrili ukrepe občinskega odbora za finansiranje poletnih kulturno -
...................................................
MOŽNOSTI UČINKOVITIH POSEGOV V NAŠI DEŽELI
Razprava o onesnaženju in njegovem preprečevanju
Posegi odbornika za zdravstvo odv. Devetaga, prof. Maiorija iz Trsta in prof. Sambraila iz Zagreba o sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo
Avtonomna ustanova pordenonske-ga sejma «Friuli - Venezia Giulia* je priredila s sodelovanjem deželnega odbomištva za higieno in zdravstvo ter inštituta za higieno pri tržaški univerzi, študijsko srečanje o temi »Onesnaženje okolja in možnosti rešitve*. Srečanje se je začelo pod predsedstvom prof. Pas-sina, direktorja oddelka za raziskave o vodi pri CRN. Med prisotnimi naj omenimo deželnega svetovalca Bosarija, dr. Caputa, pordenonskega prefekta ter svetovalca pri hrvaški akademiji znanosti in umetnosti dr. Sambraila iz Zagreba.
Prvo poročilo je prebral deželni odbornik za zdravstvo odv. Deve-tag, lu je govoril o tehničnih, ju-ridičnih in administrativnih probla. mih onesnaženja okolja v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Te probleme je analiziral v luči statističnih podatkov, ki jih ima na razpolago njegovo odbomištvo.
Iz njegovega izvajanja izhaja, da je vprašanje onesnaženja okolja zajelo tudi Furlanijo - Julijsko krajino, kjer pa, čeprav je precej razširjeno, ni še tako kritično in so velike možnosti za njegovo ugodno rešitev, posebno kar zadeva zaščito javnega zdravja. Devetag je nato orisal položaj v vsaki od štirih pokrajin glede na kanalizacijo, ki ponekod že obstaja, drugod pa je v izgradnji. Poglobil se je tudi v problem onesnaženja okolja po raznih industrijah in poudaril, da je tudi tam že v teku akcija na različnih administrativnih ravneh za obrambno okolja.
Drugi referat je imel direktor inštituta za higieno pri tržaški u-niverzi prof. Maiori. Govoril je o sedanjih aspektih onesnaženja in o bodočih perspektivah. Dejal je, da je onesnaženje okolja neposredna posledica socialnega razvoja ter moderne tehnologije. Maiori je rekel, da spremembe okolja ki so odvisne od kroničnega onesnaženja, lahko vplivajo na substrate do take mere, da je potem nemogoč vsak povratek v normalnost.
Katere so perspektive za človeka v bodočnosti? Maiori je dejal, da je optimist, kar zadeva možnost rešitve tega problema. Ne more si namreč predstavljati, da bi človek, ki je dosegel tak tehnološki razvoj, podlegel temu zlu, ki ga je sam
povzročil. Sama tehnologija bo morala priskočiti človeštvu na pomoč, da zavre sedanji proces. Potrebna pa je trdna volja in globoka družbena zavest ter plodna znanstvena dejavnost in sodelovanje.
Kongres se je nadaljeval popoldne, ko so posegli v razpravo tudi drugi udeleženci. Prečitali so nato še nekaj referatov, izmed katerih naj omenimo referat dr. Sambraila iz Zagreba o temi »Nujnost italijansko - jugoslovanskega sodelovanja o vprašanjih onesnaženja okolja*.
Danes splavitev 254-tonske «Esso Italia»
Danes dopoldne bodo v plovnem bazenu ladjedelnice Italcantieri v Tržiču splavili doslej največjo v Italiji zgrajeno petrolejsko ladjo na turbinski pogon, 254 tisoč tonsko »Esso Italia*.
Ladja, ki je sestavni del večjega naročila firme Esso pri največjih evropskih ladjedelnicah, je prva iz serije osmih petrolejskih ladij (5 na turbinski in 3 na dieselski pogon), ki imajo vse nad 250 tisoč ton in ki bodo zgrajene v ladjedelnici Italcantieri za različne družbe.
Glavne značilnosti ladje so naslednje:	največja	dolžina 384,41
metra, višina do zgornjega mostu 25,60 metra, največja širina 51,81 metra, grez pri polnem tovoru 19,98 metra, bruto teža 140 tisoč ton, bruto nosilnost 254 tisoč ton, zmogljivosti cistern 311.600 kubičnih metrov, jakost pogonskega motorja — turbina Ansaldo Meccanico Nu-cleare Stal Laval 32.500 tonskih sil na os, hitrost pri polnem tovoru 16 vozlov.
Ladja ima zelo visoko stopnjo avtomatizacije za vse operacije pri ukrcevanju in izkrcevanju kakor tudi za upravljanje motorja.
• Pokrajinska federacija PSDI je
dala svoj pristanek za zborovanje Italijanske zveze za razporoko, ki bo 20. t.m. na Trgu Goldoni. Za svoje ga uradnega zastopnika je določila člana pokrajinskega izvršnega odbora odv. Maria Berceta.
Danes se poročita MARJAN BUKAVEC in
MAGDA ČUK
Obilo sreče in zadovoljstva jima želijo člani zbora Vasilij Mirk. čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik.
Šolske vesti
Didaktično ravnateljstvo v Nabrežini sporoča, da je vpisovanje otrok v vse razrede osnovne šole vsak delavnik od 9. do 12. ure do vključno 15. septembra na šolskih sedežih.
Didaktični ravnateljstvi pri Sv. Jakobu in Sv. Ivanu obveščata, da bo vpisovanje v osnovno šolo v Trstu do 15. septembra vsak dan od 9. do 12. ure. Otroci rojeni leta 1965, ki se morajo vpisati v I. razred, naj predložijo potrdilo o cepljenju in po možnosti rojstni list.
Didaktično ravnateljstvo na Opčinah
sporoča, da je v teku vpisovanje v I- in ostale razrede na vseh šolah dnevno od 9. do 12. ure.
SPDT proslavja dan planincev 1971 v nedeljo, 19. septembra z izletom na Nanos. Vse planince, izkušene in neizkušene, posebno pa mladince, prisrčno vabimo na izlet. Izletniki, ki ne dospejo v Razdrto z osebnimi avti, se lahko poslužijo linijskega avto busa, ki odpotuje z avtobusne postajo v Trstu. Mesta je treba rezervirati. Kdor se želi izleta udeležiti, naj se nemudoma prijavi v Ul. Geppa in plača takoj vozni listek, sicer ne bo imel zajamčenega prevoza.
Izhodišča za izkušene: Gradiška tura pri Vipavi.
Zbirališča: v Vipavi ob 9. uri — trg (prevoz zagotovljen).
Ostali v Razdrtem ob 9. uri v gostilni.
Otroci bodo pod nadzorstvom planinskih vodnikov.
MIRAMARSK1 PARK. Predstav« »Luči in zvoki*.
Danes, ob 21.00 in ob 22.15 dve predstavi «Masslmiliano e Caric? ta» v italijanščini.
Nazionale 15.30 Walt Disney: «PsPeri' no story». Technicolor
Fenice 16.00 «E’ tornato Sabata... ^ chiuso un altra volta*. Technicol#' Lee Van Cleef.
Eden 15.30 »Sacco e Vanzetti*.
Grattaciclo 16.30 «La coda dello scoj' pione*. George Hilton, Anita Strind' berg. Technicolor. Prepoved®1111 mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 »La tarantola dal ve*1' tre nero*. Silvano Tranquilli, Ann®‘ bella Incontrera. Technicolor. povedano mladini pod 14. letom-
Ritz 16.00 «11 romanzo di un ladro d1 cavalli*. Technicolor.
Alabarda 16.30 »Morte sul Tamif^j Technicolor. Prepovedano mlad811 pod 14. letom.
Eilodrammatico 16.30 Revija znanstv® no fantastičnih filmov. »Daleks- 1 futuro tra 1.000.000 di anni*. T®8®’ nicolor.
Aurora 16.30 «Anonimo veneziano*- T®-Nino Manfredi, Silvia Koščina. ®d' nji dan.
Impero 16.30 «L’ucceIIo dalle piuD*® di cristallo*, Tony Musante, "j Kendall. Prepovedano mladini P°" 12. letom.
Cristallo 16.30 »Agente 007 dalla Ru5' sia con amore*. Technicolor. Se®0 Connery.
Capitoi 16.30 «Fuori il maloppo*. Te®8' nicolor. C. Cardinale, S. Baker.
Moderno 16.30 «11 prete sposato*. do Buzzanca, Rossana Podest®' Technicolor. Prepovedano mlad®11 pod 14. letom.
Vittorio Veneto 15.45—21.30 »La 4ran' de fuga*. Technicolor.
Ideale 16.00 »I lupi attaccano in dr8" co*. Rod Hudson, Silva Koščk18, Technicolor.
Astra 16.30 »Strogoff*. Technicolor.
Abbazla 16.30 »Scusi dov’č il fronti* Jerry Lewis. Technicolor. ............^
Včeraj-danes
Danes, sobota, 11. septembra MILAN
Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 19.26. Dolžina dneva 12.48. Luna vzide ob 22.52 in zatone ob 14.43.
Jutri, nedelja, 12. septembra SiLVIN
Vreme včeraj: najvišja temperatura 18,5 stopinje, najnižja 12, ob 19. uri 18 stopinj, zračni tlak 1014,6 stanoviten, vlaga 78 odst., dežja je padlo 4,1 mm, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 21,5 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 10. septembra 1971 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 5 oseb.
Umrli so: 39-letna Darinka Jovanovič por. Vukovič, 67-letni Corrado Zucchini, 69-letni Paolo Zenti, 83-let-na Carla Ogrin vd. Vidomo, 63-letni Pietro Gojtan.
KINO »IRIS* PROSCt
predvaja danes ob 19.30 barv« avanturistični film:
SUPPONIAMO CHE DICHIARlN0 LA GUERRA E NESSUNO CI VADA
Igrajo: J. Keith, E. BorgominU S. Pleschette in T. Curtis. ^
Razstave
23
V	galeriji Tergeste v Ul. Battisti razstavlja do 17. septembra dt®* Rossi.
V	umetnostni galeriji Mignon
Korzu Italija razstavlja do 15. sept®1" bra Silvio Pagan.
V	občinski umetnostni galeriji ®*
Trgu Unita dTtalia razstavlja do septembra tržaški slikar Alfredo s riani.
V	galeriji Rossonl na Korzu
razstavlja do 20. t. m. tržaški Pino Caldarulo.
V Tržaški knjigarni razstavil8 do konca septembra slike In Hr8’ tike Demetrij Ccj.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Trg Borsa 12, Cantauro, Ul. Rossetti 33, Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2, SanPAnna, Er-ta di S. Anna 10 (Kolonkovec).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Biasoletto, Ul. Roma 16, Davanzo, Ul. Bernini 4, Al Castoro, Ul. Cava na 11, Sponza, Ul. Montorsino 9 (Ro jan).
Mali oglasi
KUPIM PREDVOJNE otroške J* sopise: TOPOLINO, AVVENTUR0?, AUDACE in druge tistega časa. lini Via Losanna 16, Milano.
D A L M A T E X, Via Trento 7. dekleta z znanjem slovenščine. ”1® po dogovoru.
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Vf{ SCOTTO - ŠKRK, Ul. Ginnastica išče vajenko. Zglasiti se na nasl®
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina Saška D8”,
darujejo M. Kapun 3.000 Ur, A® j, in Angelca Malalan 3.000, Silvan® , Ivana Malalan 2.000 za sp°11,e padlim na Opčinah.	'
Namesto cvetja na grob Saška neua darujeta družini Sossi-Starc lir za ŠD »Polet*.	.j,
V	počastitev spomina pok. M® rj< Škabar darujeta Marija in Škerk 7.000 Ur za Dijaško mah®
Namesto cvetja na grob —	_
prijatelja Saška darujeta Ivo Sosi18 Igor Simonič 5.000 Ur za ŠD ^
V	počastitev spomina Saška D®^ darujeta Irene in Dušan Furlan
lir za spomenik v Cerknem.
V	počastitev spomina Saška 0®% darujejo Alma, Marica in Gro1 ^ 3.000 lir za spomenik padUm na činah.
POPRAVEK	pi
Namesto cvetja na grob Saška . neua darujeta Marta (in ne N8 kot je bilo včeraj pomotoma n8? t no) in Čeleste Daneu 2.000 U* SD Polet.
GORIŠKI DNEVNIK
DVODNEVNO ZASEDANJE USTANOVE ESA V VIDMU
Obrtništvo dežele Furlanije-Jul. krajine mora povečati svojo izvozno zmogljivost
Izjave deželnega odbornika za obrtništvo Stopperja in podtajnika za zunanjo trgovino Belcija
.Devetnajst odstotkov celotnega državnega izvoza v letu 1970 za *®uPno vrednost 1.500 milijard lir ■ysemi učinki glede zaposlenosti, Podvojitev notranjega izvoza za
odstotkov glede na pokazatelje
j -"uujvpuv t'1
«Dred desetih let: to so najvaž-5*® podatki o izvozu obrtniških Jodietij, ki jih je podal podtajnik 7 zunanjo trgovino poslanec Corra j1 Belci na zasedanju Deželne u-';3nove za razvoj obrtništva ESA, ** se ie začelo včeraj dopoldne v jszstavni dvorani v Vidmu. Zase ■soja se udeležuje veliko število oolitičnih predstavnikov, gospodar “dl operaterjev, izvedencev, funk-,'onarjev ministrstva za trgovino z .oozemstvoin. prav tako pa tudi de-.J?aeija Slovenskega gospodarskega "fuženia iz Trsta. p° pozdravu videmskega župana Jfot. Cadetta, predsednika Ustano-o *a razvoj obrtništva prof. Die-5® Idi Natale.ja. ki ie opozoril na “tevilne naloge, ki si iih ie na-ustanova za razvoi obrtni-in poudaril, da obrtništvo de-ele Furlanije - Julijske krajine išče j0vih tržišč in utrjuje obstoječa, J? Po pozdravu predsednika trgovke zbornice Marangoneja. ie de-odbornik za delo, socialno Jtrbstvo in obrtništvo Nereo Stop-govoril o zakonskih pobudah jezele v korist izvoznih sposobno-."obrtniških podjetij. Odbornik ^topper je dejal da je krepitev iz--0*3 del politike podpiranja med Prodnih izmenjav, ki jo vodi naša ezela in da ie ta politika ustrez 3 samemu značaiu dežele kot no j^ovalnega področja s Srednjo Ev-i“W), Podonavjem in Sredozemskim ®tenom. Perspektive, ki iih ie za deželna proizvodnja na raz-t‘Pih področjih in že vzpostavljeni "••osi z mnogimi deželami, posebno ® z metnimi, opravičujejo naiu-??dnejše napovedi za bodočo raz-btev deželne trgovine z inozem j v°m. Toda dejstvo, da so za pod-^Piško strukturo v naši deželi zna-u®3 številna mala in srednja ppd-t V3, poleg velikih kompleksov, oo-®,a dvom o sposobnosti teh malih da bi se lahko samost«ino ; Vel.iavile na tujih tržiščih. Zato Potrebno, je dejal Stopper, okre-razvojno sposobnost in pod-ij*ti izvoz malih in srednjih pod-jrii, kar se že izvaja v deželi bo-.ls' Preko zadružnih oblik,' ki so ® od petih v letu 1965 povečale i® 15 sedanjih, medtem tri ravno-
nasta-iair* Kn/iici nr^lrn rlpvplnih
nifazi, funkcionar za trgovino pri deželni ustanovi ESA o problemih in perspektivah obrtniškega izvoza v deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Tako zjutraj kot popoldne so poročilom sledili posegi udeležencev zasedanja, posebno poslovnih ljudi, ki se ukvarjajo v obrtniškem sektorju s specializacijo izvoza. V glavnem so se vključili v diskusijo predstavniki -raznih furlanskih konzorcijev, ki se vsak dan srečujejo s problemi izvoza in ki so podčrtali nujnost sprejetja posebnih ukrepov za zajezitev težav, ki so nastala po znanih odločitvah ZDA glede konvertibilnosti dolarja in pa boljšo u reditev zavarovanja kreditov.
Poleg teh je bilo omenjenih še cela vrsta problemov, s katerimi se vsak dan srečujejo obrtniki, ki se bavijo z izvozom. Vsi pa so podčrtali nujnost novih konzorcijev, ker se je do sedaj izkazalo, da je ta edina oblika, ki daje možnost tudi manjšim podjetjem, da prodajo svoje izdelke na zunanjih trgih.
Vsa poročila so bila zelo poglobljena in so dokaz resnosti in konkretnosti, s katerimi se skušajo v naši deželi reševati problemi tako važne ekonomske branže, kot je obrtništvo.
Danes se bo zasedanje nadaljevalo še z dvema poročiloma, ki bosta zajeli probleme okrog administrativnih problemov v izvozu ter o izkustvih na tem področju v mali industriji.	K. J.
Matični urad ob nedeljah zaprt
Župan je sporočil, da je od 12. t.m. dalje ukinjeno nedeljsko poslovanje matičnega urada, kakor tudi njegovo poslovanje v prazničnih dneh. Kot je znano je ta urad doslej posloval ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure.
Prijave rojstev in smrti, za katere rok bi zapadel na praznični dan, morajo biti izvršene naslednji dan.
PRVE UGOTOVITVE PRI LETOŠNJEM VPISOVANJU V ŠOLO
V Ul. Croce potrebujemo 2 oddelka otroškega vrtca
Omejevanje števila otrok pri vpisu predstavlja hudo narodnostno krivico
iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiinmiiiiiiiiMiiiliiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
PRED SODIŠČEM BEOGRAJČANA ZARADI ŽEPARSTVA V TROLEJBUSU
Pretor dr. Losapio je enega obsodil, drugega pa popolnoma oprostil
?toi
nastajajo, bodisi preko deželnih državnih organizmov. Odbornik •"'Oper je omenil nato deželni za-štev. 17 od 1. juni ja 1970, ki ®dvideva med drugim prispevke J obresti za posojila, ki jih naje-“ato obrtniška podjetja za potrebe h ^vezi z izvozom, ter zakonski os-; ek številka 203, ki vnaša izbolj-k zakonu štev. 17.
.Podtajnik Belci, ki je predsedoval ^sedanju, je med drugim dejal, da ® ukrepi, ki jih je sprejel pred-®«nik Nixon 15. avgusta za poži-•tev gospodarske dejavnosti in za !"ranvb0 dolarja, najobčutneje poseki prav na obrtniškem področju. °datni desetodstotni davek na u-u**® in fluktuacija lire proti do-$U bremenijo italijanski izvoz v za 12 odst. kar utegne brez jeznih protiukrepov povzročiti “tčenje italijanskih izvornih tokov ® dolarsko področje. Poslanec Bel-J i® v tej zvezi dejal, da italijan-j/3 vlada že preučuje vrsto ukre-r''. ki naj podprejo konkurenčno tf^obnost italijanskih proizvodov. v°Udaril pa je tudi, da je nujno večje poznavanje mednarodno tržišč in da obrtniška podjetja J3iajo naprednejše proizvodne teh-5,6 ter da opustijo svoje ozke de-"Ue in državne okvire ter da se ionizirajo na širših osnovah založnega značaja za uspešno pro-,ranje na tuja tržišča.
I Otvoritvenim nagovorom so sledi-} .tehnična poročila, ki so jih po-?« dr. Beniamino Miozzi, general-' direktor za uvoz-izvoz pri mini-S®tvu za zunanjo trgovino o temi karakteristične smernice italijan-*eSa obrtniškega izvoza*, inž. Vin-®n?-o Selan, direktor deželne ustave ESA o temi «Pomoč obrtni-izvoznim podjetjem*, dr. Gen-:®ro Mincione, funkcionar sekcije ®, obrtništvo in malo industrijo „ državni ustanovi za zunanjo tr-?Mno o temi «Spodbujanje obrtni-Hr T.uciann Bo-
Pred tržaškim okrožnim sediščem sta se včeraj morala zagovarjati miada jugoslovanska državljana iz okolice Beograda, ki naj bi zgodaj zjutraj 1. septembra letos na trolejbusu proge št, 1 okradla žensko.
Mladeniča, 20-letni Branimir Bu-ljič in mladoletni Ljubomir J., naj bi omenjenega dne na postajališču pri Trgu Goldoni stopila v trolejbus in se prerinila skoraj do sre-cune vozna. Pri tem naj bi tako močno sunila ob 34-letno Ondino Cheroovaz por. Ruan iz Ui. Loren-zetti JU, da ju je ta osorno pogledala in jima mimogrede dejala, naj pazita, kam stopata.
Trolejbus je pripeljal skoraj do Trga Sansovina, ko se je ena od potnic, 50-letna Savina Franco por. Martini iz Ul. Trissino 31 ravnokar pripravljala, da izstopi. Zato je skoraj samogibno segla z roko v torbico, da bi odvrgla vozni listek, ko se je nenadoma zavedala, da iutM"'ver~aenaThrce. Zenšktnkrtk je seveda presenetil vse v trolejbusu, šofer pa je nemudoma ustavil vozilo, ne da bi odprl vrat.
Ruanova, ob katero sta malo prej sunila mladeniča, je hitro stekla do šoferja in mu na glas povedala, da je pravkar videla enega od mladeničev, kako je podal ukradeno denarnico svojemu pajdašu. Tudi biljeter Dario Reiter iz Ul. Sonci-ni 56/1 se je približal šoferju in z očmi iskal med gručo potnikov mladeniča. Eden od njiju, Buljič, pa je spretno izrabil trenutno biljeterje-vo odsotnost, bliskovito zavrtel ročico za odpiranje zadnjih vrat in izstopil. Namera, da bi pobegnil pa se mu ni posrečila, zakaj takoj je bil pri njem Reiter in ga ustavil ter ga skupaj z mladoletnim Ljubomirom J. zadržal do prihoda agentov letečega oddelka kvesture. Ti so pod vodstvom podčastnika Cosse takoj prišli do Trga San-sovino in seveda nemudoma preiskali nepridiprava. Medtem ko pri Buljiču niso našli ničesar, so pri mladoletniku našli ukradeno denarnico, v kateri je Marti nijeva poleg dokumentov hranila 2 tisoč lir, 15 tisoč starih dinarjev ter vrsto loterijskih Dobotnic.
Na včerajšnji razpravi pred pre-torjem dr. Losapiom sta žeparja, ki sta bila v priprtem stanju, seveda tajila vse, čeprav bi izjava, da se oba sploh nista nikoli videla, bila lahko zelo verjetna. Buljič je na priliko dejal, da je šele na kvestun izvedel, kaj se je pravzaprav dogodilo v trolejbusu in še, da jc po polnoma sam vstopil vanj. Tudi Ljubomir J. je potrdil to okoliščino. Pretorju je dejal, da je prišel Trst, da bi si kupil čevlje in da so mu na kvesturi povedali, da je Buljič njegov sonarodnjak.
Tudi izjave prič so bile precej
raznovrstne in ponekod celo nasprotujoče si, zlasti pri opisu telesnih značilnosti obeh oziroma ob-lek, ki sta jih nosila.
Tožilec dr. De Paoli je menil, da krivdi obtožencev nista povsem dokazani in v ta namen predlagal za Buljiča oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, za drugega pa popolno oprostitev. Branilca odv. Beritta in Sardos sta predlagala najširše oprostitve, pretor dr. Losapio pa je obsodil Buljiča pogojno in brez vpisa v kazenski list na 2 meseca zapora in 30 tisoč lir denarne kazni, mladoletnega Ljubomira J. pa z u-temeljitvijo, da ni zakrivil kaznivega dejanja, oprostil
Higiensko nadzorstvo v letošnjem avgustu
Komisariat za higieno občinskega oddelka za zdravstvo in higieno je tudi v letošnjem avgustu posvetil posebno pozornost nadzorstvu nad lahko pokvarljivimi živili in pijačami, poleg seveda rednega nadzorstva proizvodnih podjetij ter skladišč za živilske proizvode. Nadaljevala se je tudi dejavnost tehničnega osebja oddelka, ki je v avgustu opravilo 17 ogledov v stanovanjih, ki so bila v neustreznih pogojih za bivanje in za katera je izdalo ustrezna potrdila.
Skupno je komisariat za higieno opravil 3.687 inšpekcij in pregledal 73 vzorcev živil in pijač v skladiščih. Vzorci so bili poslani v analizo kemičnemu oddelku laboratorija za higieno in profilakso tržaške pokrajine, 69 vzorcev so poslali medicinsko - mikrografske-mu oddelku istega pokrajinskega laboratorija, 2 vzorca pa državni ustanovi za riž.
Prav tako so v avgustu izdali 45 glob zaradi prekrškov krajevnega higienskega pravilnika, pet primerkov pa so prijavili sodnim oblastem pod obtožbo kršitve zakonov in odlokov.
Te dni je v teku vpisovanje otrok v osnovne šole in v otroške vrtce. Medtem ko vsaj za sedaj nimamo vesti o nevšečnostih pri vpisovanju osnovnošolskih otrok, smo izvedeli, da se le-te pojavljajo pri vpisu v vrtce. Po zakonu je namreč dovoljeno vpisati v vrtec največ do 30 otrok. Kar je otrok čez to število, so jih otroške vrtnarice dolžne zavrniti. Zaradi te omejitve so se — za p~imer -— prve resne težave pojavile lansko leto v Doberdobu, kjer so morali zavrniti okoli 20 otrok, čeprav so njihove matere izrecno želele, da bi otroci o-biskovali vrtec.
Letos se pojavlja podobna težava v slovenskem otroškem vrtcu v Ui. Croce v Gorici. Po naših podatkih je otroška vrtnarica že dosegla število 30 ot-ok ter je dolžna zavrniti otroke, ki bi jih želeli še vpisati. Tako se bo lahko zgodilo, da se kakšnih 15 ali celo 20 otrok iz mesta ne bo moglo vpisati. Kaj bi fo pomenilo za našo narodno skupnost, ni treba posebej poudarjati, saj nas skušnje učijo, da se bo slovenski otrok bolj zagotovo vpisal v slovensko osnovno šolo, če bo poprej obiskoval tudi slovenski otroški vrtec.
Sedanje težave je mogoče obiti samo na takšen način, da občinska uprava naroči vrtnarici, naj nadaljuje z vpisovanjem otrok ter potem odpre drugi oddeiek slovenskega otreškega vrtca v Ul. Qroce, za katerega ne bo imela težav poiskati slovenske otroške vrtnarice.
Ker se nam zdi vprašanje nadvse pomembno, bi morali pristojni krogi hitro ukrepati, da preprečijo nastajanje hude škode za našo narodnostno skupnost v mestu.
Slovenci bomo s prisotnostjo na nocojšnji manifestaciji izpričali svoj odpor do obnavljanja fašizma v državi in v naših krajih še posebej.
Ob prazniku je sprejel višje mor nariške oficirje in predstavnike po morskega gospodarstva tudi predsed nik obalnega sveta Miro Kocjan.
®ga izvoza* ter dr. Luciano Bo
.......................................................
vesti z onstran meje
Kavčič priredil sprejem ob dnevu mornarice JLA
Enote jugoslovanske vojne mornarice v lukah obalnih mest
V počastitev dneva jugoslovanske mornarice je predsednik izvršba sveta Slovenije Stane Kavčič (•redil sinoči svečan sprejem v ho-Hi Triglav v Kopru. Sprejema so J® udeležili predstavniki enot jugoslo-Jauske vojne mornarice, ki se mudijo ® dni v lukah obalnih mest, nadalje U^sedniki vseh primorskih občin, predstavniki delovnih kolektivov in "Užbeno - političnih organizacij ter ,tedstavniki enot JLA in splošne 9®dske obrambe v Sloveniji. Spreje J13 je prisostvoval tudi viceadmiral JjSoslovanske vojne mornarice Franc
Rustja.
®note jugoslovanske vojne morna-^Ce, ki se mudijo v obalnih mestih, kujajo veliko pozornost prebiva 1-* va. zlasti še najmodernejši torped " čolni in ladje z raketno oboro
fltvijo. Enote bodo zasidrane v lu poškodb je bil Saje na mestu mrtev	- ...............
®®h do nedelje in je predviden tudi medtem ko so Jekševarjevo takoj od- j vezno ustavljanje vozil pri znaku °8led za prebivalstvo.	| peljali v ljubljansko bolnišnico. stop.
Huda prometna nesreča v Postojni
V Planini pri Postojni se je pripe tila sinoči huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje tržni in špektor iz Ilirske Bistrice Jože Saje. Saje je skupaj s tržnim inšpektorjem Marijo Jekševar prečkal cesto v Planini pri gostilni Požar. V tistem trenutku je pripeljal iz smeri Postojne šofer avtobusa s koprsko registracijo Ivan Vadnjal. Pešca sta se tako ne nadoma znašla pred vozilom, da bil voznik brez moči. Zaradi hudih
Danes v Sovodnjah obsodba fašizma
Sovodenjsko županstvo vabi vse prebivalstvo sovodenjske občine ter Slovence in protifašiste iz drugih krajev, da se nocoj ob 20. uri zberejo pred spomenikom padlim v narodnoosvobodilni borbi v Sovodnjah.
Občinska uprava bo pred spomenik položila venec v počastitev padlih, potem ko so fašistični divjaki pomazali spomenik z izzivalnimi fašističnimi gesli.
Venec k spomeniku bo položila ob 19. uri delegacija SKGZ.
Na nocojšnji svečanosti bodo tudi priložnostni govori, pevska zbora iz
Podpisi za referendum proti fašističnim zakonom
Nadaljuje se podpisovanje za referendum za odpravo fašističnih zakonov. Pred nekaj dnevi smo objavili nekatere številke o podpisih zbranih v naši pokrajini. Iz Sovodenj so nam javili, da so tam doslej zbrali 230 podpisov. Delo bodo nadaljevali vsak dan od 10. do 13. ure na županstvu. Nocoj bo moč v Sovodnjah podpisati referendum po svečanosti pred spomenikom.
Pred vsemi tovarnami so sindikalne organizacije razdeljevale letak s pozivom delavcem, da na občinah pred tajniki podpišejo za referendum za odpravo teh zakonov.
Kmetovalci terjajo povračilo škode
V Koprivi je pokrajinska Alleanza coltivatori sklicala pred nekaj dnevi sestanek oseb, ki jih je prizadelo nedavno neurje. Ugotovili so, da nista doslej niti država niti dežela dali na razpolago izredne pomoči, o kateri je bil govor.
Prihodnji teden bo v Krminu sestanek pokrajinskega značaja, na katerem bodo kmetje povabili sindikalne organizacije in krajevne uprave, da bi enotno posredovale pri deželni in osrednji vladi, da bi se čim prej u-godno zaključil birokratski postopek pri dajanju pomoči prizadetim.
(—) V Trstu bodo v kratkem pričeli s tečajem za uporabnike škodljivih plinov. Kdor se za tak tečaj zanima nai se obrne za pojasnila k pokrajinskemu zdravniku v Gorici, Rismondo 6.
DOBRA BERA POKALOV IN NAGRAD
Še poslednje prijave za avtotekmo «dveh Sovodenj»
Nocoj žrebanje, nato predvajanje filma o lanski tekmi
Priprave za jutrišnjo avtotekmo «dveh Sovodenj* so v polnem teku. Precej tekmovalcev se je že vpi-> salo, danes pričakujejo prireditelji vpis še nekaterih. Nocoj ob 21. uri bo v občinski dvorani žrebanje, na katerem bodo izbrali vrstni red jutrišnjih odhodov.
Prireditelji so zbrali vrsto pokalov in nagrad in vabijo tekmovalce ter vaščane, da si jih ogledajo. Razstavljeni so na društvenem sedežu.
Na občini bo nocoj po žrebanju predvajanje filma o lanski ocenjevalni tekmi, ki so jo priredili Sovodenj« po Goriškem in Tržaškem.
Pokale in darove so doslej prispevali: občina Sovodnje, Kmečko-delavska posojilnica Sovodnje, Primorski dnevnik, tvrdka Viviex, pokrajinski podpredsednik Marko Wal-tritsch, tvrdka Teknomec, občina Ga rica, gostilna «pri Tomažu*, dežela Furlani ja-Julijska krajina, Slovenska prosvetna zveza, Slovenska kulturno gospodarska zveza, Pokrajinska uprava v Gorici, Pokrajinska turistična ustanova, tvrdke Vojko Nardin, Alojz Kodermac, Auto
U1
.........................................um..
VESTI Z ONKRAJ MEJE
Ob prazniku Nove Gorice priznanja najbolj zaslužnim
Predsednik Rudi Širnac.: €Objektov z nepokritimi investicijami ni»
V spomin na začetek borbe pro ti nemškemu okupatorju, ki ga obeležuje goriška fronta, slavijo v novogoriški občini vsako leto svci praznik. Letošnji deveti september je bil v tem pogledu še posebno slavnosten. Obeležili so ga s podelitvijo nagrad in priznanj najbolj zaslužnim ter bojne zasta; ve srednjeprimorskemu odredu, ki so ga ustanovili pred nedavnim ob uveljavljanju koncepta vseljudskega odpora.
Na slavnastni seji občinske skup ščine ie njen predsednik Rudi ši-mac v daljšem slavnostnem govo ru orisal temeljne značilnosti _sedanjega gospodarskega in družbe; nega trenutka v občini. Poudaril je, da so doseženi na vseh področjih številni uspehi, ki iih je 'ilustriral tudi z nekaterimi številkami. Industrija ie letos v prvem polletju dosegla v primerjavi s prvimi šestimi meseci lanskega leta
Sovodenj in iz Rupe pa bosta zapela | za 32 odstotkov večji celotni do-nekaj pesmi.	! hodek. dobiček podietii Da ie bil
PREDAVANJE O STANOVANJSKI REFORMI
Italija potrebuje letno 450.000 novih stanovanj
Predsednik ustanove Gescal se je zavzel za čimprejšnje sprejetje stanovanjskih zakonov - K debati so se oglasili številni prisotni javni delavci
Novi prometni predpisi
Župan Spaccini je uvedel nove prometne predpise na Trgu Unita na odseku cestišča nasproti palače Assicurazioni Generali, s pridržkom, da jih spremeni, ko se bo začela ponovna dejavnost v omenjeni palači. Župan le tako uvedei enosmerni promet za vsa vozila na Trgu Umta na stranskem odseku nasproti palače Assicurazioni Generali v smeri proti palači prefekture od Capo di Piazza do Passo di Piazza. Obenem ie preklicni prepoved prehoda na Trgu Unitš nasproti palače Assicurazioni Generali med Capo di Piazza in Passo di Piazza.
.Poleg teh novosti ie župan izdal še vrsto drugih predpisov prometnega značaja. Tako ie za večjo varnost pešcev uvedel zebrasti prehod za pešče na Ulici D’Alvinno ob stičišču v Ul. Italo Svevo tn prav takšen prehod na Ulici Italb Svevo na stičišču z Ulico D'Alviano.
Zebraste prehode ie nadalje uvedel na Ulici Cavana na križišču s Trgom S. Luda in Trgom Hortis, na Trgu S. Lucia na križišču s Trgom Hortis in Ulico Cavana ter na Trgu Hortis na križišču s Trgom S. Lucia:
na Ulici Cumano pred hišno številko 2 med obema postajama filo-busne proge štev. 18: od št. 2 v Ulici Muda Vecchia na vogalu s Trgom Piccola ob palači Costanzi je podaljšal prepoved postajanja za vsa vozila razen za policijska;
na Ulici Olivio Artemisio .ie uvedel prepoved postajanja za vsa vozila na obeh straneh ulice začenši z Ul. A. Valerio v dolžini J60 metrov do vključno odcepa stranske ulice;
prepoved postajanja za vsa vozila na Ulici Bonomea na odseku od Ul. Carmelitani do križišča z Ul. Piani na strani linih številk;
na Ul. Scalo Legnami na križišču z Ul. Italo Svevo je uvedel ob
O stanovanjski reformi je bilo precej govora v dvorani pokrajin skega sveta na predavanju predsednika ustanove Gescal Elia Ca-podagiia. Predavanje je priredila socialistična svetovalska skupina in opazili smo najvidnejše politične predstavnike ter občinske in pokrajinske svetovalce raznih strank.
Capodaglio predseduje največji državni ustanovi, ki gradi z denarjem, ki ga plačujejo vsi zaposleni delodajalci in država, ljudska stanovanja, ki jih potem oddaja v najem ali prodaja. Govornik je povedal, da je stanovanjski problem pri nas zelo pereč. Italija potrebuje letno 450.000 stanovanj, v zadnjih letih pa so jih zgradili letno le 270 tisoč. Pomanjkanje stanovanj je torej precejšnje zlasti v visokoindu-strializiranih krajih na severu, kamor se je preselilo v zadnjih letih mnogo novih prebivalcev.
Zasluga sindikatov je, je dejal Capodaglio, da so problem postavili na javno pozornico s težo, ki mu pripada. Vlada je pripravila ustrezen zakonski načrt znan pod imenom «paket Lauricella*. Parlament o tem zakonu sedaj razpravlja. Po novem zakonu naj bi stanovanjsko gradnjo pospešili, tako da bi v prihodnjih letih vsaj začasno omilili stanovanjsko krizo.
V debato, ki je sledila, je poseglo več prisotnih, ki so zahtevali pojasnila ali dopolnila h govornikovemu izvajanju. Govorili so občinski svetovalci Candussi, Bian-coni, odv. Sancin, Dellago, predsednik IACP Ceglie, tajnik CGIL Zuliani, podžupan iz Tržiča Se-mola.
Preiskava o pretepu v Novi Gorici
Pred nekaj dnevi smo poročali, da ie neznani italijanski državljan v Novi Gorici pretepel svojega rojaka Giacoma Tamburlinija iz Kr-mina. Do pretepa ie prišlo v nočnih urah v bližini nekega javnega lokala.
Tamburlini se nahaja hudo ranjen v šempetrski bolnišnici. Jugoslovanska milica je ugotovila kdo je napadalec in je akte izročila javnemu tožilcu v Novi Gorici. Istočasno so obvestili o zadevi tudi italijansko policijo. Izvedeli smo. da na naši strani meie stvar preiskujejo. Zaslišali so baje že več prič.
večji zelo za 53 odstotkov Povečalo se je tudi število zaposlenih za sedem odstotkov. Sedai lahko po vori.jo v občini o polni zaposlitvi. Ker pa uresničujejo ali programirajo številne delovne organizacije nove naložbe za modernizacijo in širjenje proizvodnje, obstaja ne varnost, da bo težko dobiti potrebno dodatno delovno silo za uresničenje načrtov. Predsednik Šiinac se je zaustavil tudi ob nekaterih odprtih gradbiščih, ki jih vsaj posredno zadevajo nedavni omejitveni ukrepi jugoslovanske vlade glede investicij. Povedal ie. da objektov z nepokritimi investicijami ni. Potrebno pa bo zagotoviti nekaj dodatnega denarja za ureditev av-toporta na vrtojbskem polju, bolnišnico v Šempetru ter turistično-re-'kreacijski center Alpe Adria' V'Novi Gorici.
Na slavnostni seji občinske skupščine so podelili tudi nagrade in priznanja občine najbolj uspešnim delovnim organizacijam in posameznikom. Med organizacijami sta prejeli posebni nagradi odbojkarski klub iz Kanala, ki ie zabeležil v zadnjih letih številne odlične rezultate na tekmah po vsej Jugoslaviji in vzgohl vrsto mladih navdušenih športnikov, in Primorsko dramsko gledališče za uspešno kulturno poslanstvo v Novi Gorici, vsej Primorski in zamejstvu. Jožko Humar. ki je sedaj sodnik vrhovnega sodišča Jugoslavije, pa ie prejel nagrado za dolgoletno delo na področju upravnih organov ter v kulturno prosvetni dejavnosti. Prvič so na seji podelili tudi nagrado Franceta Bevka, ki so io osnovali ob pisateljevi smrti v minulem le tu. Nagrado je prejel akademski slikar Rafael Nemec, in sicer za svoje slikarske stvaritve ter za začetek organiziranja likovnih razstav in za pedagoško delo na Goriškem.
Posebna priznanja za dolgoletno delo na različnih področjih družbenega življenja pa so prejeli: Kristjan Bavdaž za delo s slovenskimi izseljenci, Avguštin Okroglič za napore pri razvijanju Splošnega gradbenega podjetja Gorica. Ludvik Novak za delo v organizaciji Zveze borcev, Mira Slamič za prizade vanja na področju otroškega var stva, Jože štrukelj za napore pri začetku graditve Nove Gorice. Jože Štucin za prostovoljno delo pri obnavljanju porušene domovine, ar. Ciril Žižek za prizadevanja na področju turizma. Priznanja so podelili tudi podjetju Salonit Anhovo, občinski gasilski zvezi Gorica ter avto moto društvu.
Po slavnostni seji občinske skup-
ščine so se udeleženci zbrali pred skupščinsko palačo, kier so bili postrojenj pripadniki srednjepri-morskega partizanskega odreda. Ob zvokih državne himne je predsednik Širnac podelil njegovemu komandantu Stanku Pahorju bojno zastavo za odred.
gomma, Vid Primožič, Ciemme, Darko Šuligoj, gostilna Rubijski grad, Janko Cotič, gostilna pri Bajti, Slavica Krajnik, Ida Pahor, Anton Koren, Paolo Gratton — avtomobili Ford, Jožko Krašček, Grafica Go-riziana, gostilna Renato Devetak, Danilo Nanut.
Start prvega avtomobila bo jutri zjutraj ob 9. uri, ostali tekmovalci bodo startali v presledkih ene minute.
V ponedeljek začetek šahovskega tečaja
Klub «S. Gregorčič* v Gorici javlja, da se bo pričel šahovski tečaj za začetnike v ponedeljek 13. septembra ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani na Verdijevem kor-zu 13/1.
Tečaj bo vodil priznani šahovski mojster.. Doslej se je vpisalo precej učencev in dijakov iz mesta. Prostora je še za nekaj ljudi.
ki bivajo v raznih krajih in ki so se tik pred pretepom nahajale v družbi napadalca in napadenega.
Napadalec naj bi bil človek, ki biva v neki vasi bliže Gorice.
Kratke iz bolnišnice
Šestdeset dni bo ostala v gori-ški bolnišnici 85-letna Giuseppina Zanchi iz Ulice della Bona 15.
Včeraj zjutraj je v bližini javnega vrta padla na tja. Ima precej poškodb na levi nogi.
Ob šesti uri včeraj zjutraj se je na goriškem Korzu ponesrečil 69-letni Giovanni Riavez iz Ulice For-mica 2. Riavez je kolesaril po Korzu namenjen na kolodvor, iz stranske Ulice IX. agosto je tedaj pripeljal videmski avtomobilist Nigeo Nigris. ki je zadel v Riaveza. Ta se je udaril v glavo, in bo ostal v bolnišnici deset dni.
V Gradiški se ie včeraj zjutraj ponesrečila 61-letnega Elvira Don-da. V bolnišnici bo ostala deset dni.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiniiiiiii^^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinituniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiii
Seznam gori škili milijonarjev
Gina Lollobrigida v triiški ladjedelnici
Gino Lollobrigida ie bila včeraj zjutraj na obisku v tržiški ladjedelnici. Številni delavci so z začudenjem gledali poznano filmsko igralko, ki se je kretala v ladjedelnici v spremstvu glavnega direktorja inž. Lippija in drugih odgovornih ljudi.
Lollobrigida je napravila več fo tografskih posnetkov in se ie tudi pogovarjala s številnimi delavci in tehniki v tej veliki tovarni. Znana igralka namreč pripravlja slikovno reportažo za ameriški tednik «Life» in je bila zaradi tega že v prejšnjih dneh v nekaterih tovarnah v Trstu. Turinu in Genovi. Čez nekaj let namerava izdati tudi lastno knjigo z reportažami iz raznih kraiev Italije.
Študijske podpore poliomielitičnim otrokom
Italijanska liga za borbo proti poliomielitisu bo v prihodnjem šolskem letu dala mladim poliomieliti-kom, ki pripadajo nepremožnim družinam. 800 študijskih podpor v višini 100.000. 50.000 in 25.000 lir.
Podpore je treba poslati na sedež omenjene lige v Rim. Podrobnejša pojasnila ie moč dobiti na prefekturi ali v pisarni pokrajinskega zdravnika v Ulici Rismon dp 6.
Natečaja goriške občine
Goriška občina javlja, da so razpisali natečaj za dve mesti zdravstvene asistentke. Prošnje je treba vložiti na goriškem županstvu do 16. oktobra letos.
Istočasno je goriška občina raz pisala natečaj za dve diplomirani bolničarki. Tudi zanje zapade rok za predložite, prošenj 16. oktobra.
Podrobnejše informacije o obeh natečajih je moč dobiti na personalnem oddeiku goriškega županstva.
«Pozdrav» zboru E. Morera iz Španije
Po zaključenem pevskem tekmovanju v Gorici so se nekateri tuji zbori ustavili v raznih krajih Italije in v sodelovanju z domačimi u-stanovami priredili vrsto koncertov. Med temi je tudi španski pevski zbor «Eric Morera* iz Barcelone, ki ima že več let tesne prijateljske stike s tržiškim zborom «Er-mes Grion».
V torek zvečer je bil v kinodvorani Azzurro v Tržiču skupni koncert obeh zborov. Pred kinodvorano so člani kulturnega društva «F. De Rosa* iz Ronk delili dvojezične (španske in italijanske) letake s protifašistično vsebino in proti Francovemu režimu. Pri tem pa je prišlo do neljubega incidenta, ker so nekateri ovirali mladeniče pri delitvi letakov. Poročilo krožka «De Rosa* trdi, da so agenti javne varnosti mimo gledali to grobo kršitev državljanskih pravic mladeničev.
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi jutri, v nedeljo, 12. septembra ob dnevu planincev vzpon na Lepeno, 'h Krnskemu jeze ru in na Bogatin. Vpisovanje in podrobnosti na sedežu SPD, Ul. Malta 2, tel. 24-95. SDP javlja, da je ze zaključilo z vpisom na izlet na otoa Krk.
Nadaljujemo z objavo seznama go-riških meščanov, ki so bili v letu 1966 obdavčeni za več kot pet milijonov lir čistega dohodka.
-ep, kompl. davek prijavljenih in določenih 5.137.000 lir; geom. Felice Scarabot, doh. davek prijavljenih 574.000 lir, uradno ugotovljenih 5. milijonov lir, vložil je priziv; kompl. davek prijavljenih 1.064.000 lir, uradno ugotovljenih 4.988.000 lir, vložil je priziv; dr. Bruno Seculin, notar, doh. davek prijavljenih 483.000 lir, določenih 5.000.000 lir:	kompl. davek
prijavljenih 598.000 lir, določenih
4.790.000	lir; Pietro Solza, doh. davek, prijavljenih 4.200.000 lir, določenih 9.100.000 lir; kompl. davek prijavljenih 1.615.000 lir, določenih
7.103.000	lir; dr. Bruno Stoffuzza, notar, doh. davek prijavljenih 4 milijone 624.000 lir, določenih 6.500.000 lir; kompl. davek prijavljenih 4 milijone 357.000 lir, določenih 6.473.000 lir; Mario Tacchino, gradbenik, doh. davek prijavljenih 18.706.000 lir, določenih 25.800.000 lir; kompl. davek prijavljenih 13.461.000 lir, določenih
20.555.000	lir; Mario Tiberio, kompl. davek prijavljenih 3.340.000 lir, določenih 5.390.000 lir; Federico Pi
cozzi, trgovski zastopnik, doh. da-1 prijavljenih 1.270.003 lir, uradno11 n vek prijavljenih 2.113.000 lir; dolo-1 gotovljenih 18.400.000 lir, vložil je čenih 8.000.000 lir; kompl. davek priziv: dr. Carlo Cappelli, uradnik, prijavljenih 2.149.000 lir; določenih' kompl. davek prijavljenih in dolo-
8.801.000	lir; prof. Adolfo Ugomari, zdravnik, doh. davek prijavljenih in določenih 40.000 lir; kompl. davek prijavljenih 4.989.000 lir, določenih
6.235.000	lir;
Leopoldo Vianello, kompl. davek prijavljenih in določenih 5.743.000 lir; Stefano Viatori, trgovec, doh. davek prijavljenih 5.150.003 lir, določenih 7.000.000 lir; kompl. davek prijavljenih 6.333.000 lir, določenih
8.183.000	Jir; Luigi Vidoz, gradbenik, doh. davek prijavljenih 2.400.000 lir, določenih 8.850.000 lir; kompl. davek prijavljenih 1.183.000 lir, določenih 7.632.000 lir; Bruno Volk, industrialec, doh. davek prijavljenih
6.980.000	lir, določenih 9.000.000 lir; kompl. davek prijavljenih 5.311.000 lir, določenih 7.330.000 lir; Vittorio Vriz, doh. davek prijavljenih in določenih 575.000 lir; kompl. davek prijavljenih in določenih 6.821.000 lir; Egidio Zorzenon, doh. davek oriinviienih 4.360.000 lir. določenih
6.200.000	lir; kompl. davek prijavljenih in določenih 5.333.000 lir;
Edmondo Candela, kompl. davek
čenih 6.237.000 lir; Romano Caprara, avtoprevoznik, doh. davek prijavljenih 3.700.000 lir, določenih 6.600.000 lir; kompl. davek prijavljenih 1 milijon 439.000 lir, določenih 5.590.000 lir; Telemaco Caprara, avtoprevoznik. doh. davek prijavljenih 1 milijon 620.000 lir, uradno ugotovljenih 9.600.000 lir, vložil je priziv; kompl. davek prijavljenih 1.268.000 Ur, uradno ugotovljenih 9.574.000 iir, vložil je priziv; Bruno Carone, industrialec, kompl. davek prijavljenih 4.700.000 Ur, določenih 7.510.000 lir; prof. Nicolangelo Carrara, zdravnik; doh. davek prijavljenin 440.000 Ur, določenih 1.800.000 Ur; kompl. davek prijavljenih 5.222.000 lir, določenih 7.149.000 Ur; Remo Caselgrandi, industrialec, kompl. davek prijavljenih 4.486.000 lir, določenih 9.865.000 lir; prof Renato Caz-zola. kirurg, doh. davek prijavljenih 240.000 lir, določenih 500.000 Ur; kompl. davek prijavljenih 11.390.000 Ur, določenih 15.479.000 lil; dr. Bruno Chientaroli, uradnik, kompl. davek prijavljenih in določenih 5.624.000
lz goriškega matičnega urada
Dne 9. septembra se je v goriški občini rodUo dvanajst otrok, dve osebi sta umrh.
Rojstva: AnnaUsa Laurenti, Barbara Toso, Rossano CristofoU, Paolo Mezzorana, Marisa Calabrese, Lara Feresin, Dolores CragnoUn, Fabio Pelesson, Sabrina Cervai, Marzio Fermanelli, Fabio Facchin, Barbara Bolognini.
Smrti: 78-letni upokojenec Giovanni Offizia; 79-letna gospodinja Antonija Kompara, por. Holan.
CORSO 17.30—22.00:	«Rio Ubo», J.
Wayne in 0'Neil, film je v >arvan.
VtKUl 17.15—22.00: «Le pecorelle del reverendo J. Borse*, v barvan. Mladini pod 18. letom prepovedano.
MODKRN1SS1MO 17.30-22.00:	«Dal
Pentagono ai Pacifico: uccidete Ja-mamoto*, T. Mifune in J. Tsaiig; japonski kinemaskopski film v bar vah.
CENTRALE 17.30-21.30: <Riusciri d nostro eroe a ritrovare il piu gran-de diamante del mondo?*, R. Dan-ton in A. Spaak; kinemaskopski film v barvah.
V1TTORIA 17.30-21.30: «Quttro sporčki bastardi*, J. Namot m A. Mar-gret; ameriški film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan.
/ ržič
AZZURRO 18.00-22.00: «Non stuzzi-cate i cowboy», J. Stevvart in H. Fonda: v kinemaskopu in * barval'.
EXCELSIOR 17.30— 22.00: cControfigu-ra per un delitto*. P. Laivford m S. Davis jr.; v barvah.
PRINCIPE 18.00—22.00: «Le pecorelle del reverendo J. Borse*, v barvah.
SAN MICHELE 19.00-22.00: cEl Cid», Sofia Loren in C. Heston. Barvni film.
\ora flori ca
SOČA (N. Gorica): »Trije mušketir-ji», ameriški barvni film - ob IS in 20.
SVOBOOA (Šempeter): »Mrtvi ne plačujejo dolgov*, ameriški barvni film — ob 18. in 20.
RENČE: »Ples vampirjev*, ameriški barvni film — ob 20.
KANAL: »Butch Cassidy in Sundance Kid*. ameriški barvni film — ob 20. uri.
ŠEMPAS: «Kdo je morilec*, francoski barvni film — ob 20.
DESKLE: Prosto.
PRVAC1NA:	»Živim za tvojo smrt*,
ameriško-italijanski barvni film — ob 20.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 2879.
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči Je v Tržiču odprta lekarna dr. Rismondo, Ul. Toti 52, telef. 72701.
DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bodo v Gorici odprte vse cvetličarne.
JI vasi pod gorami Od teremcev so zvedeli, da so žandarji nebudim, da imajo enega samega stražarja. V svitu mesečine so se bližali vasi v treh napadalnih kolonah. Čudna tišina ie Bliska vznemirjala — bdlo je slišati le enakomerno drsenje nog po poletni travi.
Izdajalca v bataljonu še niso odkrili. Študent je ostal v bataljonu, čeprav mu Janez ni zaupal.
V vas so se priplazili skrivoma in se strnili okoli rahlo osvetljenega poslopja. Še preden pa je Marku uspelo vžgati tempirano mino, da bi jo dva od njegovih fantov nesla k zidu postojanke, se je dremajoča noč prebudila — iz oken postojanke in iz hiš sredi vasi Je švignil roj raket. Nastal je kratek, trepetajoč dan, črne line bunkerjev so oživele in napadalci so se znašli v strahovitem križnem ognju.
«Izdaja!» je zarjul Marko. Vsi so polegli in odgovarjali z orožjem. Se pred ukazom za umik so se napadalne skupine raztepeno umikale iz vasi. Karel je spoznal, da je presenečenje spodletelo. Torej jim ne kaže drugega kot umakniti se Orožje Je zabobnelo tudi na robu mesta pod hribovjem. Vedeli so, da je sovražnik napadel zasedo, ki naj bi bila zajezila pol enoti iz druge, močnejše postojanke.
Zbrali so se na obronku vasi in ugotovili, da Janeza ni med njimi.
Janez se je bil ob nenadnem napadu vrgel v zaklon in spustil rafal. Borci so se razpršili po borjačih in vrtovih. Iz cestnega jarka je preskočil k hišnemu voglu, se pritisnil ob zidu in nameril brzostrelko v okno, od koder je težka strojnica bruhala snope žarečih krogel.
Ni še izpraznil šaržerja, ko je dobil strel v hrbet. Bil je to močan, skeleč udarec, ki bi ga bil zbil na tla, da se ni ujel za zid. Ob hrbtenici ga je zapeklo, bolečina se je razlezla v trebušno votlino. Z roko se je zgrabil za trebuh in zako-lovratil čez cesto na vrt med sadno drevje. Tema je bila vse bolj gosta. Mukoma se je vlekel skozi travo, proč od postojanke. Sredi žvižganja krogel se je počutil tako pošastno osamljen, da še krikniti ni mogel.
Z zadnjimi močmi se je pricijazii do konca vrta. Oprijel
se je drevesa in ob njem zdrsnil v travo. Odpel je pas in zatipal spolzko, toplo krt, ki mu Je vrela med prsti, pa zevajočo rano, iz katere je lezlo črevesje. Z dlanjo ga je potisnil nazaj in obšla ga je groza. Začutil je vrtoglavico in slabost. Streljanje je ponehavalo. Na cesti je slišal korake in nemško govorico, potem pa je vse zamrlo. Obesil si je brzostrelko na hrbet in se plazil po tleh čez vrt. Naposled se je zavlekel v grmičevje na robu. Ce se je le malo premaknil, ga je grozno zabolelo, kot bi ga žagali na dvoje. Kaplje potu so mu brazdale lica. Toda lezel je naprej, proti svojim, dokler ni omagal. Za njim Je ostala krvava sled na polomljenih bilkah.
«Umrl bom sam, zavržen... Lahko me staknejo Nemci... Tudi Marjance ni... Ona me ne bi pustila...« Ob misli nanjo je postal mehak. Od bolečin Je stiskal zobe in oči so mu oblivale solze. «Pustili so ranjenega poveljnika,« Je pomislil z grenkim razočaranjem. «Kdo ve, morda me je ustrelil kak špljon.« Takoj se je spomnil na študenta in še na enega, ki mu ni bil prav nič všeč. Hudo mu je bilo žal, da ju ni dal pravočasno pospraviti.
Rano si je še kar mašil z roko. Strahoma je čutil, kako polzi kri izza prstov. Ce bi bila Marjanca tu, bi ga takoj obvezala in Karel bi ga spravil do zdravnika. Tako pa je preslaboten, da bi se vlekel po tleh za njimi...
(»Marjanca,« je dahnil. Bal se Je, da ga ne bi slišali. Zaprl je oči in se predal omotičnim sanjam. Zavoljo nje bo težko umrl, ona pa težko živela. Dve uri pred odhodom bataljona čez reko je bila prišla spet k njemu. Brigadni komisar jo je bil premestil v drug bataljon, da ne bi kvarila brigati ne morale.
«Rdeči far!« Je pljunil Janez grenko slino, pomešano z žolčem in krvjo. «Pa še poklical me je in ml v imenu partije bral moralne levite...«
Potem je posredoval Svarun,. Janezov sovaščan in prijatelj iz otroških let. Odredil je, da se dekle vrne k njemu v bataljon.
Toda šlo je težko. Z grenkobo Je pomislil ,kako ostro ga je prijemal komisar. «S to žensko kvarita brigadno moralo
NOVOSTI NA KNJIŽNEM TRGU
CORNELIUS RYAN
Najdaljši dan
Podrobna zgodovina izkrcanja v Normandiji
Dne 6. junija 1944 se je začela v drugi svetovni vojni operacija 0-VERLORD. Tega dne se je s spustom prvih padalcev ob 0,30 na tla Normandije začela zavezniška invazija na zahodno Evropo, ki so jo ubranile» nacistične armade. Bila je to operacija, ki je zahtevala izredne tehnične priprave in izredna materialna sredstva. Zračni desant je štel 18.000 padalcev, po morju pa je približno 5000 ladij prepeljalo 200.000 vojakov, mornariške pehote, tankov, topov in druge oborožitve. Ščitilo pa je operacijo 700 vojaških ladij in več tisoč letal. To je bil odločilni naskok zahodnih zaveznikov na atlantski zid, naskok, ki je bil eden od začetkov konca nacistične vladavine.
Napad na evropsko trdnjavo je bil edinstven, krvav in težak, čeprav so zavezniki sami pričakovali močnejši nemški odpor. Seveda ie bil pri vsem tem odločilen prvi dan zavezniškega napada, dan «D», ki je v zgodovino prišel z oznako najdaljši dan». To je bil dan, ko se je odločalo, ali bo zavezniški napad na branjeno evropsko celino uspel, ali pa bo treba vso pripravljeno invazijsko armado obrniti nazaj v Anglijo in morda čez mesece poskusiti znova. Prvi dan invazije je bil torej odločilen dan. Zato je tudi najzanimivejše poznati ta prvi dan zavezniške ofenzive. Kako so tega usodnega dne potekali dogodla pa bomo spoznali iz knjige, ki le zdaj pred nami. Njen naslov je NAJDALJŠI DAN. Napisal jo ie Cornelius Ryan, publicist, doma 'z Dub’ina na Irskem, sedaj živeč v Ameriki.
Cornelius Ryan se je kot vojni dopisnik sam udeležil druge svetovne vojne. Bil je v ameriških anionih. ki so bombardirali Nemčijo. Sodeloval je pri zavezniškem izkrcanju v Normandiji z ameriško tretjo armado je prekrižaril Francijo in Nemčijo, potem pa odšel na Daljni vzhod in tam dočakal konec vojne. Napisal je vrsto reportaž, filmskih scenarijev, radijskih in televizijskih iger, največji uspeh pa je doživel s knjigo Najdaljši dan. Po tej knjigi so posneli istoimenski film, ki je po vsem svetu doživel izjemen uspeh. Samo knjigo pa so prevedli v šte vilne tuje jezike.
Slovenskim bralcem jo je zdaj posredovala v prevodu Marka Selana založba Borec. Knjiga prihaja na slovenski knjižni trg sicer z desetletno zamudo, toda dan «D» je tako pomemben dan v zgodovini človeštva, da izid take knjige ni nikoli prepozen. Zato oživljali spomin na takšen dan ne more biti prekasno. Predvsem pa je to knjiga, ki je zaradi svojega izjemno plastičnega prikaza usodnih dogodkov tako privlačna, da se bere kot najbolj napet roman. Knjiga je torej že dolgo zaslužila slovenski prevod in prepričani smo, da bo v tej zvrsti literature dolgo časa med močno branimi teksti.
Knjiga je omejena na en sam dan, na odločilen prvi dan. Pisec sam je zbral vse razpoložljivo gradivo in ne samo uradno dokumentacijo zaveznikov in Nemcev. Sam je zbral pričevanja kakih tisoč neposrednih udeležencev dneva «D», preživelih zavezniških in nemških vojakov in oficirjev, članov francoskega odporniškega gibanja in preprostih prebivalcev normandijskih vasi. Ta pričevanja je primerjal z dokumentacijo, z napisanimi knjigami spominov, primerjal jih je mec, seboj, kritično obdelal in po vsem tem napisal knjigo. Ta pa j izredno uspelo delo.
Knjiga NAJDALJŠI DAN je dokumentarno delo, toda pripoved je tako živa, plastična in neposredna, da knjiga bralca naravnost zagrabi. Pisec knjige je namreč uporabil tehniko filmske montaže. Tako je vsa pripoved sestavljena iz drobnih, dramatičnih epizod, ki se dogajajo na raznih bojiščih in ki pripovedujejo o najrazličnejših ljudeh. Seveda se vsa pripoved od-
vija v kronološkem redu, toda tako, da poteka časa niti ne občutimo. Pač pa lahko iz pripovedi zasledujemo, kako so potekali usodni dogodki na raznih delih bojišča, med raznimi pripadniki rodov vojske. med Angleži, Kanadčani, med Američani in tudi na nemški strani. Zdaj spremljamo usodne odločitve vrhovnega poveljnika generala Ei-senhowerja, potem beremo o nemškem feldmaršalu Rommlu, ki hiti domov v Nemčijo, pa smo te med padalci, pa v angleški podmornici pred francosko obalo. Potem beremo o dogajanjih v nemškem zaledju, v nemškem bunkerju, zvemo, SI. Ru.
VTISI S POPOTOVANJA PO ANGLIJI
Kako lahko doživljaš obisk v sloviti «British Museum»
(Nadaljevanje na 6. strani)
Ustavila sem se pred stopniščem, ki vodi v »Rritish Museunu. Kamnito stebrišče je dajalo stavbi že na zunaj videz nečesa mogočnega, strogega, trajnega. Množica ljudi se je zgrinjala pred vhodnimi vrati, posamezniki so raje posedli po stopnicah in lovili trenutke »bolehnega? londonskega sonca. Nekdo je jemai iz nahrbtnika kruh, drugi je spet iskal primeren prostor za fotografiranje svojcev. Ti so nerodno in men-caje stopicali, se držali resno, pa se spet smejali, dokler ni bilo slikanja konec. Morda so v mislih že premlevali, kako se bodo s to sliko postavili pred sosedi, češ »to smo pa mi». Nekoliko dalje je bila skupina turistov, ki so pohlevno in krotko stepali za svojim vodnikom. Ta je na ves glas (da bi ga lahko slišala tudi zadnji parček in naglušna starka)
Kakšen je bil prvotni namen muzejev in kaj je od tega ostalo
zalagal skupino s podatki o višini, širini tar dolžini poslopja, pa z datumi in letnicami graditve in dograditve in kdo bi še našteval, kaj še vse. Ena izmed skupine si je neutrudno vse zapisovala, močno pa dvomim, da si bo kdaj te svoje zapiske tudi ogledala.
Vsa ta pisana množica je krasila trg pred veličastnim poslopjem. A kaj jo je vleklo v to svetišče novega kulta, kulta umetnosti in človekovih dosežkov? Kakšna je bila njena pripravljenost sprejemanja zanimivosti, ki so se ji ponujale?
V atriju muzeja so na policah in v izložbah ležale fotografske reprodukcije muzejskih znamemito-
IIUIIIII min.itiiiiiiiiimiiTiiimtTii.mimMiiMiiiiiiiiMmiMiiiiiiiiiiiuiiiitiiHHiiiiiiimiliiiinliiimmiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiimiliinmiitiiiiiiiimiiHimiMiiiiHiiiii
PO ZADNJIH REVIJAH V ITALIJI IN FRANCIJI
Pa se vendarle vračamo k preizkušenim pravilom
v
Čevlji bodo še udobni, vendar pa bolj elegantni - Sporna je še dolžina oblek, toda drži, da se premakne pod kolena
Pa se vendarle vračamo k bolj pametni modi. Ta misel me je prešinila, ko sem prečitaia članke o modnih revijah in razstavah, namenjenih samo obutvi in torbicam. Kdor prebira naše modne zapiske, se bo prav gotovo spomnil, da sem bila odločno proti sedanji modi čevljev s pretirano široko peto, z debelimi podplati in sploh z obliko, kot da gre za ortopedske in ne za čevlje, ki bi morali nogo polepšati. Še bolj sem bila proti modi takih čevljev za bolj elegantne in večerne priložnosti. Prav tako sem bila proti modi prevelikih torbic, ki so bile bolj podobne bisagam kot tistim ljubkim predmetom, ki naj bi zvesto spremljali žensko garderobo.
No, nova moda daje vsem mojim kritičnim pripombam potrdilo. Vračamo se namreč k bolj elegantnim čevljem in k bolj viso-' pitain k 'sicef udobrfirjt, * a 'ne ogromnim ročnim torbicam. Pete pri čevljih sicer ne bodo ošiljene, kot nekoč (tudi proti tisti modi so bila tedaj,usmerjena moja modna poročila) in tanke, bodo pa dosti višje in tudi oblika čevljev bo bolj elegantna in okusna. Samo športni čevlji bodo izjema, toda tudi pri teh ne bodo pete ta-
ko okorne in tudi njih oblika bo bolj mormalna» in sprejemljiva.
Vse to je bilo prikazano na zadnjih razstavah in revijah čevljarske industrije v Italiji. Pa tudi v Franciji. In ker je prav Italija ena največjih izvoznic čevljev ter so italijanski čevlji močno cenjeni med ženskim svetom, si bo nova modna tendenca prav gotovo v kratkem utrla pot na vsa tržišča.
Če dobro pogledate izložbena okna trgovin s čevlji, boste lahko same ugotovile, da so tokratne sezonske razprodaje bolj bogate, kot sicer. Kaj to pomeni? To pomeni, da se hočejo trgovci riznebiti» čim večje količine sedanjih modelov, v pričakovanju *boOma» nove mode, ki bo pometla s širokimi in na videz okornimi čevlji, kot tudi s čevlji s številnimi pasovi in jermeni.
Tudi glede barve čevljev se vra-nji «staro». Nič več tolikd barv in -tako kričečih, temveč bolj umirjene barve, pa četudi niso tukaj mišljene samo črna, rjava itd.
Ker se moda dolgih oblek za vse mogoče priložnosti vse bolj uveljavlja, je po mojem prav, da se uveljavijo ponovno tudi čevlji z visoko peto. Kako drugače bo videti postava v dolgi obleki z ele-
IIIII ■1111111111111111 lili IIM Ulili IIIIIIIIIH lili Hill......
OVEN (Od 21.3. do 20.4.) Napeli boste vse sile, poskusili vse možnosti in vendar ne bo šlo. Več sreče boste imeli v ljubezni.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Obeta se vam zelo lepa priložnost za večji uspeh. Podvizajte se. Radi bi se nekoga znebili.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Možen zaslužek tudi izven običajnega dela. Nekdo v družini kuha jezo proti vam.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Preveč na lahko popuščate pred ljudmi, ki dejansko nimajo z vami kaj opraviti. Dobro premislite, preden se odločite za večje spremembe.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Tudi če boste veliko pripomogli k uspehu, boste doživeli malo zadoščenja. Spoznali boste neko osebo ali dobili pismo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zanimivi predlogi z novimi poslovnimi tovariši. Ne prevzemajte si družbenih obveznosti, ki vam ne pripadajo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Telesno se boste odlično počutili, duševno pa boste močno utrujeni. Ne izgubljajte časa po nepotrebnem.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Uveljavite svoje stališče, pa čeprav se bodo drugi temu upirali. Nesporazum v družini bo kratkotrajen.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne sprejemajte novih nalog, da ne pokvarite vsega. Neka oseba se bo skušala vplesti v vaše čustvene zadeve.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pokličite na pomoč starega sodelavca, ki se na delo spozna. Preveč na lahko jemljete ljubezen.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Razčistite račune, preden načenjate nova dela, nove posle. Sreča je na vaši strani.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Preveč na lahko jemljete obveznosti, ki jim niste kos. Ne oddaljujte se od ljubljene osebe.
TOI£ SVETINA
gantno oblikovanim čevljem!
Čevlji in torbice pa niso edini ipovratek» v preteklost. Prav italijanska moda je tista, ki je ponovno postavila v ospredje kravato, ki jo moški, spričo množice pisanih srajc in jopičev ter spričo dejstva, da je bilo tako rekoč «obvezno» hoditi s čimbolj odpeto srajco, pod katero se ni smela tbelith nobena majica, sploh niso več nosili. Kravata bo zopet v modi in to tako močno, da so jih iz Italije izvozili na razna svetovna tržišča baje za celo milijardo in pol lir. In to je samo začetek. Pravijo, da bodo naročila v prihodnje še obsežnejša. Torej moški, pozor — če hočete biti po modi, potem si za to jesen in zimo oskrbite nove kravate in seveda primerne srajce, ki bodo h kravatam pristajale.
.	v?st' ki prihaja iz
«moanih» krogov. Saj veste, da so nam modni ustvarjalci obetali za jesen čimveč vojaško krojenih oblačil. Da bi bila ta čimbolj privlačna, so si omislili razne *do-dathe», kot na primer pas, podoben vojaškemu, z naboji, razne vojaške značke in druge našivke itd. No, te modne novosti niso bile všeč vojaškim oblastem, ki so zahtevale, da se takšni vojaški «o-kraslci* čimprej odstranijo. In tako so morali čez noč izginiti iz raznih trgovin metri in metri u-metnih nabojev, našivkov, činov itd.
Tudi kar zadeva dolžino kril si še vedno nismo na jasnem. In tu si niso na jasnem niti trgovci, ki ne vedo, kako bi zadovoljili svoje klientke. Midi in maxi moda sta se sicer mdomačilh med zelo mladimi dekleti, drugod pa nista imeli preveč uspeha. »Vroče* hlačke za zimo niso priporočljive, dolga krila z globokimi izrezi pa za-a:n tepo postavo in še bolj lepe noge. Torej kaj?
Tu so se modni ustvarjalci držali starega reka, da zmernost nikoli in nikomur ne škoduje. Zato so se mnogi odločili za najbolj sprejemljivo dolžino, ki je kak centimeter pod koleni. Seveda ne bodo na napačni poti vse tiste, ki se te dolžine ne bodo hotele držati. Svoboda v modi je resnično brezmejna. Toda vse tiste, ki se z maxi in midi modo niso še sprijaznile, bodo novo modo zmerno dolgih kril brez dvoma z zadovoljstvom pozdravile.
N. L.
sti, v katerih je marsikdo lahko prepoznal reprodukcije, ki so bogatile njegovo šoisko zgodovinsko knjigo. Tu si si tudi lahko izposodil «govorečo škatlo*, Id te je vodila po muzeju, ali pa kupil razglednico za znance in prijatelje, ki se bodo morali zadovoljiti s slabo kopijo tega, kar je bilo tebi dano videti. Nekdo je kar zdrvel k prodajalki, da bi si oskrbel zalogo kartic.
Z dokaj mešanimi občutki spoštovanja in radovednosti sem se napotila v prvo sobo. In glej, tu so bile razstavljene stare posode, nakit in orožje iz davnih časov. Skrbno sem prečitaia vse napise, ki so človeka popeljali v davno preteklost kamene, bronaste in železne dobe. Ko sem končno odmaknila pogled od teh umetnin, sem opazila, da so se ostali obiskovalci z zame še nerazumljivo naglico pomikali proti vhodu v drugo dvorano. Bila sem začudena in presenečena obenem, saj je bilo tu vendar zbranih toliko zanimivih predmetov, vsak izmed katerih je imel svojo zgodovino. Zob časa se jih je komaj dotaknil, tako da je še iz njih vel duh davnine.
Po prvih sobah, namenjenih začetkom človeštva, so prišle na vrsto dvorane, namenjeni grški zgodovini. Kljub dobri oskrbljenosti predmetov iz helenske kulture, pa je vendarle nekaj manjkalo. Stebri starih templjev, mogočni kipi, dragocene vaze in nakit, vse to je pričalo le o bogastvu, zmagah, udobju in brezdelju. A kdo je takrat plačeval vse te dragocenosti? Ne, o tem nj bilo govora na napisih nad razstavljenimi stvarmi! Tolažila sem se, da bom to odkrila v naslednji sobi, a sedaj sem že prehajala v svet egipčanskih mumij, kipov, o-beliskov ipd., prizorišče pa se bistveno ni spremenilo. Nekje sem spet zagledala kopico turistov z vodnikom na čeiu. Za hip sem pisluhnila njegovi na pamet naučeni razlagi in se nasmehnila komičnemu premikanju glav turistov po vodnikovem navodilu. «In prosim, gospodje in gospe, na desni vidite... na levi pa...» A že ni bilo več časa, saj si je bilo treba v skopih treh urah ogledati ves muzej. Torej hitro dalje!
Kakšen je bil torej prvoten namen muzejev? Komu naj bi služili? Kdo jih je oskrboval z dragocenostmi, ki po mojem mnenju pripadajo le narodom in deželam, kjer so »zagledale luč sveta*? Ali je na primer smiselno prestaviti vse reliefe, ki so nekoč krasili atenski Partenon, v pusto dvorano tisoče kilometrov stran od Aten? Brskala sem po svojih možganih, da bi našla odgovor, vendar zaman. Spet sem se ozrla po ostalih obiskovalcih, da bi videla, ali tudi druge preveva ista misel. Zagledala sem prav »porazen* prizor: starejša ženska je na klopci iskala utehe za svoje otekle in razbolele noge, neki moški je zdolgočasen prešel dvorano, ne da bi niti s pogledom ošinil razstavljene predmete, neko otroče je jokaje stopicalo za materjo, ki je vneto sledila svoji »knjigi — vodniku*.
Ali je to torej vse, kar bom odnesla s tega obiska? Prepričevala sem se, da sta temu kriva moja nepoučenost, neznanje Kolikokrat sem poslušala v šoli predavanja iz zgodovine. Komaj sedaj pa mi je šinilo v glavo, da je bilo vse to tako razdrobljeno, kot so lahko razdeljeni drobci mozaika, ki jih ni nihče sestavil in prikazal v njihovi celovitosti.
Razočarana in utrujena od hoje po nepregledni vrsti sob in dvoran, sem se napotila s hitrim korakom proti izhodu. Premišljevala sem, da velja zame v tem primeru prav gotovo tisti stari tržaški pregovor, ki pravi: «Te son ’nda baul e te son tornA casson.*
NEVICA
181.
V KAS A
DRUGA KNJIGA
«N1 prav, kar si storil; zlorabil si položaj in ogoljufal si ljudi,« se je razjezil Karel, ko je Marko povedal, kako je bilo. Minerou pa je zameglila globoko udrte oči turobna užaljenost.
«Mislil sem, da te bom razveselil. Nikoli več ne prevzar mem poveljstva! Kar imej ga, dokler ti ga ne bodo vzeli! Mene je vse v življenju goljufalo, jaz pa nikoli nikogar. Za vaše prestradane trebuhe skrbim, vi pa takole... Ljudje so mi sami dali. Nikoli v življenju nisem videl take gore klobas ne imel toliko žganja. Prav nič nisem lagal. Kaj morem za to, če sem prišel pred nočjo ob oblasti Sami sebe so prevarali!«
Marko je pobral svojo torbo s plastikam in stopil proti vratom.
«Mnrko, spremeniti boš moral položaj. Tl bi bil dober divizijski intendant,« ga je skušal potolažiti Blisk. Tudi Ka rei se je že pomiril.
Markov plen Je izročil bataljonskemu intendantu. Bata ljon je večerja) že popoldne. To je bila pravcata pojedina... Iz vasi pa so se odpravili že pred mrakom, tako da Marku ni bilo treba držati obljub...
Naslednjo noč so napadli žandarmerijsko posadko v več
iN1
in jemljeta partiji ugled. Slab zgled sta vsem!« Ni P0®* njegovega bledoličnega obraza in predirljivega pogled3" ((Podredil se boš, ali...«
«Kaj ali?« mu je Janez zabrusil nazaj.
«Ali pa ne boš član partije in ne komandant!«
«Ne za eno ne za drugo vas nisem prosil! Ali kaj očitati?«
«Nič! Tak je sklep; pogajali se ne bomo!«
«Kaj ima partija opraviti z ljubeznijo in kaj PoveI:l razmišljal potem. «Ne gre za ljubezen, gre za d^JLjli-podrejanje osebnih interesov revoluciji,« so mu Pojafj je «Zdaj umiram. Ni Marjance ne Svaruna ne Karlah
še
je
in
mi ** velj<l
govoril. «Umrl bom z mislijo nanjo, čeprav si partij0, ne želi. Življenje' je bilo njihovo, smrt pa bo moja- ' ( se bom kot te sence in izginil brez sledu... Stranka bo	-g,
ugled in v brigadi bo morala... Kako je dejal Karel? <*" pj ti tega ne razumeš; je velika razlika, če ti javno počne®’ drugi delajo tajno.« Nikoli ni bil dvoličen. Ponesen je " ^ svoje dekle; zavoljo nje in revolucije se je izpostavlja^ glam, ona pa zaradi njega. In kdove še zakaj...	jjjtfl
Topa utrujenost mu je prehajala v ude. Mižal je 111 & dekle pred očmi. Mlada, vedra, nasmejana se ga drži z0 jj... kav in oči ji žare... Kako se privija k njemu! Pohodi, ePi Vzljubila sta se še kot otroka. Z njim je bila v DolorrP^jii odredu. Nekoč je bila ranjena, šel jo je iskat in jo v n0 je prinesel skozi točo krogel. Dosti je trpela. Pred me$e: pO dobila strel skozi prsi — zaradi neumnosti enega izd1® jjjo, veljujočih v bataljonskem štabu, ki se je igral z brzost pomeril vanjo in ponevedoma pritisnil.
Streljanje v vasi je oživelo in zaslišal je klice.
«Me<ne kličejo, ali pa se mi sanja...«	sjj#
Odprl je oči. Noč s svetlim zvezdnatim obokom Je skozi veje.	vZjie
«Janez!» Je zaslišal. To je njen glas. Visok, žalosten g... mirjen. «Janez!» To je bilo bliže. Globok in močnej^ _ jjj-Tako vpije samo Karel... Kadar so napadali, ga je b*1 šatd po vsej dolini.
Odkopavanja na Hrušici pri Colu so za letos prekinjena. Arheologi, ki so tu delali, so se vrnili v svoje ustanove, domači v Ljubljano in v Novo Gorico, nemški pa v Miin-chen. Kakor smo ob času že pisali, spada to najdišče v dobo prvih stoletij našega štetja, torej v dobo, ko so pri nas še gospodarili Rimljani. Ker pa je tedaj tudi njihova zvezda šla proti zatonu, so vzdolž glavne ceste, ki je vodila iz Ogleja v Ljubljano in dalje v Panonijo, napravili vrsto trdnjav, da bi si zagotovili varno pot. Ena teh trdnjav je bila tudi na Hrušici. Naše slike prikazujejo to naj-' dišče, in sicer na vrhu vidimo glavno letošnje delovišče arheologov, pokončna slika nam kaže gornji del obrambnega sistema, z dolgim zidom, ki objema vrh hriba Listnik, medtem ko nam spodnja slika kaže tisti del rimske■ trdnjave, ki je tik ob cesti in za katerega arheologi menijo, da bo najbolj zanimiv. Arheologi so letos med odkopavanji našli več predmetov, med drugim okovan bronast nož, konjsko podkev in žeblje za podkovanje konj, žvale m druge predmete. Odkrili so tudi več ognjišč, pa tudi okostja, vendar so okostja iz poznejše dobe in vse kaže, da bi mogla biti staroslovanska, kajti odkrili so jih pri ostankih svetišča, ki izhaja iz poznejše dobe in njihova lega govori, da gre za staroslovanske grobove. Arheološko zelo zanimiv je srednji del najdišča, kjer so pri prejšnjih odkopavanjih že odkrili starorimsko poštno postajo. Prav v tistih dneh, točneje 5. septembra davnega leta 394, je bila tu velika bitka med kristjani in pogani.
(Foto Elio Fornazarič)
r* 1*
Upr
t£ ■ '

HOROSKOP
Z ARHEOLOŠKEGA NAJDBIŠČA NA HRUŠICI
^imorski dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
11. septembra 1971
Nfl EVROPSKEM KOŠARKARSKEM PRVENSTVU
Italija - Izrael 87:68
BflBUNGEN, 10. - V prvem ~'evu evropskega košarkarskega I TOnstva je Italija premagala I-fr«el s 87:68 (46:32). Tekma je jr® odigrana v B skupini, iitalijansko moštvo je prevzelo po-“tdo že v začetku tekme in to ?®sti zaradi boljše skupne igre. ^aelci so bili precej živčni in ®5o znali uresničiti svojih taktič-15} zamisli. Italijani so zato prvi P"-as zaključili s prednostjo 14 v*. a so v drugem delu srečala nekoliko popustili, kar so na-ptotniki izkoristili, saj so zmanj-iBj svoj zaostanek na borih pet j!*' Toda <razzurri» se niso pu-jr*1 presenetiti, kmalu so prevze-i f vajeti igre zopet v svoje roke ? So prepričljivo zmagali. Najbolj-jS strelca pri Italijanih sta bila fWviera in Meneghin, ki sta do-*?la po 17 košev, pri Izraelcih ™ Keren tudi s 17 točkami, i '°»tali izidi:
Primorec iz Trebč sklicuje
redni občni zbor
danes, 11. septembra 1971, °b 20.30 v prvem, in ob 21. uri v drugem sklicanju z naslednjim dnevnim redom:
1.	pozdravi in poročilo predsednika
2.	tajniško poročilo
3.	blagajniško poročilo t 4- razno
Občni zbor bo v Ljudskem do-ftu v Trebčah.
A SKUPINA
Sovjetska zveza — Romunija 83:55 (41:29)
Španija — Francija 79:66 (37:27) Poljska - Z. Nemčija 78:73 B SKUPINA
Češkoslovaška — Turčija 88:69 (40:32)
Jugoslavija — Bolgarija 70:69
SAN
V	sredo zvečer je bil v prostorih društvenega sedeža notranji turnir ŠZ Dom. Nastopih je 12 igralcev v moški konkurenci, 5 pa v ženski.
V	ženski konkurenci je zmagala mlada Franka Mikluš pred Liiiano Rozet in Dolores Bensa.
V	moški konkurenci pa je zmagal Igor Komel, drugi je bil Damjan Klanjšček, tretji pa Rudi Pavšič.
Turnir je bil zelo zanimiv. Vsi igralci so igrali zelo borbeno. «Bo-jeviti* so bili zlasti mlajši.
Izidi:
ŽENSKE
1.	KOLO
Mikluš F. — Bensa D.
Rozet L. — Mikluš L.
2.	KOLO
Bensa D. — Mikluš L.
3.	KOLO
Mikluš F. — Bensa E.
Rozet L. — Bensa D.
FINALE
Za 1. in 2. mesto Mikluš F. — Rozet L.
Za 3. in 4. mesto Bensa D. — Bensa E.
KONČNA LESTVICA
1.	Mikluš Franka
2.	Rozet Liliana
3.	Bensa Dolores
4.	Bensa Eliana
5.	Mikluš Loreta MOŠKI
Prinčič D. — Sossou D. 0:2
IpuliiiuiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiJimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiumMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiu
V OKVIRU ŠPORTNEGA TEDNA ŠD BRDA
'f,	-v
Zadnje tekme v Steverjanu
Na sinočnji seji šahovske zveze Slovenije so izbrali šahovsko reprezentanco, ki bo predstavljala Slovenijo na turnirju ob 50-letnici jugoslovanskega šaha, 18. septembra v Celju. Igrali bodo: mednarodna mojstra Puc in Musil, mojstra Kržišnik in Bajec ter mojstrski kandidat Jelen, Slovenska prvakinja Koširjeva ter mladinec Sorčnik. Parma in Planinc sta zadržana. Poleg srečanja republiških in pokrajinskih reprezentanc bo na osrednji proslavi v Celju še vrsta slovesnosti, katerih pokrovitelj je predsednik republike Tito.
Začetek slavja bo 17. septembra ob 19.30, ko bo slovenski oktet pripravil celovečerni koncert, konec pa bo 19. septembra z delovno konferenco šahovske zveze Jugoslavije.
D. K.
Danes si bosta izmenjala prstana
TATJANA in SERGIJ COTIČ Obilo sreče na skupni življenjski poti jima želi športno društvo Vesna.
NA M!INI TENIS
NA TURNIRJU DOMA
V SNL IN ZCNL
Komel in Mikluševa Slab start Primorcev
na prvih mestih
2:0
2:0
2:0
2:0
2:0
2:0
Kolesarstvo
'V torek je bila tekma v kolesar-?Vu za otroke na progi Križišče— ?v°r in za mladince na progi Bu-, r^je—Trg pred cerkvijo. Tekma je ||1& v večernih urah in ji je sledila ttta navijačev z avtomobili.
Med otroki je zmagal Kazimir čer-,c s časom 8 minut;
\ .''bigi je bil Stanko Škorjanc s 30”
| -*®®stanka.
-Med mladinci je zmagal Rinaldo j ^mik s časom 8 minut;
|:L drugi je bil Ivan Maraž z zaostan-50".
i S ODBOJKA
v ponedeljek je bila na vrsti žen-J® odbojka. Srečali sta se števerjan-R.ekipi Brda in Briški grič. Seve-^ so prihitele na pomoč tudi dru-* igralke. Tako so ekipi Briški grič gagale igralke goričkega Doma, ^icam Brd pa doberdobske igralke ''bitnega društva Hrast. To je bilo i ^i Prvo srečanje števerjanskih žen-j ekip in pametno bi bilo, če bi taka srečanja nadaljevala. Igra j bila precej živahna in napeta; ško-5® le, da jo je vseskozi motil veter.
-®*ultat:
^a-Briški grič: 2:1 (15:9, 7:15, 15:12) v Postavi:
; “riški grič: Sonja Komjanc, Kateri-*® Maligoj, Branka Koren, Loreta I Maraž, Eda Mikluš, Marija Uršič,
: barja Prinčič, Loredana Neva.
Brda: Antonija Mužič, Lučana Hlede, Agata Komjanc, Ida Komjanc, Eli Komjanc, Silva Klanjšček.
Sodnik: Emil Valentinčič; zapisnikar: Janez Susič.
Tekma je bila na občinskem igrišču v Steverjanu.
NOGOMET
V nedeljo sta se srečali nogometni ekipi Britofa in Dolenjega konca na Formentinijevem igrišču v Steverjanu.
čeprav so bili favoriti Britovci, ki so v nogometu vedno zmagali, so tokrat morali podleči Dolenjemu koncu (čeprav so imeli v svoji sredi dobrega igralca Mačusa). Pravijo, da so Končarji zmagali, ker so imeli v postavi «kupljene igralce*. Večino golov je zabil Robert Beretta z Bukovja.
Dolenji konec : Britof 5:3 Postavi:
Dolenji konec: Mužuc Ivan, Rinaldo Domik, Leban, Prinčič, Paulin. Britof: Aldo Mačus, Dušan Škorjanc, Stanko Škorjanc, Darij Maraž, Dušan Maraž,
(goli: Beretta 3, Mačus 2; Škorjanc 1, Paulin 1).
TUČENJE
Na igrišču gostilne Dvor v štever-janu so v četrtek odigrali turnir «tu-čenja*. Prijavilo se je pet števerjanskih ekip, ki so se pomerile med seboj. Igre so bile vseskozi zelo napete in smo lahko zvedeli za zmagovalca
šele pozno po polnoči.
Rezultati:
Zmagovalci:	Ferdinand Komjanc,
Rinaldo Dornik in Lojze Gravnar.
2.	Mirko Humar, Marjan Mužina in Boris Lutman.
3.	Ivan Maraž, Evgen Gravnar in Marjan Terpin.
4.	Stanislav Klanjšček, Ciril Terpin in Roman Vogrič.
5.	Edi Hlede, Silvan Dornik in Dušan Škorjanc.
Sodnika: Alojz Maraž in Zvonko Simčič.
3. števerjanski športni teden se bo nadaljeval s streljanjem, z atletiko in namiznim tenisom, ter se bo zaključil s prijateljsko odbojkarsko tekmo med števerjansko postavo Brda in štandreškim Veloxom, v nedeljo ob 11. uri (po maši) na občinskem igrišču v Steverjanu.
Nagrajevanje, združeno s primernim kulturnim sporedom, pa bo v župnijskem domu ob priliki tradicionalne «zahvaljence» drugo nedeljo v novembru.
0:2
2:0
0:2
0:2
2:1
1:2
Komel I. — Gravner R- 2:0
Pavšič R. — Figelj R. 2:0
Morel B — Rozet M.	2:0
Prinčič V. — Klanjšček M. 2:1
Radikon S. — Klanjšček D. 1:2 2. KOLO
Sossou D. — Komel I.
Pavšič R. — Morel B.
Prinčič V. — Klanjšček D. FINALE
Pavšič R. — Komel I.
Komel I. — Klanjšček D.
Pavšič R. — Klanjšček D.
KONČNA LESTVICA
1.	Komel Igor
2.	Klanjšček Damjan
3.	Pavšič Rudi
4.	Sossou David
5.	Prinčič Viljem
6.	Morel Boris
Ta turnir je bil kot priprava za športne igre, ki bodo prihodnji teden.
Že sedaj se lahko opazi koliko so igralci uigrani. Mladi so v dobri formi, toda pri starejših je videti, da jim primanjkuje treninga. Upajmo, da bodo za športne igre prav gotovo pripravljeni vsaj za uvrstitev v finalno kolo.
I. K.
NOGOMET
V	nadaljevanju mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja Pieri so dosegli te izide:
Torino — Benfica	1:0
Lanerossi — MTK	2:0
Monfalcone — Rijeka	2:0
Inter — Udinese	2:0
V	polfinale so se uvrstili Torino, Metalul, Lanerossi in Inter.
# » *
V	mladinskem nogometnem prvenstvu bo jutri, ob 10. uri, doberdob-ska Mladost igrala v Foljanu proti istoimenski ekipi.
OLIMPIJSKE VESTI
RIM, 10. — Na pobudo it. olimpijskega odbora, je organizacijski odbor olimpijskih iger v Miinchnu izjavil, da je prekinil prodajo vstopnic zia igre skupaj s prodajo rezervacij v raznih hotelih.
Vstopnice bodo začeli spet prodajati posamezno 15. oktobra, dokončno pa bodo prekinili prodajo 31. decembra.
Začela so se končno tudi prvenstva | kot kaže, tudi s pomlajeno ekipo v slovenski nogometni ligi ter vzhod- precej uspešni. Tolmin je povedel ni in zahodni conski nogometni ligi. po siabi igri Primorja v prvem pol-
Ljubiteljem nogometa v Sloveniji se tudi letos obeta živahna in razburljiva sezona, saj je že prvo kolo prineslo nekaj presenetljivih rezultatov, poleg tega pa so bili tudi strelci, posebno na nekaterih tekmah, izredno razpoloženi. V 18 tekmah vseh treh lig se je mreža kar 57-krat tresla, kar da v poprečju 3,16 gola na tekmo. To je že zelo dober popreček.
V	SNL so letos tri nove ekipe. Kot prvaka ZCNL, oziroma VCNL, sta se v SNL neposredno uvrstila Koper in Slivnica ter nadomestila izpadli moštvi kranjskega Triglava in mariborskega Kovinarja. Ker je slovenski prvak Mercator napredoval v 2. zvezno ligo, od koder se pa nihče ni vrnil, je ostalo še eno prazno mesto. Zapolnil ga je velenjski Rudar, drugouvrščeni iz VCNL, ki je v kvalifikacijah premagal podprvaka ZCNL Zagorje.
V	ZCNL se je po enem letu nastopanja v SNL vrnil kranjski Triglav, sem pa so napredovali tudi prvaki primorske, ljubljanske in gorenjske lige, Primorje iz Ajdovščine, Litija in Jesenice. Novinec so pravzaprav le Jesenice, saj sta ostali ekipi že stari znanki te konkurence. V pod-zvezna tekmovanja so se letos preselili sežanski Tabor, črnomeljska Bela krajina in Tržič.
Primorske enajsterice niso startale kdove kako uspešno. Niti eni ekipi ni uspelo zmagati, peterica je star-tala z remiji, Koper in Adria pa sta že v začetku občutila grenkobo poraza.
Izola je na domačem igrišču pričakala ptujsko Dravo. Med tekmo so si Izolani sicer ustvarili rahlo premoč, vendar je bil napad kot na zadnjih tekmah preteklega prvenstva neučinkovit. Ker tudi Ptujčani niso znali izkoristiti svojih priložnosti (posebno v 2. polčasu), se je tekma končala neodločeno, brez zadetkov.
Koprčani sč gostovali v Trbovljah, kjer so prikazali borbeno in požrtvovalno igro. V obrambi so se uspešno branili, nekajkrat pa so tudi nevarno ogrozili nasprotnikov gol. Sreča pa je bila tokrat na strani domačinov, ki so z golom svojega levega veznega igralca slavili morda nezasluženo zmago.
V	ZCNL je bil v Ajdovščini na sporedu primorski derbi med čvrstima ekipama Primorja in Tolmina. Tekma se je končala neodločeno, kar predstavlja majhen neuspeh za Ajdovce in uspeh za Tolmince, ki bodo.
času z golom Humarja, v drugem delu pa so domačini le uredili svoje vrste in preko Kopatina izenačili.
Novogoriška Vozila so na Jesenicah solidno startala. Z goloma Gorjana in Petrovčiča so Goričani še štiri minute pred koncem vodili, vendar so domačini izenačili. Tudi točka predstavlja uspeh, čeprav je to za sedaj težko oceniti, ker je vrednost novinca z Jesenic še dokaj neznana.
Pirančanom, ki so napovedali start na prvo mesto, je že v prvem kolu spodrsnilo. Njihov napadalec Požar je sicer v 74. minuti dosegel vodilni zadetek, vendar so gostje iz škofje Loke že čez pet minut izenačili in neodločen rezultat obdržali do konca.
Najbolj pa so razočarali igralci mirenske Adrie, ki so na domačem igrišču visoko zgubili z Litijo. Igrali so skrajno neborbeno, brez vsakega žara, volje in želje po zmagi. Njihova neodgovorna igra spravlja klubske voditelje in navijače v upravičeno negodovanje, če bo ekipa igrala dobro le na derbiju z Vozili, se bo morala seveda že po tem prvenstvu posloviti od sedanje družbe.
B. P.
lllillliiiiiiiiliiiiiliiiiiliiimmtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
ZSŠD sporoča, da se bodo tekmovanja za posamezne panoge začela v naslednjih dneh: bližanje — 15. septembra odbojka (člani) — 16. septembra Sprejemanje prijav za člansko odbojko se bo zaključilo danes, H. septembra.
balinanje — 20. septembra odbojka (mladinci) — 24. septembra košarka — minibasket: vpisovanje do 30. septembra, tekmovanje 6. oktobra;
mladinci: do 15. septembra vpisovanje, 18. 9. začetek tekmovanj;
ženske: vpisovanje do 15. septembra. 19. septembra začetek tekmovanj;
člani: vpisovanje do 25. septembra, začetek tekmovanj 1. oktobra;
1 namizni tenis — vpisovanje do 11. septembra, začetek tekmovanj 14. septembra.
Za ostale panoge točni datumi še niso določeni.
NOGOMET
TURNIR ZARJE
Jutri četrtfinale
Jutri se bo začel predprvenstveni nogometni turnir, ki ga ie priredila bazoviška Zarja. Turnir bo služil ekipam, da preskusijo formo svojih igralcev pred bližnjim začetkom raznih prvenstev. Bila je to nedvomno dobra zamisel podjetnih bazoviških predstavnikov, ki so uspeli prirediti res kakovosten turnir.
Nastopile bodo te ekipe: Vesna, Ponziana, Inter SS. Breg. Primorje, Primorec, CMM in Zarja.
SPORED
Jutri, nedelja. 13. septembra (športno igrišče Padriče)
09.00	— Vesna - Ponziana
16.00	— Inter SS - CMM (športno igrišče Bazovica)
09.00	— Breg - Primorje
16.00	— Zarja - Primorec
Prihodnjo nedeljo. 19. t.m., bodo
odigrali polfinalni tekmi. Finale pa bo v nedeljo 26. septembra.
Turnir bo potekal po izločilnem sistemu.
Že prve tekme zanimive
Križani, ki bodo v glavnem nastopili s svojo mlado postavo, to se pravi z ekipo, ki bo nastopila v prvenstvu «under 21*. bodo seveda morali napeti vse sile, da bi zadrževali napade močnih nasprotnikov. ki so obenem tudi favoriti tega turnirja.
Zanimivo bo tudi srečanje med Inter SS. (ki si ie letos dokaj čudno priboril pravico do nastopa v drugi kategoriji na račun prose-škega Primorja), in Circolo Marina Mercantile. Ta ekipa bo letos startala kot favorit druge amaterske kategorije, saj je CMM nakupil celo vrsto izkušenih in znanih igralcev (D’Eri. Urcioli itd.), ki so jamstvo za uspešno prvenstvo.
V Bazovici bosta praktično dva slovenska derbija. Zjutraj se bo sta pomerila Breg in Primorje. Tek ma med tema dvema moštvoma je vedno zbudila med našima navijači veliko zanimanja. Letos bo Breg igral v drugi amaterski kategoriji, medtem ko bodo Prosečani nastopili v tretji. Obe ekipi sta resno začeli s pripravami. Vsaj na papirju pa so favoriti Brežani.
Popoldne pa bo prireditelj turnirja, Zarja, igral proti Primorcu Trebenci so v nedeljo igrali prijateljsko tekmo v Križu proti drugi postavi Vesne in so prepričljivo zmagali s 3:1. Ekipa pa ni bila še dobro uigrana. Ta. vsekakor zahtevnejša tekma, pa bo treben-skirn nogometašem služila, da bi še bolj izpilili svojo igro. Favoriti so seveda Bazovci. ki bodo poleg
tega, da nastopajo v višji kategoriji kot Trebenci, igrali pred domačim občinstvom.
b. L
KOŠARKA
ZADAR, 10. — Se en košarkar Za dra, Nikola Olujič, ie odpotoval v ZDA, da bi tam študiral in se se veda tudi mnogo naučil od ameriške košarkarske šole. Mladi in visoki Olujič bo študiral na Saint Gregory’s College v mestu Shawan-ne v državi Oklahoma.
iifiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiulmiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Danes otvoritev teniškega igrišča v Padrieah
Danes bo ob 16. uri uradna otvoritev novega padriškega teniškega igrišča. Med drugimi gosti bo prisoten tudi podpredsednik dežele Pit-toni. Ob tej priložnosti bo igrala
godba iz Trebč Parma, sledila bo zakuska, nakar se bodo štirje mladinski jugoslovanski teniški prvaki pomerili v ekshibicijski tekmi.
To bo uraden začetek uporabe
^dinir Černič in Marko Škorjanc, prvi in drugi na kolesarski tekmi na 3. števerjanskem športnem tednu, z mladim navijačem
PLAVANJE
MINSK, 10. — Danes so postavili med plavalnim trobojem ZDA-ZSSR-VB dva nova svetovna rekorda, dva pa so izenačili. Američan Mark Spitz je preplaval 200 m prosto v 1’53”5,' ter je tako izboljšal prejšnji rekord za celih sedem desetink sekunde.
Po tem je štafeta ZDA 4x200 m prosto dosegla nov najboljši čas s 7’43”3. Prejšnji rekord: 7’45”.
Američanka Elie Daniel je izenačila svetovni rekord na progi 200 m metuljček v času 2’18”43.
Naposled je še sovjetska plavalka Galina Stepanova - Prozumen-čikova izenačila najboljši dosežek na svetu na progi 200 m prsno s časom 2’40”73.
Poleg tega so postavili tudi v prvem dnevu nov svetovni rekord. Ženska štafeta ZDA 4x100 m Dro-sto je preplavala progo v 4’00”7. Prejšnji najboljši dosežek je pripadal NDR z desetinko sekunde slabšim časom.
KOŠARKA
Na mednarodnem košarkarskem turnirju za pokal Dreossi v Gorici je FFAA premagal Patriarco s 103 proti 61, Spliigen pa Rudarja z 91:84.
obeh novih teniških igrišč,
Gaja v Padričah
NOGOMET
Tudi na Tržaškem
Start mladincev
Jutri se bo začelo mladinsko nogometno prvenstvo, na katerem bodo nastopile tri naše ekipe. Tudi letos se je prvenstva udeležilo dokajšnje število moštev, žal pa je število naših ekip še vedn) skromno.
Nogometna zveza je razdelila moštvo v dve skupini in sicer:
SKUPINA A: Zaule. Edera, CRDA, Gaja, Primorje, Giarizzole, Forti-tudo, Cremcaffč, Ponziana.
SKUPINA B: Aurisina, Breg, Ro-sandra, Roianese, Triestina, Campa-nelle, S. Anna, S. Giovanni, Don Bosco.
Triestina bo nastopila izven konkurence, kajti tržaško društvo ima že svojo ekipo v deželnem prvenstvu.
PRVO KOLO:
TEŽKA PREDVIDEVANJA
Ekipe so šele pred kratkim začele s pripravami. Vsako predvidevanje je torej zelo tvegano. Upajmo, da bodo naše ekipe igrale zadovoljivo.
V	prvem kolu skupine A bo Primorje jutri na Proseku, ob 10. uri igralo proti ekipi Giarizzole. Gaja pa bo počivala.
V	skupini B bo Breg, ob 15. uri, na igrišču pri Sv. Ivanu igral proti S. Giovanniju.
Ostale tekme 1. kola:
SKUPINA A
CRDA — Cremcaffe, Edera — Fortitudo, Zaule — Ponziana. (Počitek: Gaja).
SKUPINA B:
Aurisina — Roianese, S. Anna -Campanelle, Don Bosco — Rosan-
dra. (Počitek: Triestina).
* » »
Nogometna zveza je obenem javila, da se bo prvenstvo začetnikov začelo v nedeljo 19. septembra.
velikega in krasnega športnega objekta, ki so ga zgradili podjetni padriški predstavniki s požrtvovalnim in drznim delom. Sploh nas zadnja leta ta majhna vas preseneča z gradnjo vedno novih športnih naprav, kar jasno kaže, da se s pridnim in resnim delom lahko marsikaj doseže.
Kako je spioh nastalo to igrišče?
Skupina ljudi, med katerimi jf bil najpodjetnejši sedanji preised nik teniškega kluba Gaje, Globas. je sprožila zamisel, da bi zgraddi teniško igrišče. Zamisel je naletela na takojšen odziv med starejšimi in tudi mlajšimi ljubitelji te panoge. Maja letos so dejansko začeli z delom in istočasno se je ustanovi' tudi teniški odsek, ki je, po predvidevanju, naletel na veliko navdušenje med vaščani in drugimi. Vpisovanja so se vrstila kot na tekočem traku, tako da je trenutno igrišče zasedeno od jutra pa do poznega večera. Igrišče je namreč o-premljeno z razsvetljavo.
Tudi tečaja, ki ga je priredila sekcija, se je udeležilo dokajšnje število mladih. Tečaj namreč obiskuje 22 udeležencev, kar kaže, da bo ta šport zajel tudi našo mladmo. In to je bil seveda eden glavnih ciljev pobudnikov te nove športne panoge pri nas.
Vaščani gledajo seveda s ponosom na to novo športno napravo, ki je odprla domačinom in tudi drugim ljubiteljem te panoge novo možnost za pristno zabavo.
b. 1.
ATLETIKA
REKA, 9. — Na atletskem tekmovanju ob otvoritvi tartanskih teka-Iišč na reškem stadionu na Kantridi je Miljenko Rak skočil v daljino 7.89 metra. -----------
OBVESTILA
Športno združenje DOM obvešča vse igralce minibasketa, da se prične trening igralcev v sredo, 15. septembra, ob 17.30 v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13.
• * *
športno združenje DOM obvešča igralce odbojke (moški), da se prične redni trening na igrišču na prostem v Dijaškem domu, v torek, 14. septembra ob 20.30. V primera slabega vremena bo trening v četrtek, 16. septembra, ob isti uri.
Brescia - Varese Fiorentina - Cagliari Foggia - Arezzo Genoa - Juventus	2
Lanerossi - Reggiana	1
Milan - Mantova	1
Modena - Cesena	1
Novara - Catania	1
Palermo	-	Catanzaro	1
Reggina	- Como	X
Roma - Perugia	1
Taranto	- Bari	X
Temana	-	Atalanta	X
X
X 2
Dvignil se je na komolec in pritisnil na petelina brzo-Ketke. Ko je rafal utihnil, je z zadnjimi močmi kriknil:
«Marjanca! Karel!«
Potem se mu Je ulila iz ust kri. Obležal je in od bolefii-1 grabil z rokami šope trav.
Cez nekaj trenutkov so bili pri njem. Karel in Blisk sta »stala vsa temna in upehana, Marjanca pa je pokleknila in 1 jela močiti s solzami. Potipala je rano in ga hitela obvezati Pod rafali strojnice so ga srečno odnesli iz vasi.
Se preden se je med drevjem zasvitalo, so ga spravili v ttiker sredi težko prehodnega goščavja, ki je včasih rabil Iredu za skrivališče ranjencev. Bunker je bil že nekaj časa azen. Zgrajen je bil iz smrekovih hlodov, ukopan v zemljo; lei je tesen vhod In majhno lino za zrak in svetlobo.
Položili so ga na pograd. Gnilo slamo so prekrili z odeni} in odeli budi njega. Pri njem so pustili Marjanco, žulj pa tri stražarje s strojnico. Karel in Blisk sta odšla po Ifavndka.
Zatohli prostor je dišal po jodu, trohnobi in vlažni ilov-iti zemlji. Napolnjen je bil s turobnim mrakom. Dekle je dela pri ranjencu na pogradu in ga tolažila. Držala ga je 1 rake mu zrla v vročične oči in bledi obraz. Roke je imel ladne in vlažne, bil je brez moči. Po bledem čelu so polzele 'hale kaplje. Kdaj pa kdaj je težko vzdihnil. Oči je odpiral tako muko, kot ba bile veke lesene..
»Prišel bo zdravnik... Janez, vzdrži!... Bodi močan! živeti kOraš!» mu je tiho ponavljala in pritiskala lice k njegovemu, da bi mu blažila bolečino.
»Umiram... Vse telo mi polagoma hromi,« je šepetal in Qhaaj vidno pregibal ustnice.
»Ne!« Marjanco je navdajala tesnoba. Misel na njegovo tIht ji je bila odvratno tuja. Zanjo ni življenja brez njega... ljubila ga je ob prvih dekliških sanjah, z vsem mladostnim iTom. Leta 1943 na spomlad je odšla za njim v odred in °tem v brigado. Vedno ga je spremljala kakor senca. Borci 1 niso mogli predstavljati njega brez nje in ne nje brez nje-a. Bila sta si podobna kot brat in sestra; celo oblečena in
oborožena sta bila enako.
Nagnili Je glavo k njej in začutila je nekoliko močnejši pritisk rok. Saj bi že davno izdihnil, da ni zadrževala smrti misel nanjo. Toda kri se je odcejala in trebušna votlina se je polnila, mu pritiskala na srce. Oklenil se je njenih rok, kot bi se utapljal.
«OdhaJam... Vse se megli...«
Nagnila se je nadenj. Njene vroče solze so kapljale na njegov bledeči obraz. Včasih tako živahne oči so se rahlo svetlikale v mrliškem soju. Sonce je zdrsnilo za oblake, pobočje je zagrnila senca, v bunkerju se je temnilo. Prižgala je svečo. Plamen je v trohnelem zraku trepetljal, kot da bo zdaj zdaj ugasnil.
Skušal se je nasmehniti, tako kakor vedno, kadar sta se ljubila. Tako se je nasmehnil samo njej in včasih svoji materi. Jedke bolečine so popuščale in zdelo se mu je, da stopa v svetal sončen dan. Z Marjanco stopata skozi rosne trave, med cvetočim drevjem njegovega doma, prislonjenega na sončno reber... Njen zvonki smeh je pesem. To je zemlja, kjer sta se namenila živeti. On drži za plug, sveže dehti preorana zemlja, okoli hiše se pode otroci, ona pa stoji pri hišnih vratih in ga kliče... Vse zaliva meglena svetloba, v kateri lebdi njen obraz. Velike otožne oči. vlažne in blesteče... V njih se utrinjajo slike odhajajočega življenja. Zginjajo in se pojavljajo znova. Potem se tudi njen obraz zamegli in postaja majhen, se oddaljuje... Megla se vrti in postaja krvava in temna...
Dekle strmi vanj. Njegove oči so široko razprte. V njih trepeta rumen soj plamena. Njegove roke so čedalje bolj hladne in toge, glava mu je omahnila. Na obrazu mu je ostal nasmešek, ki Je vedno veljal samo njej. V ostekleneldh očeh pa se je zgostila groza...
«Janez!» je kriknila.
Njene ustnice sq se dotaknile njegovih, ki so bile že mrzle. S poljubi mu je pokrila obraz in oči, nato si je zarila roke v lase in Iz prsi se ji je utrgal živalski krik, kot ba kriknila zemlja, ki je skrivala v svojih nedrih mračni bunker. Marjanci se je svet podiral. Bela hišica med drevjem je razpadla,
razleteli so se ljudje, ostala je sama na sovražni, pusti in prazni zemlji...
In spet je kriknila:
«Sovražim svet, ki mi ga je ubil! Iz dna srca sovražim vse, la ubijajo!«
Tresla se je, misel se ji Je Skalila. Vrgla se je nanj in jecljala:
«Janez! Nihče naju ne bo nikoli več preganjal... Nihče naju ne bo nikoli več ločil... Nihče nikoli več obsojal... To sem se zaobljubila! Samo tvoja sem bila in samo tvoja ostanem...«
Vzela je njegovo vojno torbo in iz bloka iztrgala list. Z otroško okroglimi črkami je pod začetek dnevnika, kjer je bil on zapisal: «Danes napademo Križe...« napisala svojo poslednjo željo: »POKOPLJITE NAJU SKUPAJ!«
Njena roka je segla po njegovi pištoli. Legla je k njemu in ga objeda okoli vratu,1 tako kot vedno, kadar sta šla spat. Glavo je pritisnila k njegovemu ušesu, kot bi mu morala povedati nekaj skrivnostnega, kar je samo zanj in za nikogar drugega. Prst je poiskal petelina.
Votlo je počilo med vlažnimi stenami, pajčevine na stropu so vztrepetale in se počasi umirile...
Ko sta se Karel in Blisk vrnila z zdravnikom, sta z obrazov preplašenih stražarjev razbrala, da se je nekaj pripetilo. Stopila sta v bunker. S pograda sta se svetlikala dva bleda obraza kot dva bela kamna na dnu globokega vodnjaka.
«Kot bi spala!« je pomislil Blisk in prižgal svečo. Plamenček je zatrepetal. Se vedno ga je objemala. Oči so se jima vlažile in ostala sta brez besed. Nekaj nerazumljivo težkega jima je leglo na dno duše. Nekaj, kar vžge v duši neizbrisno znamenje.
Položili so ju v skupen grob na robu gozda, kakor je želela Marjanca. Ilovnato dno so nastlali s smrekovimi vejicami. Počivala sta na mehkem, kot včasih na Jelovici. Tudi pokrili so ju s smrekovimi vejicami, da bi njuna lepa obraza obvarovali pred grudami prsti...
Govoril jama ni nihče. Samo častna salva ja odjeknila v
nebo, kjer je sonce naglo drselo v mrak gorovja. Bataljon je bil postroj en okoli groba v obliki podkve. Ob jami so stali Karel, Blisk in Marko. S sivimi minerjevimi lasmi se Je igral večerni veter. Stal je skrušen, droban, s klobukom v roki'Ta samorastnik, kamnar, najbolj trd med vsemi, je jokal. Srečaval se je s smrtjo na treh kontinentih sveta, v ječah, delavnicah in na bojnih poljih... toda čim bliže mu je bila, tem bolj mu je bila tuja.	*
Nekje v daljavi — v smeri proge in reke — je votlo zabobnelo. Odmev se je v vetru izgubil med pobočji mračnih gora, ki so zapirale obzorje.
Na gomilo so zasadili brezov križ in se izgubili v gluho
noč.
Zlohotna senca smrti je visela nad bataljonom. Obkrožala jih je izdaja, nemški izvidniki so jim sledili, čeprav so se premaknili vsako noč. Vendar so se uspešno izogibali spopada s sovražnikom.
Lotili so se še dveh gradov, kjer so tičale za debelimi zidovi maloštevilne žandarske posadke.
Mlad skojevec, domačin, se je prostovoljno javil, da bo zaklal stražarja. Dve leti je delal v gradu in poznal vsak kamen v okolici. Z bajonetom v roki, ki mu ga je Karel nabrusil, se je plazil k vhodu. Napadalne skupine pa so čakale pri gospodarskem poslopju skupno z minerci.
Fant se je splazil prav do stražarja, pred njim pa mu je vse odpovedalo. Se preden je premagal strah in se dvignil iz teme, ga je stražar zagledal, spustil rafal in pobegnil v bunker.
Debelih grajskih zidov niso naskočili, po kratkem streljanju so raje odšli.
Naslednjo noč Je bataljon napadel grad Adergas. Miner Marko Je slutil, da bodo Nemci poslali graščini pomoč, zato jim je z vodom borcev in dvema strojnicama pripravil zasedo ob oesti ter zakopal mine. Z njim je bil tudi Blisk.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo TRST	Ul. Montacchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638
Podružnice	GORICA	Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
uprava	TRST	Ul Montecchi 6/11 Telefon 95 823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletne 6.100 lir celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	j SFRJ posamezna Številka 1.— dinar, mesečna 14.—	din, letna 140— din,
PoStnl tekoči račun	Založništvo tržaSkega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
11. septembra 1971
Za SFRJ	Tekoč račun pri Narodni banki v Llubljsnl 501-3-270/1
«ADIT» • DZS, Ljubljana Gradišče 10/11 nad telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400	osmrtr ne m sožaiia ?00 lir	»Mali ogl®5'*
50 lir beseda Oglasi za tržaško m goriškc pokraunc se iaročaio Pfl upravi. Iz vseh drugih ookrajin Italije pri «Sorie*š Pubbliriti Italian®’"
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ZTT • Trd
TRŽAŠKI DNEVNIK
ZARADI VREMENSKIH NEPRILIK V PREJŠNJIH MESECIH
Razprava o deželni pomoči v komisiji za kmetijstvo
Odbornik Comelli orisal deželne načrte za pomoč - Komunista Ber-gomas in Moschioni poudarila neučinkovitost deželnega posega
Včeraj zjutraj se je sestala deželna komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo, da bi preučila škodo, ki sta jo povzročila poljedelstvu toča in neurje, ki je 27. avgusta prizadelo goriško, pordenonsko in videmsko pokrajino.
Poročilo je podal odbornik Comelli, ki je dejal, da je izredna suša, ki smo jo zabeležili v naših krajih julija in avgusta posebno prizadela pridelek koruze in krme. Poleg tega so utrpeli znatno škodo cvetličarji in vinogradniki. Posledice slabe letine koruze in drugih vrst krme bodo občutili tudi živinorejci tako zaradi pomanjkanja krme, kot zaradi skrčenja števila živine. Po cenitvah pokrajinskih inšpektorjev za poljedeljstvo, znaša škoda približno 18 milijard lir.
Škodo, ki jo je povzročilo neurje na približno 10 tisoč hektarih, cenijo na pol milijarde, kar zadeva zgradbe, na milijardo in 300 milijonov pa kar zadeva pridelek. Ob koncu svojega poročila je Comelli oris sil tudi, katere ukrepe bo dežela sprejela v prid prizadetim področjem. Predvsem z uveljavljanjem državnega zakona 364 iz leta 1970 potem pa z uveljavljenjem deželnega zakona št. 23 iz leta 1965, na podlagi katerega bo deželni svet dal podporo za popravila hiš, ki jih je poškodovalo neurje. Končno bodo predlagali tudi določene spremembe deželnega zakona št. 33 iz leta 1965. Comelli je dejal, da je dežela predvidevala tudi izredne posege na področju živinoreje.
Diskusije, ki je sledila njegovemu poročilu so se udeležili komunist Bergomas, misovec Boschi, Bettoli (PSIUP), Martinis in Cogo (KD) ter Moschioni (KPI).
Bergomas Je poudaril, da so posegi dežeie absolutno nezadostni ter je orisal zelo hud položaj v go-riški pokrajini, kar zadeva nama kalne naprave. Demokristjana Mar-tinis in Cogo sta se tudi zadržala pri vprašanju namakalnih naprav v vsej deželi, ki bi po njunem mnenju morale biti enotne, tako da bi Furlanija-Julijska krajina dobila res učinkovito namakalno mrežo.
V diskusijo je nazadnje posegel še komunist Moschioni, ki je rekel, da mora poseg dežele dopolnjevati poseg države. Po njegovem mnenju ima država z zakonom št. 364 v rokah učinkovito o-rodje za uresničitev podpornih posegov. če ne bo prišlo do drugih ovir. Poudaril je nazadnje, da je deželni poseg absolutno nezadosten.
sti t-žiški avtomobilist trčil v videmskega, dve osebi pa sta bili pri tem ranjeni.
Malo po 7. uri je 30-letni Ales-sandro Boletti iz Tržiča, Ul. Žara 12, vozil svoj taunus goriške registracije iz Tržiča proti Trstu, ko je pri km 138+50 nenadoma močno zavrl, zaradi česar je vozilo zdrknilo nekoliko bolj na desno in čelno treščilo v parkirani fiat 600-D. Lastnika fiata videmske registracije, 43-letnega Renata Tonona iz San Vito al Torre v tistem trenutku k sreči ni bilo v avtu.
Pri trčenju sta se ranila Boletti in njegov sopotnik 59-letni Giordano Tomasi iz Tržiča, Ul. Manin 3. Najhuje jo je skupil prvi, ki se bo na ortopedskem oddelku bolnišnice zaradi zloma desne nadlahtnice in leve stegnenice moral zdraviti tri mesece, medtem ko so Tomasiju nudili v bolnišnici le pr-
vo pomoč in ga odslovili s prognozo okrevtinja v nekaj dneh.
Delavci tovarne CMI izvolili tovarniški svet
Delavci tovarne CMI so včeraj izvolili svoje predstavnike v enotni tovarniški svet. Prisotnih je bilo 146 delavcev, volilo pa jih je 120, ki so izvolili 13 delegatov. Enotni tovarniški svet re bo sestal, da doioči svoje vodstvo, potem ko bodo tudi uradniki izvolili svoje predstavnike.
Včerajšnje volitve predstavljajo u-speh za delavsko gibanje, ki je moralo premostiti veliko težav, a a je uresničil to svojo zahtevo. Med drugim je tudi delavska zbornica razdelila letak, v katerem je vabila delavce, naj se ne udeležijo volitev.
OB NAVZOČNOSTI 1000 DELEGATOV
Zaključen stotretji kongres britanske sindikalne zveze
V imenu italijanskega sindikata CISL je spregovoril tajnik Vito Scalia
LONDON, 10. — V Blackpoolu se je zaključil 103. kongres največje britanske sindikalne zveze iradeunion. Skoraj 1000 delegatov 144 sindikatov, ki so vključeni v zvezo in ki imajo skupno preko 10 milijonov članov, je po debatah o inflaciji, brezposelnosti, priključitvi Anglije v EGS in o proti-sindikalnih zakonih zaključilo srečanje s petjem himne »Auld lang syne».
Med današnjim srečanjem so se sindikati dotaknili tudi vprašanja Ulstra in policijskega zatiranja v tej deželi. Delegati so podpisali dokument. v katerem obsojajo naraščanje nasilja in s katerim zahtevajo od vlade, naj ukine vojaške ukrepe m jih nadomesti z demokratično ustavo.
Kot smo že omenili je bila druga zelo važna točka kongresa vstop Anglije v EGS. Sindikalisti niso strogo ločili tega vprašanja od vprašanj, ki se pojavljajo v zvezi z brezposelnostjo. ki je po njihovem mnenju povezana s splošno gospodarsko politiko angleške vlade. Sindikati odloč no nasprotujejo vstopu Anglije v EGS in s tem avtomatično podpiralo laburistično stranko ter soglašajo z
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiniiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiivniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NEVIHTE IN POPLAVE V SREDNJI AZIJI
Monsunsko deževje v Indiji je terjalo vsaj 360 žrtev
Najbolj prizadeta je država Utar Pradeš - Hude posledice poplav ob Rdeči reki v Vietnamu
Nesreča zaradi prenaglega zaviranja
Zaradi prenaglega zaviranja
NOVI DELHI, 10. - Dokončna bi- i je umrlo vsaj 250 ljudi zaradi te
M/in	/v,, kn/liU nnnlnn lei ha Ivi 107 n l' if ol/fA'/1(1 Vi T T	T*1 K Hffh 171
lanca žrtev hudih poplav, ki so prizadele indijsko državo Utar Pradeš. še ni znana. Domnevajo pa, da je vsai 360 ljudi utonilo v kalnih vodah številnih rek, ki se valijo po indijski ravnini Računajo še. da je 125.000 ljudi ostalo brez strehe. za režitev in varnost drugih 40.000 pa je morala poskrbeti indijska vq,jska.
V Luncknowu ie stanje vedno bolj skrbeče. Reka Gomati. ki teče blizu prestolnice države, vedno bolj narašča. Ker monsunsko deževje še ni ponehalo, ie reka preplavila obrežja in dve tretjini mesta Raven voda še vedno raste. Indijska vojska sodeluje s civilnimi oblastmi, da bi preprečili popolno preolavlienje mesta
Tudi v treh drugih okrožjih države Utar Pradeš (Azamgarah, Žaun-pur. Lachimpur) je sfanje zelo hudo
Na drugi strani »e treba še orne niti. da sta silno narasli reki Ganges in Jamura, ki ogrožata mesto Alahadab, ki .je tudi v Utar Pra-dešu. Stanje je resno tudi v Novem Delhiju, kjer so oblasti že evakuirale prebivalstvo, ki prebiva ob reki.
Žrtvam poplav so se pridružile v zadnjem času še številne druge, ki jih povzroča kolera. Računajo, da
bolezni v okrožjih Hazaribagh in Muzafarpur v državi Bihar, ki pa jih je sicer že precej prizadela poplava. Epidemijo naj bi povzročile narasle vode rek. ki nosijo proti morju številna trupla ljudi.
SAJGON, 10. — Severnovietnam-ske oblasti so, kot sporoča hanoj-ski radio, pripravile podroben načrt za pomoč prebivalstvu, ki je bilo v zadnjih dneh zelo prizadeto za-adi poplav na področju Rdeče reke. Zvedelo se je, da so narasle vode na tem področju porušile številne jezove. Do poplav je prišlo v samem Hanoju. Še po treh mesecih od začetka poplav je višina voda še vedno zelo velika.
Načrt hanojske viade predvideva zdravniške centre za brezplačno pomoč prebivalstvu, mobilizacijo vsega prebivalstva ter oblasti za ponovno izgradnjo infrastruktur, tehnično in gospoda-sko pomoč kmetijstvu ter stroge ukrepe proti vsem kršilcem zakona in varnostnih ukrepov.
Kcliko je bilo do seaaj žrtev poplav v Severnem Vietnamu, se še ne ve. Vietnamske oblasti pravijo, da so sedanje poplave hujše od tiste z leta 1945, ko je izgubilo življenje več stotin ljudi. Južno vietnamska televizija pa govori celo o stotisočih in stotisočih žrtev. Ta hu-
včeraj zgodaj zjutraj na obalni ce-
Pu
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. pesmi;
11.50	Veseli motivi; 12.10 Poklici: »Sodarji»; 12.40 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 Glasbeni festival v Števerjanu; 16.30 Plesna čajanka; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert Dua Paim-Contarsky; 18.55 Pojeta Patty Pravo in L. Battisti;
19.10	Svet v očeh slovenskih popotnikov; 19.25 Nekaj jazza; 19.40 Zbor GM iz Ljubljane; 20.00 Šport;
20.50	Burka v enem dejanju: »Nemški ne znajo»; 21.45 Vabilo na ples; 22.45 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran:
15.10	Pesmi; 15.50 Koncert violinista M. Siminija in pianista E. Silvestrija; 16.45 Boschettijev trio.
KOPER
8.00, 12.30, 14.00, 15.30, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 Glasbena matineja;
12.00	Glasba po željah; 14.05 Ansambli lahke glasbe; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Sestanek ob juke boxu; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Zapojmo in zaigrajmo; 8.30 Orkestri; 19.00 Sestanek s poslušalci; 20.30 Prenos RL; 23.20 Plesna glasba;
24.00	Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7 10 Glasbe na matineja; 9 15 Vi in jaz; 11.30 Poje tenorist F. Tamagno; 12.10 Ital. zgodbice; 13.15 »La corrida»:
15.50	S-ečanje z znanostjo; 16.30 »Dva + dva m 5»: 17.10 Veliki variete; 20.20 Jazz koncert 1971;
SOBOTA, 11. SEPTEMBRA 1971
21.05 Rad. nadaljev. F. De Roberta: »I vicerč*; 21.40 Madžarska ljudska glasba; 22.10 Ital. sodobni skladatelji.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Orkestri; 9.35 Drama v 30 minutah; 10.05 Pesmi za vse;
10.35	GlEtsbeni variete; 12.30 Week-end z Raffaello; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 14.05 in 15.40 Plošče;
16.35	»Alto gradimento*; 20.10 Bel-linijeva melodrama v dveh dej.: »La sonnambula*; 22.15 Sammy Priče in Errol Gardner ob klavirju; 22.40 štafeta; 23.06 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11-15 Vera v glasbi; 13.00 Medigra;
14.00	Doba klavirja; 14.40 Simf. koncert; 16.00 Ital. sodobna glasba; 17.35 Glasba izven sheme;
18.00	Zgodovinski pogovori; 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 Simf. koncert.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Mahlerjeve simfonije; 9.55 Ital. sodobna glasba; 10.10 J. Strauss;
10.20	A"hiv plošče; 11.00 Medigra;
12.20	Louis Spohr - fantazija; 12.30 Igrata violinista Vaša Prihoda in Isaac Štern; 13.30 Vival-dijeva serenada; 14.40 Saint — Saensov koncert.
SLOVENIJA
8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00,	16.00, 18.00, 19.00, 23.00,
24 00, 02.00 Poročila: 9 10 Glasbena matineja (Premrl, Osterc, Li povšek, Pahor); 10.05 Pionirski tednik; 10.35 S pihalnim orkestrom RTV Ljubljana; 10 50 Radijskim poslušalcem; 11.15 Pn vas doma; 13.10 Iz domače simfonične zaklad-
nice; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.15 Zabavna glasba; 15.10 Vesela godala; 15.30 Po jo solisti beograjske Opere; Milica Miladinovič, Aleksander Marinko vič, Biserka Cvejič in Miroslav čangalovič; 16.30 Glasbeni inter mezzo; 16.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 17.40 Dobimo se ob isti uri; 18.10 Gremo v kino; 18.50 Klavir v ritmu; 19.15 Z našim orkestrom; 19.45 S knjižne ga trga; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Z ansamblom Borisa Kovačiča; 21.00 Večer z napovedoval cem Edijem Mohorkom; 21.30 Zabavna radijska igra; 23.20 Odda ja za naše izseljence; 00.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
ITAL. TELEVIZIJA
10.00	Kinematografski spored; 16.30 Prenos kol. dirke; 18.15 Pro gram za otroke; 19.50 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Zabavni spored z Rito Pa-vone; 22.15 Severna Irska: vzroki boja; 23.15 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Človeški boj za obstoj; od čarovništva do zna nosti; 22.15 TV film: »La memo-ria di Kunz»; 23.15 Prenos evropskega prvenstva v bezbolu.
JUG. IELEVIZIJA
10.35 TV v šoli; 17.35 Motorne dirke za prvenstvo Jugoslavije 19.20 Andaluzijski plesi; 19.45 Ob zornik; 20.00 Bratovščina sinjega galeba: 20.30 TV kažipot; 21.00 TV dnevnik: 21.35 Zabavno glasbena oddaja »Zlati delfin*; 22.35 Cirkus; 23.05 Nikoli grde besede 23.40 Poročila
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Risanke; 20 30 Glasbeni spored; 21.10 A. Borodin: »Knez Igor* (v izvajanju poljskega gle dališča iz Lodža).
da elementarna nesreča pa Sever nega Vietnama ni Klonila, saj je hanojska vlada odbila vsakršno juž-novietnamsko pomoč preko Rdečega križa.
GALVESTON, 10. — Orkan »Fern* je sinoči pustošil morsko obalo ob Teksasu v bližini Galvestona. škoda baje ni velika, ker je orkan /,e izgubil precej svoje moči, ko se je približal kopnemu. Hitrost vetra, ki je znašala 160 km na uro v Mehiškem zalivu, se je znižala na 110 km.
Medtem je orkan »Edith* zajel področje /zhodnega Hondu-asa, kjer vetrovi pihajo s hitrostjo 300 Km na uro.
Umrl je čilski minister za urbanistiko C. C. Diaz
SANTIAGO DE CHILE, 10.	- V
starosti 63 let je v čilskem glavnem mestu umri minister za gradbeništvo in urbanistiko Carlos Cortez Diaz. Diaz, ki je pripadal Allendejevi socialistični stranki, je zbolel pred približno dvema tednoma.
Najdaljši dan
(Nadaljevanje s 4. strani)
kaj so počeli člani francoskega odpora v usodnih urah, pa smo spet med vojaki, ki se stiskajo na invazijskih ladjah in čakajo, da jih prepeljejo do obale Potem smo priče krvavim spopadom in smrti, ki široko kosi na sipinah Normandije, tja do pozne noči prvega invazijskega dne, ko se začno čete zaveznikov urejati, ko za prvimi nesrečnimi vojaki, ki so na svojih plečih prenesli prvi udar, prihajajo nove sile in začno v urejenih bojnih formacijah prodirati v notranjost Francije. Iz vseh teh drobnih sličic pa kot mozaik nastaja zaokrožena podoba velikega in u-sodnega spopada ter odločilnega dne.
Razumljivo je, da tako napisana knjiga ne more biti drugačna kot izredno plastična, izredno zanimiva, vsekakor taka, da je več kot vredna branja. Priporočila ne po trebuje, ker je po vsem svetu dovolj znana.
ostalimi evropskimi sindikalnimi zvezami, ki načelno ne odklanjajo vstopa Anglije v EGS, temveč pogoje, ki jih evropska organizacija postavlja- Delegati so v tej zvezi sestavili resolucijo, ki jo je prej pripravil izvršni odbor TUC.
Na kongresu je bil navzoč tudi generalni tajnik italijanske sindikalne zveze CISL Vito Scalia, ki je pozdravil delegate in govoril o vlogi sindikalnih zvez v posameznih državah.
Huda nevihta v rimski pokrajini
RIM, 10. — Hudo neurje je danes zajelo celo rimsko pokrajino. Nevihto je spremljalo nenehno bliskanje, grmenje in strele. Neurje je doseglo svoj višek med 13. in 14. uro.
Naliv je posebno prizadel višje dele mesta, kot na primer rajon Monte Mario, številne predele Ulice Cassia in druge. Avtomobilski promet je bil povsod zelo otežko-čen. Rimski gasilci so morali pohiteti z rešilnimi vozovi na več ko 100 različnih krajev.
Neurje je terjalo tudi eno človeško žrtev. Ko se je peljal po Ulici Salaria, je neki 62-letni moški izgubil oblast nad volanom ter se zaletel v drevo ob cesti. Bil je pri priči mrtev.
Še bolj dramatičen je bil položaj na letališču Fiumicino, kjer je voda vdrla v prostore letališke postaje ter poškodovala urade raznih letalskih družb. Predsednik organizacije letalskih družb je protestiral pri upravi letališča. Tudi potniki so se znašli v težkem položaju, ker je streha letališča hale puščala vodo.
Neurje je tudi hudo prizadelo kraj Santa Severa pri Civitavec-chi. Morje ni utegnilo požirati voda naraslega hudournika, ki je
Huda prometna nesreča na Poljskem
VARŠAVA, 10. — Huda prometna nesreča, ki se je pripetila preteklo noč pri Vloclaveku (približno 200 kilometrov severno od Varšave), je terjala štiri smrtne žrtve in približno 20 ranjencev (od teh so tri v smrtni nevarnosti). Ob povratku z nekega izleta je avtobus, na katerem je bila SKUpina upokojencev tovarne iz Radomska, trčil v manjši tovornjak, ki je bil z ugasnjeno lučjo parkiran ob robu cestišča.
Vrsta bombnih napadov in atentatov v Ulstru
LONDON, 10. — Preteklo noč so se v Belfastu in drugih severnoirskih večjih krajih vrstile eksplozije in manjši atentati. V Londonderryju je manjša oborožena skupina napadla vojaško enoto, štirje gverilci z zakritimi obrazi pa so nastavili bombe, ki so porušile tovarno v Belfastu. Gverilci so vdrli v tovarno, onemogočili čuvaju, da bi sprožil alarm, in nastavili bombe. Takoj nato so izginili in odpeljali s seboj čuvaja.
Šest mrtvih v hudourniku
PARIZ, 10. - Šest članov ene družine (oče in 5 sinov) je izgubilo #v' ljenje, ko je njihov avto zašel T deroče vode nekega hudournika. N®| sreča se je pripetila prejšnjo noč pr> naselju Meysse (Ardeche). Reševalci so našli v avtu eno samo truplo* druga pa so bila raztresena v dolžini več kot 200 metrov.
ŽENEVA, 10. - Mednarodna zdravstvena organizacija (OMS) je sporo čila, da so v Španiji zabeležili °d julija do danes 22 primerov kolere. Oblasti pravijo, da ni bilo smrtnik primerov.
preplavil naselje. Organi javne varnosti in gasilci so morali reševati prebivalstvo iz ogroženih področij.
Tigra raztrgala cirkuškega uslužbenca
MUKC1A (Španija), 10. — V živalskem vrtu berlinskega cirkusa, ki je pred nekaj dnevi dospel v juž-nošpanski kraj Murcia, je tigra raztrgala 27-letnega cirkuškega uslužbenca Francoza Andreja Reneja Pierra. Kot vsako jutro je Pierre odprl kletko, da bi vanjo spustil »Mario*, pet let staro tigro. Mimogrede jo je pobožal po grivi. »Maria* in Pierre sta se že dobro poznala in na božanje je tigra običajno odgovarjala z »brundanjem* ali tako, da mu je obliznila roko. Davi pa jo je božanje vznemirilo in je Pierra ugriznila za vrat. Mladenič se je je zaman skušal ubraniti. Tudi španski kolega, ki je takoj skočil v kletko ni ukrotil »Marie*. Malo kasneje so dospeli gasilci, ki so tigro prisilili na umik z vodo. Ko so bolničarji rešili cirkuška uslužbenca, je bil Francoz že mrtev, Španec pa ie utrpel zelo hude poškodbe.
Cirkuška uprava je izjavila, da si lahko samo na en način razlaga tragičen dogodek; Pierre naj bi bil nehote pobožal tigro po rani, ki jo je imela na hrbtu.
Mil« kazni v Salernu
SALERNO, 10. — Pred kazenskim sodiščem se je zaključila obravnava proti skupini demonstrantov, ki so 18. julija ob pogrebu železničarja Bruna Labateja. ki je padel v »vročih dneh* boja za »prestolnico Kalabrije*. Okoli 50 demonstrantov je napadlo kvesturo v Reggio Calabrii. Sodišče je danes obsodilo desničarske obtožence na kazni do največ 13 mesecev zapora.
^rdaAeuAofUk
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
Glavna direkcija Koper,
Vojkovo nabrežje 32
Telefon: 21 830
Tele*: 34 117 34-140. 34-113
s svojimi filialami In Izpostavami v vseh Jugoslovanskih središčih pristaniščih In na mejnih prebodih
VAM NUDi
■	popoln špediterski servis, organizira prevoze po su hozemskih, pomorskih io zračnih poteh ter daje nasvete * transportno-špediterskih zadevah
■	z lastnim kamionskim parkom prevzema vse vrste prevozov
■	specializirani dejavnosti sta blagovni tranzit prek luke Rijeka to Koper ter opravljanje š pedi terskih uslug na sejmih In razstavah doma ln v tujini
Zaupajte vaše olago organizaciji INTEREUROPE. Prepričali se tv,»te o našem strokovnem, hitrem to skrbno opravljenem servisu
Ko boste prišli v LJUBLJANO, obiščite tudi TRGOVSKO PODJETJE
n
ki vam v svoji specializirani »odohni enoti
VELEBLAGOVNICI PRI POŠTI
nama
(nasproti hotela Slon)
nudi: kvalitetni izbor usnjene konfekcije za moške in ženske, klasične In bou-tique mode ■ V hiši je lastna menjalnica ■ Za nakup z devizami odobravamo 10% popusta
EXP0RT- IMPORT KMETIJSKIH PROIZVODOV
ZAGREB, PRASKA 2/11
JUGOSLAVIJA
IZVOZ — UVOZ vseh vrst svežega in suhega sadja in zelenjave, gozdnih sadežev, globoko zmrznjenega sadja in zelenjave, konserviranega sadja in zelenjave, vseh vrst sadne pulpe, koncentriranih sadnih sokov, žitaric, krme in drugih poljedelskih pridelkov.
NOVOST v našem poslovanju — uvoz kolonialnega blaga in prehrambenih izdelkov.
LASTNI POGONI:
«VITAMINKA» tovarna sadnih sokov in konserv, Banjaluka. Pilanska 23,
SR BiH, telefon 21 152.
«STUBIČANKA» tovarna sadnih sokov, Gornja Stubica, telefon št. 7.
HLADILNIKI Vrbovec, telefon št. 75-186
PLANTAŽA »Miljevci* v Siritovcih pri Drnišu, telefon 229.
POSLOVNE ENOTE S SKLADIŠČI:
KARl.OVAC, Kaštel, telefon 73-81.
SP1JT, Kopilica b.b., telefon 33 71.
OSIJEK, C Cesarca 21, telefon 32-580.
SUBOTICA, Jugosla venska ulica .C'J, telefon 23 870.
ŠEMPETER pri Novi Gorici, telefon 21 573
ZASTOPSTVA — BEOGRAD, Makedonska ulica 15, telefon 20-371.
ČACAK, Bate Jankoviča 57'a. telefon 27 62
SKLADIŠČA, TRGOVSKA MREŽA ZA TRGOVINO NA DEBELO IN NA DROBNO V ZAGREBU.
MEBLO
TOVARNA
POHIŠTVA
Nova Gorica
■ ■ C
Popolna komponibilno«! posameznih alamantov omogoča sestavo pohištva po Vaših željah in okusu. Z njimi lahko opramita prav vse prostore razen kuhinje in kopalnico. Prako 120 alamantov izdelanih v različnih stilnih izvedbah in furnirjih, mari po višini posamezno ali v sestavi 2,40 m. Zahtevajta pojasnila In prospekta pri Vašem trgovcu s pohištvom.
Kolikor na bo mogel zadovoljiti Vailh želja se obrnite na naslov MEBLO ITALIANA S.p.A., GORIZIA, VIA DE GASPERI 31, telefono 87-470, telex 46266 I MEBLO, od koder boste prejeli barvne prospekte In pojasnila, pri katerem trgovcu v bližini Vašega stanovanja lahko blago kupita.