Pottaha platen« * gotortaL Leto LXVn., št. 114 Ljubljana, torek 22. maja 1934 izhaja rsak dan popoldne, Izvzemal nedelje ln praznike. — Inaerab do SO petit vrat a Din 2.-f do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din večji lnseraU petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratnl lavek poeebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA. Knafl jeva aUca it. 6 TeMon AL 8122, 3123, 31*4, 1125 tal *U6 Podružnice: MARIBOR, Smetanova M/L — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon fl t. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telet on it. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JKSENTCE, Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. PO IZPREMEMBAH V BOLGARIJI Nova izvenparlamentarna vlada je začela z energičnim čiščenjem — Razpust VMRO — Upravne reforme Sofija, 22. maja. r. Kakor smo v sobotni številki na kratko zabeležili, je prišlo v Bolgariji do izrednih dogodkov. V soboto zjutraj je bila vsa Sofija blokirana od vojaštva, ki je zasedlo vse javne urade in izvršilo številne hišne preiskave. Se le opoldne se je izvedelo, kaj to pomeni. Ker ni bilo mogoče rešiti vladne krize, ki je trajala že nad teden dni, parlamentarnim potom, se je kralj Boris odločil energično presekati strankarske prepire. Imenoval je izvenparlamentarno vlado s starim izkušenim in popularnim politikom in državnikom Kimonom Geor-gijevom na čelu. V vladi so tudi trije generali ter predstavniki skupine Zve-no, ki se je vedno zavzemala za sporazum s sosedi, zlasti pa z Jugoslavi-zo. Nova vlada je v soboto prevzela posle in izdala ;akoj tudi že prve ukrepe o upravnih reformah. Naloga nove vlade je, kakor je izjavil njen predsednik, delati za ozdravljenje političnih in gospodarskih prilik Bolgarije. V zunanje političnem pogledu bo vlada nadaljevala politiko sporazumevanja v duhu balkanske solidarnosti. V zvezi s temi izpremembami, ki so bile sprejete v javnosti mirno in deloma z odobravanjem, je prišlo do važnih izprememb tudi v vojski in v diplomaciji. Izločeni so bili vsi oni nepomirljivi elementi, ki so podpirali akcijo make-donstvujuščih. Včeraj je izšel odlok, s katerim se razpuščajo vse konspirator-ske organizacije, v prvi vrsti organizacija makedonstvujusem, takozvana VMRO, ki je na#x>Ij rovarila proti Jugoslaviji. "Tudi parlament ie bil razpu-scen. Glede političnih strank zaenkrat se ni odločitve. Iz vladnih krogov se doznava, da bodo skoraj izdane potrebne mere, da se politično življenje povede na nov t*r, ki bo bolj odgovarjal duhu časa in potrebam naroda. Parlament bo temeljito reformiran v ciljih poglobitve gospodarske delavnosti. Izvedena je tudi nova upravna razdelitev države, ki ima sedaj na mestu 16 okrožij samo sedem pokrajin. Mir v vsej državi Sofija, 22. maja. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Od včeraj je življenje po vsej Bolgarski zopet normalno. Omejitve nočnega prometa po mestih in cenzura brzojavk, namenjenih v inozemstvo, ki je bila uvedena prvi dan nove vlade, sta zdaj ukinjeni. Mušanov izrodil posle Sofija, 22 maja. AA. Bolgarska brzojavna agencija sporoča: Po izročitvi poslov je imel predsednik vlade Georgijev v zunanjem ministrstvu dolg razgovor z bivšim predsednikom vlade Musanovom. Ta je novega predsednika vlade obvestil o raznih vprašanjih zunanje politike. Sestanek je potekel v popolnem medsebojnem zaupanju in prisrčnosti. Tudi Cankov odobrava SofUa, 22. maja. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: >Oemokratičeski Zgovor« objavlja izjavo šefa te stranke in bivšega predsednika vlade Cankova. v tej izjavi pravi Cankov med drugim: Izprememba, izvršena 19. maja s sodelovanjem, vojske, je pomembno dejanje, s katerim je treba računati. Od dogodkov narekovane pobude alone na najboljših namerah. Tako je zdaj nevzdržna situacija likvidirana. Treba je potrpeti in se pomiriti v pričakovanju novih dni. Položaj in dogodke je treba spremljati s hladnokrvnostjo in z rodoljubnimi čuvstvi. Štednja v državni upravi Sofija, 22. maja. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča, da je vlada izdala uredbo, ki prepoveduje državnim uradnikom vse nagrade in honorarje od države. 1'radniki naj prejemajo samo svoje redne prejemke. Uredbo je vlada izdala zaradi štednje. Novi upravnik sofijske policije Sofija, 21. maja. AA. Za upravnika pre-stolne policije je imenovan Peter Ivanov, dosedanji starešina policijske stražnice v Sofiji. Stavka v Plovdivu končana Sofija, 22. maja. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Stavka v tobačnih tvornicah v Plovdivu in H as k ovu, ki je trajala že 10 dni, je končana. Posredovali so novi predstavniki oblastev. Pri tej priliki so bile zvišane mezde. Intervencija vojske Pariz. 22. maja. AA. Londonski »Daily Mnil« je zahteval brzojavnim potom izja-> od predsednika bolgarske vlade, Kimo-Georgijeva o politični spremembi na Bolgarskem. Predsednik bolgarske vlade je takisto brzojavnim potom odgovoril tole: Pobude, ki so prešinjale nase zadnje nastope, je treba iskati v potrebi, da se naša država reši politične in moralne stiske, ki se je v zadnjem času močno poslabšala zaradi brezkončnih sporov in trenj med enakomočnimi političnimi strankami. Bolgarski narod se je prepričal, da je v takem položaju edini izhod v nagli in odločni intervenciji vojske. Zato so izvršitev te naloge prevzeli vojaški voditelji. Sedanji vladi gre predvsem zato. da omogoči državi solidno in trajno vlado. Beograd, 22. maja. AA. Odposlanstvo j ugaslo venskih gospodarskih zbornic in ustanov, ki Iteje 50 članov in v katerem so zastopane vse jugoslovenske gospodarske zbornice in ustanove, odpotuje jutri ob 23.40 v Sofijo, da vrne obisk bolgarskih gospodarstvenikov. Pri tej priliki si bodo naši gospodarstveniki ogledali vsa važnejša gospodarska središča na Bolgarskem. V programu je ogled rudnika Pernik, Rožne doline pri Plovdivu, Karlova, Kazanlika, Gabrova in Trnova. Naši odposlanci obiščejo tuđi crnomorski pristanišči Burgas in Varno. 2. junija dopoldne se naši gospodarstveniki vrnejo v Jugoslavijo. Italija zopet posreduje Nemško - italijanska razorožitvena posvetovanja Mussolini zagovarja nemško oboroževanje Pariz, 22. maja. AA. London^k- poroče- j va'.ec pariškega »Matina« javlja svojemu listu, da je Hitlerjev odposlanec von Ribe rtro-pp po zatrjevanju angleških, dobro poučenih političnih krogov tekom razgovorov, ki jih ie imel s predsednikom italijanske vlade, popolnoma sprejei stališče italijanske vlade glede sedanjega stanja razorožitvenega vprašanja. Za nadaljno raz-pravo o tem vprašanju je po mnenju Ribentroppa mogoča samo osnova, bi jo predlaga italijanska vlada. Zato bi utegnilo Po mnenju tega poročevalca priti v kratkem do novih predlogov nemške vlade francoski. Angleški krogi sklepajo iz tega, da skuša Mussolini posredovati med Berlinom in Parizom in odstraniti tiste ovire, ki ogražajo uspeh razorožitvene konference. Pariz, 22. maja. AA. Po povratku Hitlerjevega uradnega odposlanca za razorožitvena vprašanja je poluradn: »Deutsche«; Nachnchten Bureau« objavi tale komunike: Predjsednik italijanske vlade je sorejed zelo prijateljsko nemškega odposlanca Ri-bentoppa. Razpravljal >e z njim zelo iskreno o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na razorožitev. Roenootpp je pTi tej priliki iznavid predsedniku italijanske vlade, da je Nemčija zelo ugodno sprejeta ifaMjanfiko spomenico o razorožitvi iz januarja t 1- Nemška vflada smatra, da ie ta italijanska spomenica edina, ki upošteva stvarnost. Ribentopp je nato pojasnili Mussofanaju stališče nemške vlade o raznih vprašanjih, ki so v zvezi z razorož tvijo. Se enkrat je poudaril, da so nemške zahteve v tem oziru tako zmerne, da Nemčija ne more več popustiti. Ribentotp

iporazum o razorožitvi, čeprav bi se nanaša! samo na omejitev oborožitve, boliš, kakor noben sporazum. To poudarja tudi uradni komunike, izdan po sestanku MiissoiuHJa in Rrbento«>pa. Litvinov pri Trockem Litvinov je posetil Trockega, katerega M rad spravil s Stalinom Pariz. 22. maja. Po vesteh iz Mentona je prispel tjakaj sovjetski komisar za zj-nanje zadeve Litvinov v največji ^inosti. Tamošnji ruski emigranti trde. da ie Litvinov prišel v Mentone, da ef sestane £ Trockim in da poskuša pomiriti bivšega vrhovnega poveljnika sovjetske vojske s Stalinom. Litvinov sam je zelo rezerviran in je opetovano odklonil novinarjem izjavo, češ da je prišel v Mentone le na oidih in »ia se hoče zdraviti od posledic prsnega katarja Ravnatelj hotela, v katerem stanuje sovjetski komisar za zunanje zadeve pfj je izjavil, da iJ Litvinov prišel v Mentone, da obišče dva svoja prijatelja. Eden t.?h stanu-ie v neposredni bližini hotela, drugi pa kakih 30 km odtod. Ta dva prijatelja sta po vsej priliki bivši sovjetski poslanik Dovga-levski in bivši vrhovni poveljnik rdeče vojake Le>v T ročk i j. Omiljenje davčne prakse Beograd, 22. maja. AA. Nekatere davčne oblasti tolmačijo napačno zakon o amnestiji in aboliciji kršitev po zakonih o neposrednih davkih in taksah ter uvajajo kazenske postopke za listine, izdane pred 31. decembrom L 1°28.. čeprav zakon izrecno Dravi, da za te listine izdane v zasebnem prometu do tega roka. ni treba uvajati kazenskega postopka, temveč zadošča plačilo redne takse. Da se zaradi tega napačnega tolmačenja zakona zasebniki ne izpostavijo neprijetnostim in da oblastem ne nastanejo zaradi tega nepotrebni posli, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal tole pojasnilo: Zaradi listin, izdanih v zasebnem prometu do vključno 31. decembra 1928 m prijavljenih kasneje oblastem, ni treba voditi kazenskega postopka, temveč samo pobrati redno takso Iz zdravstvene službe Beograd, 22. maja p. Premeščena je kot sestra-pomoćni ca v šolo za sestre-pomoc-nice v Ljubljani Marija Cesarek, doslej pri Higienskem zavodu v Ljubljani. Iz srednjega šolstva Beograd, 22. maja p. V višjo položajno skupino so napredovali: profesor realne gimnazije v Novem mestu Fran RoišeV profesor realne gimnazije v Ljubljani Rafael Bačar, profesor učiteljišča v Ljubljani dr. Stanko Gogala, profesor I. realne gimnazije v Ljubljani Rudolf Sodnik Sprejemi v prometnem ministrstvu Beograd, 22. maja. AA. Prometni minister sprejema senatorje in narodne poslance vsak dan od 11.30 do 12.30. Izvzet ie samo torek, ko sprejema minister občinstvo od 11 do 12.30. Prijave za sprejem občinstva je izročiti vratarju pri vhodu št. 5 do 10.30 Odhod poljskega ooslanika Beograd, 22. maja A. Poljski noslanik Schwarzburg - Giinther je snoči odpotoval na Poljsko. Bombe v Avstriji Dunaj. 22. maja. Včeraj so našli v Pra-tru tri bombe, katere so odstranili, preden so eksplodirale. V Ischlu je eksplodirala petarda, ki je poškodovala slaščičarno in vj4o znanega K-bretista Bede. Dunaj. 22. maja. 0 binkoštnih praznikih ie bilo iz zaporov izpu£č?oih več prometnih bivših socialno demokratskih funkcionarjev in voditeljev, med njimi bivši župan in predsednik stranke Seitz, bivši finančni referent Dunaja Bre-itneT. predsednik parlamenta Renner. noslanci Ellsbogeo, Sever in Danneberg itd. Sever Ja en morali oddati v bolnico. Čvdna pota milijonske srečke Paril. 21. maja. AA. Iz Poitiersa poročajo, da ie več tamošnjih trgoveerv pri zadnjem žrebanju francoske razre-lne lo*e-rij? zadelo na skupni srečki 1 milijon frankov. Na dan samega žrebanja pa i» oseba, kjeT so »»hranili srečko, iznenada umrla. Pokopali so jo s srečko vred. V sporazumu z vdovo so nato trgovci, ki so zadeli dobitek, odreiili ekshumacijo telesa in v pokojnikovem žepj našli srečko, ki po enem delu pripada pokojnikovi soprogi. Domnevajo, da je vdova namenoma pokopala svojega moža z milijonsko srečko, da bi se kasneje sama polastila celega milijona. Italija Jih seveda zagovarja Rim. 22. maja. č. Fašistični tisk je šele danes pričel braniti Madžare, ki jih je na-nadal skoraj ves evropski tisk zaradi njihovega neprimernega diplomatskega koraka v Ženevi. Zlasti »Lavoro Fascista« sku-^a pred svetom oprati Madžarsko ter trdi. dn madžarska vlada s svojim protestom v ženevi ni nameravala dati poh"'1" - ~-*-o -"v:77on'«;tično kampanjo TUDI VI obiščite XIV. ljubljanski velesejem od 80. maja do 10. Junija železniška izkaznica za polovičnu vozs'ino se dobi pri blagajnah vseh železniških postaj ln velja Din i.— Pefsaanenttic velesejmske legitimacije Ee dobe pri Putniku, dacarnih zavodih lr občinskih uradih. 40.000 m* obsega aelmlsie. Vsakovrstno blago. Specijalne razstave .^!ovanutc, v Knezovi knjižnici Slovenske J^jarice. pri raznih mladinskih listih, a pisa. je tudi mnogo za »Slovenski Xarod«, za, »Jutro« in druge naše dnevnike, ki so radi prinašali njegove črtice, novele in f«ljtone. Med njegovimi samostojnimi deli Je omeniti spise »Iz knjice življenja«, »Življenje trn jeva pot«. "Krivec« in »Zbrani spisi«, njegov najznačilnejši roman je pa »Kostanjska elita«. Pokojni Kostanjevec je bil gotovo med najplodnejšimi slovenskimi pripovedniki, ki je po načinu svojega pripovedovanja spominjal na Janka Kersnika, a v mnogih delih je prešel iz realizma tudi v naturalizem in je zna! zlust ^ijajno opisati živ-jenje socialno in dušeno šibkih ljudi, ki se bore za zemljo ali pa* za eksistenco. Pokojni pisatelj je imel objektiven in lep slog. njegov jezik je bil izbrušen. 1'redil je med drugim tudi IS. do 20. zvezek zabavne knjižnice Matice Slovenske. Vse življenje je živel zelo ^kromno in solidno, a kot kronski vpokoje^bc je seveda hudo občutil vso trdoto pogojnih razmer. Se precej trdnega in krepkega moža je minuli teden napadla zavratna bolezen, ki ga je po večdnevnem trpljenju spravila v grob. Zaslužnemu slovenskemu pisatelju, ki je bogato oplodil našo literaturo, bodi lahka zemlja! Naš nar^ ga bo ohranil v Častnem spominu. Sorzna poročila. i LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2312.35—2323.71, Berlin 1341^5—1352.05, Bruselj 796.91 do 800.86, Curin 1108.35 -1113.85, London 173.43—175.02, Newyork 3373.55—3401.81. Pariz 225.07—226.19, Praga 141.95—142.81 Trst 289.46—291.86 (premija 28.5%). A v atrijski šiling- v privatnem kliringn 9.37 1 9.50. INOZEMSKE BORZE. Čarih. 22. maja. Pariz 20.3075, boa..* 15.68. Xewyork 306.25. Brneli 71.90. Mil? 26.16. Madrid 42.10. Amsterdam MM" Berlin 121.20. Duma i 57.56. Prag« 1? VarSava 58.10, Bukarešta 8.06. /SLOVENSKI NAROD«, dne 22. maja 1934 Stev 114 Naši gospodarstveniki v Bolgariji Snoji so se odpeljali v Bolgarijo ugledni predstavniki našega gospodarstva LJubljana, 22. maja. Ob lanskem jesenskem veleseimu so naši gospodarski krogi imeij obisk svojih tovarišev iz Bolgarije in so teda; skleni i prav tesne zveze z njimi, tako da je obisk bolgarskih gospodarstvenikov pomenil za obiskom »bolgarskih inženjerjev najvažnejši dogodek pri oživljanju v svetovni vojni tako nesrečno prekinjenih bratskih vezi med obema narodoma. Za binkoštne praznike smo v Ljubljani nad vse prisrčno sprejeli in pozdravljali bolgarske pevce, ki so bili med njimi zastopn ki prav vseh stanov in so tako resn;čno predočaii mišljenje in čustva vsega boigarskega naroda do vprašanja, ki je življenjskega pomena za ves narod med Triglavom, Jadranom ter Egejskim in Ornim morjem. Jugoslovenski gospodarstvenik; so svojim bolgarskim tovarišem že lani sklenili vrniti obisk, da spoznajo tudi državo svo-Hh prijateljev in razmere med njimi, zlasti pa da se pogovore o nž-ivotvorenju najtesnejših gospodarskih stikov med obema državama, ki naj bi stremljenja obeh držav presadila na realna tla in v prakso. Izlet je aranžirala beograjska Trgovinska komora in so se ii na njeno vabilo odzvale vse druge naše trgovske in obrtne korporacije. Iz Ljub'jane so se snoči z brzovlakom odpeljali za ZTOI gg. predsednik Ivan Jelač'11. podpredsednik Josi,p Rebek in člani Kare! Soss. Ivan Rahovec iz Ljubljane ter ?enčar iz Ptuja in Fran Sire Iz Kranja, za Zvezo trgov.sk:h zdniuženj predsednik Josip Kavč:C\ z-. Okožni odbor Miroslav Urbas, za velesejem dr. Pess. za borzo predsedirk dr. Slokar In za »Trgovski list« urednik Saša Železnikar. Danes se naša de'egac::a sestane v Beogradu z odposlanstvi Trgovinsko industrijske komore v Zagrebu ^4 č!an:\ (Kavne zadružne zveze krčevine Jugos'avije (3 de'egatlV po 2 delegata pošljeio: Trgovinska komora v Beogradu, Industrijs^ka komora v Beogradu, Zanatska komora v Beogradu in Zagrebu; po enega delegata pa ZTOI v Du- V Ljubljani, 22. maja. V soboto zvečer je nastopila v Krleževi drami Gospoda Glembajevi« ljubljanska Slovenka gospa Sava Severjeva kot baronica Castelli-Giembav. Po ovinkih preko Skoplja, Splita in Osijeka, kjer je že dve leti prva igralka, se ji je končno odprla pot na ljubljanski oder. Mnogo akepse jo je tukaj pričakovalo, a prav toliko zaupanja. Kdor pa je vedel, da je na&a šarmantna rojakinja rojena igralka, ki se odlikuje s prav izredno inteligenco, vztrajno ambicijo in pa s široko izobrazbo t saj je po srednješolski maturi absolvirala še trgovsko akademijo in ai kot industrijska uradnica pridobila obzorje po življenju«, kdor je vedel, da je po svojem igralskem študiju v LJubljani od- i šla v Berlin k najslovitejeim sodobnim ! dramskim učiteljem ter je zasledoval njene prve korake po gledaliških odrih, ni mogel dvomiti, da nam zori v Severjevi prav velik umetniški talent, ki mora zmagati. Nismo se motili. Uspeh, ki ga je žela v soboto, je bil resnično velik, popoln, za marsikoga zelo presenetljiv in naravnost čudovit. Saj pa je čudovito, da se po dveh >tih nenadoma pojavi pred nami igralka kot zrela umetnica, ki smo jo še nedavno gledali le ket smele peg^imno diletantko. Tak skok navzgor in na Sir je zares rekorden! Bil bi edinstven pojay rr*ed Slovenci, ako bi ne bilo karijere gospe Podgorske, ki je v prav tako kratki dobi kakor meteor šinila pod mariborsko dramsko nebo in zdaj že mnogo sezon blesti na zagrebgki sceni kot prva zvezda. Sad neumornega dela na svoji izbrani umetnosti nam je pokazala gospa Severjeva v obliki in naravni učinkovitosti, ki šta morala navdušiti. Zato pa je bilo izražanje priznanja in hvale tako toplo in soglasno, kakor že dolgo ne v naši drami. JsTjen uspeh je bil resničen triurni, zajedno Pa polna zadoščenje za njen trud ih — povem naravnost — za tipično slovepsko omalovaževanje domače moči in nadarjenosti. Baronica Glembajeva je bila v kreaciji ge. Severjeve predvsem ' docela verjetna, prava svetska ženska zdrave naturnosti. po grenki usodi cinične hazarderke, moralne pokvarjenke. a vzlic vsemu imponu-joča po svoji vzvišenosti nad patricijškimi degeneriranci. Elegantna, mikavna, bistra, energična, pa rafinirana igralka, ki bq ji na razpolago vsi registri fizične, umstve-ne in srčne zapeljivosti ter prebrisanosti, je bila njena baronica šarmantna ženska beštija, ki je v svoji končni usodi vendarle tragično krasna. Velika inteligenca je v njeni izvečine debaterski vlogi, odlično je njeno obvladanje hrvatske in nemške govorice, prelepa modulacija v njenem glasu, ki zveni polno in mehko tako v višinah kakor v globinah, naravna dikcija, pristna vrelost čustva in, žlvahnoet temperamenta, tehnično dovršeno je podajanje prehodov iz občutja v občutje in njeno v vsakem trenutku dovršeno damsko vedenje do zaključka, ko po katastrofi izgubi vse uspehe svoje življenjske borbe ter se izpremeni v obupano furljo. Vse to je bilo pristno, doživljano, močno jn. prepričevalno, zato tako zmagovito. Ako upoštevamo, da ie ga. Severjeva nastopila v novem okolju in v deloma drugačni režiji z eno samo orijentačno skušnjo takoj po dojgi vožnji iz Osijeka, moramo priznati, da je njena zmaga še tem večja. V svoji viog-i je odprla nekatere stavke in zlasti v 3. dej. prizor z Leonom izdatno razširila v tekstu. In prav ta prizor je bil podan z naravnost porazno dramatičnostjo ki je izzval viharje pleskanja. Kreacija Severjeve nam bodi le živa želja, da jo vidimo Še v > Agoniji« in pa da naša uprava stori «t, da to domačo brovnriku, Trgovinsko^ndu*trij ffUjm čoi ti..-, kor j« oLuaoA in U — to-rej dobre :n ob ".stem pooeai. PrapKiajn* *e eami o tiado — aH saieo Miršn, ker j« Mirim kraljica čokolade Reeept za >Mirim< venrke. 25 Mirim«, nakar oblikuj ix be!e«ia in črnega df!a renke išbiee, ii ka-Tenih e^iM^i ma.hre oKroci« katere pomaii t be^ak-^n in pe^i v pofu". Kongres naših esperantistov V prijazni m ljubki Koprivnici v osrčju zelene Podravine so za binkošti zboro-vaJi jugos'.ovensk; esperantisti. Na VH. kongresu, ki je bM dobro zaseden, je ljubljanski klub zastopal podpredsednik g. Orel. Ljubljanski delegat in drugi delegati iz dravske banovine so bili prisrčno spreleti. V soboto je bi gostom na čast prirejen pozdravni večer in nato sestanek pred konferenco, glavni kongresni dan je bi! pa določen za nedeljo. Kongres se ie vršil v restavraciji »Domoljub«, ki je bila okusno okrašena z esperantski mi zastavicami in emblemi. Za predsednika kongresa je bil izvoljen g. Radimir Klaj-ič iz Beograda, v kongresni odbor ra od Slovencev delegat Orel. Zborovake ie pozdravil kot pokrovitelj kongresa župan dr. Branko švarc, ki je kongres otvoril. Prečitani so bili številni pismeni in brzojavni pozdravi, z radostjo ie bil sprejet dopis bratov Bolgarov, k\ so žele»li kongresu najlepšega uspeha. Ob 15. se je kongres nadaljeval. Med drugim so razpravljali o izstopu ljubljanskega kluba iz lige. Delegat g. Orel ie pojasni!, da je bid temu vzrok spor med Beogradom in Zagrebom, ker je ho«tela Ljubljana pospešiti likvidacijo tega spora. Naposled je bil na kongresu dosežen ropala sporazum, ker so Beograjčani poipu-Stild in je bil sporazumno »izvoljen nov od* bor, v katerem so gg. Maruzzi, Rotko-vić, Qr1enjajk i. dr- Sporazum vsebuje rudi določbo glede spremembe pravil, a obenem je bilo sklenjeno, da se ibo vršil prihodnji kongres v kraju, ki bo določen po pismenem sporazumu z društvi. Zvečer je bil koncert z raznimi drugimi točkami, med katerimi je omeniti nastop ?n slepih esperantistov iz Zemuna ter razne lepe deklamacije in prigodne recitacije, Na binkoštni ponedeljek so bile dopoldne seje strokovnih odsekov, popoldne so pa udeleženci pohiteli v bl'iinjo vas Breg:, zaključek kongresa pa je bil zvečer v Gasilskem domu. Velilf shod narodnega delavstva Jesenice, 21. maja. Narodno strokovna sveza, podružnica Jesenice, je priredila v nedeljo 18. t. m. v veliki dvorani Sokolskoga doma selo dobro obiskan laven shod. Delavstvo, orffanisira-no v NSŽ, kaže v zadnjem času aelo živahno (fibanje ter se krepko oprijemlje svoje organizacije, ki pod vodstvom mladih in svetih ljudi dosega čim dalje lepie uspehe. Shod je otvoril predsednik podružnice g. Zupan Valentin, ki je posdravil navzoče, osobito pa zastopnika zveze g", dr. Alujevi-ća Branka iz Ljubljane. V svojem" govoru je omenil, da so javni shodi za delavstvo zelo potrebni, ker mora biti delavstvo v vseh za delavstvo važnih vprašanjih pravilno poučeno. Treba je, da se razčistijo nazori in pojmi in da ne gre istovetiti jugoslovanskega narodnega socializma z nemškim, ki ee je pojavil v tej obliki šele zadnja leta. medtem ko se je narodni socializem na češkem pojavil že pred desetletji in katerega načela in ideje smo presadili k nam v našo državo. NSZ se bo vedno in povsod borila za eno samo in močno strokovno organizacijo za vso državo, ker se zaveda, da je le v moeni strokovni organizaciji zajamčena delavstvu lepša bodočnost. Kot glavni govornik je povzel besedo g. dr. Alujevič, ki je najprvo sporočil navzočim pozdrave vodstva centrale, potem pa je v daljšem, krasno zasnovanem govoru orisal razmerje med delodajalci in delojemalci, se dotaknil delavskega gibanja v drugih državah, omenjal delo in važnost naših socialnih in zdravstvenih ustanov in odnose NSZ do drugih strokovnih organizacij. Naslikal je v nekaterih primerih izkoriščanje delavstva po kapitalu, omenjal razne mezdne sisteme pri nas in drugod itd. H koncu je pozival vse delavstvo, naj pristopi v nacionalno delavsko organizacijo, ker le z njo si bo delavstvo pridobilo svoje pravice in boljše pogoje za življenje. K besedi so se oglasili še nekateri drugi govorniki NSZ. ki so poročali o aktualnih zadevah, in ker se od drugih nihče ni pravočasno prijavil k besedi, je predsednik zaključil shod. Naše gledališče DRAMA: Začetek ob 20. uri. Torek, 22. maja: Zaprto. Sreda, 23. maja: Mojster Anton. Red B. Četrtek, 24. maja: Družba. Premijera. Red Četrtek. Petek. 25. maja: Zaprto. Sobota. 36. maja: Beograd nekdaj in sedaj. Red C. * Premijera v drami. V sredo 23. t. m. bo v drami premijera Galsworthyjeve drame »Družba«. Glavni vlogi igrata gg. Levar in Skrbinšek V ostalih vlogah: gospe Mira Danilova. Medvedova. Boltarje-va ter gg. Kralj. Cesar, Gregorin, Jerman, Drenovec. Sancin. Lipah, Želernik, Plut, Potokar in drugi. Režijo vodi g. Bratko Kreft. Galsworthyjeva »Družba« je reper-toarno delo v pravem pomenu besede ter se stalno vprizarja na vseh velikih gledališčih. Premijera bo za stalni abonma Sreda. OPERA: Začetek ob 20. uri. Torek, 22. maja: Zaprto. Sreda, 23. maja: Libuša. Red Sreda. Četrtek, 24. maja ob 15.: Viljem Teli. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. Petek, 25. maja: Zaprto. Sobota, 36. maja: Kata Kabanova. Premijera. Red A. * Premijera Janačkove opere Kata Kabanova, v kateri sodelujejo prvi naši solisti, bo definitivno v soboto 36. t. m. v opernem gledališču. Poleg Jenufe je Katja Kabanova najboljše Janačkovo operno delo, ki se odlikuje po izredno dramatični vsebini in glasbi Predstavo pripravljata kapelnik Stfftof in režiser Ciril Debevec. Izletniki so se vrnili pn\ ko eo pasirali progo, je pridrvel vlak in treščil v voz. Posledice «o bile ftraiae Vlak je konja in vox vlekel približno T>0 m daleč, in ko je strojevodja lokomotivo peta vil, &o bili potniki priča strašnega prizora Ob progi so ležala nesmesarjena trunls rn* voženih kmetov, vd« |e pa bilo še živih in so obupno klicali na pomoč. Takoi *la bili mrtvi kmetici Marije Fur»a in Sepija Vo-seli. Vse dnisze- ho'eli poslušati prouovnma čuvaia. (Se KOLEDAR Danes: Torek, '22. maja, katoličan: Milan, Julija, Bola; pravoslavni: 9, maja. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: V» seli svatje. Kino Dvor: Pat in Patiuhon mi >' ''Tika. Kino šiška: Scamnolo (Dollv Haas). ZKD: »Sretna zakonca« ob 14.30 v kinu Marici. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bahovec, KongTcsni tre 12; Hočevar. Ljubljana VII. Celovška cesta 34; Ustar. Sv. Petra cesta 78. PORODILO O »SLAVCEVIHc ,11'BI-LEJNIH SVEČANOSTI PRIOBČIMO JUTRI. Ugibali smo in ugibali 4* nedeljo in vče raj, kako to, da zjutraj ni bilo na kolodvoru dolenjskega vlaka. Zadnjih voznih listkov nismo mogli dobiti, zdaj pa naen krat celo vlaka ni bilo. Iskali smo ga pc vseh tirih tja doli proti Zalogu in gori proti Šiški, povpraševali smo no njem, pa so nam povedali, da ga sploh ne bo. Ti prešmentana koloboetja ti, s tem dolenjskim hlaponom je pa res krii! Enkrat vozi samo po voznem redu, drugič vozi, pa ne vozi, tretjič pa sploh ne vozi in morajo Dolenjci peš domov ali pa od doma v Ljubljano, če hočejo sploh imeti železniški promet. Pa smo se zanimali, zakaj se ie dolenjski hlapon baš na binkošino nedeljo in v ponedeljek izgubil Dejali so, da bo najbrž vzrok tam doli nekje okrog Ivančne gorice, kjer so začeli izdelovati vozove za višnjegorski tramvaj. Tam pravijo, da je nastala prehuda konkurenca in da it konkurenčnih razlogov ob nedeljah in praznikih jutranji vlak na Dolenjsko ne more več voziti. Ti preklicani višnjegorski tramvaj ti, kakšne preglavice je nam nakopal s svojo konkurenčno brzinol Velik vlom v Trbovljah Ukradenih 97.000 Din v srebru spet najdejo Trbovlje, 22. maje. V noči od petka na soboto je bilo vlomljeno v blagajniške prostore cementarne TPD v Trbovljah in storilec je odnesel več pisemskih znamk in tudi 97.000 Din, ki so bili pripravljeni za izplačilo mezd. Vea ta denar je tehtal nad 80 kg, saj je bilo samo srebro in kovanci po 50. 30 ter 10, a tudi po 2 in 1 Din v zavitkih. Vlomilec je moral biti krepak mož in je ves denar odnesel v nahrbtniku. Čim je bila obveščena ljubljanska policija, sta v Trbovlje takoj odSla kriminalni nadzornik Zajdela in strokovnjak za daktiloskopijo g. Podobnik, ki je napravil odtise prstov na razbitem oknu ter je odlil tudi storilčeve stopinje v pesku. Z vzorno vnemo so se zločina lotili tudi trboveljski orožnUci, ki jih je sled vodila proti Štajerski. Z vlakom, ki odhaja proti Zidanemu mostu ob 2. zjutraj, sta se namreč odpeljala dva zidarja s prav težkimi oprtniki. Trboveljska žandermerija je ' ugotovila v MoSkanjcih in v Murski Soboti, da sta oba osumljenca nosila v oprtnikih [e zidarsko orodje in da sta nedolžna, a med tem je orožnistvo izsledilo že drugo sled in davi je priznal sluga cementarne Anton Borišek, ki je prenašal denar s kolodvora, da je vzel vso svoto. Po dolgotrajnem zasliševanju je storilec priznal in tudi povedal, kje je na domačm vrtu zakopal denar. Razen nekaj kovancev, ki jih Je tat porabil za praznike, so res Se na51i ves denar zakopan, tako da ima TPD od vloma le malenkostno škodo. Aretiranega so odvedli k sreskemu sodišču v Laško, a za naglo Izsleditev gre največje priznanje trboveljskemu orožniStvu. SOKOL — Sokol Lffuhljajia II poziva w* članstvo, ki se namerava udeležiti pokrajinskega sleta v Sarajevu, da se Lakoj prijavi di**-vi jn iutri od 19. .ire dalja v pisarni ns rea-Uri pri br. tajniku Kebm, kji»r b^do dobila vaa navodila. Zdravo! Iz Ptuja — Živinski sejem. Na zadnji iiTkifcki sojem je bilo prignanih 144 konj, lsO bikov in volov, 341 krav in telšc. Prodanih je bilo vse*a »kupaj 273 glav. Vole so »irodajal« po 3^0 do 4 I>ki( teleta 3 do 4.25. krave 1.5o do 2.60 za k« žire t**e. konji pa (Po 1000 Din do 3000 za korneri. Na svinjski sejom je bilo pripeljanih 2S9 prašičev in 162 svinj. Prodanih je balo vsesa 98 rilcev. Cen« je bila e>-jelim svinjam 6 do T prolenki po 5 do 6 Din za kg žive teže. Polmasttie svinje so prodajali po 100 do 200 Din za komad. — Pes ga je popade I. Občinski revež Sletni Habjan-ič Ivan v Leskovou se je igral na cesti, kjer ga je pes napadel ter ga močmo poškodoval po obrazu, zlasti mu je poškodoval oko. Fantiča so morali prepeljati v ptujsko bolnico. — Binkoštne praznike so PtujČami preživeli v dobrem razpoloženju, k čemur je veliko pripomoglo leipo vreme. Mnogo Btujčanov je prijetno solnce izvabilo v ptujsko okolico, zlasti pa v Haloze, kamor je vozil oba praznika avtobus gos. Ldningerja iz Maribora. Za praznike smo imeli tudi prvi promenadnl koncert v mestnem parku. Veliko Ptujcanov pa je odđlo tudi oa fcribe, zlasti na Pohorjp. ŠAH Zaključek turnirja v BudimpeSti Pire zasedel drugo mesto. Budimpeštanski šahovsfo turnir se je v nedeljo zaključil. Kot se je pričakovalo, je zmagal mlad*, izredno nadarjeni madžarski mojster Lildenthal. Njegov uspeh je tem večji, ker ni izgubil niti ene partije. Samo pol točke za njim Je naš mojster Vasja Pire, *ki ie s tem dokazal, da spada med najmočnejše v novi šahovski generaciji. Zgubil je samo eno partijo. Za Flohra ni nihče pričakoval, da bo šele na tretjem mestu. Od Pirca ga loči kar 1 in pol to$ce in se mora celo zadovoljiti z delitvijo nagrade § FrJ^ma.Tiom. Dr- Vidmar nas ie razočaral Dosegel na niti 50% fri je ostal brez nagrade na osmem mestu. Pred pričetkom zadnjega kola so bfle končane prefrin-iene partije. Flohr ie hitro zmagal v končnici lovcev proti A. Stemer-ju. Lilienthal ie v nekaj potezah porazil L. Steinerja, Rethy je z Eiiskasesom re-miziral v najdaljša partiji turnirja. Eliska-ses ie imel nadmoč dveh rejcev, ni pa znal zmagati. Pire je premaga! v sijajno VTOHi končnici L. Steinerja, A. Srteiner pa Rethvja. Renu's «o bile partije A. Steiner-Stark, Vidmar—Rethy in Thomas—Sterk. V zadnjem kolu je Griinfeld že v otvoritvi nadigral TrevbaJa hi hitro zmagal. Lfltenthal je premagal Rethvja, feš je v izenačeni poziciji igral na napad, rzgubil pešca in v končnici podlegel. A. Steiner je v španski rartiH vprizoril napad na roeha-do dr. Vidmarja in zmagal- Pire je zmagal v sicilijanki s Thomasem, Elskases ie spravil L. Steinerja v matovsko mrežo, Stahlberg je porazil v damskem gambitu Sterka, remds sta bili partiji Havasi—Fryd-man in Flohr—dr. Tartakover. Končno stanje: 1. Lilieothal 11, 2. Pire 10 in po', a in 4. Flohr in Frvdman 9. 5. do 7. Stahlberg. Griinfeki in Eliskases 8 in pol. siede dr. Vidmar 7. Rethy, L. Steiner in dr. Treyba! % in pol, dr. Tartakover. Ha vas! in A. Stemer 6. Sterk 5 in pol, T> »ira< 5. Ljubljana. 22. maja. Posebni vlak se je vrnil davi ob 10.30 »rečno z Jadrana, % njim pa tudd vseh 360 Lzletnlkov, ki smo se pri njih takoj Informirali, kako je bilo na Izletu. Veseli so in navdušeni ter oprani od zunaj in od znotraj, obrazi opečeni, hrbtrt pa skeleči. Vsesplošna hvaležnost in obaranje se izraža na njihovih obrazih, saj je razen nekaterih malenkosti, ki gredo na rovfcš velikega Števila potnikov in tujcev o praznlkah in sibiega navala na Jadranu, šlo vse v najlepšem redu, tako da vel izletniki izpradujejo, kdaj ljubljanski krajevni odbor JS sfpet priredi tako lep izlet Vsi se tudi endijo, kako je bilo siplon mocooe za tako malenkostne vsote organizirati tako lep izlet na morje, ko so izletniki videli vse lepote Jadrana in bili povsod sprejeti z godlbaml, zastavami, mladino itd. Povsod so iaflotnlk« vodali inteligentni vodniki, saj je na prizadevanje akademika Vtiuka Mareiča, ki se je vodstvo nanj obrnilo ▼ zadnjem trenutikti, sam Split dal Izletnikom na r&apolaco kar 20 vodnikov. S tem je zaključen že četrti izlet ljnb-lja3uakeg& krajevnega odbora. JS, a sllea-11 smo tudi že sudljsnje prirediteljev, da se bomo piihodiije leto voaill po Jadranu od pomladi pa do jeseni z lastno ladjo! Strahovita nesreča Na železniškem prehodu med Sibinj*m in Oriovcem pri Stavonskem Brodu ee je v nedeljo zvečer pripetila strašna neereca, ki je po 6vojem obsegu elična strahoviti prometni nesreči pri Petrovčah. V soboto zvečer e? je odpeljala večja družba kmetov na cerkveno žegnanje v Slavonsko Pažego. Ves dan so se zabavali na žesrnanju, a iz Po-žece so se odpeljali v nedeljo popoldne precej, dobre volje. S seboi so vzeli precej vina, ki so ga pili vso pot. Vsa družba je bila izredno razigrana in v takem razpoloženju ao prispeli do železniškega prehoda na proei Zagrsb — Beograd pri čuva i-nici št. 72. Ker je prav takrat prihajal rr**bni vlak, ki ie pol ure poprej odpeljal iz Broda, m ker na prelaz*j ni zapornic, je prosovni Čnvsi opozoril veselo drufcbo, naj bodo previdni in naj ee ne peljejo Čez progo, dokler se niso prepričali, da ni vlaka v bližini. Pijana družba ee pa ni zmenila za opomin in kočirož ?e celo konje pognsl. V bi- Gostovanje Save Severjeve Kot baronica CastellUGIembay je žela gospa Severjeva največji uspeh tev Ii4 »SLOVENSKI NAROD«, dne 22. maja 1934 Si ran ZOBOZDRAVNIK - SPECIJALIST DR. CIRIL CIRMAN se je vrnil s študijskega potovanja in ZOPET REDNO ORDINIRA LJUBLJANA, BEETHOVNOVA ULICA STEV. 15 DNEVNE VESTI — Ia finančne službe. Vpokojena sna davčni inspektor Starin Franc in višji davčni kontrolor S u b i Č Milan, oba od davčne uprave za mesto v Ljubljani. — Obrni zbor fin. kontrole. Glavna lo 50 par zavojček semena, ki se sicer prodaja po dinarju. Tnko je hoteb iztisniti iz prodaje <»nake zavorke semena tvrdke- Saver, Sodnik Marinkovic je prisodil tvrdki Sever odškodnino v zn *»k j 150.000 Oin. — I^ep napel) nagega letala na mitingu r ItoroTu. Poročali smo. de se je velikega mednarodnega letalskega mitinga v Borovu, ki pa j« priredila tvrdka Ra'ia. udeležilo tudi na^e športno letalo >Lo;ze< s pilotom Čolnarjem in inž. Kuhljem. >LoJze< je tekmoval v hrzjni in v akrobacijah in je y>o formuli dobil 13 točk ter s tJni t idi prvo m^stn. ki mu ca pa iz neznanih vzrokov niso priznali, temveč so na to mesto potisnili zagrebško letalo }Bedi orao*. Končna klasifikacija glede tekmovanja 5* ni zaključena in bodo najbrž rezultat ie popravili- — Bolgarski z(lra>iii^i ne pridejo t Ljubljano. Roluarski zdravniki, ki so se te dni mu'lili v Zagrebu in bi morali po programu jutri prispeti v Ljubljano, odkoder bi odpotovali tjdi na Golnik in Bled ter poselili se nekatere dnige kraje Slovenije, so sv§ie iK)tovanie zaradi političnega prevrata na Bolgarskem nenadoma prekinili in se vrnili domov. — Glavna *kupSrina Saveza jngo«»lo,en-skega ženstva se ie vršila od sobot^ dp danes v Banii Kovil.iači južno od Sabca. Skupščine so se udeležile v zelo mnogobrojan m številu zastopnic? srbskih Ženskih organizacij, nekai Hrvatic tn sest Slovenk iz Liiibliane- — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stalno in toplo vreme, možnost kra-ievnih neviht. Vejraj je deževalo samo v Zacrebu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 29. v Zaprebu in Beogradu 26, v Skopliu 24. v Ljubiiani 23.4, v Mariboru 22.2. v Sarajevu 22. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.8. temperatura je znašala 11.6. — Ij Birma brez češenj. Kar se Ljubljane tiče. ie gotovo veliko vprašanje, če je birma: brez češenj sploh veljavna, shj o bin-koštih pri birmi večina otrok šele pokusi prve če.šrre in se takrat z njimi lahko na-baie do vrha. Letos so pa češnje že tako zgodaj, da jih imamo o bjnkoštih že pov-nd in tudi niso ver- drage ^jdaj si pa mislite birmo brez Čezenj! V nedeljo dopoldne sc namreč birmanei a svojimi botrframi in bo-'ri kar obimno tekal« gori in doli po Poffa-Barjevem trgu in t idi no Vodnikovem trenj t*r okolici, a ohligilnih birmanskih češenj ni bilo nikjer fvnrav bi bil ponudil cekin samo za eno čeznjo Saloftnj birmanski na«i praznimi jerb.i^i našli le kisle obraz-1 bran je vk. ki >o ih tele- in Jokale z» naibol.išim zaslužkom vsega leta. § češnia-mi je namreč ?e itak prav dobra, kar se zaslužk'a tiče, najboljše on sjveda pri birmi, saj sv. duh vlife v mlada srca naibolj goreče poželjenje po sladkem sadju. £e malo zaklele bi bile branilke brez v^like^a greha, ker naročene češnje niso prišle. Mladina Bi ni brigala, če «o nesreče krivi dobavitelji češeni ali pa železnica in so se pač um-rali hasati s samimi slaščicami, ki so se pa nanje prav imenitna končno prilegle I udi 54 češnje, k: §Q n^ trg prispele šele v nedeljo popoldne. — Ij OiLažanjo materijala »d Ljubljanice ie počivalo nekai dn: zaradi slabega vimena in ker je bila cesta na Sv. Petra na-sipn tako razvožena, da so feonjj ostajali v blatu. Vozniki so zahlevali. da jim tdnl? eeštisee, ker je sicer odvačanje nemoav.če. V petek in sobote so utrlevall ceslo s Davnim valjarj-Mo in zasuli so naivc-rjp ko- tane z gramozom. 7,dai bo cesta zopet uporabna nekai časa. vendar jo bodn morali češč«3 poiiraviti. ker se pri tako živahnem prometu cestišče kinal.i obrab'. Na drugih čislali sr> vozovi ne ustavljajo, ker so tlakovane. Po vsei poti od Ljubljanice do starega pokopališča, kamor odvažajo materijal, ie po cestah trak blata. k*»r se od vozov kolikor 'oliko vedno cedi. To seveda ni povsem v skladu p higijeno, ker je blato pomešano z snojniro. Toda na takšne >ma-lenkosti« ori na« ne gledamo, sai mirno dopuščamo, da stoieča gnojnica v Ljubljani kuži zrak po vsem rpeslu. Pavi je prina-š«ila snp^ smrr«! celo na Aleksandrovo c*-flrto. —Ij Izlet v Omišalj. Podmladkarii .fa-dransl^: straže rnešč:Hisk:h Šol v Ljubljani odpotuje/o s spremstvom svojih nastavnikov danep dopoldne z dolenjskim vlakom preko Karlovca na Sušak in odtod v Omišalj na oroku Krfu. Tzlet je aranžiral >n ga vodi učitelj g. T^nio Jedri ini č Vseh izletnikov je 100. Izletnikom žejimo obilo zabave in razvadrila na našem sini^m. JadFanul —Ij Prever vnetim gospodinjam za snago so lani nekai časa stopali na prste ter pazili, kje so stresale prah na ulico. Zdaj t? pa zopei vse po starem in dopoldne lahko opaziš kjerkoli gospodinje in služkinje pri delu. Tudi na najživahnejših ulicah blagoslavljajo ljudi raz oken s prašnimi cunjami in celo prednosteljnimi prsprogami. Poseben monopol pa imajo pobornice snage zlasti ob LiubljanČinih nabrežjih, kjer stresajo nesnago kar na debelo vsak dan na ljudi. Na Dvornem nasio-u se še vedno n1 morejo navaditi, da nabrežje ni voč zaprto dvorišče, ki so ga lahko uporabljali za ri-šcenf? ter izlepanje prahu. Nabrežie ie zda' že odprto drugo leto. vendar je oHalo vs.» po starem, ljudje ga še vodno uporabljalo kot hišna dvoilisča. ■ -^dino razliko, da ne suše na njem ve>e perila. S.rŠe ga še vedno na balkonih, ki so tako uporabljivi za iz-tepan-je preprocr. ^li Zaključni predstavi r Sentjakob->kepi sledališru. V četrtek dne 24. t. m. ob 2(1.15 ponavljalo v A^ntiakobskem gledališču posledn.i'č v letošnij sezoni izvrstno borko-satiro »Vražj' Rudi« z g. Karusom v naslovni vlogi. V ostalih vlogah nastopa skfiro vse osobje odra. Tgra ie zelo zabavna ?n polna komifinih siriaeii ter ie dosegla pri vseh dosedaniih uprizoritvah v^lik uspeh. V soboto dne 26 t. m. ob 2n.t3 pa se ponavlja zadnUč fzborna veseloigra v treh dejanjih »Dama na slabem glasu t z go. Ervino Wrischer-Petro,včič-evo v naelovni vlogi. To sta obenem poslednji predstavi in zaključi z njima Šentjakobsko gledališče svojo letošnjo sezono. Predprodaia vstopnic od Pe* trtka «hiVfe od lf>. Hotel na Ocean.K bo nedvomno vzbudil tudi v Ljubljani zasluženo zanimanje. — Ij Stan Laurel in debeli 01ly Lanlv. ki sta za praznike zabavala staro in mlado, se danes poslovita od onih, ki ju še niso videli. Za prihodnji program si je ZKD nabavila ljubko opereto, v kateri ima glavno vlogo lepa Gita Alpar. Pevako j> ta film nekaj izrednega in božanskega. Film so bo predvajal v peL'k ob pol 3. v prostorih Elitnega kina Matice. Naslov filmu je >Kra-Ijica srcaDom slepih« v Ljubljani prosi vse organizacije, ki so bile vabljene-zaradi prireditve >Dneva slepcev« k sestanku v sredo dne 99. maja ob 18. v ma-gislratno posvetovalnico, da naj zanesljivo pošljejo tja svoje zastopnike ob napovedanem času. — Tč. odbor. —Ij Predavanje o Radionu. Zanimanje za predavanja o Radionu je tako ogromno, da dosedaj niso mogle priti na vrsto vse gospodinje, ki so to želele. Sporočamo torej vsem cenj. gospodinjam, da smo podaljšali predavanja še za en teden, in sicer od 2-. do t. m. Nameravali smo uuli v Šiški najeti primerne prostore. Ker teh žal nismo dobili, opozarjamo posebuo gospodinje iz Šiške in Be-aigrada. da se v prihodnjih dneh udeleže predavanja v kinu Ideal. Predavanja se vrše vsak dan popoldne ob 16. in ob 20. uri. Vstop je prost. Zaradi velikega navala blagovolite prostore rezervirati že dopoldne pri blagajtii kina Ideal. —Ij Nesreče. V noči od nedelje na ponedeljek se je na Cesti v Mestni log hudo ponesrečil mestni delavec Jožef Kaiser. Peljal se je v temi na kolesu domov in ker ni imel luči, je namestu na most, zapeljal v Gradaščico, kjer je obležal s težkimi poškodbami. Zlomil si je več reber ter občutno potolkel na grlavi. Reševalci so ga zjutraj prepeljali v bolnico. — Snoči je prišla na obisk k svoji sestri v Čopovo ulico Marija Sušič. V hipu, ko je šla po stopnicah, je ugasnila luč in Marija je padla tako nesrečno, da se je občutno pobila na glavi. Na Tyrševi cesti je snoči pred Gospodarsko zvezo tramvaj podrl delavčevo ženo Marijo Salvinoti, ki si je zlomila roko in zadobila resnejše poškodbe. Obe ponesrečenki sta tudi morah v bolnico. -^Jj Obupal nad življenjem. Včeraj zjutraj je obupal nad življenjem 32-letni de lavec Josip žur, rojen v Košutu in zapo slen pri regnlaciji Ljubljanice. Našli so ga obešenega na podstrešju barake St. 7 na Kodeljevem. Vzrok samomora je bila pe srečna ljubezen. —Ij Strela udarila v hlev. V nedeljo zvečer je zdivjala nad mestom huda nevih ta, med katero je večkrat treščilo. Strela je udarila v hlev tovarnarja Zalokarja na Viču in ga zažgala. Zgorelo je okrog 10.000 kg sena, ogenj je pa tudi uničil ostrešje. Pri gašenju so sodelovali poleg viških tudi ljubljanski poklicni in prostovoljni gasilci, škoda znaša okrog 25.000 Din. Iz škofje Loke — TUkariki žkrat nam je izpustil pri našem poročilu o prosvetnem tečaju škofjeloškega Sokola kar dvoje preda vatel rev in «icer br. Franca Dolenca ml., ki [e predaval o sokoJski organizaciji, in br. Francela Goljaria, ki je govoril o zgodovinskem razvoju sokolstva. — Potrjeni občinski proračuni. Ronska uprava, kot pristojna nadzorna oblast, je potrdila dosHi že več novih občinskih proračunov in to brez znatneiših sprememb iz postavk občinskih razhodkov. Z večjim zadovoljstvom pa bo sprejela javnost na znanja vost, da se sučejo občinske doklade neposrednih občin skofieloškega območia okrog 125 odstotkov in so bile tedai močno znižane. Primanjkljaj bQ kril iz izrednih dotacijf — 0 loškem gospodarstvu bo predaval v petek ob 18.30 v radia g. Ante Gaber, urednik slovenskega zaroda«-. Opozarjamo! _ Dijaški dom za defke v Ljubljani. pododbor društva >Krreginja Zorka<. bo sprejel v svozj internat na Tvrfevi cesti tudi letos 10 prvošolcev, pridnih, revnih, zdravih in poltenih staršev. Zaželjeni so predvsem kmetski sinovi. Mesečna oskrbnina, plael.iiva tudi v naturalijah, znata 1J>i Din. Oskrba preprosta, a dobrs. — Jadranska straža opozarja vse interesente, da ie pristop k izletniški skupini na Sušak in otoke Rab in Krk prost vsakemu, tudi, ako nI iz škofjeloškega okraja; tedaj, kdor ima veselja do morja, naj sj prijavi! — Za hiffijeno škofje Leke. Vsa javnosi se je zgražala nad nekako pralnico, ki ;e kazila vse okolje tamošnjega dela Novega predmestja. Ker omwvi«na baraka nikakor ne spada tja. so pekrenjeni vsi koraki, da se podre in preaeli na prostor, ki razvop našega mesta ne bo v škodo. — Upati ie, da bo tudi neznosni smra'f ob suški poti. kamor odlagajo najrainovratnejšo nesnago, ndinšen. Ta leden bedo navoaili na smetišče okrog 60 v o« starega m neuporabnega grdobifa. ki fi ne najde? kmalu primke, materi.ial* od popravljani« hiš. S tam bo i za mkai Saea skrita ocen. VESELJE, SMEH, ZABAVE IN LEPE GODBE IN PETJA NAM PRINAŠA HANSI NIESE V ZABAVNI OPERETI VESELI SVATJE Godba: ROBERT STOLZ ELITNI KINO MATICA Predstave danes ob 4., 71; in 9'i uri zvečer. Telefon 21-24 Obračun s prazniki in praznovanjem Kaj je videl kronist oba praznika v razgibani in praznično razpoloženi Ljubljani Ljubljana, 22. maja. Danes je težko delati obračune in kronist mora ugrizniti v kislo jabolko za vse tiste, ki danes bolehajo na toliko načinov; za botre in birmance, za tiste, ki so govorili vse jezike kot apostoli in za vedno skromne, ponižne in bogaboječe meščane, ki praznujejo vsak praznik zgledno dostojno. Po sredi vsega mora upoštevati tujski promet, ki se je v njem Ljubljana doslovno dušila. # Večina meščanov se je v nedeljo diskretno umaknila iz mesta, morda so podpirali ter širili tujski promet v okolici ali so pa uživali počitnice v svojem kraljestvu za zavešenimi okni — na ulici jih ni bilo. Vendar je bilo mesto tako živahno, kot le nekajkrat na leto, ko mora Ljubljana udariti na največji boben. Zadnje čase je bilo pri nas res nekoliko zatohlo kljub vsem mednarodnim prireditvam, življenje se je začelo ustavljati kot mlakuže v Ljubljanici. V nedeljo so pa ulice nenadno oživele. Reka deželanov se je razlila po Miklošičevi cesti od kolodvora. Tramvaj je začel cviliti živahnejše. Mesto je dobilo bolj domače lice. čim so ga zavzeli živahnejši deželani. Oživel je celo avtomobilski promet. In tako smo končno pričarali v Ljubljani tujski promet, ki ga kličejo po vsej mili domovini obupno na pomoč. Središče tujskega prometa je bilo pri stolnici. Na Pogačarjevem trgu so bile branjevke v pripravljenosti oba dni. Botri so s posebnimi navdušenjem kupovali bir-mancem črešnje in se izogibali urarskih trgovin. Vse ulice v središču so bile posute s črešnjevimi peškami. Na vagone čre-šenj je pohrustala presrečna mladina. Na Vodnikovem in Krekovem trgu je bilo oba dni toliko avtomobilov in kočij, kot da so privlekli na svetlo vse zapečatene avtomobile, šoferji so vabili in kočijaži, v li-vrejah iz dobe Marije Terezije, so potrpežljivo čakali na gospodo. Niti v blaženih patrijarhalnih časih ni bilo na izbiro toliko vozil. Vendar so mnogi vozniki čakali zaman, botri so bili čudovito prožnih nog ter slepi za avtomobil. Večina :>tujskega prometa« je bila na nogah, šoferji, fotografi in urarji so se skrivaj bridko sramovali pregorečega optimizma. ki je pa bil vseeno na precej trdni podlagi v gostoljubnih lokalih, v bifejih, slaščičarnah, gostilnah, a lahko rečemo, da bi fotografi, šoferji in vsi drugi prijatelji birme vseeno ne protestirali, če bi bila birma vsaj teden dni. « Najbolj neugodna klima za tujski promet je baje v Tivoliju v bližini eksho-tela Baje je shiral (promet) kljub beneškim nočem in vsem patentiranim idejam. Ta dva dni so pa privlekli na dan še eno idejo. V nedeljo so spremenili hote! Tivoli v letovišče »Pri belem konjio ku«. Množica je zasedla teraso pred hotelom. Servirali so ji opereto. Krizo so baje zaprli v gledališče; končno so se domi- noče kriza. To je ideja, vredma veo od počenega groša. Razen srtevilaega občinstva, ki je kupilo vstopnice, je prišla n;i laoun tudi množica, ki je oprezala prati blaženemu slt-^iali.^eu na prostem izaa grmovja; gledališče jf postalo v resnic ljudsko. »Pri beleon konjičku« so imeli inicijit ne goste. Tudi ta ideja nI vredna le počenega groša: na pozorisče je prljahal Prane Jožef 1. Tako so se torej časi spremenili v naši mili deželi: dokler je še živel, smo bili njegovi uajzvestejši podaniki, v svetem strahu smo izgovarjali ujeg^vo ime, molili smo zanj, prisegali mu večno zvestobo ter se kosali v denun vijautstvu — zadaj smo pa junaki in «a smešimo v operetah. Zgodovina ter smrt je storila svoje, mi ae pa »duhovito* zabavamo z mrliči, s kadavri. « Za naš tujski promet so zvedeli tudi cigaui. Naskočili so mesto v tak^n-m B vilu. da so jih bili polni vsi parki in ulice. Z opicami, medvedi in godbo so izvabljali povsem svuU>duo na vsakem raku iz ljudi denar. Medvedi s-o plesni ua promenadi, na uajproaueuiejših ulieah cigani prosjačili ua uajživalmejiik pr< metnih križiščih — nihče jim ni bra V boju proti prosjačeuju ter obiranju ljudi smo že zdavnaj kapitulirali in se nt-sme nihče več čuditi, če so na ulicah berači v večini adi če ima Ljubljana značaj ciganskega mesta. Prav za prav bi moral kronist izreči zahvalo ob tej priliki v imenu meščanov in deželanov, da so jim preskrbeli ob praznikih na ulici toliko zabave. Bilo je kot na velikem žegnanju. Ljubljana se je dobro odrezala tudi v n-n. pogledu. Tudi v naši velemestni vasi so že vedno potrebna žeguanja. * Udarili so tudi ua ta boben — naj se spokorimo. Pretresljivo zgodbo o bogatinu so igrali pred nuusko erkvijo v nedeljo zvečer in snoči. Žal, da taksne zl:< be o bogatinih niso namenjene tistim, ki bi jih naj poboljšale in prestrašile. Naš: najponižnejši meščani ln oni dežela ni, ki gledajo na mesto a svetim spoštovanjem, so zasedli Kongresni trg. še skromneje so pa i-zaseiilu kostanje v Zvezdi. M rij o življenju in smrti Slehernika je pa lm«] v ut-delju nenavaden konec. V dru gi polovici igre je režiral Elija. Nad Ljul»-Ijauo je pridivjala takšna nevihta, ka-kršoie so mogoče le, kadar igrajo pod milim nebom. Ne gledalci in ne igrah-se niso mogli sprijazniti z nenavadna, sicer silno učinkovito režijo. Polastil se jih je stra-h, ki se Je med občinstvon stopnjeval do panične groze. Med silnim pišem, grmenjem, treskanjem ko so usas nile v mostu vse luči so se ljudje nagi" razbežali, ne da bi videli, kako hudič vzame Slehernik*.. Videli ao pa pojodlno — ;n to je glavno, t^gatinl itak ne miniti umirati. Snoči so imeli več areiče, vvndar Je slili, da morajo zapustiti gledališče, čega I težko reči, ledaj so bili bolj zadovoljni. Pride! Pride! HOTEL NA OCEANU Iz Maribora — Za lepoto našega mesta. V sredo je polagalo obračun svojega iplodonosnega dela mariborsko Olepševalno in tujsko-prometno društvo. Občnega zbora, ki ga je vodil mestni župan g. dr. Lipo Id, se je med drugimi udeležil tudi sreski načelnik dr. Senekovlč. Zborovaloi so se uvodoma spomnili preminulega načelnika mestnega, gradbenega urada g. inž. Albina černeta, ki je mnogo pripomogel k olepšavi Maribora. Sledilo je poročilo predsednika g. dr. Lipolda o društvenem delovanju, nato pa je razvil delovni programu za. qqyq noslovno leto. Tajniško poročilo je podal g. Kolar, ki je omenil, da šteje društvo mesta in okolice 458 članov. Obilo truda je žrtvovalo dirustvo za ureditev mestnega parka ln njegovih nasadov. Pozimi je bil očiščen tudi ribnik v mestnem parku. Mnogo zanimanja je bilo v Mariboru za park koncerte, katerih je bilo 21. Te koncerte je obisJkalo skupno 24.1*66 oseb. Olepševalno društvo je na novo uredila vsa pota na Kalvariji in zgradilo na Mariborskem otoku 600 m dolgo tekališče. ki je ofcsajeno z lepotič-nim drevjem in si u »i za promenailno IH>t Se mnogo drugih koristnih in važnih ureditev je omenil tajnik, nakar Je podal g Gillv poročilo o finančnem stanju društva. Ko Je bil obširni dnevni red izčrpan, je predsednik zaključil lepo uapeli o!"a zbor. — Strašna nearoča pH Igri. V ponedeljek zjutraj so se otroci igrali blizu tc-zenskega postajališča ter skušali premikati železniške vozove na progi. Dolgo so se trudili, da bi premaknili vagon, kar se jim je končno vendarle posrečilo. Veselje neprevidnih otrok pa se je končalo, ko je spodrsnilo lOlotaeinu Francu Viaočniku iz Razvanja. Padel je in noga mu je prišla pod premikajoči se železniški voz. Fant je obupno zakričal in že mu je kolo gladlko odrezalo lepo nogo pod kolenom. Prestrašeni otroci so se razbežali na svoje domove in povedali staršem o grozmi nesreči. Telefoniono poklicani reševalci so prepeljali strašno poškodovanega dečka, ki je postal zaradi otroške neprevidnosti tako mlad pohabljenec, v bolnico, kjer je bil operiran. Ta nesreča bodi reaen opomin otrokom kakrn- tudi star-Jem, da železniSka- proga ni prostor za Igranje. — V Studencih Je gorelo. V ponedeljek o pokioči je pričelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Senekoviča na Studencih. Na pomoč so prisil gasilci, vendar pa se jim nI poereoilo ognja pogasiti. Poslopje je popolmotma pogorelo iti le razvaline pričajo o *alo*tffiem dogodku. V hlevu sta se zaoniaili dve kravi, metf-'-•m ko so avinje z največjo težavo 6e rešili. V kratkem času je v Studencih že drugič gorelo. Sumijo, da je ogenj podtaknila zločinska roka. Sum je tem bolj upravičen, ker Je poslopje pričelo goret na ćtirih koncih. Ogenj je povzročil ofltro^ 50.000 Din šikode, ki Je deloma krita z zavarovalnino. — Tatvina električnega llkalnlka. V petek je nekido ukradel v stanovanju dr. Ivipolda električen likakniik. vreden 200 Din. Tatvine je osumljen neki mlajal no. đkii, ki se je tam kritičnega dne potikal. Epilectični napad je doJbil v soboto Bogomir Nipič, delavec na Pobrežju. Epi-LtiaUk se je na Glavnem trgu pred kavarno »Ternentc zgrudil in nezavesten obležal. N1a>rič je bil e reftilnim avtomobilom prepeljan v bolmico. Pride! Pride! HOTEL NA OCEANU Z Jesenic — Priprave za iMiianje med jeseniškimi iportnimi klubi. Med jeseniškimi eport-nimi klubi ja vladalo že vjč let zelo napeto razmerje, ki se je nnjhuje izražalo pri raznih nogometnih tekmah, na katerih je prišlo do pretiranega >drukanja« in do erobih incidentov. Klubi so «e medsebojno obMrel." *-vali ■ najtežjimi topovi in je vedno veljala borba vseh proti veem. Škodo za to ne-ftportno počette so klubi ceato plačevali s hjdimi porazi, ker sta običajno vedno oala-la dva k-lnba navijala za gost* v Škodo kluba, ki je prireditev imel. V zadnjem času pa se je v tem pogledu obrnilo prseei na bolie. Od športnih voditeljev doznavamo, da se vzpostavljajo med 9KD >Enakost< in SK »Bratetvoc eelo prijateljski odnošaji in da se li atiki *e holj poživijo, se bo med obema kluboma vr?il« v nedeljo 27. t. m. orijat^li^ka nogometna tekma. Sklenjena je že tudi med njima pogodba glede prestopanja in kanrnnja članstva iz enega kluba v drugega. Vsa ta pogajanja vodi tajnik SK >Bratetva« g. Činkovic Jože. Želimo, da bi prišlo med vsemi jeseniškimi športnim' klubi do popolnega zblilanja, kar bi dov^ dlo še do veiiih uapeiicrv na vseh področj: sporta in telesne vapoja. Naskok Američanov na stratosfere V juniju se dvigneta dva Američana v stratosfero v največjem balonu, kar jih je bilo doslej zgrajenih Stran 4. Ponson du Terrail: 27 Lepa Židovka R o man. — Prepričajte se sami. Na ulici se je bilo ta čas res zgodilo nekaj važnega. Tisti štirje možje, ki so se hiH ustavili na drugi strani ulice, so bili naši štirje pogumni Gaskonci. Grof de Coarasse se je bil pojavil na vogalu ulice des Argentiers baš v hipu, ko je začel eden izmed maskiranih mož razbijati po vratih Samuelove hiše. Na migljaj svojega poveljnika so se gaskonski plemiči ustavili in kmalu so videli, kako se markizini plemiči posvetujejo in kako je tisti, ki je govoril o lestvi, hitro nekam odšel. — Zdaj jih je samo šest, — ie za-mrmral Coarasse. — Za menoj, gospodje ! In krenil je naravnost proti skupini maskiranih mož. Markizini kavalirji so bili nekoliko presenečeni, ko so naenkrat zagledali pred seboj štiri neznance z golimi meči v rokah. — Kam pa, kam, gospodje? — je vprašal eden izmed maskiranih ple- mičev. — Kamor se nam bo zahotelo, — je odgovoril Coarasse samozavestno. — Nazaj! — je zaklicalo več glasov. — Gospoda, — je odgovoril Coarasse vljudno, — mi smo plemiči in sicer plemiči zelo dobrega kova. Radi bi se z vami malo pozabavali. — Mi pa nimamo z vami kaj opraviti, — so odgovorili maskirani plemiči. — Gospodje, — je nadaljeval grof de Coarasse, — smo prijatelji grofa Filipa de Blossac, ki ste prisegli, da ga boste nocoj ubili. Iz šestih grl ie zadonel tisti hip klic: — Izdani smo! — To bi bili lahko spoznali že prej, — je nadaljeval grof de Coarasse, — kajti v hiši v ulici Saint Etienne je nas bilo osem, če se ne motim, zdaj vas vidim pa samo sedem. Pri teh besedah sd je Coarasse za-kril obraz z masko. — Drugega pojasnila vam menda ni treba, gospoda. Maskirani plemiči so nekaj časa molčali. — Samo štirje so, nas je pa šest, in kmalu nas bo proti njim celo sedem. — Kar po njih! — se je oglasil drugi. — Spoznali boste, kaj zmorejo štirje dobri gaskonski meči, — jim je odgovoril grof de Coarasse ponosno. In Gaskonci so navalila na maskirane plemiče. Ti so brž potegnili meče. Skoro istočasno se je vrnil tudi sedmi, brž je vrgel lestvo na tla in priskočil z mečem v roki svojim tovarišem na pomoč. Bitka se je začela. Ker je bila ulica ozka, so bili Gaskonci mnogo na boljšem, čeprav so bili samo štirje. Korak za korakom so se pomikali naprej, kakor živa stena. Nasrrotno pi markizini plemiči niso mogli vsi poseči v boj. trije so moral' ostati zadaj. Žvenket orožja je zdramil tu pa tam soseda iz sna, toda nobenemu se ni hotelo iz postelje, nihče ni hotel posegati v spor ljudi, ki so jim vihrala za klobuki plemiška peresa. Coarasse se je boril s prvim maskiranim plemičem. Njun boj je bil kratek. Nasprotnik je srdito napadel grofa, ki se mu je pa umaknil in mu zasadil meč v prsa, da se je nesrečnež takoj zgrudil. V naslednjem hipu se >e začul besen krik in že je imel grof de Coarasse pred seboj novega nasprotnika. Galaour de Casterac se je boril junaško, tudi Clodion de Main-Hardye je spretno vihtel svoj meč. pa tudi Agenanec ni prav nič zaostajal za nj"ma. Bilo je res veselje pogledati, kako štirje Gaskonci junaško vihte meče in potiskajo svoje nasprotnike nazaj. Toda ta čas, ko so se pomikali naprej, se je nekoliko razmahnila njihova tesna vrsta. Tako se je zgodilo, da so drugi markizini plemiči, ki so morali dotlej mirno opazovati bitko, naenkrat posegli v boj; dočim sta imela Clodion in Agenanec vsak po enega nasprotnika, sta imela Coarasse in Galaor kar P"* dva. — Držita se še malo. takoj vama priskočim na pomoč! — je za klical Clodion. — Jaz tudi, — je pripomnil Agenanec. Tisti hip so se pa naenkrat odprla vrata Samuelove hiše in na cesto sta planila dva mlada plemiča, grof Filip in njegov bratranec Raoul. — Gospodje. — je vzkliknil grof Filip de Blossac, — ne morem dovoliti, da bi se nekdo boril zame. ne da bi sam posegel v boj. — Torej ie nas šest proti šestim, — ie pripomnil Raoul. — Udarimo junaško po njih, dokaži mo, da smo Gaskonci! Srdita bitka se >e nadaljevala. Nasprotniki so si bili skoraj enaki. Z obeh strani so se bliskali meča, tu m tam je bilo mnogo poguma in bojevitosti. Ta čas se je posrečilo Gađaoru potisniti nasprotnika do v&sokega zidu, ki se je moral nanj nasloniti s hrbtom. — Menim, da bova zdaj končno poravnala svoj račun, — se ie zasmejal Castraisanc porogljivo. — Tudi meni se zdi tako. — je odgovoril njegov nasprotnik. Pri tem se je naglo sklonil in zamahnil od spodaj po chevaiUeru. Galaor je pa spretno odbil ta zahrbtni udarec in v naslednjem hipu se je njegov meč do ročaja zasadil v prsa ma-skiranega kavaMrja, kri je takoj padel vznak. — Končano je, — je vzkliknil Galaor! — Tu nimam več kaj početa. Komu bi mogel pomagali? — Meni ni treba, — se je zasmejal Clodion. In res, tudi Clodion se je bil baš tisti hip odkrižal svojega nasprotnika. V hipu, ko sta oba hitela na pomoč Coarassu, ki je bal takoj v začetku pri spopadu z dvema nasprotnikoma ranjen in je že popuščal, se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Po ulici des Argentiers sta prikorakali dve vojaški patrulji, vsaka od ene strani tako. da so bili bojeviti plemiči med nj-ima kakor ujeti. Častnik, ki je poveljeval eni patrulji, je že od daleč zakHcal: — Gospoda, v imenu krafaa, spravite orožje! — Takoj, — je odgovoril Raoul. In že je tudi on pobrl svojega nasprotnika na tla. Potem se je vse zmešalo v en klop-čič, dokler ni priskočila vojaška patrulja, ki je napravila konec krvavemu spopadu. Krvaveč iz mnogih ran se je Coarasse zgrudil, z glavo in ramo se ie naslonil na zid in zamrnrral: — Zdi se mi, da od tod nikamor več ne pridem. Grof Filip de Blossac, ki je imel čin kapitana, je povedal svoje ime in za-povedal poročniku, poveljniku patrulje naj nadaljuje svojo pot. — Gospod kapitan, — je odgovoril poročnik, — zelo mi ie žal, da ne morem izpolniti vašega povelja. Na nas privedlo sem naključje, temveč guvernerjevo povelje. — V kaj vse se p* že vmešava guverner, — je vzkliku 1 Filip de Blossac ogorčeno. Ameriška National Geographic So-ciety in U. S. Army Corps si zadnja leta prizadevata prodreti v skrivnosti visokih zračnih plasti in v ta namen pripravljata naskok z balonom na stratosfero letos v juniju. Stratosfera se začenja v mirnem pasu približno 13 km nad morsko gladino. Tam gori ni več oblakov, nebo je vedno čisto. Posebno po vojni je postala stratosfera predmet intenzivnega proučevanja, za njo se pa ne zanimajo samo učenjaki, temveč tudi vojaški in civilni letalci. % Američani so izbrali za naskok na stratosfero majorja Williama Keplerja in kapitana Alberta Stevensa. Prvi bo vodil balon in je strokovnjak v letalih, lažjih od zraka. Iz svetovne vojne ima bogate izkušnje. Leta 1928 je zmagal na ameriških in mednarodnih tekmah balonov, kjer je odnesel obe prvi nagradi. Kapitan Stevens ga bo spremljal kot opazovalec in operater znanstvenih instrumentov. On je eden najznamenitejših svetovnih letalskih fotografov. Njegovi posnetki solnčnega mrka, zakrivljene zemlje itd. so edinstveni svoje vrste na polju geografije in astronomije. Na svojem poletu 1928, ko je dosegel stratosfero, je zabeležil poleg drugih znanstvenih podatkov padanje temperature z nadmorsko višino do 13.000 m. Če se posreči ta polet, ga bodo Američani ponovili v septembru, ker hočejo zorane podatke kontrolirati. Dvigniti se čim višje ni glavni namen poletov v stratosfero. Letalci hočejo doseči tako višino, da bi se lahko varno spustili, da bi se gondola ne razbila, da bi torej ostali znanstveni instrumenti nepoškodovani. Ameriški balon bo meril v premeru 55 m in bo največji, kar je bilo doslej zgrajenih. Obsegal bo 85.000 m8. Ta orjaški balon se bo dvignil z dvema potnikoma najmanj 15 milj nad morsko gladino. Balon, ki se je dvignil z njim Američan Settle 11 milj visoko, je obsegal samo 17.000 m3. Američani upajo, da bodo z novim balonom dosegli višinski rekord. Letalca bosta beležila temperaturo od zemlje do višine 25 km. Ti podatki so zelo važni za meteorologijo. Če se srečno vrneta na zemljo, prineseta s seboj vzorce stra-tosferičnega zraka iz pomembnejših Tehnične kurijoznostl Najdaljši predor na svetu so dogradili Japonci. Gradili so ga celih 16 let. Predor veže znamenito japonsko letovišče A tami z mestom Nehezu. Pot med tema krajema je dolga 21.700 m. Stroški za predor so znašali 30,000.000 jen. Predor pa ni samo najdaljši na svetu, temveč tudi najmodernejši. Kopanje je bilo združeno s neprestano smrtno nevarnostjo in 60 delavcev je plačalo ta presenetljivi napredek japonske tehnike z glavo. Otvoritev predora bo združena z velikimi svečanostmi in prisostvoval ji bo sam mikado. Predor bo otvorjen 1. decembra. Japonci so že zdaj ponosni na to čudo svoje tehnike. Tudi Angleži so dobili zadnje čase svojo tehnično kurijoznost. Izumili so novo steklo, prozorno samo na eni strani. Ena stran stekla se prav nič ne razlikuje od navadnega prozornega stekla, dočim je na drugi strani zrcalo. Angleški strokovnjaki pravijo, da je to steklo posebno pripravno za okna. Ljudje bodo iz hiš dobro videli na ulico, radovedneži pa ne bodo mogli pasti zijal, ker se v hiše ne bo videlo. Če bo hotel mimoidoči pogledati skozi okno v sobo, bo zagledal v oknu samo svoj obraz, v hišo pa ne bo videl. Svetloba pa gre skozi novo steklo prav tako, kakor skozi navadno. Ravnatelj zvezdarne harvvarske univerze, znam ameriški naravoslovec Har-low Shaplev, je pokazal na nedavnem kongresu mnogo fotografij neba, na katerih se vidijo tudi najbolj oddaljene spiralne megle, oddaljene 300 milijonov svetlobnih let od kraja, kjer so bile fotografirane. Ker odgovarja svetlobno leto desetim bilijonom kilometrov, gre za fotografije na razdaljo 300 trii j on ov kilometrov. Posnetki so bili napravljeni z uitrasenzibilnimi ploščami, ki reagirajo zlasti na ultrardeče žarke. Po Sha-plevevem mnenju fotografiranje na še večje razdalje ni mogoče, čeprav bi rabili najmočnejša optična sredstva in najobčutljivejše fotografske plošče. O poraženem imamu O poraženem jemenskem imamu pri-občuje Charles Sutton v »Daly Expres-su« nekaj zanimivih podrobnosti. Tmam Muhamed Jahja al Muttavvakil ben Hamid ed Din se proglaša za neposrednega Mohamedovega vnuka. Njegova deželica ob južnem Rdečem morju že tisoč let ni videla sovražnika. Rimljani so nazivali nekoč to deželo »Srečna Arabija«. Imamova palača, vsa iz kamna in sadre, se dviga na griču 300 m nad morjem sredi zelenega drevja. Imam ima svoj sedež navadno v enem izmed mnogih notranjih dvorov, kjer uživa obdan z družino temnih obrazov, krasnih oblačil in modrih turbanov sveži jugozapadni vetrič. Tmam predstavlja čudno zmes prosvitljenega vladarja in srednjeveškega moža. Ustava njegove kraljevine temelji na koranu. V imenu pro- leg in ta zrak bodo pozneje analizirali v kemičnih in fizikalnih laboratorijih. Poleg tega bosta Američana fotografirala v stratosferi ter proučevala zračno elektriko, kozmične žarke in takozvani ozon. O tem tajnem ozonu v visokih zračnih plasteh trdijo nekateri učenjaki, da varuje človeštvo pogubnih ultrakratkih svetlobnih žarkov. Po mnenju učenjakov leži ozon nad višino, ki jo more doseči balon s posadko. Zato Američani upajo, da se jim bo posrečilo zabeležiti odgovarjajoči prirastek količine tega plina v zraku med dviganjem v najvišje zračne plasti. Balon izdelujejo v Acronu v državi Ohio v tvornici Good Year Zeppelin. Ta družba je izdelala tudi oba ameriška zrakoplova Acron in Macon ter Settlov balon. Za bombaževi nas ti obod bodo porabili nad dva akra blaga, impregnira-nega s kavčugom. Balon brez gondole, vrvi in drugih pritiklin bo tehtal dve toni in pol. Gondola s posadko, merilnimi instrumenti in peskom za ob teži t ev bo tehtala 8 ton. Gondola je okrogla, narejena iz lahke kovine in bo dvakrat večja od Piccardove. Balon pri startu ne bo povsem napolnjen s plinom, da se bo lahko v redkem zraku napel in dvignil čim višje. Visoko v zraku bo balon podoben obli s premerom 55 m. Ko bo gondola zapuščala zemljo, bo vrh balona 90 m visoko, torej višji od 26 nadstropnega nebotičnega. V napeti balon bi šla 11-nadstropna hiša. Lahko si torej mislimo, kako ogromen bo ameriški balon. Odpiranje ventilov vrh balona, ki je delalo doslej stratosfernim letalcem toliko preglavic pri spuščanju na zemljo, je bilo nadomeščeno s Ste-vensovim izumom, ki opravlja to pnevmatično. Prvi se je dvignil v stratosfero v balonu leta 1927 ameriški pilot kapitan Grey, ki je dosegel višino 13.000 m, pa je na povratku umrl. Piccard se je dvignil dvakrat, prvič 16.000 m, drugič 17.000 m. Lani so se dvignili sovjetski letalci 19.000 m visoko, letos v januarju pa 21.000 m, toda vsi trije letalci so plačali svoj pogum s smrtjo. Američan Settle je dosegel višino 18.000 m. roka Mohameda pobira davke in izrek t razsodbe. Kot diktator ne dovoljuje, da bi kdorkoli posegel po njegovi moči in marsikdo je že plačal take skomine z glavo. Imam je našel tudi sijajen način, kako ohraniti mir med poedinimi podložnimi plemeni. Od vsakega plemena je vzel nekaj uglednih mož in jih drži pri sebi kot talce. Če se katero pleme upre, so njegovi talci takoj obglavljeni. In tako vlada mir v kraljevini Jemenu. Jemenski vladar nima nikoli več kakor štiri iefte naenkrat, kakor zapoveduje koran. Čim se pa zagleda v drugo, se loči od ene izmed svojih žen. Če se zagleda v ženo ali hčerko svojega dvorjana, pravi eni izmed svojih legitimnih žen trikrat: »Poberi se!« in že ima novo ženo. Imam ima 34 otrok. Vse njegove žene so zaprte v haremu in razen svojih najbližjih svojcev ne smejo nikogar videti. Imamovi sinovi postanejo častniki ali upravitelji pokrajin, hčerke pa čakajo, da jih imam omoži. Imam Jahja je v prostem času pesnik in peča se z okultnimi vedami. O sebi trdi, da obvlada tasvir, to je umetnost, ubiti odsotnega sovražnika na daljavo. Izid vojne z Ibn Saudom pa kaže, da imam tej umetnosti ni kos. Iz Celja __c Binkogtni prazniki r»o potekli brp»z posebnih dogodkov. Vreme je^ oba dneva omogočilo številne izlete v bližnjo in :ial> njo okolico. Mnogo izletnikov se je podalo v Logarsko dolino, na Mozirako planino, k Celjski koči in na Boc. Smučarji so se v velikem številu povzpeli na Koro^ico. kjer eo uživali radosti belega nporta. _C Sestanek državnih v pokojem*«* v, vpo- kojenk in vdov se je vršil v Setrtek v Celju. Med približno 50 udeleženci je bila skoro polovica vdov. G. Anton Ogorek, tajnik droštva jugoslovanskih državnih vpo-kojencev in vpokojenk v Mariboru, ie pojasnil namen društva, ki se je osnovalo, da bi bilo v pomoč in podporo vsem vpokojuncem in vpokojenkam, da varuje in pospešuje koristi in pravice članov in jim nudi v primeru potrebe moralno, po možnosti pa tudi gmotno pomoč. Nasvetoval je, naj bi se v Celju osnoval om zabodla v levo roko. Ob« poškodovanca m zdravita v celjski bolnišnici. VABILO n a redni občni zbor POSOJILNICE V ZAGORJU OB SAVI, registr. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v sredo, dne 30. maja 1934 ob 18. uri v posojil nični pisarni v Zagorju št. 41. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev letnega računa za leto 1933. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Zagorja ob Savi, dne 19. maja 1934. Dr. TOMO ZARVTK, načelnik. HRANILNE KNJIŽICE (tudi prepise) prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov jemljemo zopet do preklica v račun. — A. & E. Skaberne, Ljubljana. 1865 DVE SOSTANOVALKI sprejmem v centru mesta. Cena nizka. — Breg 16/111. 1882 KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — prvovrstne pjevačice«. 34/T U našoj brošuri >Gde je istina u udruženju P. T. službenika« objavljena je sadržina koja je mogla g. Tomu Jovano-vića bivšeg pretsednika Saveza p. t. t. službenika i g. Timo-tija Jovanovića bivšeg pretsednika Udruženja p. t. t. službenika, da vredja i da ih pobudi da veruju da su oklevetani i uvredjeni lično i da nadju klevete za sebe i u organizaciji, čiji smo i mi bili desetogodišnji saradnici. Izjavljujemo da ta naša brošura nije imala za cilj da g. g. Tomu i Timotija Jovanovića vredja i kleveta i dovodi u pitanje njihov stvaralački rad u organizaciji. Ljubomir M. Petrovič Savetnik Dunavske Direkcije P. i T. Pretsednik Dunavske Sekcije Udruženja p. t. t. službenika u Novom Sadu. Ljubomir Lalič, adm. čin. Savske Direkcije P. i T. pretsednik Savske sekcije udruženja p. t. t. službenika u Zagrebu. Srečko Radman tehničar Primorske Direkcije P. i T. pretsednik Primorske Sekcije Udruženja p. t. t. službenika u Splitu. (Lampa Josko p. t. činovnik pošte Novi Sad 1 bivši pretsednik Dravske sekcije Udruženja p. t. t. službenika u Ljubljani. STAVBNO PARCELO 587 m2 veliko, ugodno prodam v Rožni dolini. Cesta VIH. — Poizve se: Zgornja Šiška 194, I. nadstr. (pri novi šoli > 1863 ZELO POCENI se obleče te pri PKESKERJL, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta *t 14 s/t V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predobri soprog, oče, očim, stari oče, brat, tast in stric, gospod tane dhem&at trgovec in posestnik včeraj po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, za vedno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 23. t. m. ob i24. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče Zalilog. 'alilog, dne 22. maja 1934. Žalujoči ostali. Sveže, najfinejše uorvc&kc RIBJE OLJF iz lekarne UK. ti. PIOOOLLIA V LJUBLJANI — priporočljivo bledim in slabotnim osebam KUPIM PARCELO ali HIŠICO blizu aerodroma Dev. Mar. v Polju. Na razpolag') je tudi lahko zamenjava hišice, odnosno parcele, ki leži v okolici Ljubljane s parcelo, odnosno hišico blizu aerodroma. — Ponudbe pod šifro »Lipa 2000« na upravo >Slovenakega Naroda«, Ljubljana. 1871 Tudi Vate obleka bo kakor nova. ako jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarni JOS. BEICH LJUBLJANA. Poganski nasip štev. 4-6 Pralnica — •vetlolikalnica Urejuje: Josip Zupančič, — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezersek. — Za upravo ln Inarratnl del usta: Oton Christol — Vsi v Ljubljani