G fírapharl- © ® ®> Predsednik DZ France Cukjati je odločil, da bodo volitve predsednika republike Slovenije 21. oktobra /4 V Gorici okoljski forum Agende 21 kmalu o čezmejnih elektrovodih Poklon Danilu Dolciju, rojenemu v Sežani, ki pa je - živel na Siciliji / 11 Primorski SOBOTA, 21. JULIJA 2007_ št. 171 (18.954) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Več najbrž ni bilo mogoče Vlasta Bernard Reforma Maronijeve pokojninske reforme - upati je, da vsaj za nekaj časa dokončna - je kot kaže pod streho. Ker je rezultat kompromisa med zahtevami sindikatov in proračunsko stisko vlade, seveda ne more biti taka, da bi ustrezala prav vsem, ki imajo besedo pri tej stvari. Toda za Prodi-ja je sporazum s sindikati in nato takojšnja odobritev reformnega predloga na ministrskem svetu nedvomni uspeh, tako potreben v seriji neuspehov in problemov te vlade. Čaka ga sicer še težavno prepričevanje komunističnega krila koaliacije, ki je z reformo vse prej kot zadovoljna, pa tudi največji sindikat bo uradno potrdil sporazum šele na začetku prihodnjega tedna, ko bodo znane vse podrobnosti reformnega osnutka. Ta bo moral jeseni še skozi parlamentarno razpravo, kjer bo zelo verjetno deležen še kakih popravkov, toda vlada je vsaj na pokojninskem področju izpit položila. V prihodnjih letih se bodo torej upokojitveni pogoji spremenili in nekoliko zaostrili, vendar ne dovolj, da bi bili z reformo zadovoljni tudi v Bruslju. V večini primerljivih članic EU gredo namreč delavci v pokoj pri 65 letih, marsikje pa razmišljajo celo o zvišanju tega starostnega praga. Italija, ki je država z demografsko najstarejšim prebivalstvom, tako ostaja izjema in prenaša drastičnejše posege v pokojninski sistem na poznej -ši čas. Kot se je izvedelo, vendar uradnih podatkov še ni, prinaša najnovejša reforma tudi ugodnosti za mlade oziroma za njihovo pokojninsko prihodnost, kar je kljub mlačnosti reformnega posega nedvomno dobra novica. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) BENEČIJA - Srednja šola v sklopu dvojezičnega centra Deželna vlada podprla prošnjo za špetrsko šolo Zadnjo in odločilno besedo ima sedaj šolsko ministrstvo POKOJNINE - Sporazum s sindikati in zelena luč na vladi Šest let postopnega zviševanja starostnega praga za upokojitev Minister za delo Cesare Damiano, ki je v reformni predlog vložil veliko dela, odgovarja novinarjem po ministrskem svetu ansa RIM - Vlada Romana Prodija je po nočnem sporazumu s sindikati včeraj dopoldne sprejela osnutek reforme pokojninskega sistema, s katerim postopno zvišuje upokojitveno starost od sedanjih 57 na 58 let s pri- hodnjim letom, na 59 let sredi leta 2009, na 60 let v letu 2011 in pogojno (če bo to zahtevala vzdržnost javnih financ) na 62 let v letu 2013. Sindikatom, z izjemo nekaterih pomislekov Cgil, se zdi sporazum do- ber, zadovoljna je tudi večina strank vladne koalicije, medtem ko sta obe komunistični stranki sporazum ocenili zelo negativno in za jesen napovedujeta boj v parlamentu. Na 5. strani TRST - Dežela Furlanija-Julij-ska krajina je podprla prošnjo za ustanovitev nižje srednje šole v sklopu dvojezičnega šolska središča v videm-ski pokrajini. Prošnjo je na včerajšnji seji formalno podprl deželni odbor na predlog odbornika Roberta Antona-za. Za nadaljevanje postopka sta sedaj odgovorna deželno šolsko ravnateljstvo, ki je državni organ, ter šolsko ministrstvo, kateremu pripada zadnja in odločilna beseda. Antonaz ocenjuje, da včerajšnjemu sklepu deželne vlade predsednika Riccarda Illyja ne gre pripisati politični pomen, temveč gre po njegovem kvečjemu za civilizacijsko dejanje, ki predstavlja pridobitev za celotno deželno skupnost in ne oškoduje nikogar, kot pravijo nekateri v Špetru, kjer ima sedež dvojezična šola. Na 3. strani Trst: deželna vlada potrdila korenite urbanistične spremembe v starem pristanišču Na 7. strani Deželni svet najbrž jeseni o jusarski imovini in o odborih Na 7. strani Sonego opozarjal na lastne poglede glede reforme javnih prevozov Na 8. strani BRATISLAVA - Srečanje notranjih ministrov EU Slovenija v celoti priključena na schengenski informacijski sistem BRATISLAVA - Slovenija je prva med devetimi kandidatkami za vstop v schengenski prostor konec leta, ki se je popolnoma priključila na centralni schengenski informacijski sistem (SIS) v Strasbourgu, je povedal notranji minister Dragutin Mate, ki se v Bratislavi udeležuje srečanja schengenskih kandidatk. Sloveniji gre v pripravah na schengen tudi sicer vse po načrtih, saj osnutek poročila o dodatni evalvaciji zračne meje kaže, da je »na ljubljanskem letališču vse pripravljeno za vstop«, je poudaril. Včerajšnji sestanek v Bratislavi je »eden v verigi sestankov« po vsaki ključni fazi schengenskih priprav, na katerih »preverimo, kje smo«, je pojasnil minister. »Ugotovili smo, da so vse naknadne evalvacije pokazale, da so vse države dobro pripravljene na varovanje zunanje schengenske meje,« je Mate povzel pregled priprav schengenskih kandidatk. Slovenski minister je ob tem kolegom poročal o naknadni evalvaciji slovenske zračne meje, kije potekala v začetku julija. Eval-vacijska skupina EU je preverila osrednje slovensko letališče, kjer je junija lani ugotovila nekatere pomanjkljivosti: tedaj še letališče Brnik namreč ni ustrezalo zahtevam schengenskega zakonika po fizičnem ločevanju potnikov iz schengenskega območja in drugih. Centralni schengenski informacijski sistem s sedežem v Strasbourgu, ki deluje od leta 1995, je velikanski informacijski sistem, ki povezuje vse članice schengenskega prostora in jim v realnem času omogoča izmenjavo raznih podatkov o osebah, ki jih išče policija, in ukradenih predmetih, na primer registrskih tablicah. Schengenski informacijski sistem danes vključuje več kot 13 milijonov podatkov, razpoložljivih v vsakem trenutku. V novem sistemu SIS II, ki se vzpostavlja, bodo v sistem vključeni tudi biomet-rični podatki. V schengenskem območju je sedaj 15 držav -13 starih članic unije brez Velike Britanije in Irske ter Norveška in Islandija, s koncem leta pa naj bi se torej to število zvišalo na 22. PRISLUŠKOVANJE - Ciklon v parlamentu Clementina Forleo hoče soditi D'Alemi RIM - Milanska sodnica Clementina Forleo zahteva od parlamenta pooblastilo, da lahko uporabi prepise telefonskih prisluhov v finančnih aferah Antonveneta, Unipol-BNL in RCS v kazenskem postopku. V ta namen je včeraj poslala v parlament prepise 68 prisluhov, v prošnji za avtorizacijo pa citira Massima D Alemo, Piera Fassina, Ni-colo Latorreja (Levi demokrati), Romana Cominciolija, Salvatoreja Cicuja in Luigija Grilla (FI). »Politiki so bili vse prej kot navijači, bili so zavestni pajdaši kriminalnega načrta širokega obsega,« je zapisala sodnica v dopisu parlamentu, od katerega pričakuje avtorizacijo za ka- zenski postopek proti njegovim članom. Clementina Forleo ima očitno prepričljive argumente, če je zapisala, da »nekateri prisluhi nakazujejo možnosti nadaljnjih hipotez o prestopkih, ki doslej še niso bili razjasnjeni«. Pri tem sodnica daje primer telefonskega pogovora med DAlemo in nekdanjim prvim možem Unipola Giovannijem Consor-tejem, kjer se nakazuje možnost prestopka insider tradinga (zlorabe pooblaščenih informacij v prometu z vrednostnimi papirji). Consorte je namreč DAlemo zaupno obvestil o namenu Unipola, da objavi javno nakupno ponudbo za delnice banke BNL. 2 Sobota, 21. julija 2007 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN 14 glavarjev, tajnic in fikusov... Boštjan Lajovic i Ko človek v teh dneh prebira slovenske časopise, dobi občutek, da je Slovenija zelo velika država, skoraj kot Rusija. Kako tudi ne, saj jo vrli politiki nameravajo razdeliti kar na štirinajst pokrajin. Dvajset tisoč kvadratnih kilometrov, kolikor meri naša ponosna dežela, bo razdeljenih na 14 pokrajin. To pomeni 14 pokrajinskih prestolnic, 14 glavarjev ali ka kor se bo do pač ime no va li, pa seveda njihovo osebje, da o tajnicah in fikusih sploh ne govorim. Pri vsem tem pa sploh še ni zagotovljeno, da bo pokraj in samo 14. Prav lahko se zgodi, da bodo politiki pokleknili pred lokalnimi interesi in v želji po kakšnem volivcu več določili še kakšno pokrajino. O tem nas več kot zgovorno poučuje zgodba o občinah. Začelo se je z nekaj več kot 60, zdaj j ih imamo več kot 200, pa še ni videti konca. Vsaka malo večja krajevna skupnost, ki ima lokalnega mesarja in avtomehanika, bi bila rada občina. Regionalizacija Slovenije, razčlenitev na občine in pokrajine, sama po sebi seveda ni sporna. Jasno je, da lahko pametna razčlenitev omogoči skladnejši razvoj vseh delov države, ki je po svojih geografskih značilnostih tako različna kot malokatera. Med Mursko Soboto in Koprom je vsega kakih 300 kilometrov razdalje, ljudje pa se jezikovno komaj še sporazumejo, da gospodarskih razlik in standarda niti ne omenjam. Kljub tem razlikam pa je Slovenija glede skladnosti razvoja še relativno uspešna, saj je politika, tudi v prejšnjem, socialističnem režimu, spodbujala policentrizem. Razlika med Mariborom in Ljubljano, pa Koprom in Novim mestom in Celjem je bila prej manjša, kot je zdaj. Ljubljana se kot državna prestolnica in sedež državnih organov krepi, medtem ko nekatera mesta zaostajajo. Do neke mere je potrebno to pripisati tudi sposobnosti lokalnih oblasti, ponekod, denimo v Celju, so zelo podjetni in mesto raste hitreje kot Ljubljana, drugod pa župani niso tako uspešni in računajo predvsem na pomoč države. Zgovoren je podatek, da je v Sloveniji občin, ki živijo same, brez dotacij iz državnega pro ra ču na, manj kot de set. Tudi pri pokrajinah bo enako, če bo obveljal vladni predlog o »samo« 14 pokrajinah. Samostojna pokrajina bo denimo Zasavje, s tremi občinami in vsega 46 tisoč prebivalci in gospodarstvom, ki ni ravno cveto če. Takš nih pri me rov je še ne kaj, recimo Notranjska, kjer pa se že pojavljajo napovedi o občinah, ki se bodo odcepile. V Ilirski Bistrici trdijo, da so bili od nekdaj Primorci in da ne bodo pristali na uvrstitev v Notranjsko pokrajino. Tudi v Beli Krajini niso zadovoljni z uvrstitvijo v Dolenjsko pokrajino, češ da je Dolenjcev 80 tisoč, Belokranjcev pa le 30 tisoč in se bodo zato utopili v večinskem dolenjskem prebivalstvu. Gorjanci so bili naravna meja od nekdaj, naj bodo še zdaj, pravijo. Prav zabavni so prepiri v Po-murju. Prlekija namreč nikakor ne pristane na uvrstitev v Pomurje, pač pa terja samostojnost, če pa to ni mogoče, pa vsaj razdelitev Pomurja na Prlekijo in Prekmurje, pri čemer se mora pokrajina imenovati Prleki-ja-Prekmurje in ne morda obratno. Na Koroškem imajo težave z izbiro glavnega mesta pokrajine. Bo to Slovenj Gradec, Ravne ali Dravograd? Mnogi Korošci pri tem opozarjajo, da Slovenj Gradec sploh ni koroško, pač pa štajersko mesto. Tudi v Po-savju se ne morejo zediniti, ali naj bo prestolnica Sevnica, Krško ali Brežice. Vsa mesta so namreč približno enako velika oziroma majhna, če smo realni. Gorenjci bi radi svojo pokrajino razdelili na Zgornjo in Spodnjo, pri čemer se osem zgornjih ob čin pre pi ra o tem, kje bo glav no mesto. Bled, Tržič ali kar Bohinj? V Kranju, dosedanji gorenjski metropoli, kakršnikoli razdelitvi seveda nasprotujejo in predlagajo celo priključitev nekaterih občin, ki tradicionalno gravitirajo na Gorenjsko, denimo Kamnik, Komenda in Med-vo de. Takšnih in podobnih primerov bi lah ko naš te val še v ne do gled, pri čemer se je razprava komaj dobro začela in nas glavna presenečenja verjetno še čakajo. Strokovnjaki ob vsej tej paradi lokalpatriotizma ves čas enotno opozarjajo, da bi bila smiselna razdelitev na šest, največ osem pokrajin, pri čemer bi veljalo razmisliti o posebnem statusu Ljubljane kot glavnega mesta. Druga stopnja regi-onalizacije namreč ne bi smela podražiti delovanja države, kvečjemu obratno, a je že zdaj jasno, da bo zaradi pokrajinske birokracije stroškov še več, kot jih je bilo doslej. Politika za zdaj nima jasnih odgovorov niti o finančnih virih, ne o pristojnostih pokrajinskih uprav. Pri tem je treba vladi v zagovor pripisati pogum, da se je sploh lotila projekta regionali-zacije. Doslejšnje vlade so o tem raje previdno govorile, in pazile, da duh lokalnega patriotizma ne bi ušel iz steklenice. Pri takšnih rečeh poslancem namreč racionalna presoja popusti, ideološke razlike niso pomembne, liberalec se bo veselo povezal z najbolj zadrtim konservativcem, da le izglasujeta samostojno pokrajino. Enkrat bo glavar eden, drugič drug in vse bo v redu, povojni poboji, financiranje javnega zdravstva in šolstva, tajne službe in umik države iz gospodarstva pa naj počakajo na kako drugo priložnost... SKLAD MITJA CUK SVETUJE Otrokov poletni čas Kako pomembno je pripraviti primerno preživljanje poletnega prostega časa za otroke smo ugotovili že pred tednom dni. Oglejmo si torej, kakšne možnosti imajo danes zaposleni starši pri tem, ko morajo svoje otroke zaupati ustanovi in drugim ljudem. Zelo majhne otroke vozijo nekateri starši v otroške jasli, če so te seveda na razpolago v okolju, v katerem živijo. Navadno v jaslih zagotovljeno, da otroka dejansko obravnavajo izučene vzgojiteljice, ki skrbno načrtujejo otrokov dan. Če pri tem otroka že navajajo na spoštovanje pravil, ki veljajo v skupnosti, je cilj dosežen. Otrok se običajno v jaslih ne dolgočasi, saj ima na razpolago več igrač in več prostora kot doma, hkrati pa je v družbi z vrstniki ali nekoliko starejšimi otroki. Če jasli dobro delujejo, otrok pridobi vrsto družbenih veščin: zaupanje vase in v druge, iskanje poti, kako naj reši konflikte z ostalimi na miren način, pomagati drugim ali jih tolažiti. Mnoge stvari pa v jaslih še niso dorečene (zakoni vemo, da so ohlapni, kakor tudi stvar interpretacije!). Tako ni rečeno, da je sleherni otrok v jaslih individualno oskrbovan v zadostni meri. Poleg tega je treba upoštevati otrokov temperament. Zelo občutljivi otroci doživljajo življenje v skupnosti kot napor. To lahko opazimo tudi kasneje v vrtcu. Nekateri otroci so zaradi novega okolja trudni, vedno lačni, nenehno iščejo oporo ali so ves čas nekam bolni. Vse to morajo upoštevati starši, ki iščejo idealno rešitev v jaslih, ker so sami v celoti zaposleni. Seveda ni od muh tudi dejstvo, da so jasli vrste tistih, ki so zaupanja vredne, finančno dovolj dostopne in zagotavljajo večletno oskrbo (tako da ne bodo prisiljeni otroku iskati vsako leto nove jasli). Nekateri zaposleni starši poiščejo svojemu otroku dnevno varuško ali »dnevno mamico«. Z njo se za plačilo dogovarjajo neposredno. Navadno so skupinice, ki jih oskrbuje dnevna mati, majhne in ne presegajo petih otrok. Tako je ob dnevni materi za vsakega otroka posebej nekoliko bolje poskrbljeno, saj ima dnevna mati možnost, da se ob manjšem številu malih varovancev temeljiteje posveti vsakemu posebej, ko je nekdo žalosten, drugi lačen ali ko mora koga poujčkati. Tudi samo okolje je pri dnevni materi bolj domače in podobno tistemu - doma. Res je sicer, da večina dnevnih mater ni univerzitetno pedagoško izobražena, včasih pa imajo take formalno neizušene varuške, polne lastnih izkušenj in iskrene ljubezni do otrok, boljši uspeh od onih drugih. Seveda morajo starši vsaj v začetku budno spremljati, kaj se dogaja, kako dnevna mati postopa in kakšnega značaja je. Pomemben pokazatelj o uspešnosti izbire je zlasti zadovoljstvo našega malčka. Problem seveda nastane, ko mora dnevna mati nenadoma odpovedati svojo pomoč zaradi lastnih zdravstvenih težav ali podobnih nepredvidljivih dogodkov. Velikokrat je prav dnevna mati rešitev za otroke, ki težko sprejemajo preživljanje dneva v večji skupnosti. Starši pa, ki so bolestno navezani na svoje otroke, včasih postanejo ljubosumni, ker morajo otrokovo navezanost deliti z dnevno materjo. Zelo ugodna je ta rešitev za edinčke; v skupini se navadijo na sklepanje prijateljstev. Starši za otrokov prosti čas velikokrat poiščejo najbolj ugodno in neposredno rešitev, ko so sami v službi: to so stari starši. Seveda. ko je to mogoče - če so nonoti zdravi in sprejmejo novo dolžnost. To je tudi za otroka zelo ugodna rešitev, saj jih nobena vzgojiteljica nima raje kot nonoti. Stari starši so zadovoljni in ponosni, da so z vnuki, da jim lahko pojasnjujejo življenjske dogodke in stvari, ki jih spoznali ali jih skupaj opazujejo. Zelo so tudi sami zainteresirani, da se otroci počutijo dobro. Dedek in babica sta najbolj primerna za pripovedovanja pravljic, otroci od njiju to tudi pričakujejo. Stari starši znajo tako lepo pripovedovati, kako je bilo nekoč... Otroci pa spoznavajo, kaj pomeni to ali ono, kaj pomenijo družinske vezi. Sproti se navzamejo znanja o družini - biti drug za drugega, vzajemno si pomagati, sprejemati nase del odgovornosti. Vedno seveda ne gre gladko. Včasih si dedek in babica predstavljata vzgojne prijeme drugače kot starša. Ni jima po godu to ali ono v zvezi z vnuki: mama dovoli, da ostane še nekaj na krožniku, ko je otrok sit, ded pa zahteva, da se krožnik do čistega pomaže. In podobno. Predvsem je treba vse nesporazume čimprej pojasniti. Zagotovo tudi stari starži niso danes več taki kot nekoč - največkrat ne gre več za ze- SLOVENIJA - Kras in Obala Vročina ožiga liste in grozdne jagode KRAS, SLOVENSKA ISTRA - Visoke temperature, ki so se dvignile že čez 40 stopinj Celzija, povzročajo škodo v vinogradih v istrskem in kraškem vinorodnem okolišu. Namreč, v Slovenski Istri so zgodnejše sorte pričele zoreti že pred desetimi dnevi, na Krasu pa so refoškovega jagode pričele spreminjati barvo ta teden. »Ker je vinska trsta v fazi zorenja, so temperature, ki so presegle tudi 42 stopinj Celzija, toksične za klorofil«, je pojasnila specialistka za SLOVENIJA - Uprava RS za zaščito in reševanje Požarna ogroženost po vsej državi Velik primanjkljaj vode - Posebni ukrepi Slovenskih železnic LJUBLJANA - Na območju izpostav Ljubljana, Kranj, Celje, Slovenj Gradec, Maribor, Ptuj, Trbovlje, Novo mesto, Postojna, Nova Gorica ter na kraških območjih občine Koper bo od danes dalje veljala velika požarna ogroženost, so včeraj sporočili iz Uprave RS za zaščito in reševanje. V okolju bo zato prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj ter uporabljati predmete, ki lahko povzročijo požar. Hkrati pa na upravi opozarjajo na močno izhlapevanje vode iz tal in rast-lin.Velika požarna ogroženost pa bo od sobote naprej veljala tudi na območju občin Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Vipava, Ajdovščina, Kanal, Brda, Miren- Kostanjevica, Renče-Vogrsko, Šempe-ter-Vrtojba, Izola in Piran, so še sporočili iz uprave. Na območju Goriškega v teh dneh izhlapi med pet in šest litrov vode na kvadratni meter dnevno oz. 40 litrov vode na kvadratni meter. Trenutni primanjkljaj vode od 1. aprila dalje znaša 220 litrov na kvadratni meter. Tudi v severovzhodni Sloveniji izhlapevanje vode v zadnjih dneh presega šest litrov na kvadratni meter dnevno. Zato na upravi opozarjajo, da so kmetijske rastline v močnem sušnem stresu, najbolj pa so prizadete koruza, buče in travinje. V podobnem stanju je tudi sadno drevje, ki lahko zaradi globjih korenin suši kljubuje dlje časa. Kritično pa je stanje v Koprskem primorju, kjer je v prvih sedemnajstih dneh jujija padjo je 16 litrov dežj a na kvadratni meter. Zaloga rastlinam dostopne vode je povsem izčrpana že od sredine junija dalje, so opozorili na upravi. Sušni stres se bo v prihodnjih dneh povsod po državi še povečal. Na upravi zato priporočajo namakanje rastlin v jutranjih in večernih urah. Prav tako pa opozarjajo, da poskrbimo tudi za domače živali tako, da te ne bodo izpostavljene soncu ter da bodo imele na volje dovolj sveže in hladne vode. Slovenske železnice (SZ) so že v po- lo stare osebe, ki so se že vdale v usodo. Današnji nonoti in none so največkrat še vedno zelo dejavni ljudje, tako jim tudi lahko zmanjka časa za vnuke, ker imajo že veliko svojih lastnih konjičkov. Tako ni nič čudnega, če so v neki evropski raziskavi ugotovili, da imajo dandanes stari starši veliko drugega dela kot pa »samo« paziti na otroke. Tako je pač varstvo vnukov predvsem stvar jasnega dogovora, kdaj naj bo in koliko časa naj traja. Zlasti je taka rečitev primerna za starše, ki bi imeli slabo vest otroke oddajati v roke tujcem, ali ki bi bili ljubosumni, če bi se otrok navezal na neznanca. Pa tudi takrat, ko gre za zelo majhne otroke, za tiste, ki so na stare starše močno navezani in pa za otroke, ki se le s težavo ločijo od mame - k njim znanim starim staršem gre to laže. Ko seveda vse druge možnosti odpadejo iz takega ali drugačnega razloga, ostaja še dnevna varuška (katerekoli vrste).Navadno so to mlada dekleta. Tudi to ima svoje pozitivne in svoje negativne strani. Otrok se v tem primeru navadi zaupati tudi drugim osebam iz okolice. Varuška, ki dobro opravlja svojo dolžnost, kmalu postane pravi član družine. Če gre za dekleta, ki jih sprejmemo na svoj dom »au pair«, se otrok mimogrede priuči tujemu jeziku in kulturnim značilnostim. Težko pa je včasih v takem primeru, kljub številnim pisnim in telefonskim stikom, predvideti, kako se bo družina razumela s tujim dekletom. Vprašanje je tudi, kako se bo mlado dekle znašlo v tujem okolju in ali je ne bo premagalo domotožje. Seveda se lahko za tako rešitev odločijo le ljudje, ki imajo dovolj prostora v hiši, ki se iskreno veselijo družbe tujca in mu znajo odprto izkazati dobrodošlico in ki znajo pokazati, kako naj sodeluje pri vodenju gospodinjstva. Take tuje varuške so zelo primerne za radovedne otroke, ki se radi učijo novega. Za otroke, ki niso zelo zahtevni in ki sprejemajo spremembe brez komplikacij (denimo va-ruškino slovo po določenem času). (jec) vinarstvo in vinogradništvo pri Kmetijski svetovalni službi Sežana Majda Brdnik. "Posledica tega je ožiganje listov in jagod. Na Krasu o suši sicer še ne moremo govoriti, čeprav je listje vinske trte na spodnjem Krasu že nekoliko uvelo, zato se pa pomanjkanje padavin pozna v mlajših vinogradih v Istri. Prve znake suše pa smo opazili v vinogradih na izpostavljenih legah in na terasah." Po priporočilih Brdnikove je treba po- nedeljek začele izvajati ukrepe, kakršni sicer veljajo ob razglasitvi velike požarne ogroženosti. Od ponedeljka tako velja omejitev hitrosti potniških in tovornih vlakov na progah Divača-Hrpelje Kozina, Prešnica cepišče-Rižana in Štanjel-Prva-čina na 50 kilometrov na uro, prepovedana pa je vožnja muzejskih parnih vlakov, so danes sporočili iz SZ. SZ so organizirale poostreno opazovanje in javljanje morebitnih požarov na progi Divača-Koper in odseku Prva-čina-Štanjel. Od sobote naprej bo poostreno opazovanje in javljanje morebitnih požarov potekalo še na progah Postojna-Pivka-Ilirska Bistrica, Divača-Sežana in Štanjel-Nova Gorica-Kanal. (STA) zorno spremljati predvsem sorto refošk, za katero opažajo, da je ena najbolj ranljivih. Zato vinogradnikom odsvetujejo odstranjevanje listja. "Zaradi visokih temperatur nastajajo ožigi že v dopoldanskem času in ne samo popoldan, kot smo bili vajeni običajno.« Kaj se bo dogajalo v prihodnjih dneh, pa je težko napovedovati. Upati je, da bo vročina popustila, da se bodo ožgane jagode posušile in da hujših posledic ne bo. Ob ožigih pa v nekaterih vinogradih povzroča škodo še trtna kap. "Ta je ponekod prizadela tudi do deset odstotkov trsov. Gre za glivično bolezen lesa, zaradi katere se trta v celoti posuši. Vinogradnikom priporočamo, da že zdaj trs odrežejo do zdravega dela in rez zaščitijo s cepilno smolo ali razkužilom kot so razne paste ali močnejši koncentrat bordojske brozge. Lahko pa ga samo označijo in rezanje opravijo pozneje." Kakšna pa naj bi bila letošnja trgatev. "Z Vinakoper se že dogovarjamo, da bomo v Istri prve meritve opravili predvidoma 30. julija in trgatev odprli okoli 20. avgusta ali nekaj dni pozneje. Glede na podatke iz preteklih let pa mora od prvega dneva zorenja do pričetka trgatve preteči od 45 do največ 60 dni, čeprav smo leta 2003 na Krasu pričeli s trgatvijo refoška že 6. septembra, medtem ko je bil pričetek zorenja 24. julij. Tako računamo letos na Krasu okoli 1. septembra, v Istri pa kak teden prej«, je še napovedala Majda Brdnik. Letina sicer ne bo najboljša, po pričakovanjih naj bi dosegla raven lanskoletne, ko je suša oklestila tretjino pridelka. Irena Cunja / ALPE-JADRAN Četrtek, 19. julija 2007 3 BENEČIJA - Na predlog odbornika Roberta Antonaza Deželna vlada je podprla prošnjo za nižjo srednjo šolo v Špetru Postopek sedaj v rokah deželnega šolskega ravnateljstva in ministrstva za šolstvo TRST - Deželni odbor je na včerajšnji seji uradno podprl prošnjo za ustanovitev srednje šole v sklopu dvojezične šole v Špetru. Prošnja za šolo se sedaj »seli« na deželno šolsko ravnateljstvo oziroma na ministrstvo za šolstvo, ki ima zadnjo in odločilno besedo o tem vprašanju. Uprava predsednika Riccarda Illyja je prošnjo za ustanovitev prvega razreda nižje šole v sklopu dvojezičnega šolskega centra rešila v res rekordnem času. V torek zvečer je predsedujoči zveze beneških občin Špeter, Podbonesec in Sovodnje Pier-luigi Domenis podpisal prošnjo za šolo, ki so jo de žel ni ura di do bi li dan kasneje. V četrtek je bil sklep že na odborništvu za šolstvo in v uradu glavnega tajnika Dežele, včeraj pa, kot re če no, sklep de žel ne ga od bo ra. »Odločitvi deželnega odbora, da podpre prošnjo staršev i n zveze treh občin ne bi pripisal političnega pomena, ki ga nima. To je po mojem čisto normalna in, če hočemo, civilizacijska odločitev, ki predstavlja pri-do bi tev za vse in ni ko gar ne oško du -je,« meni odbornik Roberto Antonaz. Polemike s političnim predznakom, ki so jih hoteli nekateri zanetiti okrog tega primera, so po odbornikovem prepričanju popolnoma brezpredmetne. Odborništvo za šolstvo, kulturo, šport in jezikovne manjšine bo včerajšnji sklep vlade v ponedeljek posredovalo deželnemu šolskemu ravnatelju Ugu Panetti, ki zelo dobro pozna situacijo špetrske šole. Zadnjo besedo bo o tem imelo šolsko ministrstvo, kjer se z zadevo ukvarja namestnica ministra Mariangela Bastico. Vladnemu podtajniku Milošu Budinu je pred nekaj dnevi povedala, da vlada nima nič proti oziroma podpira ustanovitev srednje šole v sklopu dvojezične šole v videmski pokrajini. Po včerajšnjem koraku deželne uprave obstajajo možnosti, da bo prvi razred nove nižje dvojezične šole lahko začel s poukom že v šolskem letu 2007-2008, to se pravi letošnjega septembra. Politična volja za to obstaja, odločitve pripadajo sedaj državni administraciji, točneje šolski, ki ima vse pogoje za pravočasno ukrepanje. Odbornik Antonaz računa, da bo postopek izpeljan pred koncem tega me se ca, kar bi omo go či lo za če tek pouka na novi šoli že letošnjega septembra. To bo torej jasno v naslednjih dneh. Odprtje srednje šole v sklopu špetrskega šolskega centra, kjer delujeta vrtec in osnovna šola, je prvo uradno zahtevalo vodstvo šole. Pri tem se je sklicevalo na prošnjo staršev osnovnošolcev, ki želijo, da bi otroci, kot je normalno, nadaljevali obvezno šolanje tam, kjer so ga začeli. Za tak ni lo se je pri urad ni proš -nji za odprtje nove šole. Po zakonu mora to prošnjo na pristojne organe vložiti župan, na ozemlju katerega bo šola. Domači špetrski župan te prošnje ni hotel podpisati, za kar je navajal dva razloga. Peticijo skupine občanov, ki menijo, da bi srednja šola oškodovala špetrski večnamenski inštitut in obenem tudi samo dvojezično šolo(!) ter neke nikoli pojasnjene finančne obveze, ki naj bi v zvezi s šolo bremenile Občino Špeter. Župan Tiziano Manzini je pri tem doživel podporo občinskega odbora in sveta. Namesto Manzinija je prošnjo za šolo podpisal podboneški župan Domenis, predsedujoči zveze treh občin, ki je pris toj na tu di za šol ska vpra -šanja. Domenisa je pri tem podprl so-vodenjski župan Lorenzo Cernoia, medtem ko je špetrski župan Manzini temu nasprotoval. Prošnja za srednjo šolo v Špetru pa je vseeno priro-ma la na De že lo, ki jo je pod pr la. Sandor Tence Deželni odbornik Roberto Antonaz in špetrska dvojezična šola kroma GORICA - Zasedanje izvršnega odbora Sveta Slovenskih Organizacij Med drugim o obisku v Rimu in o deželnem zakonu o Slovencih GORICA - Na zasedanju izvršnega odbora Sveta Slovenskih Organizacij, ki je bilo 18. julija v Gori ci je pred sed nik dr. Dra go Što ka izpostavil nekaj dejavnikov, ki so po memb ni za na šo na rod no skup -nost v Italiji. V začetku je bilo podano poročilo glede poteka 7. vseslovenskega srečanja v Državnem zboru Republike Slovenije, ki je bilo mno žič no obis ka no. Pri me ren je bil tudi govor pisatelja Borisa Pahorja, kije izpostavil temeljno vredno to slo ven ske sa mo bit nos ti, ki za -de va šir ši as pekt na rod ne iden ti te -te in ne zgolj je zi kov no plat. Pred -sed nik Što ka je pri tem še iz po sta -vil dejstvo, da bi bilo, v prihodnje, to po bu do, po treb no iz ko ris ti ti za srečanje med Slovenci, ki živijo v za mej stvu in Slo ven ci po sve tu. Po memb no vlo go sta od igra la pred sed ni ka obeh krov nih or ga ni -zacij, SSO-ja in SKGZ-ja, na zadnjem obisku v Rimu. Predsednika Što ka in Pa všič sta se sre ča la s po - Predsednik SSO Drago Štoka slancem Siegfridom Bruggerjem (SVP) in Robertom Nicom (neodvisni predstavnik v dolini Aosta), kjer je bila izpostavljena potreba po zagotovitvi predstavnika slovenske manjšine v italijanskem parlamentu. Sedaj je primeren trenutek, saj se pripravlja nov volilni zakon. V popoldanskem času je potekalo še srečanje s podtajnikoma Rosatom in Budinom, kjer je bila izpostavljena šolska problematika, predvsem potreba po odprtju nižje srednje šole v Špetru in pa zagotovitvi stolic ter ločitve organikov. Oba predsednika sta še pod čr ta la pe re čo potrebo po zvišanju finančnih sredstev za slovensko manjšino, ki jih italijanska država že petnajst let ni spremenila. Izršni odbor SSO-ja je tudi z zadovoljstvom sprejel odobritev s strani 3. deželne komisije besedila de žel ne ga za ko na za Slo ven ce v FJK. Ostaja seveda nedorečeno poglavje, ki se tiče jezikovnih narečij in ki v glav nem za de va Re zi jo. Mnenje je, da je stvar le preveč poli tič no stru men ta li zi ra na in je bolj izrabljena v namen, da se skuša za-ni ka ti slo ven sko pri sot nost v Re zi -ji. Na vse zad nje je ta do ka za na pre -ko šte vil nih štu dij, mi mo ka te rih politka ne more iti. Po drugi strani je pomembno dejstvo, da sta se župana iz Podbonesca in Sovodenj odločila, da podpreta zahtevo staršev po odprtju nižje srednje šole v Špetru. Žal je tudi tukaj potrebno zabeležiti podtikovanje proti naravni pravici Slovencev in v prid političnim interesom, ki dosegajo sam vrh de žel ne ga šol ske ga sis te ma. Po memb na po bu da bo v na -slednjih mesecih vseslovenski sla-vis tič ni kon gres, ki bo po te kal le tos v Trstu in bo v organizaciji tržaškega slavističnega društva. Kongres bo imel rdečo niti »Živeti mejo« in bo v Trst privlekel najvišje predstavni ke slo ven ske be se de. Med raz pra vo je bi lo tu di go -vora o načrtovanju megazabavišča v bližini Nove Gorice. Ugotovljeno je bilo, daje podatkov v javnosti sicer precej malo. Po drugi strani pa se širijo skrbi, tako s strani ljudi, kot s strani javnih upraviteljev, da je kljub po zi tiv ne mu eko nom ske mu aspektu, vprašljiv vpliv take strukture na teritorij, ki zahteva velike razlastitve zemljišč in lahko negativno vpliva na socialno tkivo, s porastom negativnih dejavnikov, kot so oderuštvo, prostitucija in mamila. BRUSELJ - Tiskovna predstavnica O ERC v Jadranu šele po počitnicah CELOVEC - Slovenska gospodarska zveza Predstavili projekt Schengen chance BRUSELJ - Pogajanja Slovenije, Hrvaške, Italije in Evropske komisije o hrvaški zaščitni ekološko-ribolovni coni (ERC) v Jadranu se bodo po neuspešnih tehničnih pogovorih na politični ravni nadaljevala po počitnicah, so včeraj sporočili v Bruslju. »Srečanje smo poskušali pripraviti pred poletnim premorom, vendar to ni bilo mogoče,« je pojasnila tiskovna predstavnica komisarja za širitev Ollija Rehna Krisztina Nagy in kot razlog navedla, »da hrvaški partner ni bil na voljo zaradi delovnega urnika«.»O tem vprašanju so potekala intenzivna tehnična pogajanja, ki se bodo sedaj, kot je bilo predvideno od vsega začetka, nadaljevala na višji ravni,« je razložila tiskovna predstavnica. »Na tehnični ravni je bilo nemogoče doseči dogovor,« je dodala. Politična pogajanja naj bi po navedbah virov potekala na ravni državnih sekretarjev. Namen štiristranskih pogajanj je doseči dogovor o hrvaški ERC, sprejemljiv tudi za Slovenijo in Italijo, ki na- sprotujeta lanski odločitvi Hrvaške, da bo začela v celoti uveljavljati ERC v Jadranu tudi za članice EU najpozneje do 1. januarja 2008. »Enostranska uveljavitev bi negativno vplivala na pristopna pogajanja,« je tiskovna predstavnica danes ponovila stališče komisije o hrvaških načrtih. Odločitev, ki jo je lani sprejela Hrvaška, je sicer temeljila na dveh načelih, pravijo v Bruslju. Prvo je, da bo Hrvaška vodila dialog o tem vprašanju z vpletenimi članicami unije in komisijo, drugo pa, da bo Hrvaška upoštevala temeljna načela skupne ribiške politike unije, je pojasnila tiskovna predstavnica. Omenjeno srečanje se nanaša na prvo načelo, je dodala. Evropska komisija, ki je sicer pristojna za pripravo štiristranskih srečanj o tem ribiškem vprašanju, »si močno prizadeva, da bi organizirala ta sestanek«, je zatrdila tiskovna predstavnica in dodala, da je »še nekaj časa za rešitev«. CELOVEC - Slovenska gospodarska zveza (SGZ) iz Celovca je včeraj predstavila izsledke projekta Schengen chance o možnostih uporabe mejnih upravnih objektov po širitvi schengenskega območja. V projektu v okviru Interreg IIIA, pri katerem je sodelovalo 22 občin z obeh strani slovensko-avstrijske meje, so udeleženci formulirali konkretne projektne ideje za čas po ukinitvi mejnih kontrol, izsledki pa so objavljeni na spletni strani www.schengenchance.eu ter v brezplačnem zborniku.Projekt Schengen chan ce je po te kal med lan skim ja -nuarjem ter letošnjim junijem, podprli sta ga Evropska unija ter dežela avstrijska Koroška, nosilka pa je bila celovška SGZ. Na šestih informacijskih prireditvah so pred pričakovano širitvijo schengenskega območja osvetlili vprašanja Schengna s vidika gospodarskega razvoja obmejnega prostora, varnostnega vidi- ka in z vidika mednarodnih primerjav. Glede tega sta strokovnjaka iz južne Tirolske in Danske predavala tu di o učin kih Schen gna za nem ško manjšino na severu Italije ter za dansko manjšino na severu Nemčije in nemško na jugu Danske. Poleg informacijskih prireditev in posameznih sestankov v obmejnih občinah je potekalo o vprašanju širitve schengenskega območja tudi pet delavnic v regijah južne av-strij ske Ko roš ke vzdolž slo ven sko-avstrijske meje. Na teh delavnicah, v katerih je sodelovalo po enajst občin in Slovenije in Avstrije, so razpravljali zlasti o možnosti uporabe sedanjih mejnih objektov po ukinitvi mejnih kontrol. Tako so na primer da li po bu do, da se na ob moč -ju se da nje ga mej ne ga pre ho da Hol -mec uredi obrtna cona, ki naj bi se fi nan ci ra la tu di iz ev rop skih sred -stev. (STA) 4 Sobota, 21. julija 2007 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Predsednik Državnega zbora France Cukjati je podpisal odlok o razpisu volitev Predsedniške volitve bodo 21. oktobra LJUBLJANA - Volitve predsednika republike bodo potekale v nedeljo, 21. oktobra, je po včerajšnjem slovesnem podpisu odloka o razpisu volitev pojasnil predsednik državnega zbora France Cukjati. Kandidature na predsedniških volitvah je doslej napovedalo osem kandidatov, ki pa so zaenkrat še neuradni kandidati. Roki za volilna opravila bodo namreč začeli teči šele 20. avgusta, kandidature za predsednika republike pa bodo morale biti vložene najpozneje 26. septembra do polnoči.Zakon o volitvah predsednika republike določa, da se ta voli na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem. Pravico voliti in biti voljen za predsednika republike ima državljan Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Predsednik republike se voli za pet let in je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljen na ta položaj. Kandidate za predsednika republike lahko predlagajo poslanci državnega zbora (najmanj deset poslancev), volivci (najmanj 5000 volivcev) in politične stranke, ki kandidate določijo s tajnim glasovanjem. Posamezna politična stranka lahko določi le enega kandidata; dvoje ali več političnih strank lahko določi skupnega kandidata. Predlog kandidature mora biti podprt s podpisi najmanj treh poslancev državnega zbora ali najmanj 3000 volivcev. Vsak poslanec in vsak volivec lahko da podporo samo eni kandidaturi, podpora kandidaturam s podpisovanjem pa lahko daje od dneva, ki je določen za začetek volilnih opravil, do dneva, kije določen za predložitev list kandidatov. Stroški volilne kampanje za volitve predsednika republike ne smejo preseči 0,25 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. Če pride do ponovitve glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata, ki na tem glasovanju kandidirata, lahko povečajo še za 0,15 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. Organizatorji volilne kampanje, za katerih kandidate je glasovalo najmanj deset odstotkov volilnih upravičencev, ki so glasovali, so upravičeni do delnega povračila stroškov. Za vsak dobljeni glas se jim povrnejo stroški v višini 0,12 evra. Po podpisu odloka o razpiusu predsedniških volitvah je predsednik državnega zbora France Cukjati delo DZ v prvem polletju letošnjega leta ocenil kot dobro, morda celo boljše kot v lanskem letu. Parlament so sicer v letošnjem letu dodatno obremenjevale zadeve, kot je velika »pregrupacija« poslanskih skupin, kljub temu pa njegovo delo iz leta v leto poteka na ustaljen način, je na današnji novinarski konferenci ocenil predsednik DZ.Poslanke in poslanci so se v prvi polovici letošnjega leta sestali na sedmih rednih in eni izredni seji, lani v enakem obdobju pa na sedmih rednih in sedmih izrednih. Obravnavali so 99 zakonskih aktov, kar je za petino manj kot lani (126). Manj je bilo tudi obstrukcij, saj so poslanke in poslanci sejo obstruirali le enkrat, lani v enakem obdobju pa trinajstkrat. V letošnjem letu je DZ obravnaval bistveno več zadev s področja volitev in imenovanj, kar Cukjati pripisuje programu Lukenda za zmanjševanje sodnih zaostankov. V letošnjem letu je namreč DZ imenoval 98 novih sodnikov, lani v enakem obdobju pa 19. Državni svet je vložil veto na štiri zakonska besedila, ki jih je sprejel DZ, in sicer na spremembe obligacijskega zakonika, zakon o verski svobodi, novelo zakona o zasebnem varovanju ter novelo zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Prva dva je DZ je ob ponovnem odločanju sprejel, ni pa sprejel novele zakona o zasebnem varovanju, medtem ko bo o preoblikovanju zavarovalnic odločal jeseni. Delovna telesa so bila v primerjavi z lanskim letom nekoliko manj obremenjena, saj so se sestala na 198 sejah, v enakem obdobju lani pa na 228. Število točk dnevnega reda pa je bilo približno enako. Neprimerno večje je v letošnjem letu število preiskovalnih komisij, kar štiri, kar se po Cukjatijevih besedah v DZ še ni zgodilo. Predsednik DZ ocenjuje, da DZ dela iz leta v leto na ustaljen način, obseg dela pa se bistveno ne spreminja. Sicer pa so v letošnjem letu DZ dodatno obremenjevale stvari, kot je velika pregrupacija poslanskih skupin po odhodu 12 poslancev iz poslanske skupine LDS, zaradi česar je bilo potrebnih veliko usklajevanj. Cukjati opozarja tudi na »deviaci-jo« pri delu nekaterih delovnih teles, denimo pri komisijah za nadzor proračuna ter varnostno-obveščevalnih služb. Opozarja, da nadzorni komisiji nista preiskovalni komisiji ter da tudi poslanec SD in nekdanji premier Anton Rop in nekdanji direktor Sove Iztok Podbregar nista dolžna odgovarjati na vprašanja nadzorne komisije o domnevnem dogovarjanju o incidentih v Piranskem zalivu. Predsednik DZ France Cukjati je včeraj podpisal odlok o razpisu volitev predsednika republike bobo VOLITVE - Kdo bo naslednik Janeza Drnovška? Že znana imena glavnih predsedniških kandidatov LJUBLJANA - Pred jesenskimi četrtimi volitvami predsednika republike so že znani možni kandidati, ki se bodo jeseni potegovali za naklonjenost volivk in volivcev za najvišji politični položaj v državi. Politični analitiki in ankete javnega mnenja največ možnosti za vstop v predsedniško pisarno na Erjavčevi v Ljubljani pripisujejo poslancu v Evropskem parlamentu Alojzu Peterletu. Peterle se želi v volilno tekmo podati kot neodvisni kandidat s podpisi 5000 volivk in volivcev, podporo pa so mu napovedale tri vladne stranke SDS, NSi in SLS. Na levici bosta njegova protikandidata Danilo Tuerk (z obljubljeno podporo SD, DeSUS in Zares) in Mitja Gaspari (LDS). Predvolilna kampanja se je sicer neuradno začela že lani novembra z napovedjo Peterleta, da bo kandidiral za tretjega predsednika Slovenije. Sedanjemu predsedniku Janezu Drnovška se bo petletni mandat iztekel 22. decembra, za drugi predsedniški mandat pa se glede na napovedi ne bo potegoval, čeprav mu ustava dopušča še en mandat. Tri vladne stranke SDS, NSi In SLS VARUHINJA ČLOVEKOVIH PRAVIC - Letno poročilo Preveč je kršenja pravic otrok in hendikepiranih LJUBLJANA - Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je včeraj predsedniku DZ Francetu Cukjatiju predala 12.redno letno poročilo varuha za leto 2006, ki ga je sicer pripravil njen predhodnik Matjaž Hanžek. Varuhinja je dejala, da se pri delu najpogosteje srečuje s kršenjem otrokovih pravic in hendikepiranih, precej težav je na področju sodstva, predvsem s sodnimi zaostanki, vedno več pa je problematike s področja varovanja okolja.Kot je dejala Čebašek Travnikova, je v poročilu izpostavila to, da je poročilo delo Hanžka in njegovih sodelavcev, sama pa je napisala spremno besedo, kjer je povzela poudarke iz poročila in predstavila svojo vizijo dela v tem mandatu. Varuhinja opaža, da so najpogosteje kršene otrokove pravice, pogoste težave pri uresničevanju pravic pa imajo skupine, ki so na kakršen koli način hendikepirane - invalidi, bolniki, posebej tisti, z duševnimi mot- njami. Opozorila je tudi na vedno večjo problematiko s področja varovanja okolja: »Občani doživljajo onesnaževanje kot kršitve svojih pravic do varnega okolja.« Tudi v tem poročilu so primeri, ki se ponavljajo iz leta v leto, pravi. »Izbrisani se še vedno oglašajo varuhu, bojim se, da tukaj varuh ne more narediti nič več, kot je doslej, zadeva je v rokah parlamenta,« je dejala varuhinja. Dodala je, da je podobno tudi s pravicami narodnih manjšin, ki si želijo pridobiti podoben status, kot ga imajo slovenske manjšine v ustavi. »To bo pomembno področje mojega dela, prav tako računam, da se bodo v času mojega mandata uredili socialni sporazumi z državami bivše SFRJ,« je dejala Čebašek Travnikova. Cukjati je prepričan, da je poročilo varuhinje besedilo, »kije vredno pozornosti«. »Poročilo ima veliko težo, velike vzpodbude in tu ni bilo ni- koli vprašanj ali polemik v DZ, da bi kdo omalovaževal ta priporočila, te zahteve in te pobude, kijih dobimo z vsakoletnim poročilom,« je dejal. Upa, da bodo dobro sodelovali tudi v prihodnje. Pozivi varuhinje k sprejetju ustrezne zakonodaje so po Cukjatijevih »zagotovo na mestu«. Sprejetje zakona o bolnikovih pravicah in zakona o izbrisanih je s strani vlade obljubljen do konca leta in Cukjati upa, da bo program izpolnjen. »Vsekakor je naloga varuha ta, da vzpodbuja, zahteva in opozarja. In naloga državnega zbo ra je, da ta opo zo ri la res no vza -me,« je še dodal. Po besedah predsednice komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Majde Potrata bo komisija poročilo obravnavala v čim krajšem možnem času, tako da ga bo DZ lahko obravnaval še v letošnjem letu, predvidoma v oktobru. (STA) so se poenotile o podpori Peterletu. Za kandidaturo predsednika prve demokratične slovenske vlade stoji samostojna Lista za Slovenijo. Njegova matična stranka NSi ga je podprla marca, največja vladna stranka SDS maja, SLS pa junija. V času predsedovanja Slovenije EU v prvi polovici prihodnjega leta si v SDS želimo na čelu države človeka, ki je evropsko verodostojen in prepoznaven, želimo si na tej funkciji tudi nekoga, ki bo funkciji predsednika države povrnil verodostojnost tudi navznoter, je po seji sveta SDS 18. maja povedal predsednik vlade in SDS Janez Janša. Največ ugibanj je bilo doslej povezanih s tem, ali se bo predsednik opozicijskih Socialnih demokratov in poslanec v Evropskem parlamentu Borut Pahor podal v volilno tekmo. V javnih izjavah je večkrat poudaril, daje pripravljen kandidirati za predsednika republike, a se je odpovedal predsedniškim ambicijam, saj namerava popeljati stranko na državnozborske volitve prihodnje leto. Kot skupnega kandidata levice bo SD podprla nekdanjega slovenskega veleposlanika pri OZN in predstojnika katedre za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Danila Tuerka, ki naj bi se enako kot Peterle v volilno tekmo podal kot neodvisni kandidat s podporo volivk in volivcev. Tuerka bodo podprli tudi v najmanjši vladni stranki DeSUS ter v združenju Zares, medtem ko bo LDS podprla nekdanjega guvernerja centralne banke in bivšega finančnega ministra Mitjo Gasparija, ki se bo v tekmo prav tako podal kot neodvisni kandidat. Kandidaturo so doslej napovedali še predsednik SNS Zmago Jelinčič, predsednica zunajparlamentarne stranke Glas žensk Slovenije Monika Piber-l in predsednik zunajparlamentarne Stranke mladih Slovenije Darko Krajnc. Kot neodvisna kandidata pa bi se v volilni boj rada podala tudi politično neznana podjetnika Marjan Beranič in Jože Andrejaš. Na zadnjih volitvah leta 2002 je bil Drnovšek kot kandidat takrat najmočnejše LDS izvoljen v drugem krogu. V drugi krog se je uvrstila Barbara Brezigar, ki sta jo podprli SDS in NSi, podobno kot tokrat Peterle je že dobro leto pred volitvami napovedala kandidaturo s podpisi volivk in volivcev. Vseh kandidatov je bilo devet. Sicer pa so volivci na predsedniških volitvah leta 1992 ter 1997 izbirali med osmimi kandidati, obakrat je bil v prvem krogu izvoljen Milan Kučan. Če v prvem krogu volitev nihče od kandidatov ne bo dobil večine veljavnih gla- Mitja Gaspari Zmago Jelinčič Lojze Peterle Danilo Tuerk sov (en glas več kot 50 odstotkov), bodo volivci predsednika tako kot pred petimi leti izvolili v drugem krogu. Zakon o volitvah predsednika republike določa, da lahko posameznega kandidata predlagajo politične stranke, deset poslancev državnega zbora ali skupina najmanj 5000 volivcev. Kandidature bodo predstavniki kandidatov vložili neposredno pri Državni volilni komisiji najkasneje petindvajseti dan pred dnevom glasovanja. Že po vloženi kandidaturi se bo kandidat lahko premislil ter dvajseti dan pred dnevom glasovanja umaknil soglasje h kandidaturi. (STA) / ITALIJA Sobota, 21. julija 2007 5 POKOJNINE - Po več kot osmih urah pogajanj med vlado in sindikati Dosežen dogovor o novih pravilih za upokojevanje S prihodnjim letom bo treba imeti 58 let, na 60 let pa šele leta 2011 RIM - Po dolgi noči pogajanj s sindikati, ki so se končala ob zori, je ministrski svet včeraj dopoldne sprejel osnutek reforme pokojninskega sistema. Nihče od ministrov ni glasoval proti, pridržke pa sta izrazila ministrica za evropske zadeve Emma Bo-nino (Vrtnica v pesti) in minister za socialne politike Paolo Ferrero (SKP). Po-ploldne je premier Prodi sprejel v palači Chigi predsednika in generalnega direktorja Confindustrie Luco Cordera di Montezemola in Maurizia Beret-to, ki jima je orisal doseženi sporazum, glede na to, da delodajalci niso sodelovali pri pogajanjih. Če so sindikati zadovoljni, čeprav ima Cgil nekaj zadržkov, tega ni mogoče re či za obe ko mu nis tič ni stran ki v vladni koaliciji. Tako Giordano kot Diliberto sta sporazum s sindikati ocenila negativno, medtem ko se okolj-ska stran ka mi nis tra Pe co rar a Sca ni a tokrat distancira od komunistične levice in je z reformo zelo zadovoljna. Naravnost navdušeni do Levi demokrati, zadovoljna je Marjetica, pa tudi pogosto kritičen Di Pietro. Rezultat več kot osem ur trajajočih pogajanj s sindikati je tak, kot ga je hotel Prodi, da si na ministrskem svetu zaščiti hrbet pred Komunistično prenovo. In res so ministri osnutek reforme podprli, poznejše negativne ocene Giordana in Diliberta, za katera to poglavje še ni zaprto, pa so bolj kot vladi namenjene lastnim volil-cem. Pro di je pre pri čan, da je bil do se -žen dober kompromis, ki skuša zadovoljiti kar največ igralcev v tej igri, predvsem pa ne povzroča prevelikih problemov pri finančnem kritju. Posebno ponosna, ker sta podpisala »dober sporazum«, sta bila na tiskovni konferenci po seji vlade gospodarski minister Padoa Schioppa in minister za delo Cesare Damiano, ki jima je pri pogajanjih veliko pomagal tudi podsekretar v predsedstvu vlade Enrico Letta. Po njihovih besedah bo reforma »praktično brez stroškov«, kajti milijardo ev-rov letno bo mogoče najti znotraj skrbstvenega sistema. Minister Damiano je celo prepričan, da je prišlo do »velikega zasuka«, ki »utrjuje vlado«, zato tudi upa, da bo reforma jeseni potrjena v parlamentu. Tudi voditelji Cgil, Cisl in Uil so bi li ob od ho du iz pa la če Chi gi za do -voljni, čeprav je bil Epifani bistveno bolj predviden kot njegova kolega. Za Ministra Tommaso Padoa Schioppa in Enrico Letta na tiskovni konferenci v palači Chigi ansa prvega moža Cisl Raffaeleja Bonnani-ja je sporazum »zelo, zelo pozitiven«, medtem ko vodja Uil Luigi Angeletti postavlja akcent na dejstvo, da sporazum ne privilegira staršev na škodo otrok. Ob tem pa velja dodati, da je Guglielmo Epifani v imenu Cgil spora zum pod pi sal ne kot po god be ni subjekt, ampak je le »vzel v vednost« vladin predlog reforme. Za polni podpis želi prej videti dokončno verzijo dokumenta, ki bo na voljo v ponedeljek, se ve da pa si mo ra se kre tar Cgil, ki ima v organizaciji močno komunistično komponento, zaščititi hrbet pred morebitno odklonitvijo sporazuma med člani. Med bolj ali manj naklonjenimi ocenami sporazuma med vlado in sin-di ka ti iz sto pa po pol no ma od klo nil no sta liš če Ko mu nis tič ne pre no ve in ko -vinarjev Cgil. Bertinottijeva stranka je namreč vseskozi zahtevala odpravo Maronijeve reforme z dvigom upoko-jitvenega praga na 60 let, Prodi pa se je odločil le za ublažitev njenih učinkov. Za sekretarja SKP Giordana je zato »partija vse prej kot končana«, kar si cer ne po me ni grož nje vla di, am pak zahtevo po spremembah s težavo izpo-gajane reforme v prihodnjem finančnem za ko nu. POKOJNINE - Glavne točke V pokoj s 60 leti, vendar šele leta 2011 Z letom 2008 se bo za poldrugo leto mogoče upokojiti z 58. letom starosti in 35 leti delovne dobe, kar skupaj znaša kvoto 93. Od 1. junij a 2009 se bo ta kvota zvišala na 95, ko bo upšokojitev možna pri 59 letih starosti in s 36 leti delovne dobe. Naslednja stopnička bo na vrsti 1. januarja 2011, ko se bo seštevek let anagrafske starosti in delovne dobe zvišal na 96, vendar bo treba doseči starost 60 let. Prvega januarja 2013 pa bo kvota poskočila na 97, z upokojitveno starostjo najmanj 61 let. Spo ra zum s sin di ka ti ob tem predvideva, da bo pred uveljavitvijo zadnje kvote sproženo preverjanje do se že nih pri hran kov, in če bo -do ti znatni, bi lahko kvoto 97 odpravili. Samostojni delavci bodo morali delati leto več kot odvisni, medtem ko za ženske ostaja starostni prag za pokojnino pri 60 letih kot doslej. Iz sheme zviševanja upokojit-vene starosti bo izvzeto 1,4 milijona delavcev, ki so zaposleni v posebno zahtevnih delovn ih okoljih, kot npr. rudarji, minerji, delavci pri tekočem traku in tisti, ki delajo v treh izmenah. Za tiste, ki imajo 40 let delovne dobe, ne bo omejitev, kot jih je predvdela prejšnja Maronijeva reforma, ampak bodo lahko kot doselj odhajali v pokoj v štirih časovnih ter mi nih na le to. Strošek reforme, ki sicer še ni v celoti dodelana, je okvirno ocenjen na deset milijard evorv v desetih letih. Od kod ta denar za zdaj ni dano vedeti, vlada pa zagotavlja, da ga bo naš la zno traj po koj nin ske ga ozi -ro ma šir še skrb stve ne ga sis te ma. TUJI TISK - Italijansko dogajanje v tujih medijih Od letalskih kril Alitalie v krizi do pretirano kratkih kril po televiziji V medijih po svetu v zadnjem tednu ni prevelikega zanimanja za italijansko dogajanje, vsaj ne za notranje politične zdrahe. Tema, ki je pritegnila največ pozornosti, so vsekakor težave, s katerimi se otepa Alitalia. Trije milijoni posestnikov kartice Millemiglia, ki daje pravico do popusta po nekaj tisoč kilometrih poletov z Alitalio, se zaskrbljeno sprašujejo, koliko časa jim še ostaja, da izkoristijo to ugodnost, piše The Economist. Britanski gospodarski tednik ugotavlja, da je poskus privatizacije propadel in da je sedaj najboljša rešitev stečaj. Nizkocenovne letalske družbe bi pridobile nove proge, na katerih zdaj leti Alitalia, s čimer bi se povečala njihova konkurenčost. Gotovo pa se takega posla lahko loti samo finančno zelo močan partner. Španski El Pais navaja izjavo italijanskega finančnega ministra Padoa-Schioppe, da ob neuspehu prodaje preostaja samo stečaj. Letalska družba ustvarja izgube od leta 1998, lani je ta znašala 626 milijonov evrov, v prvem trimesečju letos pa 135 milijonov evrov. Tudi britanska BBC poroča, da je prodaja propadla in da je zato usoda letalske družbe negotova. Dramatično finančno stanje Alitalie, ki izgublja milijon evrov na dan, je seveda poglavitni razlog za neuspeh poskusa privatizacije družbe, ki zaostaja za konkurenco, se bori z naraščajočimi stroški in ima neuspešno poslovno strategijo. Negotova prihodnost za Alitalio, ocenjuje The Wall Street Journal glede perspektiv letalske družbe. Po propadu prodaje, Prodijeva vlada išče morebitne druge rešitve, podpredsednik Rutelli pa je celo napovedal, da je več možnosti za premostitev krize, ki pa jih ni navedel. Mnogi ocenjujejo, da je najboljša rešitev stečaj, minister Padoa-Schioppa pa meni, da je še možna prodaja podjetja. Ostra je ocena britanskega The Financial Times, ki ocenjuje, da pogoji za prodajo niso omogočali sanacije in poslovne uveljavitve Alitalie, tako da se pod- jetju napoveduje stečaj. Finančni dnevnik pa posveča posebno pozornost italijanski navadi izpostavljanja napol golih žensk na reklamnih panojih, v časopisih in po televiziji. Italijo označuje kot domovino ženske lepote, pa tudi njenega izkoriščanja, tako da je postala »država golih žensk«. Dnevnik londonske City piše, da je Italija pozabila na feminizem in da se brez problemov v javnosti razkazujejo skoraj gola dekleta v najrazličnejše komercialne namene. V ZDA ali v Veliki Britaniji bi tako početje sprožilo val polemik, v Italiji pa se to dogaja redno in brez problemov, kar dnevnik pripisuje predvsem nizkemu profesionalnemu nivoju v svetu reklame in televizije. Pa tudi same ženske, ugotavlja, so se privadile na tak odnos, Italija, ki kritizira muslimanski svet, pa ni dosledna do lastnih žensk. Pa ostanimo pri ženskah in islamu. O nedavni izjavi notranjega ministra Amata glede nasilja nad ženskami piše alžirski dnevnik v francoskem jeziku El Watan. Kot je znano, je na zasedanju o nasilju nad ženskami Amato izjavil, da »noben Bog ne daje pravice moškemu, da pretepa žensko. Samo sicilsko-pakistan-ski običaj skuša kaj takega opravičiti.« Izjava je sprožila zelo ostro polemiko predvsem na Siciliji, ugotavlja El Watan, česar Amato verjetno ni pričakoval, čeprav je sam po rodu s Sicilije in bi moral poznati zamerljivost svojih rojakov. Alžirski neodvisni dnevnik navaja znameniti Mastroiannijev film Divorzio al-l'italiana, v katerem je orisan nasilni odnos moških do žensk na Siciliji, pa tudi dejstvo, da so šele leta 1970 iz italijanskega kazenskega zakonika odpravili olajševalno okoliščino »zločina zaradi časti«, ki je veljal samo za prevaranega moškega, ne pa za prevarano žensko, kar je predstavljalo edini primer v Evropi. Alžirski dnevnik ironično sklene, da se bo Amato lahko izselil v kako muslimansko državo, če ga bodo rojaki preveč napadali zaradi njegovih stališč proti sicilskemu maskuli-nizmu. Sergij Premru Evropska centralna banka 20. julija 2007 evro valute povprečni tečaj 20.07 19.07 ameriški dolar 1,3803 1,3820 japonski jen 168,46 168,66 kitajski juan 10,4544 10,4523 ruski rubel 35,0810 35,1080 danska krona 7,4409 7,4410 britanski funt 0,67220 0,67455 švedska krona 9,1677 9,1757 norveška krona 7,9020 7,9035 češka krona 28,253 28,281 švicarski frank 1,6620 1,6585 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 245,63 245,87 poljski zlot 3,7568 3,7570 kanadski dolar 1,4405 1,4420 avstralski dolar 1,5676 1,5722 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lej 3,1365 3,1275 slovaška krona 33,136 33,150 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6978 0,6969 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 82,10 82,23 turška lira 1,7520 1,7525 hrvaška kuna 7,2890 7,2876 Zadružna Kraška banka 20. julija 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,3979 1,3692 britanski funt 0,6824 0,6667 švicarski frank 1,6903 1,6491 japonski jen 174,8812 164,2849 švedska krona 9,4049 8,9550 avstralski dolar 1,6179 1,5496 kanadski dolar 1,4778 1,4215 danska krona 7,5930 7,3069 norveška krona 8,1013 7,7386 madžarski florint 295,044 231,1178 češka krona 32,5231 25,4529 slovaška krona 38,1225 29,835 hrvaška kuna 7,8050 6,9596 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 20. julija 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4011 1,3666 britanski funt 0,6837 0,6669 danska krona 7,554 7,367 kanadski dolar 1,4628 1,4268 japonski jen 171,23 167,01 švicarski frank 1,6824 1,6409 norveška krona 8,035 7,838 švedska krona 9,301 9,072 avstralski dolar 1,5911 1,5519 hrvaška kuna 7,57 7,03 » Banca di Cividale WM » ^B MNCAGRIC0LA KMEČKA BANKA | \ 1 1 - 1 Milanski borzni trg 20. julija 2007 Indeks MIB 30:-1,53 delnica cena € var. % ALITALIA 0,752 +0,62 ALLEANZA 9,47 -0,71 ATLANTIA 25,86 -0,08 BANCA ITALESE 18,03 -1,51 BANCO POPOLARE 19,76 -0,57 BPMS 4,9 -1,31 BPM 11,27 -0,28 CAPITALIA 7,155 -1,55 ENEL 7,885 -0,59 ENI 27,19 -2,30 FIAT 23,00 -1,58 FINMECCANICA 23,21 -0,04 GENERALI 29,76 -1,46 IFIL 8,2 -1,50 INTESA 5,385 -1,64 LOTTOMATICA 28,83 -0,72 LUXOTTICA 27,63 -1,92 MEDIASET 7,705 -0,55 MEDIOBANCA 15,93 -0,35 MEDIOLANUM 5,91 -0,69 PARMALAT 2,8425 -0,82 PIRELLI 0,881 +0,15 SAIPEM 27,15 -0,88 SNAM 4,2075 +0,47 STMICROELEC 14,05 -2,05 TELECOM ITA 2,0725 -1,68 TENARIS 17,78 -2,26 TERNA 2,585 +0,90 UBI BANCA 18,83 -0,86 UNICREDITO 6,39 -2,08 Podružnica Trst ^^ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana stran pripravila oglaševalska agencija media Tmedia www.tmedia.it za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Naše stanovanje naj bo funkcionalno in toplo Danes vsi strmimo k urejenemu toplemu domu, pa naj si bo to lastniški ali najemniški, hiša ali stanovanje, seveda je naš majhen kotiček v katerega se z veseljem vračamo vsak dan. Zato poskrbimo, daje kar se da urejen in topel, svetel. Ko se lotevamo opremljanja stanovanja, izbiramo materiale ter opremo, ki so odraz nas samih, našega življenja. Notranja oprema Pri izbiri notranje opreme se vedno vprašamo: kakšen kos opreme si želim imeti v tem prostoru, kakšne so finančne zmožnosti in seveda kaj mi je všeč. Sodobni materiali so zelo lepi npr.: steklo, kovina. Vse več ljudi še vedno posega po kombinaciji lesa in stekla. Vendar pa mora biti celotno stanovanje opremljeno v tem stilu, kajti drugače ni celota in deluje malce neskladno. Kuhinja Vsaka kuhinja je drugačna, ampak vprašanje je ali je praktična. To ve vsak posameznik zase, ampak nekaj lastnosti mora imeti vsaka kuhinj a: dobre pralne površine, pa naj si bodo to plošcice, pvc, marmor. To prepuščamo vsakemu posamezniku, vendar so plošcice po stenah še vedno najbolj zaželjene za uporabo in seveda čiščenje. Barve plošcic so bolj svetlih barv, prevladujejo z raznimi dekorji, tako da se ne vidi ravno vsakega madeža med našim kuharskegim ustvarjanjem. Zaželjene so tudi talne ploščice. Pred štedilnik pa lahko položimo talno preprogo, da nas ne bo zeblo. Je pa kuhinja zadnje čase zelo praktična, če vsebuje tudi dobre gospodinjske pripomočke, kajti glede na časovni in službeni ritem življenja so seveda kar nujni: pomivalni stroj, palični mešalnik, multipraktik... Z njimi lahko pripravimo hitro ter zdravo kosilo. V kuhinjo pa sodi tudi dobra razsvetljava. Nad štedilnikom mora biti, poleg obvezne kuhinjske nape, močna luč ter nad jedilno mizo in delovnim pultom. Luči morajo biti seveda funkcionalne in ne zgolj designerske. Izbira barve kuhinje pa naj bo topla. Najbolj zaželjene so barve sonca ali pa svetel les, ki nam daje občutek topline. V naši kuhinji naj bo zapolnjen prav vsak kotiček, kajti vedno se najde kakšen kos posode, ki ga nimamo kam postaviti, zato so omarice še kako dobrodošle. Torej kuhinja naj bo kar se da praktična ter topla. Barve naj bodo svetle z majhnimi lahko malce temnejšimi detajli, vazo, preprogo, sliko... Predvsem pa se moramo v kuhinji dobro počutiti, kajti le tako, lahko ustvarjamo naše kuharske mojstrovine. Dnevna soba V dnevni sobi preživimo največ našega časa, ko smo doma, zato se moramo v tem prostoru počutiti zares udobno. Pomembno je, da imamo, kar se da udobno sedežno garnituro, na kateri se lahko uležemo in odpočijemo od napornega dneva. Material sedežne garniture, lahko iz tekstila ali usnja, mora ustrezati našim navadam oz. željam. Danes nam prodajalci ponujajo res ogromno paleto različnih barv, ampak vsaka res ne pristoja našemu domu. Predvsem moramo upoštevati, da je svetla barva sedežne garniture bolj elegantna in nam optično poveča prostor. Je pa bolj občutljiva, kajti na njej se res pozna vsaka las. Za čiščenje je bolj funkcionalna, če je usnjena, saj se jo lahko pobriše z vlažno krpo. Možno je, da kombiniramo svetlo usnjeno sedežno garnituro z barvnimi vzglavniki iz tekstila. V našo dnevno sobo sodi tudi kos pohištva, ki je namenjen našemu gledanju televizije in shranjevanju knjig ter raznih spominkov in daril. Tudi omara, poličke in preproga naj bodo v podobnih oddtenkih kakor sedežna garnitura. Preproga je lahko nekoliko kontrastnejša za celotono popestritev dnevne sobe; morda v rdeči ali oranžni barvi, ki sta hkrati topli barvi in se zelo dobro ujemata s svetlimi kosi pohištva. Tudi cvetice so lep okras naše dnevne sobe, zato nanje nikakor ne smemo pozabiti, pomirijo nas in sprostijo, še posebej če so zelene. Tudi na razsvetlj avo ne smemo v našem dnevnem prostoru pozabiti. Moramo jo imeti, tako za branje kot za gledanje televizije. V našem dnevnem prostoru lahko imamo tudi jedilni kot, predvsem če nimamo prostora v kuhinji. Namestimo ga v tisti kotiček dnevne sobe, ki bo najbližji kuhinji, tako da nam bodo vsi kuhinjski pripomočki takoj na dosegu rok. Jedilni kot in ostali dnevni prostor naj loči zelena pregrada. Spalnica Spalni del mora biti prostoren in pa udoben, da se lahko naspimo in odpočijemo za nov delovni dan. Postelja naj bo kar se da velika in prostorna; vzmetnice nekoliko trše, da bo spanec na njih boljši in tudi hrbtebnica nam bo hvaležna; posteljni okvir preprostih oblik in čim manj izbočen, kajti ponavadi se vedno zadanemo vanj, ko hodimo mimo. Izbrati pa je potrebno tudi nepogrešljivo nočno omarico, kajti je nujna za nočno svetilko in odložitev knjig in revij, ki prebiramo pred spanjem. Pod omarico je lahko polička ali predal; lahko pa stoji pritrjena na posteljni okvir čisto samostojna polička. Posteljnina mora biti v pomirjajočih svetlih odtenkih ali pa v modri barvi. Te barve pomirjajo in zaspimo. V spalnici je potrebna čimbolj prostorna garderobna omara. Lahko je prosto stoječa ali pa vgradna. Pri slednjih omarah lahko izkoristimo res celotni prostor: od tal do stropa. Barve omare naj so v istih odtenkih kot posteljni okvir. Celotno spalnico pa lahko popestrimo z malo bolj živahnim odtenkom zaves in manjših preprog, ki jih namestimo na vsako stran postelje. V spalnici ni dobro imeti preveč predmetov, lahko pa postavimo kakšno okrasno rožo. Razsvetljava mora biti bolj zasenčena in tudi žarnice na nočnih omaricah naj ne bodo premočne. Kopalnica Najbolj nujen kotiček našega stanovanja. Biti mora zelo praktična, kajti običajno je eden manjših kotičkov v našem stanovanju in stalno v uporabi. V njej je obvezna tuš kabina ali kad, odvisno od navad in prostora, ki ga imamo na razpolago. Kopalnica je videti še bolj prostorna, če je v svetlih tonih, recimo bež barve ter pravilne osvetlitve. Nad omarico oz. kopalniškim blokom, je potrebna močna osvetlitev. Zraven je lahko postavljena tudi omarica za najnujneše vsakodnevne pripomočke. V kot lahko postavimo malo večjo omarico za brisače in razne drobnarije, ki jih rabimo v kopalnici in seveda koš za umazano perilo. Pohištvo v kopalnici je lahko, glede na to da je kopalnica zelo svetla, malo temnejših odtenkov. Pred kopalno kad ali tuš lahko položimo na tla preprogo v zeleno-rdeči barvi, da prostor malo poživimo. Seveda moramo vse pripomočke, ki nam služijo v kopalnici, prilagoditi barvi preproge. Treba je najti tudi kotiček za pralni stroj, ki je lahko tudi sušilni. Ta je danes nujen, še posebno če nimamo veliko prostora za sušenje perila in v mrzlih vlažnih zimskih dnevih. Z nasveti glede barv, designa ter notranje opreme stanovanja si lahko sami ustvarite sliko stanovanja, ki vam najbolje ustreza. Morda, pa boste dobili ravno pravi navdih in si uredili svoje sanjsko stanovanje. vsu KtrrtrvusT izkušen L f J ' g V GRADNJI ŠTEDILNIKOV UZa l P □ v p ra s a| I h pa □ brale 9 h viša: □ brale ■■ niža: na lil h plačila 9 kradllai obrok na začetku, k se ok. k se sčasoma n za. POPUST PANAUTO € 3.900* Opel MERIVA DRUGA REŠITEV PANAUTO: IZPLAČAMO VAŠE RABLJENO VOZILO V GOTOVINI. Opel MERIVA Klima, ABS + ESP Plus®. Cena po ceniku : € 16.200 PopustPanauto- : € 3.900 Cena Parufnta : m 12.300 Vrh tega še j \ P □ v p r a a a j I b pa □.lallh mažnaiMh plc □ b r □ k II vi a □ : p ačate m n obrok na □ b r □ k n niža: p ačate obrok, k se s i 9 krn dit D ietku, k se DRUGA REŠITEV PANAUTO: IZPLAČAMO VAŠE RABLJENO VOZILO V GOTOVINI. In še, za 15 avtomobilov v takojšnji dobavi MAXI VREDNOTENJE rabljenega vozila v zamenjavi. Opel ASTRA Klima, ABS + ESP Plus® POPUST PANAUTO € 4.150* Opel ASTRA Enjoy 5P Cena po ceniku : € 17.650 PopustPanduta : €4.150 Cena Paruutta : Vrh tega še € 13.500 P □ v p r aï a j t b pa a.tallh mažna.Hh plc □ brale se visa: p ačate min obrok na □ b r □ k ii niža: p ačate obrok, k se s J s k rs d 11 □ m : :etku. k se sčc DRUGA REŠITEV PANAUTO: IZPLAČAMO VAŠE RABLJENO VOZILO V GOTOVINI. POPUST PANAUTO € 3.850* Opel ZAFIRA Cena po ceniku Popust Pandutč-Cena PancuJta- Vrh tega še €21.050 € 3.850 € 17.200 5 Pnvpraaajln pa ailallh mažnasllh plačila 9 kradllai □ brak 9h vlia: p ačate m n obrok na začetku, k se □ brak ii niža: p ačate obrok, k se sčasoma n ža DRUGA REŠITEV PANAUTO: IZPLAČAMO VAŠE RABLJENO VOZILO V GOTOVINI. Opel ZAFIRA Klima, ABS + ESP Plus®. MAXI VREDNOTENJE rabljenega vozila v zamenjavi POVPRAŠAJTE PO OSTALIH MOŽNOSTIH PLACILA S KREDITOM: PafidUtčr 20 Sobota, 21. julija 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it KOLESARSTVO - 12. etapa Dirke po Franciji MONTPELLIER - Svetovni prvak iz leta 2005 Belgijec Tom Boonen (Quick Step-innergetic) je dobil sprint 12. etape kolesarske dirke po Franciji od Montpelliera do Castre-sa v dolžini 178,5 kilometrov. Drugo mesto je zasedel Nemec Erik Zabel, tretje pa zmagovalec četrtkove etape Juž-noafričan Robert Hunter. Tadej Valjavec (Lampre-Fondital) je v cilj prišel v glavnini (111. mesto), tako da je obdržal 25. mesto v skupnem seštevku, v katerem še naprej vodi Danec Michael Rasmussen (Rabobank). Ze v drugi etapi zapored so predvidevanja, kako se bo na koncu končalo, padla v vodo. Potem ko so v četrtek napačno napovedovali sprint vse skupine, je bil za včeraj na razgibani progi predviden uspešen pobeg, toda tudi do njega ni prišlo, čeprav je dolgo časa kazalo drugače. Španec Amets Txurruka in Francoz Pierrick Fedrigo, ki sta se za napad odločila po 50 kilometrih, sta imela 50 kilometrov pozneje že 11 minut prednosti. Za skupni seštevek nista bila nevarna, toda sprinterske ekipe so imele svoje načrte, ki so jih tudi uresničile. Ubežnika je glavnina ujela v zadnjem kilometru, tako da je prišlo do skupinskega sprinta, v katerem je bil po pričakovanju najboljši nosilec zelene majice Belgijec Tom Boonen. »Včeraj nisem imel sreče. Padec kolesarjev pred mano mi je preprečil boj za zmago, toda danes se mi je vse povr- Belgijec Tom Boonen je dokazal, da je najboljši sprinter na letošnjem Touru ansa nilo. Kolesarstvo je kot življenje, brez sreče ne gre. Vesel sem, da sem storil še en korak do cilja, domov hočem odnesti zeleno majico,« je po svoji drugi letošnji zmagi in šesti nasploh dejal tekmovalec Quick Stepa. Slovenca Tadej Valjavec in Peter Wrolich sta prišla skozi cilj z glavnino. V naslednji etapi bi lahko prišlo do spremembe v skupnem seštevku. Danes bo namreč na sporedu kronometer, v katerem vodilni Danec Michael Rasmussen ni najboljši. (STA) Izidi: 1. Tom Boonen (Bel/Quickstep-Innergetic 4:25:32; 2. Erik Zabel (Nem/Milram); 3. Robert Hunter (Jar/Barloworld); 4. Daniele Bennati (Ita/Lampre-Fondital); 5. Thor Hushovd (Nor/Credit Agricole); 6. Bernhard Eisel (Avt/T-Mobile); 7. Sebastien Chavanel (Fra/FDJ); 8. Nicolas Jalabert (Fra/Agritubel); 9. Robert Foerster (Nem/Gerol-steiner); 10. Andrej Kašečkin (Kaz/Astana); 93. Peter Wrolich (Nem/Gerolsteiner); 111. Tadej Valjavec (Sl/Lapre-Fon-dital) vsi isti čas. Skupni vrstni red: 1. Michael Rasmussen (Dan/Rabo-bank) 57:37:10; 2. Alejandro Valverde (Špa/Caisse d'Epargne) +2:35; 3. Iban Mayo Diez (Špa/Saunier Duval-Prodir) 2:39; 4. Cadel Evans (Avs/Predictor-Lotto) 2:41; 5. Alberto Contador (Špa/Discovery Channel) 3:08; 25. Tadej Valjavec (Slo/Lampre-Fondital) 11:05; 142. Peter Wrolich 1.35:24. SUM DOPINGA Danska zveza kaznovala Rasmussena KOEBENHAVN - Danski kolesar Michael Rasmussen, ki zaenkrat vodi po enajstih etapah dirke po Franciji, je izgubil svoje mesto v reprezentanci, saj se je z vodstvom zveze sprl glede dopinških preizkusov. Rasmussen tako ne bo smel nastopiti na svetovnem prvenstvu v Nemčiji in olimpijskih igrah prihodnje leto v Pekingu na Kitajskem. Danec si je pred izključitvijo iz reprezentance prislužil že kar nekaj opozoril, saj protido-pinškim agencijam ni želel razkriti, kje in kako trenira, kar je bil za vodstvo danske zveze glavni razlog za izključitev. »Ta primer smo vzeli skrajno resno in v kolesarski zvezi smo se odločili, da Michael ne bo več član naše ekipe, o čemer smo ga že obvestili 26. junija. Sicer gre za zaupne informacije, a vendar mora javnost vedeti, da se naša zveza zavzema za čistost v športu. Ne trdimo, da je Ra-smussen pozitiven, a vendar vprašanja, ki pri tem nastajajo, odpirajo tudi to možnost,« je povedal direktor danske kolesarske zveze Je-sper Worne. Na drugi strani se Ra-smussen, ki vozi za nizozemsko ekipo Rabobank, zagovarja, da je dobil zgolj eno opozorilo in nikakor ne več. Danec ima po enajstih etapah letošnje dirke Tour de France dve in pol minuti naskoka pred drugouvrščenim Špancem Alejandrom Valverdejem. Belgijcu Boonenu še druga zmaga v sprintu Rumeno majico še vedno nosi Danec Rasmussen - Danes na sporedu kronometer Odbojka: superpokal v Trstu TRST - Tržaški PalaTrieste bo 24. septembra gostil pomembno tekmo italijanskega odbojkarskega superpokala med Si-sleyem iz Trevisa in ekipo Volley Rim. Finale Argentina - Češka TORONTO - V finalu svetovnega prvenstva nogometašev do 20 let v Torontu se bosta pomerili reprezentanci Češke in Argentine. Čehi so v prvem polfinalu z 2:0 ugnali Avstrijo, Argentina pa je bila s 3:0 boljša od Čila. Na tej tekmi je prišlo do splošnega pretepa. Posredovala je celo policija. Finale bo na sporedu v nedeljo ob 21.15 po srednjeevropskem času, ob 18.15 pa se bosta za bron udarila Avstrija in Čile. Dudek k Realu iz Madrida MADRID - Poljski vratar Jerzy Dudek je podpisal dveletno pogodbo s španskim Realom iz Madrida. 13 točk Vitezove ALASSIO - Na zadnji kvalifikacijski tekmi odbojkarske trofeje Alassio Woman Cup so Italijanke izgubile s 3:2 proti Nemčiji. Sandra Vitez ni začela v prvi postavi, zatem pa jo selektor Barbolini poslal na igrišče in Kontovelka je dosegla 13 točk. Pozno sinoči je Italija igrala polfi-nalno tekmo proti Turčiji. Danes pa so na sporedu še finalni dvoboji. Snaidero najel Vetoulasa VIDEM - Košarkarski prvoligaš Snaide-ro iz Vidma je za eno leto najel 33-letne-ga grškega organizatorja igre Nikosa Ve-toulasa (191 cm), ki je v lanski sezoni igral v Španiji. Pokal Davis: Italija vodi RIM - Italijanska teniška reprezentanca, v kvalifikacijah skupine 1 evro-afriške skupine, vodi 2:0 proti Luksemburgu. Uspešna sta bila bodisi Starace kot Sep-pi. Jadranje: FJK sedma RIM - Na najdaljši etapi jadralnega »Gi-ra« od Salerna do Ostie je slavila posadka iz Parme. Furlanija Julijska krajina je bila tokrat sedma. Na skupni lestvici še vedno vodi Riva del Garda. Danes bo na sporedu še zadnja regata. OFEM v Beogradu BEOGRAD - Srbska prestolnica bo od 21. do 27. julija gostiteljica devetega olimpijskega festivala evropske mladine (OFEM), največjega tekmovanje v Evropi za športnike, stare od 14 do 17 let. NOGOMET - Francesco Totti Nič več »azzurro« »Ne zmorem več igrati toliko tekem«- Odhaja tudi Nesta? RIM - Italijanski nogometni zvezdnik in napadalec Rome Francesco Totti se je odločil, da ne bo več igral za državno izbrano vrsto. Tride-setletnik za Italijo ni igral vse od lanskega finala svetovnega prvenstva proti Franciji, kjer so Italijani postali svetovni prvaki. Na včerajšnji tiskovni konferenci je Totti takole obrazložil, zakaj je obesil repretzentan-čni dres na klin: »Glavni problem je predvsem fizična forma. Zaradi številnih poškodb, ki sem jih staknil v prejšnjih sezonah, ne zmorem več igrati več kot toliko tekem v eni sezoni. Odslej bom igral samo za Ro-mo.« Totti, ki je za Italijo v 58 nastopih zabil devet golov, je dejal, da mu je premor od reprezentančnih akcij dobro del, saj je povsem saniral poškodbo levega gležnja. V minuli sezoni je za Romo v italijanskem prvenstvu zbral 26 golov. Medtem pa reprezentančna usoda Alessandra Neste za zdaj ostaja neznanka. Tudi branilec Francesco Totti ansa _ Milana namreč resno razmišlja o upokojitvi od reprezentance. Sicer Totti in Nesta nista edina tovrstna primera. V zgodovini italijanskega nogometa so se v zadnjih petnajstih le tih predčas no »upoko ji li« že ne kateri pomembni nogometaši. Leta 1992 je to storil takrat 32-letni Franco Baresi, zatem pa leta 1995 še Gi-anluca Vialli. Zadnji primer je bil branilec Milana Paolo Maldini, ki je obesil čevlje na klin po katastrofalni italijanski odpravi na svetovnem prvenstvu v Koreji in na Japonskem. NOGOMET - Začela se je 1. SNL Domžalčani še vedno favoriti Hit Gorica bo skušal presenetiti LJUBLJANA - S sinočnjo tekmo Interblock - Nafta Lendava (1:0) se je pričela nova sezona nogometnega državnega prvenstva, že 17. po vrsti. Branilci naslova so Domžalčani, ki so v minuli sezoni z 79 točkami prepričljivo osvojili naslov pred Hit Gorico (58) in Mariborom (57), Livar iz Ivančne Gorice pa bo v novi sezoni med prvoligaši nadomestil Belo krajino, ki se je tako preselila v drugo ligo. Glavni cilji branilcev naslova ostajajo tudi v prihajajoči sezoni visoki. Klub bo predvsem stremel k temu, da se bodo uveljavili mladi igralci in da bo ekipa ostala konkurenčna. Domžalčani si želijo priboriti pravico nastopa v evropskih pokalih, medtem ko je bolj kratkoročni cilj čim bolje nastopiti v kvalifikacijah za ligo prvakov. Štirikratni državni ter dvakratni pokalni zmagovalci Slovenije, nogometaši Hita Gorice, ki so minulo prvenstvo končali na drugem mestu, so pred prihajajočo sezono ostali brez najboljšega strelca Nikole Nikeziča ter repre-zentanta Bojana Jokiča, navkljub temu pa si v klubu želijo, da bi se belo-modri še naprej potegovali za najvišja mesta v državnem prvenstvu. Vrtnice je zapustil tudi junak goriških evropskih nastopov pred tremi leti Jani Šturm, novinci pa so napadalca Milan Osterc ter Darko Djukič, brazilski zvezni igralec Romero in slovaški branilec Peter Lerant. Trenerja Borivoja Lučiča je zamenjal nekdanji kapetan slovenske izbrane vrste Darko Milanič, kije v slovenski ligi že vodil ajdovsko Primorje, nazadnje pa je bil pomočnik trenerja v graškem Sturmu. »Po nekaj pripravljalnih tekmah je težko oceniti naše možnosti v prihajajoči sezoni. Mislim, da imamo kakovostno zasedbo in da bomo iz kroga v krog igrali bolje,« je povedal strateg kluba. V pripravljalnem obdobju so Novogoričani igrali spremenljivo, največje odkritje pripravljalnih tekem pa je komaj 18-letni napadalec Etien Velikonja, ki je dosegel sedem golov. Mariborčani tudi letos računajo na uvrstitev v enega izmed evropskih pokalov. Primorje, petouvrščena ekipa minule sezone, se je letos spet odločilo za po- mladitev ekipe, kar ne napoveduje nadgradnje lanskih dosežkov, ko je bilo moštvo vse do zadnjega v igri za tekme na evropskih prizoriščih. Koper pred prvenstvom ni razkril vseh kart, predvsem zato, ker prestopni rok še traja. Glede na lansko sezono si klub želi pokazati dobre igre, glavni cilj pa je obstanek v prvi ligi. »Naša glavna cilja v prihajajoči sezoni sta uveljavitev mladih nogometašev in seveda zagotovitev igranja v prvi ligi. Glede na to, da smo se nekoliko pozno določili, kako naj bi v prihodnje deloval klub, je seveda jasno, da naša ekipa ni popolnoma oblikovana. Prestopni rok za nas še traja, pa čeprav sta tu evropski nastop in novo prvenstvo. Ocenjujem, da bomo imeli na razpolago kar dobro ekipo, v kateri bodo mladi dobili dovolj priložnosti za dokazovanje. Letos začenjamo z dograditvijo koprskega stadiona, ki bo imel novo podobo. Ko bo vse končano, se lahko osredotočimo na višje tekmovalne cilje,« je o načrtih Kopra povedal predsednik kluba Mladen Rudonja. / ŠPORT Sobota, 21. julija 2007 21 KNJIGA »FEET FOR DIAMONDS« (NOGE NAMESTO DIAMANTOV) - Moderna trgovina s sužnji ob Gvinejskem zalivu Nasledniki zvezdnika Drogbaja sanjajo po prašnih in umazanih ulicah Drogba ni znan po svojih krasnih golih, temveč po honorarju, ki ga prejema - Libanonski trgovci odprli številne nogometne šole Nogometaš Drogba je v Evropi najbolj znan državljan Slonokoščene obale. Tudi doma spada med same »vipov-ce«, čeprav imajo tam veliko zelo hudih težav, saj je država, kije bila nekoč omenjena med zgodbami uspeha, v zadnjih dveh-treh letih padla globoko na dno lestvice družbenega razvoja, kjer je sedaj na 164. mestu. Revni sever skuša iztrgati nekaj več od miloščine južnim rojakom. Dejansko vojno stanje je razdelilo državo ob Gvinejskem zalivu na dva dela, čeprav ni prišlo do nobene formalne delitve in tudi mednarodni forumi se na zadevo ne pretirano zanimajo. V prestolnici Abidžan pa so številne družine in njihov moški naraščaj izbrali nove idole preko katerih iščejo izhod iz bede. V knjigi »Feet for diamonds« (noge namesto diamantov) je opisana kruta resnica moderne trgovine s sužnji, ki preko specializiranih niš očitno še vedno uspeva. Abidžan je svoj čas privabil znatno število libanonskih trgovcev, ki so se ubadali z diamanti. Njihovo početje je bilo izven slovitega kartela De Beers in je v veliki meri kurilo vojno v bližnjih Sie-rri Leone in Liberiji. V tej vojni je umrlo na tisoče ljudi in nastopale so prave vojske plačancev, ki so pobijali in ropali proti plačilu. Vsaj zasilno so uspeli zadevo nekoliko umiriti in libanonski trgovci so se morali sprijazniti s časi, ki ne nudijo ta- ko velikih zaslužkov. V Drogbaju pa so našli človeka, ki je vsaj za silo ponudil alternative. Drogba ni doma znan po svojih krasnih golih, temveč po honorarju, ki ga prejema. Ta je vzmet, ki tisoče dečkov in fantov vzpodbuja, da po prašnih ulicah večinoma bosonogi tekajo za žogami slabe kakovosti in sanjajo, da bi se tudi sami nekdaj pisali Drogba. Nogometno vnemo so libanonski trgovci vzeli v svoje roke in zadevo postavili v okvire poklicne resnosti. Ustanovili so več nogometnih šol ali izkoristili naprave obstoječih klubov in pod svoje okrilje privabili ne stotine, temveč tisoče mladostnikov. Vsem so za cilj postavili prestop v kak prestižen klub, seveda v Evropi. Fanti vadijo z veliko vnemo in primeri špri-canja šole so že masoven pojav. Opuščanje pouka blagoslavljajo celo družine, ki vidijo v nogometu bolj stvarne možnosti za hitrejši materialni napredek. V knjigi je posebno opisan primer 16-letnega Doho Lou Olivierja, ki je v Abidžanu že znan kot Shacala, po heroju iz brazilskih telenovel. Baje je Shacala na muhi francoskega Lilla. Vsaj tako zatrjujejo posredniki staršem. Prodali pa bi ga najprej neki ekipi iz Maroka za 20 tisoč dolarjev. Starši so že zaslutili možnost prevare in bi želeli pot v Francijo, registracijo mladega igralca pa imajo v rokah Libanonci. Eden od novih lovcev na sužnje je v knjigi zelo iskren: »V zalivu je v morju na stotine trupel, ki so jih vojaki zmetali po številnih bojih. Smrad se širi tudi zaradi tega. To je vonj Afrike...drek in smrt! Mi Libanonci smo se v teh krajih vedno znašli. Niso nam prišli do živega v Sierri Leone, v Liberiji in nam niti ne bodo v Abidžanu. Afriko so vedno izkoriščali: zaradi diamantov, zaradi zlata, zaradi bakra in bombaža. Seveda tudi zaradi sužnjev. Zakaj bi mi ne mogli tako početi še naprej? Ko nam uspe v tujino prodati kakega fanta, odigramo pomembno družbeno vlogo. Slonokoščeno obalo združuje le še nogomet. Na vero se nihče več ne zmeni. Ko smo v poslu uspešni, samo uresničujemo sanje ljudi.« Sanje so ob kakem prestopu lahko tudi lepe. Blizu hiše kjer prebiva Shacala živijo starši, bratje in sestre nogometaša, ki je imel vsaj nekaj sreče. Traore Abdul Razak igra na Norveškem in vsak mesec vnovči 8 tisoč dolarjev. Družina je materialno in družbeno skokovito napredovala, čeprav so ob poslu mastno zaslužili tudi trgovci. Vsem pa ne gre tako. Pri odhodih mladoletnikov morajo organizatorji na- "Vr- vadno preskrbeti nezakonit prehod v Evropo z vsemi nevarnostmi poti. Kdor najde mesto v velikih klubih ima vsaj do ugotovitve njegovih sposobnosti, dokaj dobre pogoje za življenje, v primeru strokovnega nazadovanja ali propada pa je navadno prepuščen cesti. Afriške nogometaše najdemo že v vsem nogometnem svetu. Kako daleč od sanj je nastopanje v drugi vietnamski ligi, na Tajskem ali v Maleziji, pa si lahko vsakdo misli. V takih primerih gre skoraj vedno za dejansko deporta-cijo s pogoji jetnišnice. Najbolj iskane so v Abidžanu tiste nogometne šole, ki imajo na voljo trenerje s pri- znanimi izkušnjami. V njih se za »šolanje« plačuje in strošek že na začetku odtrga navadno številčnim družinam nekaj vsakdanjega kruha. Pri prodajah mladih igralcev si posredniki zadržijo najmanj polovico uradno navedene vsote, ni pa točno znano če se njihovih dolgih prstov prilepi še kaj. (dk) v -V Prizor s prašnih ulic Abidžana, glavnega mesta Slonokoščene obale (na sliki levo), kjer otroci skušajo stopati po sledeh domačega idola Drogbaja (na sliki desno) JADRANJE - Svetovno prvenstvo v razredu europa na Nizozemskem Slabe vremenske razmere nagajajo Valentičevi in Ceschiuttijevi Jadralki barkovljanske Sirene Nataša Valentič in Giulia Ceschiutti sta včeraj začeli z nastopi na svetovnem članskem prvenstvu v jadralnem razredu europa, ki bo do 27. tega meseca potekalo ob obalnem mestecu Workum na Nizozemskem. »Uvod ni re ga ti nis ta bi li naj bolj spodbudni,« je dejala razočarana Va-lentičeva. »Nagajalo nam je predvsem slabo vreme. Močan veter, približno 13 m/s, nama je povzročal precej težav. Povrh tega je stalno deževalo in tudi temperetaura ni bila ravnokar poletna, 15 stopinj Celzija. Nisem prav nič zadovoljna.« Nataša je na prvi re ga ti osvo ji la 25. mes to, Gi u li a pa se je uvrstila na 35. mesto. »Na drugi regati sva z Giulio regatirali še slabše,« je še dodala Valentičeva, ki upa, da bo že danes bolje. »Upamo, da bodo vremenske razmere ugodnejše, dru ga če nam bo res tr da predla. Obe bova poskušali popraviti današnji (včerajšnji op. ur.) slabi uvrstitvi.« (jng) Nataša Valentič in Giulia Ceschiutti nista bili najbolj zadovoljni s prvim dnem SP kroma KOLESARSTVO Jutri prvi Memorial Bruno Škerk SK Devin v sodelovanju z ZSŠDI prirejata jutri kolesarsko dirko (veljavno za deželno prvenstvo) »1. Memorial Bruno Škerk«, za kategorijo začetnikov. Krožna proga dirke meri okrog 10 km. Mlajši začetniki jo bodo prevozili trikrat, starejši pa štirikrat. Start (prva skupina bo star-tala ob 9. uri, druga pa ob 11. uri) bo na križišču Brišče-Samatorca, cilj pa bo pri Trnov ci, pri gos til -ni Suban. Nagrajevanja bodo na sporedu takoj po sestavi končnih lestvic v rekreacijskem središču Vaške skupnosti iz Praprota. Za ra di ko le sar ske dir ke bo deloma omejen promet med 9.00 in 13.00 na progi, ki je izple-ljana krožno v sledečih krajih: Trnovca - Samatorca, Salež, Ga-brovec, Božje polje, Križ, Brišče, Trnovca. Zaradi prometnega zastoja bodo avtobusi najbrž imeli zamude. □ Obvestila OD BOR prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja od 27. avgusta do 1. septembra odbojkarski kamp za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol (vsak dan od 8. do 17. ure na Stadionu 1. maj). Dodatne informacije in vpisovanje: info@od-bor.com ali 3497923007 (v večernih urah). ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so že lani trenirale ritmično gimnastiko. Tečaj bo potekal v jutranjih urah od 3. do 7. septembra na Stadionu 1. maja. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra). Vabljene! PD NOVA GORICA vabi v nedeljo 29. 07. 2007 na zelo zahteven izlet na Srednjo in Visoko Ponco v Julijskih Alpah - pristop iz italijanske strani. Obvezna popolna oprema za gibanje po zavarovanih plezalnih poteh. Prevoz z osebnimi avtomobili. Sestanek z udeleženci v četrtek, 26. julija ob 18. uri na sedežu društva. 22 Sobota, 21. julija 2007 RUBRIKE TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Tako je Edinost poročala o velikem shodu tržaških železničarjev: »Veliki manifestacijski shod tržaških železničarjev, ki se je vršil na vrtu Ber-gerjeve restavracije pod gradom, je uspel najsijaj-neje. Okoli tisoč dvesto železničarjev vseh kategorij se je zbralo na prostranem prostoru, da v edinosti in slogi izrazijo medsebojno solidarnost za nastopajoče bojevite čase. Nismo videli le Trža-čanov, ampak tudi od zunaj je prišlo gostov na shod. Konstatirati se mora, da Trst še ni videl tako sijajnega železničarskega shoda, ki bi bil združil uradnike, poduradnike, služabnike in delavce v tako složno nastopanje za dosego opravičenih zahtev. - Shodu je predsedoval sodrug Škerjanc I., prožni mojster iz Trsta; pozdravne brzojavke so poslali tržaški mestni poslanci in osrednje vodstvo društva železniških uradnikov z Dunaja. V imenu uradniškega društva je govoril gospod Niko-lits, uradnik južne železnice z Dunaja. V svojem dolgem govoru je govornik v živih barvah očrtal položaj, v katerem se nahaja danes železničar. Do sedaj so bile kategorije uslužbencev strogo vojaško ločene druga od druge: uradnik je preziral služabnika in delavca, nobenega zaupanja ni bilo med njimi. Železnične uprave že leta in leta obljubljajo zvišanje plač, a zastonj: kakor je bilo pred petnajstimi leti, tako je danes. Osebje se je končno naveličalo večnih prošenj in prišlo do spoznanja, da mu ne preostaja drugega, nego da se vsi železničarji združijo v krepek odpor. Še enkrat in zadnjič stopa avstrijski železničar s prošnjo pred upravo, - in če tudi ta prošnja ne zaleže, stopi železničar v odločilni boj: loti se dela po predpisih. Nikolits je zaključil: »Vztrajaj-mo, stojmo trdno okoli zastave, nemoteni po morebitnih dvomih; podajmo si roke, da združeni vzgojimo mogočno drevo neupogljive organizacije, pred katerim zmagamo in pademo.« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI V Trstu se že dalj časa govori o potrebi nove avtoceste, ki naj bi povezovala naše mesto s Trbižem in Avstrijo. Ta avtocesta naj bi bila obenem povezana skozi Videm tudi z novo avtocesto Trst-Benetke, ki je že vključena v splošni vsedržavni načrt novih avtocest. Oba projekta imata prav gotovo važno trgovsko vlogo, saj bi temeljito pospešila trgovino in promet med Avstrijo in Italijo. Pred časom je minister za javna dela Romita, ob svojem obisku v Trstu, obljubil, da bodo čimprej začeli graditi avtocesto Trst-Benetke in da se bo zanimal tudi za gradnjo avtoceste Trst-Videm Trbiž. Skoraj ob istem času je prišla vest iz Avstrije, da nameravajo Avstrijci čimprej začeti gradnjo nove avtoceste Dunaj-Celovec-italijanska meja. Zato so predlagali, naj bi tudi na italijanski strani začeli s pripravami za gradnjo avtoceste do tržaškega pristanišča. Tržaške kroge, ki se zanimajo za povezavo Trst- Benetke in Trst-Videm-Trbiž je kmalu nato doletelo novo razočaranje. Tako piše PD: »Ne samo, da v Rimu nočejo ničesar slišati o avtocesti z Avstrijo, ampak so tudi že sklenili, da za sedaj ne pride v poštev niti gradnja avtoceste z Benetkami. Protesti in posredovanja pokrajinske in občinske uprave, trgovinske zbornice in drugih vplivnih krogov v Rimu niso nič zalegli. Glede trbiške avtoceste se nihče ne upa niti načeti geoloških in merilnih raziskav, ki so potrebne za pripravo osnovnega načrta. Te raziskave zahtevajo določene stroške, ki jih ne mara nihče prevzeti, ker državni krogi nočejo o tej avtocesti ničesar slišati. Zdi pa se, da tudi z gradnjo avtoceste Trst-Be-netke ne bo še nič. Ministrstvo za javna dela je ni še vključilo v nujna dela, kar pomeni, da bomo lahko čakali še mnogo let, preden bodo sploh pripravljeni gradbeni načrti.« I soliti ignoti FILMI PO TV Nedelja, 22. julija, canale 5, ob 15.35 Nine months - Imprevisti d'amore Režija: Chris Columbus Igrajo: Hugh Grant, Julliane Moore, John Cusack in Robin Williams Rebecca in Samuel se znajdeta v hudi krizi, ker nista pripravljena na rojstvo otroka. Samuel se sicer tudi službeno ukvarja z otroki vseeno pa se svojega bodočega očetovstva prestraši In pri tem postavi na glavo tudi zakonsko zvezo. Devet mesecev, ki ga ločuje od velikega trenutka, se Izkažejo za veliko življenjsko preizkušnjo. Nedelja, 22. julija, Rai 1, ob 17.10 Režija: Mario Monicelli Igrajo: Vittorio Gassman, Marcello Mastroianni in Renato Salvatori Celovečerec iz leta 1958, v katerem lahko občudujemo vidna predstavnika italijanske kinematografije zadnjih petdesetih let, ki se nam tokrat predstavita skupaj, se ironočno loteva pustolovščine skupine obupanih prijateljev, ki se prelevijo v enkratne roparje... Ponedeljek, 23. julija, Rai 1, ob 21.20 Sister Act - Una svitata in abito da suora Režija: Emilie Ardolino Igra: Woopy Gooldberg Deloris je pevka v lasvegaški igralnici. Nehote prisostvuje umoru, ki ga zakrivi njen ljubimec, mafijski boss Vin-ce La Rocca. Od tistega trenutka je temopolta umetnica v življenjski nevarnosti. Krajevnim oblastem ne preostane drugega, kot da jo zaprejo v samostan. Torek, 24. julija, La 7, ob 21.30 Puerto Escondido Režija: Gabriele Salvatores Igrajo: Valeria Golino, Diego Abatantuomo in Claudio Bi-sio Film, ki ga je Salvatores posnel takoj za z oscarjem nagrajenim »Mediterraneo«, opisuje življenjsko zgodbo Maria, Alexa in Anite, ki se navidez naključno spoznajo v Mehiki. Vsi tri so se namreč zatekli v Puerto Escondido, da bi tako ušli italijanski pravici, ki jih je obsodila zaradi stečaja in prekupčevanja z mamili. Torek, 24. julija, Rai 2, ob 01.10 La nona porta Režija: Roman Polan-ski Igrajo: Johnny Depp, Emmanuelle Seigner in Lena Olin Dean Corso je newyorški knjižni posrednik, čigar posebnost je iskanje redkih in eksotičnih knjig za bogate zbiralce. Corso se odlikuje kot izreden poznavalec, neposreden sogovornik in ostrovidec. Pri svojem delu je izredno hladnokrven in brezvesten. Ker je njegova poklicna etika podobna tisti mafijašev, je najbolj čislani detektiv za knjige omikanega zalonika Borisa Balkana, čigar knjižnica je v celoti posvečena knjigam o Hudiču. Balkanu je pred kratkim po dolgotrajnem iskanju uspelo dobiti satanistično besedilo iz sedemnajstega stoletja z naslovom Devet vrat kraljestva senc. Knjiga je ilustrirana z devetimi grafikami, ki naj bi ob pravilni razlagi in izvirnem tekstu priklicala Hudiča in odprla vrata v Podzemlje.Tako se prične pro-tagonistova pustolovščina... Četrtek, 26. julija, canale 5, ob 23.30 Full Monty Režija: Peter Cattaneo Igrajo: Robert Carlyle, Mark Addy In Tom Willson Šest bresposelnih moških se odloči na nenavaden način, s katerim bodo služili denar. Nastopili bodo namreč kot striptizerji, le z eno pomembno razliko - slekli se bodo do konca. Nora angleška komedija je predvsem dokaz, da se lahko tudi v trenutku obupa odkrije notranjo moč, s pomočjo katere šest prijateljev uspe nastopati pred vsem svetom... Petek, 27. julija, canale 5, ob 21.20 Qui dove batte il cuore Režija: Matt Williams Igrajo: Ashley Judd, Natalie Portman, Stockard Channing Novalee Nation čaka otroka in se s svojim možem pelje proti bolnišnici. Žal pa njen življenjski sopotnik ne pričakuje svojega prvega otroka s takim navdušenjem kot žena in se še predno bi se privozil do bolnice izmuzne in zbeži. Novalee bo svojo malo punčkico vzgojila ob pomoči dveh priletnejših zakoncev. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO VOLILNA KROGLICA, KROGLA NASTANEK GORA IN GOROVIJ KANADSKA SLIKARKA MARY ... HAMILTON ANTIČNO MESTO V BABILONIJI OKROGLO ŠTEVILO STAR IZRAZ ZA VEDENJE, OBNAŠANJE ANATOUJ KARPOV NAS PISATELJ, KANDIDAT ZA NOBELOVO NAGRADO OHOLA DOMIŠLJAVOST IN PREZIR DO LJUDSTVA KOZMETIČNO SREDSTVO ZA ČIŠČENJE KOZE (FR.) ČILENSKI PESNIK PRESAJEN DEL TKIVA SLOVENSKI PESNIK IN PREVAJALEC (MARTIN) AVSTRIJSKA POROČE-VALNA AGENCIJA ITALIJANSKI DOMINI-KANEC (GIROIAMO) ALDO RUPEL JED IZ STEPENIH JAJC ADA NEGRI SKUPINA ZUZELK TIP SVEDSK. AVTOMOBILA BERI PRIMORSKI DNEVNIK ACE MERMOLJA DRŽAVNA BLAGAJNA ULIČNA ZAPREKA PROTESTANTI MESTO V RUSJI RICHARD EGAN PROSTOR ZA SPORT. VAJE ZAČIMBNA ZEUKA UST-NATICA (ENA OD PISAV) VRSTE PTIČA CERKEV SV. PANTELEJMO-NA PRI SKOPJU FOTO KROMA GLAVNO MESTO SENEGALA ... BLAŽENIH SO TUDI EUZIJ PASMA PSOV Z VEUKO GLAVO GRŠKA FILMSKA IGRALKA PAPAS EGIPČANSKA BOGINJA VESELJA IN LJUBEZNI BEOGRAJSKI NOG. KLUB RUS. TENISA-ČICA (ANA) AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA ČRTA NA ZAČETKU NOTNEGA ČRTOVJA TRADICIONALNA ŠAGRA NA KONTOVEIU m ? ■ ii "T Ir s m m vS \V PRIPADNIKI INDO-EVROPSKIH PLEMEN IVAN RENKO SOSED SLOVENCEV HUDA JEZA, BES ITALIJANSKI PEVEC (RENATO) BOGO-SIOVCI SEVERNOAM. DRŽAVA NEKDANJA FR. DESNIČARSKA ORGANIZACIJA RIBIŠKE VILICE NEKD. PREDSEDNIK SPDG DESNI PRITOK DONAVE BIRIČ BREZ SO-GLASNIKOV NAPRAVA ZA MEHANIČNO PRENAŠANJE PREDMETOV LUKNJAČ PREIZKUŠNJA V AVTO-MOTO ŠPORTU EUGENE IONESCO CESNIK STANE SCORSESEJEV FILM (THE ...) SOKRATOV TOŽNIK ZGONIŠKO ŠPORTNO DRUŠTVO PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK PREDELANI ESPERANTO AM. PISATELJ (GEORGE) BLAZINICA GORSKE TRAVE ŽENSKO IME IGRA S KARTAMI MIRAN KOŠUTA PUAČIIO, PLAČA ŽELEZNIŠKA PROGA NAS MOTORNI KUIB ALOJZ IHAN EDUARDO DE FIUPPO KDOR VODI NAJVEČJO KOPEN. ŽIVAL ALOJZ TUL ŽRTVENIK JOŽICA AVBEIJ PROPADANJE, UPADANJE MORALE RIMSKI PESNIK STARO IME ZA KITAJSKO ERNA MUSER ZVEZDAŠ, NPR. IGIOKOŽEC NEKDANJA SLOVENSKA SMUČARKA BOKAL GRSKI KOSARKAR-SKI KLUB IZ SOLUNA KATRAN URS RAEBER SLOVARČEK - ATOR = egipčanska boginja veselja in ljubezni • IDO = predelani esperanto * NEREZI = cerkev sv. Pantelejmona • OGEN = slovenski pesnik • OJO = staro kraljestvo v Nigeriji • RITER = kanadska slikarka / RADIO IN TV SPORED Sobota, 21. julija 2007 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2007: MLPZ OŠ Srečko Kosovel - Sežana 20.30 TV Dnevnik Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 7.00 9.35 10.05 10.25 10.35 11.45 12.35 13.30 14.05 15.30 16.15 17.00 17.15 18.00 18.50 20.00 20.30 20.35 21.20 Nad.: Sottocasa Jutranji razvedrilni variete: Sabato, Domenica & ... (vodita Sonia Grey in Franco Di Mare) 7 dni v parlamentu Aktualno: Dnevi Evrope Gremo v kino, 10.30 Vremenska napoved Film: Per un posto sul podio (dram., ZDA, '97, i. Swoosie Kurtz) Nanizanka: Lady Cop Nan.: Gospa v rumenem - Dvojni umor (i. Angela Lansbury) Dnevnik Aktualna odd. o morju in ljudeh, ki ob njem živijo: Linea Blu (vodi Donatella Bianchi) Dok.: Quark Atlante Aktualno: Easy Driver (vodita Ilaria Moscato in Marcello Mariucci) Dnevnik in vremenska napoved Verska odd.: A Sua immagine Nan.: Komisar Rex - Zadnja ljubica (i. Gedeon Burkhard) Kviz: Reazione a catena Dnevnik Rai Tg Šport Variete: Supervariete Film: Sissi, mlada cesarica (zgod., Avstrija, '55, r. Ernst Marischka, i. Romy Schneider, Karl-Heinz Bohm) 23.25 Film: Innamorarsi (dram., ZDA, '84, i. Robert De Niro, Meryl Stre-ep) 1.15 Nočni dnevnik, 1.30 Music 2007, Zmenek, 2.25 Izžrebanje lota Rai Due 6.00 6.40 6.50 7.00 10.30 10.35 11.05 12.10 13.00 13.25 13.45 14.00 15.400 17.15 18.00 18.10 20.00 20.20 20.30 21.05 23.30 23.40 0.30 Rainews Odvetnik odgovarja Dok.: Morje ponoči Variete za najmlajše: Random, (7.00) Dnevnik Dnevnik Tg2 TSP Dežele Nad.: Out of Practice (i. Henry Winkler), 11.30 Ed (i. Julie Bowen) Nan.: JAG - Dobre namere (i. David James Elliott) Dnevnik Sereno variabile Šport: Pit Lane Avtomobilizem F1: VN Nemčije Film: Crimini con stile (kom., ZDA, '04, i. Dominic Chianese) Dok.: Abissi - V globinah Dnevnik, vreme Nan.: Sošolci (i. Massimo Lopez, Valeria Valeri) Risanke Loto ob osmih Dnevnik Variete: Buon compleanno estate (vodita Eleonoire Casalegno in Corrado Tedeschi) Dnevnik Tg2 Tg2 Dosje - Zgodbe Glasbena odd.: Zaključni koncert "Spoleto festival" ^ Rai Tre 10.25 11.15 12.00 12.15 12.30 14.00 14.45 15.15 18.55 19.00 20.00 20.05 20.15 21.00 22.450 23.05 0.30 0.50 9.20 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 17.30 17.50 18.55 19.35 21.10 Risanke Variete za najmlajše: Fantabosco in risanke Tg3 - Šport - Meteo Tgr Zdravje Film: Non mi commuovi m(kom., It., '43, i. E. De Filippo) Deželne vesti, dnevnik Tgr Znanstveni dnevnik Šport: Tour de France, 17.30 beach volley, 18.10 Pokal Davis: Italija -Luksemburg Tg3 Meteo Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved Šport: Tour de France Variete: Blob Dok.: Superstoria 2007 TV film: Prime Suspect (krim., VB, '06, r. P. Martin, i. Helen Mirren, Stephen Tompkinson, 1. del) Dnevnik, deželne vesti Film: Control Room (dok., ZDA, '04, i. Samir Khader) Tg3 nočni dnevnik, vreme Fuori orario | Rete 4 Pregled tiska Nan.: Pot za Avonleo, 7.40 Trije vnuki, 8.20 Pacific blue Nad.: Sandokan Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4, vreme Film: L' uomo che non sapeva amare (dram., ZDA, '64, r. E. Dmy-tryk, i. George Peppard, Alan Ladd) Tgcom, informacije za jadralce Včeraj in danes na TV Aktualno: Donnavventura Dnevnik, vreme Nan.: Colombo (i. Peter Falk) TV film: Maigret in telo brez glave (krim., Fr., '97, r. S. Leroy, i. Bruno Cremer, Aurore Clement) TV film: Effetti pericolosi (dram., Švedska, '04, i. A. Renberg) Film: Inseguimento mortale (thriller, ZDA, '98, i. Harry Hamlin) Pregeld tiska Glasba: Anna Oxa Canale S 10.55 12.00 13.00 13.40 13.45 14.15 16.20 17.25 18.10 20.00 20.30 21.20 23.50 1.00 Na prvi strani Promet, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Super Partes Film: Štirinožni brat - Mein Bru-deer ist ein Hund (fant., Nem., '04, r. Peter Timm, i. Maria Erich) Tg com/Meteo5 Nan.: Summerland (i. Lori Lou-ghlin, Nick Benson, J. McCartney) Dnevnik TG 5/Meteo 5 Aktualno: Giffoni Film Festival (vodi Roberta Capua) Nan.: Belli dentro (i. Leonardo Manera, Claudio Batta, Stefano Chiodaroli) TV film: Questa e' la mia terra (It., i., Kasia Smutniak, Roberto Farne-si, Remo Girone, 3. del) Nan.: Pepper Dennis - Nevesta na begu (i. Rebecca Romijn) Film: Greystoke (pust., VB, '83, r. Hugh Hudson, i. Christopher Lambert, Raplh Richardson) Tg com/Informacije za jadralce Dnevnik TG 5, vreme Variete: Moderna kultura Variete: La sai l' ultimissima? (vodita Pippo Franco in N. Estrada) Film: Elizabeth (zgod., VB, '98, r. Shekahr Kapur, i. Cate Blanchet, Joseph Fiennes) Nočni dnevnik, vreme C/ Italia 1 7.00 Prepovedano mladoletnikom 7.55 Mi smo zgodovina 9.00 Film: Fifa e arena (kom., It., '48, i. Toto, Isa Barzizza) 6.00 6.05 7.55 9.20 10.35 11.25 12.25 13.00 14.00 15.00 15.45 17.00 17.45 Odprti studio Nan.: Arnold (i. Gary Coleman) Film: Aida degli alberi (ris.) Variete za najmlajše Variete: Ziggie Nan.: Ned - Šola preživetja, 11.50 Phil iz prihodnosti Odprti studio, vreme Nan.: Tata Nan.: Bbeach girls (i. Kristin Adams, C. Hobbs, Julia Ormonds) Tg com Film: Sir Simon - Moj prijatelj prikazen (kom., Nem., '05, i. Martin Kurz) Tgcom/Nasveti za jadralce Aktualno: Lucignolo - Giffoni Film Festival 18.30 Odprti studio, vreme 19.00 Nan.: Anni '50 (i. Ezio Greggio, Cristiana Capotondi) 21.00 Film: Crocodile Dundee 3 (kom., Avstral., '01, r. Simon Wincer, i. Paul Hogan, Linda Kozlowski) 22.00 Tg com/Meteo 22.45 SP v motociklizmu: VN ZDA 0.00 Nan.: Surface - Skrivnost globin (i. Carter Jenkins, Austin Nichols) 1.25 Maraton Comedy & Crime ^ Tele 4 8.00 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.35 Nad.: Cristoforo Colombo (i. Gabriel Byrne, Virna Lisi) 11.00 Nad.: Marina 11.30 Glasbena oddaja 13.10 Nan.: Don Matteo 2 13.40 Šest minut v deželnem zboru 14.15 Oddaja o turizmu 14.55 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke 19.00 Automobilissima 19.55 Športne novice 20.05 Oddaja o kmetijstvu 20.50 Glasb odd.: Tenor se rodiš 23.50 Film: La vittima designata (thriller, i. Tomas Millian, Pierre Clementi) La 7 6.00 12.30, 20.00, 1.10 Tg La7 9.35 Aktualno: Intervju 10.05 Film: Vatussi (pust., ZDA, '58, i. George Montgomery) 12.00 Aktualno: Ime in Priimek 12.30 Šport 7 13.05 Nan.: Mai dire si 14.00 TV film: Jack Reed (krim., ZDA, '96, r.-i. Brian Dennehy) 15.50 Motociklizem: Superbike 17.00 Dok.: Crocodile Hunter 18.05 Film: Il pirata dell' aria (dram., ZDA, '72, i. Charlton Heston) 20.30 Barbarski intervjuji 21.30 Nan.: Inšpektor Barnaby (i. John Nettles, Jane Wymark) 23.30 Film: La riffa (kom., It., '91, i. Monica Bellucci, Massimo Ghini) 2.05 Film: La scelta di Sophie (dram., ZDA, '82, i. Meryl Streep) (t Slovenija 1 6.10 Kultura, 6.15 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.30 Iz popotne torbe: Krava 7.50 Kviz: Male sive celice 8.35 Kratki film EBU: Sama 8.50 Nad.: Sorodni duši 9.15 Kino Kekec - Film: Srečanje Eme in Daniela (Švedska) 10.40 Polnočni klub: Večna tekmeca 11.55 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 Dok.: Vse o živalih - Bobri, 13.50 Grizliji 14.15 Film: Hercul Poirot: Brezno (krim., VB, i. David Suchet, Hugh Fraser) 15.55 Vrtiljak 15.55 Glasbeni gostje 16.00 O živalih in ljudeh 16.10 Absolunto 16.15 Kraji in ljudje 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Vrtiljak 17.25 Turistika 17.30 Glasbeni gostje 17.35 Na vrtu 18.00 Izbor iz političnih dialogov 18.05 Očitno užitno 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.25 Šport. Utrip 19.40 Eutrinki 19.55 Nad.: Prekleti kralji: Francoska volkulja (Fr., 4. del) 21.35 Oddaja o turizmu: Poletna potepanja 22.20 Poročila, šport, vreme 22.55 Nad.: Sopranovi (ZDA, '06, i. James Gandolfini, Lorraine Bracco, Edie Falco) 23.55 Film: Češke sanje (Češka, '04, r. Vit Klusak) 1.20 Dnevnik, vreme, šport (t* Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 8.20 Napovedniki 8.25 TV prodaja 8.55 Skozi čas 9.05 Absolutno globalno 9.40 Vroči stol 10.30 11.00 11.50 13.20 13.50 15.15 17.50 20.00 20.30 21.35 23.50 0.45 1.35 2.00 14.00 14.20 14.30 15.15 16.15 16.30 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.35 20.05 20.35 21.05 22.05 22.20 0.10 0.25 0.45 Dok.: Niugini - Taj in pekel na Pacifiku Dok.: Prekletstvo Titanikovih sester Film: Pepelka TV prodaja Ciciban poje in pleše Kolesartsvo: 94. Tour de France (prenos) TV priredba predstave SNG Maribor: Vesele Windsorčanke (W. Shakespeare) Alpe-Donava-Jadran 35 let Vala 202 Vrtiljak Nad.: Huff (ZDA, 2. del) Nad.: Pokvarjena dekleta Dnevnik zamejske TV Zabavni infokanal Koper Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Arhivski posnetki Nanizanka Avtomobilizem Globus, 17.00 Vesolje je... Dok.: City Folk Program v slovenskem jeziku: Brez meje Vreme Primorska kronika Vsedanes, šport Jutri je nedelja Odmev Potopis Dok. oddaja Glasbena oddaja Vsedanes - TV dnevnik SP v hokeju na ledu 2003: Kanada - Švedska (finale) Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Čezmejna TV - TV dnevnik Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 12.00 Videostrani 18.00 Mala potepanja 18.40 Goriška in Vipavska 19.40 Settimana Friuli 20.10 Duhovna misel 20.25 Hitova poletna plaža 20.40 Kultura: Koncerti v Zagorju 21.10 Tedenski pregled 21.30 Ne prezrite 21.40 Polka in majolka: Qlandia - Maribor 2 22.40 Klepet na kvadrat: Aleksander Mežek 23.40 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.50 Glasba za vsakogar; 9.15 Sence nad menoj, sledijo Glasbeni listi; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Godalni kvartet Adamas; 11.35 Glasbeni listi; 12.00 Ta rozajanski glas, sledijo Glasbeni listi; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sobotni morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Naša pesem Maribor 2007; 18.00 Mala scena - Izidor Cankar: S poti (dram. J. Petrovec, r. V. Jurc, 5. del); 19.20 Napovednik; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 6.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik, kronika; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.0012.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik, osmrtnice; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Du jes?!; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00-19.00 SMS - Lestvica RK ; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende s T. Cindričem; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Replay; 10.40 Mladi pisatelji; 11.00 Smash, svet mladih; 15.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Proza; 14.35 New entry; 15.00 Jersey boy; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Meteo in promet; 20.00 Smash; 21.00 Lirično; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Reggae; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Čitalnica; 8.05 Rin-garaja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Knjižnica za mlade; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 S knjižnega trga; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Sladkosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.00 Moja soseska; 9.35 Popevki; 10.00 Sobotna akcija; 12.00 Zapisi iz močvirja; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 Radio danes; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 16.15 S. Teršek z gosti; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranji-ca; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 9.45 Inventura; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Glasbeni antagonisti; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Pihalne godbe; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 16.40 Likovni odmevi; 17.00 Literarni odlomki; 18.00 V podvečer; 20.00 G. Verdi: Falstaff (Mestno gledališče iz Bologne, posn.); 0.05 Slovenski koncert; 1.00 Lirični utrinek RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Sobota, 21. julija 2007 VREME, ZANIMIVOSTI dolžina dneva Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 20.46 Dolžina dneva 15.10 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 13.02 in zatone ob 23.38 bioprognoza Vremenski vpliv bo danes zjutraj ugoden. Po nižinah bo sredi dneva in popoldne počutje poslabšala velika toplotna obremenitev, takrat se umaknite v senco in se izogibajte večjim naporom, pijte dovolj tekočine. plimovanje Danes: ob 1.16 najnižje -2 cm, ob 7.54 najnižje -20 cm, ob 15.55 najvišje 30 cm, ob 23.53 najnižje -17 cm. Jutri: ob 5.12 najnižje -7 cm, ob 8.38 najnižje -10 cm, ob 16.01 najvišje 29 cm, ob 24.21 najvišje 15 cm. temperature v gorah oc 500 m ...........33 2000 m...........17 1000 m...........26 2500 m...........14 1500 m...........22 2864 m...........10 uv indeks Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 9, v gorah 10,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER (NAPOVED ZA JUTRp Ob morju in v nižinah bo pretežno jasno ali zmerno oblačno, pihal bo zmeren jugozahodnik. Vroče bo in soparno. V gorah bo spremenljivo, v popoldanskih urah bodo možne nevihte. Najvišje dnevne temperature bodo nekoliko nižje kot v preteklih dneh. Jutri in v ponedeljek bo sončno, vročina bo nekoliko popustila. Ponekod bo zapihal jugozahodni veter. V nedeljo zvečer bo predvsem v gorskem svetu severozahodne Slovenije možna tudi kakšna nevihta. VREME - Poletna pripeka je močno prizadela vso staro celino V Evropi vročina in požari BRUSELJ - Visoke temperature v večjem delu Evrope ne pojenjajo. V Srbiji, Črni gori in Bolgariji se med drugim borijo tudi s številnimi požari. V Bolgariji so razglasili izredno stanje, v Avstriji pa je visoka vročina terjala tri smrtne žrtve, medtem ko so na Slovaškem izmerili rekordnih 39,9 stopinje Celzija, poročajo tuje tiskovne agencije.V srbski prestolnici Beogradu je v četrtek zaradi visokih temperatur izbruhnilo več kot 40 požarov. Srbski gasilci so zato zaradi povečane nevarnosti požarov v stalni pripravljenosti, v primeru večjih gozdnih požarov pa si pomagajo s helikopterjem srbske vojske, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. V Črni gori, kjer je v juliju že večkrat zagorelo, bodo po vremenskih napovedih sodeč v naslednjih dneh še vedno vladale visoke temperature, in sicer nad 40 stopinj Celzija, zaradi česar črnogorska vlada še ne namerava razglasiti izrednega stanja, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Na Madžarskem temperature prav tako ostajajo izredno visoke. V četrtek so v senci izmerili 40,6 stopinje Celzija, v prihodnjih dneh pa se jim obeta celo najtoplejši dan doslej. Meteorologi napovedujejo 42 stopinj Celzija. Živo srebro je doslej rekordnih 41,7 stopinje Celzije doseglo 21. avgusta 2000, še poroča Tanjug. V sredo so rekordne temperature izmerili tudi na Slovaškem. Živo srebro se je povzpelo do 39,9 stopinje Celzija, medtem ko so rekordno temperaturo, 39,8 stopinje Celzije nazadnje izmerili leta 1950, je danes poročal časopis Pravda daily. Danes Slovaki pričakujejo še višje temperature, v soboto pa naj bi se že ohladilo na 30 stopinj Celzija, poroča slovaška tiskovna agencija Tasr. Požari divjajo tudi na jugovzhodu Bolgarije, zaradi česar so v treh mestih razglasili izredno stanje. Ogenj je uničil več gozdov in Iznajdljivost je brezmejna. Tako se hladijo turisti v Blatnem jezeru ansa počitniških hiš, je današnje poročanje bolgarskih medijev povzela nemška tiskovna agencija dpa. O težavah zaradi vročinskega vala poročajo tudi z juga Avstrije, kjer so umrle tri osebe, eden v Knit-tefeldu, dva v Gradcu, so danes sporočile tamkajšnje oblasti. Temperature pa naj bi danes presegle 39 stopinj Celzija, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V soboto in nedeljo naj bi se nato ohladilo, možne so tudi padavine, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Z ministrstva za zdravje v BiH so sporočili, da bodo vladi predlagali razglasitev naravne katastrofe, če bodo temperature še naprej rasle. Temperature na mestnih ulicah in pod žgočim soncem dosegajo skoraj 50 stopinj Celzija. Številni ljudje so se morali zateči po zdravstveno pomoč, poroča dpa. (STA) ZDA - Močno prizadeti zlasti nacionalni parki V nekaj dneh izbruhnilo več kot tisoč požarov NEW YORK - V ZDA, predvsem na zahodu, velja visoka nevarnost in pripravljenost na požare v naravi, saj jih je od ponedeljka naprej izbruhnilo več kot tisoč novih. Na zahodu so v četrtek požarno nevarnost dvignili na najvišjo, peto stopnjo, nacionalni medagencijski gasilski center pa je sporočil, da so njihove zmogljivosti na meji skrajnosti. Tako so oblasti že poklicale na pomoč gasilce iz tujih držav, kot je Kanada in celo Avstralija, mobilizirali so tudi nacionalno gardo. S 70 požari v 12 zveznih državah, ki so zajeli območja večja od 40 hektarjev, se bori 15.000 gasilcev, požarna nevarnost pa se je povečala, potem ko je izbruhnilo na stotine novih v državah Idaho, Oregon in Utah. Vremenske razmere so za požare izjemno ugodne, saj je podnebje suho, vročina dosega 40 stopinj in več, tako pa bo ostalo še naslednji teden. Nov požar je v sredo izbruhnil blizu Nacionalnih jedrskih laboratorijev v državi Idaho in je zajel več kot 1600 hektarjev površine. Okrog 700 uslužbencev laboratorija je v četrtek ostalo doma. Gasilci se proti požarom borijo tudi z netenjem nadzorovanih požarov, da s požigom odstranijo nevarnost napredovanja večjih in nevarnejših divjih požarov. V Nevadi divja več deset požarov, ki so zajeli območja v skupnem obsegu 52.000 hektarjev, pri čemer eden ogroža predmestje mesta Reno. V Oregonu je največji požar sam zajel 52.000 hektarjev površin, v Utahu pa sta v četrtek izbruhnila dva nova velika, ki sta se pridružila trem na skupaj 166.000 hektarjih. V Kaliforniji pe za ljudi in domove najbolj nevaren požar v nacionalnem parku Los Padres, kjer gori 11.000 hektarjev površine. Na severu države blizu meje z Oregonom še vedno divja požar v nacionalnem parku IKamath.