List 37. Gospodarske stvari. O zboljšanji planinskega gospodarstva. Poročilo predstojnika podružnice Bohinjske Jan. Mesarja.*) Ker mi je si. glavni odbor družbe kmetijske dogo-Torno z visokim c. k. kmetijskim ministerstvom izročil nalogo, popotovati po nekaterih krajih nase dežele v zadevah planinskega gospodarstva, mislim, da vsaj nekako dolžnost spolnim, ako o tem vsaj nekoliko poročam. j Poglavitno bile so 3 okolice nase dežele, katerim ne bil moj obisk, ki se je vršil preteklega meseca julija^ pamenjen, namreč: a) planini v Kamniški okolici, pb) planini na Nanosu pri Vipavi, in c) planini v iGfozdu pod Snežnikom na Notranjskem, da bi se Iša prvo dotični gospodarji vsaj nekoliko opozorili na marsikatere pomanjkljivosti in nedostojnosti in po njih spoznanji sčasom nagnili na bolje planinsko go-ipodarstvo ne le gled6 skrbnejšega varovanja ži-tine in umnejšega in marljivejšega oskrbovanja pla-linske ledine, po katerem more na planinah rasti ^eč in pitnise pase ter iz nje zarediti se mlada živina ;rdnejših kosti in več mesa, molzni živini pa se vimena polniti z obilnišim in mastnejšim mletem, ampak tudi glede tega, da bi to mleko podelo-'ali v take izdelke, po katerih se pridobi več denar- bodi-si v dolini ali na planini, rastline vspešno le rasti morejo, če svoji naturi primerno podnebje in potrebni živež iz zemlje imajo , in je zato po enakih postavah, po katerih je treba dolinsko polje obdelovati in mu po-vračevati, kar se mu je z žetvijo vzelo, skrbeti tudi treba za rodovitnost planinskega sveta, ker ne more brez škode za planinski vžitek biti, če bi ga živina v kosteh in mesu, planšarji pa, sami dobro rejeni, v maslu, siru in skuti vedno le s planine nosili, pa bi se primerno tudi ne skrbelo, ohraniti jo rodovitno, da ne opeša, ampak dalje še svoje poletne goste z vsim tem preskrb- | Ijevati more. Zato je treba skrbeti za razširjanje dobre planinske paše s tem, da se nerabni prostori po-trebijo, očistijo kamna, paši škodljivih rastlin, kladovja, grmovja, ali da se iz močvirnih kosov voda odpelje ter kisla spremeni v sladko travo. Z vsem tem pomnožuješ planinsko pašo, razširjaš vžitno planino, vžitno — pravim— ker čemu ti je še toliko sveta, ki se „planinski pašnik'* imenuje, če je pa le groblja ali z grmičevjem in krvinčastim lesom pokrit, da trava rasti ne more. Brez tacega oskrbovanja se planinski vžitek leto za letom le zmanjšuje in na zadnje planina kot pašnik popolnoma mine, zlasti če se tudi sicer zoper neugodne natorne vplive zdatno ne varuje, kakor se Švicarski planšarji še dandanašnji v narodnih svojih pripovedkah z žalostjo spominjajo najlepših planin polnih timijana (Blumlisalm) in druzih rastlin, ki so bile, pa jih ni več, so minule, nerabne postale po udorih, zasipih, poplavih itd. zavolj nevarovanja in ne- J skrbnosti v pravem času; zakaj tam, kjer človek svojo 1 dolžnost zamudi, sila naturnih moči togotno in neusmi- I Ijeno razdira. Tedaj ustavljaj se takemu razdiranju in " končevanju planinske ledine po lijakih , zasipih itd. koj v začetku s tem, da varuješ gozd posebno nad pašo, I brez katerega v obližji je planinsko gospodarstvo že | tudi sicer sila težavno, — da v strugo deneš lijaka, da z nasadbo pripravnega grmovja neki jez postaviš zasi- * panju, ali kjer je treba, tudi s povprečnimi plotovi ne- I varne strmine vtrdiš, kakor jih sem ter tje pri želez- I nicah vidimo, — sploh stori, kar po okoliščinah moreš; I dasiravno je pa tudi to resnica, da večkrat človek zoper | naravne sile nič kaj zdatnega doseči, ampak le z ža- '^ lostjo gledati more, kako se po neukrotljivih nezgodah i planinska goličava vedno niže pomikuje. I Prišel je pogovor tudi na to, kako je za veči pla- I ninski vžitek skrbeti ne le z napravo dobrih hlevov, I v katerih je živina zoper mraz in hudo vreme zavaro- I ¦ega priaoDiiKa iz njega. I Zato se je povsod po pregleda planine, stanarij in fcatanČni poizvedbi ravnanja z mlekom dotični poduk, »aKor ]e Kje potreoDO Diio, poglavitno suKai oKoii o loče k: a) o umni porabi planinskega sveta, b) i oskrbovanji živine, in c) o umni porabi po- llavitnega pridelka, namreč mleka. i V tem poduku se je, kakor je naneslo, ali koj na planini pod milim nebom , ali dogovorno kie v dolini zbranim gospodarjem povdarjalo, da enako kakor do Ijnsko polje, so tudi planine vir in pripomoček kme tijskega blagostanja, da povsod po celi zemlji božj *) To poročilo poduČnega potopisa gosp. župnika Mesarja, za napredek vsega kmetijstva, še posebno pa planinskega gospodarstva neutrudljivega predstojnika podružnice kmetijske v Bohinjski Bistrici je si. centralni odbor izročil vred-iiistvu z željo, naj ga natisne v „Novicah" v berilo in poduk "Vsem, katerim je mar za povzdigo planinskega gospodarstva. Vred. Tana, da tako ne boleha in mleka ne zgublja, ampak tudi 8 skrbnim čuvanjem nad živino, katere rivec in noga ravno to, kar bi jej v živež služilo, pokonču-jeta, če namreč p resici niso popolnoma v svinjaku zaprti ali pa vsaj le na gotove manjše prostore ograjeni, ampak če prosto, kar po najlepši travi riti smejo, pa se tudi druga živina skrbno ne privračuje in se umno ne popase zvrstoma kos za kosom, ter tako živina, le sama sebi prepuščena, dobro travo še boljše iskaje prej pohodi, predno se pase na nji, ali svojevoljno v deževji na močvirnate prostore zahaja, kamor bi se le v suhem vremenu zaganjati smela. Povsod se je tudi posebno priporočevala umna poraba planinskega gnoja, ga raznositi ali razvoziti po ledini, da zraven stanarij nakupičen zastonj prostora ne jemlje, nesnažnosti in napotja ne dela, ampak tje pride, kjer ga je treba v živež rastlinam. Cez vse je za planine potrebna nalasena naprava zredče-nega gnoja iz vode in kravjeka, ker z njim polovico več prostora za gnojenje lahko povzames, in je tudi bolj v pripravnem stanu, da ga rastline kot živež lože dovzamejo, ker hitrejši pririje v grivo do rastlinskih koreninic, nasproti pa se trdi gnoj na sicer že bolj suhem planinskem zraku večkrat že zelo razruši, predno njegova redivna moč v zemljo zleze. Z opozorom na napravo ali primerno popravo stanov, hlevov, skrb za vodo ljudem in živini bila je prilika opomniti tudi na napčnost, če se živina prezgodaj ali preveč živine v planino na pašo zastavi, in se drobnica ne po oddaljenih, grših strmejsih prostorih, ampak koj pomešano z govedi pase. Tej nepristojnosti naj bi ostri planinski red v okom prišel, po katerem posebno na Kamniških planinah pametnejši gospodarji že dolgo zdihujejo. (Daije prihodnjič.) 304 O zboljšanji planinskega gospodarstva. (Dalje.) Poročilo predstojnika podružnice Bohinjske Jau. Mesarja. Umna poraba mleka, bodi-si na planini ali v dolini, pa bila je glavna točka mojega poduka. Vendar tukaj ni govorjenje o tistem mleku, ki ima vstrezati hišnim potrebam. Mleko namreč je silno važen živež človeku in mnogim živalim; mleko obsega ;^av obstojna dela, iz katerih se snuje človeški in živalski organizem; in ker človek in mnoge živali mleko kot prvo svojo hrano dobivajo , morala bi vsaka hiša z mlekom preskrbljena biti, posebno ondi, kjer so otroci, kajti mleko je za otroka to, kar je vino za starčeka. V ta poduk mojega posla spadalo pa je le ravnanje z onim mlekom, katero gospodarjem čez domače potrebe ostaja, in o tem naj, kakor pri vsem gospodarstvu, velja pravilo: „obračaj mleko tako, da ti donese največ dobička!" Ce mlečni izdelki: maslo in sir, nenavadne visoke cene nimajo, storiš gotovo najbolje, če se ne vk var j as ne z maslarijo in ne s sirarijo, ampak mleko naravnost po 10 krajcarjev bokal prodajaš. Al za to le bolj blizo mesto priliko imaš. Kaj pa hočeš počenjati z mlekom ti, ki vrh planin moizeš? Ali ne hvališ Boga, da, ker ga koj prodati ne moreš, vendar znaš iz njega hitro, predno se ti spridi, maslo ali sir, tedaj trpežniše izdelke narediti, kateri brez škode dalj časa na kupca čakajo? Kam boš tedaj djal mleko: ali v latvice, da ti izvrže smetano, ali pa ga hitro zasiril v kotlu? V ka-košen izdelek: ali maslo ali sir si boš izvolil ga po-delovati? Ako si umen gospodar ter sam sebi hočeš prav, gotovo v to, kar ti več nese. Ce si v takih okoliščinah, da ti boljši dobiček kaže delati na maslo, bi bil pač nespameten, ako bi delal sir. Nasproti pa, če si prepričan, da ti mleko več vrže, ako ga podeluješ v mastni sir, no! kdo, ki ga luna ne trka, se bo spod-tikal nad tem in ti kaj ugovarjati mogel s puhlim modrovanjem, češ, da tukaj ni ta navada, — da ta kraj se od nekdaj le od masla živi, ali cel6 reči smel, da sebe in druge slepariš s takimi poskušnjami! Takim modrijanom bodeš pač že s svojo prvo srečno skušnjo nasproti stopiti mogel ter jim s prstom lahko pokazal, naj pogledale Bohinjsko sirarsko društvo. Živ dokaz temu je to, da vsi, od konca do kraja vsi, ki so eno leto poskusili delati na sir, delajo ga naprej, ker so do dobrega prepričani veliko obilnejšega denarnega dobička, ter so še novi zraven pristopili vkljub marsikaterim sitnostim, s katerimi je tako družbinsko delovanje v začetku sklenjeno po starodavnem pregovoru, da „vsak začetek je težak". Čas in stanovitnost pa vse premaga in uravna. In kdo bi se temu na kmetih čudil, če vedno sliši ali bere, kako se celč omikani družniki po mestih večkrat strastno med seboj prekljajo, tako, da bi tudi marsikater miroljuben izmed njih družbo rad zapustil, ako bi ga drugi oziri v nji ne pridrževali? Izvedenci so že davno dognali resnico, da tam, kjer se sir le za 6/jq del tiste cene, ki jo surovo maslo ima, prodati more, je zmirom še precej bolje delati na sir, kakor pa na maslo; — tedaj tam, kjer bi tudi vse surovo maslo po 40 kraje, funt koj poprodati mogel, se ti mleko vendar že bolje splača, ako ga podelaš v sir, če bi sir le samo po 24 kraje, funt poprodal; koliko bolj se ti pa še izplača, če ga, kakor zdaj, po 32 kraje. a|i še više spečati moreš! Koliko bolje jo pa še opraviš, če svoje mleko vliješ v skupni kotel ter se združiš z mlekom svojih sosedov, da se v enem času, z eno kurjavo, v eni posodi, z enim delo*, skupno vse to opravlja, ter se ti za posamesni bokal stroški izdelovanja v primeri, kakor je več mlet vkup, znižujejo in vrh tega še več in boljšega blag? deležen postaneš, kakor ti je samcu iz enake množine mleka, kakor si ga v družbo nesel, pridelati mogoče Kolikor ve če so tedaj mlekarske družbe, toliko bolj« je za posamesne družnike. Ker je znano, da, ako se vse tudi pravilno in skrbno opravlja, bolje obnese delati na sir kot na maslo, so iz. najdljivi Svicarji^že prav davno mleko siriti začeli in sir poznali. R. Sacmanu, siovečemu pospešiteljn Švicarskega mlekarstva, niso prazne pravljice, ampa^ zanesljiva poročila, ki trdijo, da so Švicarji že v Btav-bah na koleh sir kuhali. Enostranska Bernska vlada je leta 1619 prepovedala sir delati s pretvezo, da se maslo tako preveč podražuje; to prepoved je še ponavljala in z zažugovanjem kazni vtrjevala. Al ta vrli Švicar je ni porajtal, in ni si dal zabraniti, svoje mleko obračati tako, kakor najbolj nese; nevstrašeno zavolj večega dobička je razširjal sirarstvo in konečno prisilil vlado k spoznanju, kako smešna in nepristojna je njena prepoved v gospodarstvenem oziru. In če drugi časi po čudnem prometu pozemeljskega blaga prinesć drugačno razmero v ceno masla in sira, da se morebiti prva zel6 vzdigne, druga zel6 zniža, bo umnemu gospodarju zopet veljalo le staro pravilo: „obračaj mleko tako, da ti donese največ dobička." In glejte Švicarja: komaj dobro izve, kako silno drago se okusno Švedsko, Holandsko, Meklenburško surovo maslo (puter) prodaja, že nima več pokoja, že preraj-tuje, da, ako bi tudi enako drago surovo maslo iz svojega mleka spečati mogel, bi se mu mleko bolje kot s sirom splačalo. Že ga to mika, že se uči, in ko se bo izuril ter po načinu imenovanih dežel izdelano posebno okusno surovo maslo z zaželenim vspehom na trg postaviti si upal, bo on, ki je toliko tiščal v mastno sirarijo, le pusti sir iz mleka poiskal, kot poglavitni mlečni izdelek pa pridobival najbolje surovo maslo s tem, da bo, kakor v unih deželah vidi, mleko koj po molži na hitro umetno ohlajenje postavil v vodo, kateri je tudi še led pridjan, kakor že tudi na Kranjskem delajo v Ravnem na grof Hohenwartovi grajščini, in s katerim ravnanjem je poprej, kakor pri navadnem postavljanji, in pa tudi več in sladkejše smetane iz mleka posneti. Z vsem tem naj je pa le rečeno to, da maslarija in sirarija ste, kakor vse drugo pod solncem, le pre-menljivi pozemeljski stvari, in da vsak gospodar, ker se že tega sveta poslužiti mora, prav stori, ako se ga tako posluži, kakor mu v njegovem času v obilniši, a vendar zmirom pošteni dobiček tekne. Po razlagi obstojnih delov mleka in njegovih lastnosti se je pri mlekar i j i sploh v poduku gospodarjem priporočevala snažnost oseb, pos6d in hramov kot prvi pogoj za dober vspeh, a tudi sicer skrbnost že koj pri molži, prenašanji in postavljanji mleka in pazljivost na pravilno vravnanje, prezračevanje, čejenje in primerno toploto v mlečnih hramih. Prilika je bila tudi povdarjati posebno prednost kositrenih mlečnih p os 6 d, kakor tudi opomniti na primerno gorkoto smetane za dobro medilo, in tudi razložiti način, kako mleko poskušati: ali j? takošno, kakor ima samo po sebi biti, ali je morebiti pokaženo s prilito vodo ali odvzeto smetano. Pri ogledu sirarskih stanov in orodja zapažene p°" manj kiji vos ti dale so povod, razkazovati načrt pra* vilno narejenega sirarskega stana, — dokazati pripravnost zaprtega ognjišča pod kotlom, ^ 312 Kliko kotla na vse strani vstrezljivega, — nalogo tjskalnice, tarnača in obodov, — povdarjati otrebo gorkomera, širnih prtov ter posode za kislo sira tko, s katero se pri primerni gorkoti kot najcenejšo kislino iz mlečne , ki po odvzetem siru v kotlu se ostane, lepo ločiti da se skutni zapenek (masleni ostanki) in skuta, kakor tudi opomniti na pravo gorkoto in drugačno dobro vravnavo širnih shramb, «oeebno tiste kleti, v kateri se ima sir soliti in goditi, Kajti na vse to treba je dobro paziti, da ima sirar naravne moči, ki sodelujejo ž njim v kuhinji in v kleti, bolj v svoji oblasti. Potem more on svojemu delu dati večo gotovost, da prihaja iz njegove tovarne bolj enakomerno blago, ki brez kakega umetnega pridajka na-turno lepo barvo ter naturno dobrim okusom hvali spretnost mojstra svojega, katerega skrbnost in snažnost ste menda najboljši stupi za sir. (Dal. prih.) 313 320 O zboljšanji planinskega gospodarstva. Poročilo predstojnika podružnice Bohinjske Jan. Mesarja. (Dalje.) Posebni poduk o tem, kako se sir pravilno kuhati in daljno oskrbovati ima, je imel v kratko posnet ta-le glavni zapopadek: Po opombi, da se je v kotel čez vse varovati mleka od bolne živine ali že skisanega mleka, je pri-šel pogovor z vednim ozirom le bolj na mastni sir pred vsem na sir išče, katero je nekako duša vsega širjenja enako kakor kvas pri peki kruha. Dasiravno za sirišče dobro služi tudi kozličji želodec, mora se vendar za finši sir vedno le pred vsem priporočevati koža četrtega želodca (sirišnika) tacega teleta, ki še sesa in še druge trdne hrane vživalo ni. V taki koži je tista kvasilna moč, katera po kemični poti mleko, kolikor je dozdaj skušeno, najbolj gotovo, najbolj prav in najbolj enakomerno po vsem kotlu v odločenem času zgosti ali podsiri; ali z drugimi besedami rečeno: kvasilna moč te kože je po vsem, kar seje dozdaj poskušalo, najbolje sredstvo , katero z mlekom pomešano širne dele, ki se v mleku v raztopljenem stanu nahajajo, v neraztopljen stan premeni, in sicer v takem času in tako prav, kakor za dobro sirarijo najbolj služi. Za širjenje naj se odloči vselej le koža zdravega želodca. Gotovše in čedniše je, da se rabi le sama koža brez tiste skute , ki jo pri zaklanem teleta v četrtem želodcu najdeš; to skuto vrzi proč, kožo pa brez pranja in soljenja do suhega dobro obriši, napihni, dobro posuši in na suhem kraji hrani do porabe. Nekoliko na dimu biti jej nič ne škoduje, še zoper molje je bolje zavarovana. Pri porabi je zavoljo veče gotovosti svetovati, da se za vsako širjenje primerni koščeki od več kožic odrežejo ter denejo namakati brez kakih drugih primešav v vodo ali v čisto siratko, katera se pri pravi gorkoti v gotovem času s kvasilno močjo kože napoji bolj ali manj, če seje več ali manj kože namakati dalo. Tfi tako napojene tekočine se more dobro precejene brez že-lodene kože v mleko na primerno stopinjo gorkote (2fy 26 do 27 stop. R.) segreto z vednim ozirom na njeno moo (katero izurjeni in skrbni sirar prej poskusi) in v pri meri z močjo in množino mleka toliko v kotel vliti ijj z mlekom dobro pomešati, da se v 20 do 40 minutah j vsiri, če jej sicer tudi vse prav ni ugodno. Kdaj }Q treba za kako stopinjo več ali manj mleko segreti,^ kdaj z močnejšim ali slabejšim siriščem vmesitJ* to mora umni sirar vselej sproti primerjati in presoje* vati ne le po množini, temuč tudi po moči mleka, ^" tero je v deževji in iz senčne paše slabeje, nasproti P* tolstejše, ako je v suhem vremenu in na solnčnati stranćh nabrano. Tako ima tedaj skrbni sirar tudi vsa dan svoje študije, da po vsem zadostuje svojemu P09 ' pri katerem ga zadenejo še posebno težave, če mu & 1 marni živinorejci nezdravo mleko, ali pa zdravo v pisanih posodah nosijo, kar po pravici s sirom vred tudi njegovo nevoljo vzdiguje. Ko je mleko podsirjeno, je misliti na to, da se jjjji.tek (tako recimo vsirj eni masi) počasno začne sijati , primerno razdrobljevati. To delo se ugodno opravlja tako, da se žmitek polagoma razreze, najpred 6 široko žlico na debele kose, potem z leseno sabljo na-*gkriž že v manjše kose, in poslednjič, ko se je prej v kotlu obrnil, s tarnačem, ki naj je na spodnjem koncu zavolj boljšega raztrgovanja sira previden z roglji lesenimi ali pa iz močnega kotlovnatega dratu, razdrobi tako, da so kosci kakor grah veliki, ali pa le kakor Janeno, konopneno seme. Pri takem rezanji in drobljenji žmitka se siratka lepo iz njega ločiti mora, kar ge vsaj po večem toliko bolj zgodi, kolikor bolj je zdrobljen. Ko je žmitek primerno razdrobljen, zakaj pa je zdaj skrbeti? Pred vsem zato, da se širni drobci zavolj veče trpežnosti sira primerno vtrdijo, kar se doseže s tem, da se kotel, ki se je pri vlivanji sirišča iz ognja odmaknil , zdaj dene zopet na ogenj , da se sir kuha in ogreje po okoliščinah na 35 do 42 stopinj gorkote po g. Kdaj zadostuje manj, kdaj je treba več greti, stoji spet na sirarjevi razsodbi, pri kateri more pazljivo ozir jemati na to, s kako močnim in kolikim mlekom ima opraviti in^ misliti naprej, kako veliko kepo bo iz kotla privalil. Ce ima močno mleko in ima biti velik hleb, utegne ga ravno, ker je velik, močen, po neugodnih okoliščinah poznejši še v kleti pri solenji in zorenji hudo križati, in mu zelć nagajati z razpenjanjem v maše vanje, da je neko dolžnost pri njem opustil, da ga namreč ni že koj v kotlu z zadostnim gretjem krotil, in ga pozneje v tlačilnice morebiti tudi vse premalo stiskal; nasproti pa manjši ali iz nekoliko posnetega mleka narejeni hleb, ravno zato, ker je majhen in slabši pri vrenji, ne razsaja toliko, če tudi je malo manj zapečen in stisnjen, kakor je velikemu treba. Zato se Tom inčem in Bovčanom, ki neradi veliko grejejo in navadno premalo stiskajo, manjši ali iz napol posnetega mleka narejeni hlehci, zlasti kar se tiče rednega vrenja in terpežnosti sira, vselej boljše obnesejo, kakor pa veliki, pri katerih se posebno, če kaka huda vročina ali druge neugodne okoliščine pritisnejo, pomanjkljivost njih ravnanja večkrat na veliko škodo pokaže. (Dalje prihodnjič.) 321 328 O zboljšanji planinskega gospodarstva. Poročilo predstojnika podružnice Bohinjske Jan, Mesarja. (Dalje.) Ko je kotel na ognji , treba je potem sir s tarna-čem vedno mešati , da se ne prismodi, ampak enakomerno greje in trdi. Pri odločeni stopinji gorkote, katero pa le gorkomer z gotovostjo pove, se kotel od ognja odmakne ter sir konečno zdela s tem, da se še naprej meša kakih 15—30 minut, dokler ne dobi neke elastične lastnosti, katero izveden sirar v stisnjenem svalku ali med zobmi hitro pozna, in mu je znamenje? da je sir zadostno skuhan, zdelan. Zdaj tedaj z mešanjem neha, nekoliko počaka, da se sir v sredi kotla vkup sosede, mu z roko malo vkup pomaga, ga s sir* j nim prtom ročno iz kotla vzdigne, s prtom vred dene I v obod, ki je na stavnici že pripravljen, obod zapoe? konec prta na siru lepo zravnd, obloži sir s težko lepo j oglajeno desko, na katero napravi tlačilnico in vravna na tako primero, da vsak funt sira 15 do 21, tedaj p0' prečno 18 funtov pritiska dobi. Stiskanje sira i&* namen, ne le širne drobce prisiliti, da se bolj vkup sprimejo, temuč tudi iz njih spraviti odvečno siratk°> katero deloma tudi prti popivajo; zato se sir, ki se \ tiskalnici kake 6 do 8krat obrne, pri obračanji vsel0J tudi v drug dobro izpran, suh prt zaviti mora. Nikak0 a ne gre popolnoma vse siratke iz sira spravljati, ker Ye nekoliko sir pri vrenji, zorenji potrebuje; zato je tukaj govorjenje, ne od brezozirno hudega, ampak le 0(j primernega stiskanja kakih 12—24 ur. Iz tiskalnice pride sir v klet na čedno polico, kjer ostane kakih 8—10 doi še v obodu, ki naj ga varuje, de gustibus non"... tedaj hitro nazaj v klet, kjer se sir godi. Da se to zorenje v siru ugodno izvršuje, je, kakor za vsako vrenje, treba: 1. nekoliko vlažnosti; zato mora siratke v pravi primeri v siru ostati, ker preveč stisnjen in ob vso siratko djan hleb bi le pomanjkljivo ali celo nič vreti ne toogel in ne naredil luknjic, po katerih se v kupčiji toliko poprašuje; 2. primerne gorkote v kleti, kakih 8—12 stopinj 3. soli, katera ne pripomore le samo k dobremu °bu8u sira, ampak vpliva tudi, da se njega vrenje primerno počasno v gotovih mejah godi, ter je sir bolj 8Djilobe obvarovan. (Dal. prih.) i 329 List 41 c. O zboljšanji planinskega gospodarstva. Poročilo predstojnika podružnice Bohinjske Jan. Mesarja. (Dalje in konec.) Na mnogo strani je tedaj treba sirarju paznemu biti, da konečno more dati dobro blago iz rok. Zato skrbni sirar hoče imeti ne le visok hram (klet), da ima v njem različno toploto, katero meri z gorkomerom (termometrom) in dene sir ali niže bolj na hladno, ali više bolj na gorko, kakor je pravemu zorenju bolj pri-ležno, ampak on zahteva po okoliščinah tudi peč, s katero siru gorkoto po potrebi vravnati more, ter nikakor ni zadovoljen, da ima hram le kake luknje v steni, ampak tirja prava okna bolj nizka, ki se dobro zapr6 in spet odpro, da tako more svoje rejence enako škodljivih vetrov, kakor vročih solnčnih žarkov varovati ter jim po potrebi dobrega zraka nakloniti. In kdo se bo čudil takim zahtevam, kdor ve, da pri preobilni gor-koti sir, posebno če je še pomanjkljivo stisnjen in je preveč siratke v njem ostalo, prehitro in presilno vre, kar ga hudo kvišku in na strani žene, se znotraj zavolj razganjanja le bolj trga kakor pa pravilne luknjice dela, in tudi zunaj večkrat poči; med tem ko v kotlu pretrdo zapečen in še presilno stisnjen hleb nezadostno ali celo nič ne vshaja, če je še v kleti gorkota prenizka, nima potem pravih luknjic, ali pa ostane cel6 brez njih. Luknjice v primernem številu (kakih 5 do 8 na svaljku sira, ki ga s svedrom iz hleba vzameš) po testu razdeljene, v pravi velikosti lepo okrožene in nekoliko solznate so znamenje prav izvršenega zorjenja , zato trgovec po pravici gleda po njih; čeravno v luknjici nič vgrizniti ni, je pa sir okoli nje toliko boljši, če je luknjica prava. V shrambi je treba sir skrbno zoper miši, muhe itd. zavarovati, ga tudi, ko je že razsoljen, večkrat še obrniti ter opazovati, ali se ga ne prijema kaka plesnoba ali druga nesnaga, katero je treba varno odstrgati, s slano vodo odprati in dobro do suhega obrisati. Konečno se je poslušalcem govorilo tudi še o pridelovanji skutnega zapenka in skute, povsem tem pa o namenu, koristi in uredbi sirarskih družeb; povdarjala seje potreba natančnih, v izgledu jim tudi razkazanih zapisnikov ter razlagal se je zapo-padek dobrih pravil, po katerih naj je slehernemu družbeniku vsa pravica zavarovana, društveni odbor v zadostno odgovornost djan, ter kolikor mogoče zabranjeno vse, kar bi povod dalo prepiru med družbeniki ali kakemu poškodovanju družbe po njenih udih samih. Na vse to se je gospodarjem, ki bodi-si na planini ali v dolini so z obilnišim mlekom blizo vkup, živo pri-poročevalo, naj na svoj veči denarni pridobitek iz mleka taka društva vstanovljajo. In tako se je spoloilo tudi to, kar mi je družba kmetijska še posebno priporočala, da pri poduku spodbujam gospodarje za ustanovitev pravilno ure d j enih sirarskih družeb. To poročilo, kateremu bo sledil še popis obisko-vanih planin, je v kratko posnet glavni zapopadek danega poduka o zboljšanji planinskega gospodarstva, vzlasti mlekarstva. Opomnil sem pa zbrane gospodarje in tudi tukaj še enkrat povem, da si nikakor ne domišljujem, da bi bil s tem podukom Bog vedi kaj dognal; vsaj le predobro vem, da od poslušanja do spolnovanja je večkrat še prav dolga pot, in da se utegne tudi temu nauku goditi to, kar se rado vsakemu drugemu bodi-si verskemu ali svetnemu nauku godi, da ga nekateri poslušajo, še tudi potrdijo, vendar pa po svoje, po starem zopet naprej delajo. In gotovo tudi ni bil namen tega poduka ta, da bi se hotelo kar na vrat na nos vse dosedanje gospodarstvo prekucniti, kar bi bilo ravno tako napačno, kakor če bi se nikoli nič zboljšati ne hotelo; ampak šla je si. kmetijska družba s tem podukom le kot na celino s tem namenom, da bi se gospodarji za prvo vsaj nekoliko opozorili, da je po planinah in sploh pri mlekarstvu še kako drugačno in morebiti koristnejše delovanje mogoče, kakor je dozdaj pri njih navada bila. Ce se tudi koj na enkrat kake znamenite zbolj-šave ne pokažejo, je vendar že nekaj, morebiti vsaj to doseženo, da se z razgovarjanjem o tem, s prevdarja-njem in primerjanjem neka pot pripravlja napredku, ki se utegne po okoliščinah počasi in brez kake presi ljave pri temu ali unemu v eni ali drugi stvari tega kmetijskega oddelka prej ali potlej v djanji zvršiti. Vsaj bi tudi v Bohinji nihče ne bil začel z mlekom drugače, kakor je od nekdaj navada, gospodariti, ako bi ne bili brali ali slišali, da se mleko s sirom boljše izplača kakor z maslom, kar so sosedni Tominci in Bovčani že dolgo tukajšnjim gospodarjem pripovedovali. Prišel je čas, da se je to, kar se je večkrat slišalo , resnobniše prevdarilo ter na zadnje v veliko za-dovoljnost vendar tudi dejansko poskusilo. In stari pregovor: „kar se počasi prime, se dobro prime", bode se tudi o mlekarstvu na Gforenskem potrdil. 336