PRESESI
št.
julij
GLASILO TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA GOZDNEGA GOSPODARSTVA BLED
4
82
Kako zmanjšati goriv?
V prvih štirih mesecih letošnjega leta smo v SR Sloveniji uvozili 224. 000 ton tekočih goriv. Lani je uvoz tekočih goriv znesel 9, 5 % od skupnega uvoza. V naši delovni organizaciji smo lani porabili 1. 035 ton tekočih goriv. Vrednost lani porabljenih tekočih goriv je bila v naši DO 23. 000. 000 ali 28 % od vrednosti obračunanih bruto osebnih dohodkov. Na 1 m3 lesa smo porabili 9,4 1 tekočih goriv. Pri tem ni upoštevan les, ki so ga lastniki sami izdelali.
Našteti podatki so dovolj velik vzrok, da pričnemo temeljito a-nalizirati in planirati porabo goriva. K temu pa nas silijo tudi zahteve naše družbe s predpisi, ki zahtevajo spremljanje porabe tekočih goriv. Pred kratkim smo sprejeli pravilnik o ravnanju s tekočimi gorivi in olji. Seveda pa zaradi analize in planiranja poraba goriva ne bo manjša, če z njimi ne bomo pričeli varčne-je ravnati.
Kdo in kako naj pri porabi goriv varčuje? Vsi in to kjer je le možno. To pa je preveč splošen in premalo učinkovit odgovor. Hočemo konkretne zadolžitve in konkretne naloge.
Racionalno porabo goriv bomo dosegli v optimalnem cestnem omrežju. S tem bomo spravilne razdalje skrajšali In prihranili porabo goriva spravilne mehanizacije, ki je danes za kubični meter zelo velika. Seveda pa to ni mogoče doseči takoj, vendar pa morajo biti naša prizadevanja v to usmerjena.
Pri načrtovanju vseh del, od poseka, spravila in prevoza lesa ter gojitvena dela in ostala opravila, je potrebno bolj kot do sedaj upoštevati porabo goriva in načrtovati dela tako, da bo poraba goriva čim manjša. Pri tem pa ne mislim na povratek k stari tehnologiji.
Mislim, da bi z boljšo organizacijo in pripravo dela tudi lahko prihranili precej goriva. Dobra organizacija dela je tista, ko
porabo tekočih £™?o5a-pr,spe'*k
ima delavec vse pri roki kar rabi, vendar ga to pri delu ne sme ovirati. Že pri poseku bi morali dosledno uporabljati lijake za prelivanje goriv, gorivo bi morali do uporabnikov dostavljati tako, da za samo dostavo ne bi porabili preveč goriva. Po sečnji bi moral biti les tako pripravljen, da bi spravilna mehanizacija lahko dosegala največje učinke. Posebej bi bilo treba proučiti organizacijo prevoza in nakladanja lesa. Tudi prevoze s kombiji in osebnimi vozili bi bilo potrebno racionalizirati. Gotovo je slaba taka organizacija, kjer se na Isto mesto na terenu pripeljeta dva in to vsak s svojim vozilom. Pri vsem tem se mora naša proizvodnja - biološka in tehnična razvijati in napredovati - velik napredek bi bil že to, da bi pri tako mehaniziranem delu kot ga imamo sedaj znatno zmanjšali porabo goriv.
To je le nekaj misli o možnostih za racionalnejšo porabo tekočih goriv. Vem, da je možnosti več, zato naj vsak, kjer je
Pri kraju tega prispevka si bo marsikdo mislil: lahko je pisati, težje pa je delati, no, tudi pisanje je delo. To pa pišem zaradi tega, ker bomo porabo goriv pričeli bolj temeljito evidentirati in analizirati kot smo to opravljali do sedaj.
S podatki, ki jih bomo dobili za porabo vozil, ki se oskrbujejo z gorivi na Petrolovih črpalkah, bomo direktno iz Petrolovega računskega centra lahko vodili evidenco porabe teh vozil. Za vse ostale porabnike pa bomo evidentirali porabo goriva na osnovi podatkov, ki bodo ugotovljeni pri samem razdeljevanju goriv. Tako bo mogoče za vsak stroj mesečno ugotoviti točno porabo goriva ter na osnovi tega in ostalih dejavnikov, ki vplivajo na po rabo, analizirati dejansko porabo In jo primerjati z normativno.
Seveda bo nastalo s temi evidencami in evidencami in anali -zami nekaj dodatnih stroškov, ki pa bodo neprimerno manjši od koristi, ki jih s tem moramo doseči.
J.	S.
AKCIJA BRKINI SKOZI OD
O Brkinih je bilo v zadnjih dveh letih, potem ko jih je novembra 1980 doletela huda katastrofa, veliko napisanega in veliko povedanega. Včasih je žal tako, da mora nekoga doleteti nesreča, da ga spoznamo ali kraj doleteti katastrofa, da zvemo, v katerem kraju naše dežele leži. Tako je bilo tudi z Brkini. O škodi v Br -kinih je bil objavljen prispevek v Gozdarskem vestniku, razpisali so se časopisi, poročal je radio in televizija. Pohvalno so poročali o solidarnostni akciji gozd no gospodarskih organizacij, o akciji Jugoslovanske ljudske obrambe. Objavljeni so bili tudi članki, ki so obsodili akcijo gozd -no gospodarskih organizacij. Obsojali so pretiran poseg v sestoje, samo akcijo so obsodili kot pridobitniško, profitarsko. Ti posamezniki niso bili seznanjeni s tem, koliko lastnih sredstev so
GG vložili za sanacijo razmer na Brkinih.
Vsa zadeva okrog Brkinov bi šla za našo delovno organizacijo nekako potiho mimo, če se ne bi zgodilo naslednje. V februarju, marcu in aprilu so se na prvih mestih plačilne "rang1 liste pojavili priimki, katerih do tedaj nismo bili vajeni. Če se je na drugem ali tretjem mestu pojavil priimek kakšnega šoferja tovornjaka s 250 urami, je bilo to sprejemljivo. Zdaj pa so se kar naenkrat pojavili priimki kot: Gavrič, Hajdarevič, Kostreš, Ma -rič, Panič, Paurevič. Kaj to pomeni? Kako je to mogoče? Ali je mogoče fizični napor podvojiti? Ali je mogoče z osebnim prizadevanjem doseči tak OD. Revirni gozdarji so godrnjali: "Vse sekače nam bodo pokvarili. Ko se bodo vrnili, bodo še v lastni
2
Temeljni organizaciji zahtevali take osebne dohodke."
Narod ima pravico biti o vsem obveščen. Tako piše v nekem samoupravnem aktu - zakonu, sporazumu, pravilniku. Kako se i-menuje ni važno, važno je, da ima pravico. Baje tudi piše, kdo ga je dolžan informirati. Naj bo kakor koli že, pričakovati je bilo, da bo kdo, ki je v akciji Brkini sodeloval tudi kaj napisal. Pa nič. Molk. Tišina. Zato je mene doletela ta neprijetna dolžnost, da o tem nekaj napišem. Sam se te akcije nisem udeležil, zato se lahko naslonim le na podatke in na to, kar mi bodo drugi povedali.
B.	Prav gotovo tako visoko prekoračevanje norm ni normalno. Če bi revirni gozdarji postavljali norme, bi bil v podjetju že velik problem.
C.	"V Brkinih se je delalo normalno" je bil prvi odgovor. Potem pa je kot, da mu je malo žal, povzel: "Bilo je pravo tekmovanje. Morala je bila na višini, ker smo vedeli, da bomo zaslužili. S kolegom, ki sva sku -paj delala, se po ves dan nisva videla, še malicala nisva skupaj. Če bi normalno delal bi morda normo presegel za 1 do 2, 5 prm. Pogoji so bili dobri, saj smo stanovali v mestu, na razpolago smo imeli kombi. Stanovali smo skupaj z Novomešča:ii, oni so i-meli za 0, 5 prm večjo normo.
D.	Mislim, da so delavci v Brkinih delali normalno in so tako visoki osebni dohodki le rezultat nizke norme. Saj se tudi tukaj dobro dela, pa zaslužki nikoli niso tako visoki.
Tako so rekli sogovorniki. Tisti, ki so bili v Brkinih so povedali več, kar je vsekakor razumljivo, saj tudi več vedo.
Nekega določenega zaključka si iz tega ni mogoče ustvariti. Vsi -liti ga bralcu pa tudi ni moj na -men. Iz napisanega naj si ga ustvari vsak sam.
Jože Podlogar
	Doseženi doma	osebni dohodek v Brkinih	Indeks
1. Gavrič Marko	111 %	187 %	168
2. Hajdarovič Ramo	130	2 05	158
3. Kostreš .ložo	131	205	156
4. Marič Marko	152	22 3	147
5. Marič Mirko	125	219	175
6. Panič Radovan	115	185	161
7. Panič Savo	128	185	145
8. Panič Tomo	117	185	158
9. Paurevič Marko	108	187	173
Povprašal sem jih kaj o teh nenavadnih doseganjih osebnih dohodkov mislijo:
A.	gozdarja - tehnika, ki je bil v Brkinih
B.	gozdarja, revirnega vodja, ki je bil v Brkinih
C.	delavca Bosanca, ki je delal v Brkinih
B. delavca domačina, ki ni bil v Brkinih
Odgovorili naj bi na vprašanja,
kaj menijo da je vzrok:
-	boljša organizacija dela
-	boljše izkoriščanje delovnega časa
-	boljši delovni pogoji
-	ohlapno postavljene norme
Odgovori so naslednji:
A. Pogoji dela so bili dobri, bilo ni ne prevroče ne premraz. Struktura poseka je bila precej izenačena, odstopanje od povprečja ni bilo veliko. Razlika med sekači v učinku je bila odvisna predvsem od tega, koliko je bil kdo sprejet pri zlaganju drv, oz. kako je že pri poseku znal oceniti, kje bo les zložil, da je tja usmeril drevesa. V Brkinih so delavci delali toliko kolikor doma, ali še manj. Njihov delovni čas pa je bil približno 7 ur. Iz stanovanja so šli približno ob 6. 20 uri, vračali so se ob 14. 20 uri, vožnje je bilo približno eno uro v obe smeri. Menim, da so bile norme slabo postavljene. Drva so bila kvalitetno prevzeta, saj je bilo pri 10. 000 prm 500 prm viška.
Najprej sem naredil primerjavo doseženih osebnih dohodkov v času od januarja do marca za vse delavce naše temeljne organizacije, ki so bili v tem času v Brkinih, delali pa so tudi v domači TO. Ta primerjava izgleda takole:
Po vetrolomu - Foto: I. V.
3
NEKAJ O VARSTVU PRI DELU »■»'»■»•n*™
Znova se ozrimo na dogajanja v preteklem letu. Na kratko poglejmo podatke o tem, kako varno ln zdravo smo živeli ln delali.
V Šestih TO ln DS SS nas je lani združevalo delo 484 delavcev. Zabeležili smo 71 primerov bolniškega staleža zaradi nesreč.
Ni nam znano, koliko je bilo dejansko vseh nesreč. Gre torej tudi za take primere, ko ni bilo potrebno začeti bolniški stalež, ker so bile poškodbe manjše. Znano število nesreč je za 22% višje od lani. Največje povečanje nesreč po TO zasledimo pri TOZD Gozdarstvo Pokljuka in TOZD Gozdno gradbeništvo. Zaradi nesreč smo izgubili 1.114 dni. Nesreče na poti uvrščamo med nesreče pri delu. Zadnja leta je število primerov nesreč na poti nizko. Iz preteklega leta poznamo le dva primera. Organizirani prevozi na delo in z dela so prispevali največ k zmanj -šanju te vrste nesreč. Zaradi lažje primerjave z drugimi panogami, prikazujemo nesreče po številu nesreč na 100 zaposlenih In z Izgubljenimi dnevi na eno nesrečo. Gre za pogostnost in resnost nesreč. Za nas je pomembno, da je bilo pri večjem številu nesreč izgubljeno sorazmerno manj delovnih dni. Z gra -fičnim prikazom stanja varstva pri delu za daljše časovno obdobje, je viden močan trend upadanja resnosti in pogostnosti nesreč.
Večjo zaskrbljenost zaslužijo številni primeri nesreč izven rednega delovnega časa. Število znanih primerov se je dvignilo z 12 na 31 v preteklem letu. Po fazah gozdne proizvodnje sledijo po številu nesreče pri podiranju, spravilu, transportu itd. Novo je povečanje števila nesreč pri vseh vrstah manipulacij lesa v gozdu in na skladiščih, kjer se izvaja dodelava oblovine. Zanimivi so vzroki poškodb, ki si slede z u-darci, urezi, stiski, zmečkaninami itd. Še vedno je preveč u-rezov, predvsem z motorno žago. Tehnika dela se zadnja leta ni bistveno spremenila. Delovne izkušnje z motorno žago so lahko samo večje. Zato je težko ra -zumeti, zakaj ni boljših uspehov pri varnejšem delu z motornimi žagami.
Pri pregledu celotnega bolniškega staleža je ugotovljeno, da smo izgubili 94 63 delovnih dni s 346 primeri. Poprečno je bilo potrebno na en primer 27 dni oziroma 5 dni manj kot lani. Gre za podoben pojav kot pri nesrečah, bilo je več primerov bolniškega staleža, vendar za krajši čas. Zanimivo je večje število delavcev, ki večkrat ponavljajo bolniški dopust. V celoti je bolniški stalež manjši za 14% od lanskega. Po TO so izgubljeni dnevi za bolniški stalež manjši v TOZD Avtoprevozništvo z delavnicami, DS SS, TOZD Gozdarstvo Bohinj in TOK. Povečanje staleža beležimo v TOZD Gozdarstvo Jesenice in TOZD Gozdno gradbeništvo. Nazorneje bi lahko zapisali, da je od 10 zaposlenih iskalo Zdravniško pomoč 7 delavcev. Po nekaj letih smo znova pristali
Ko sem prihajal k njemu z novico, da je v najožjem izboru za proglasitev najboljšega delavca GG Bled, je v revirju Begunje ob cesti rampai hlodovino. Kot vedno je bil tudi tokrat zagnan in prijazen. Ko sva sedla na hlo -de, me je povprašal:	"Kaj bo
dobrega?"
"Veliko, veliko, Francelj", sem mu odvrnil. "Za najboljšega delavca naše delovne organizacije te proglašamo, meni pa so naložili in zaupali, da v ta namen napišem obrazložitev in s teboj opravim pomenek za Preseke, da bodo brali tudi drugi. " Nekoliko je spremenil barvo obraza, beseda pa mu ni šla iz ust. "No, kaj praviš?" sem ga vzpodbujal.
"Tega pa res nisem pričakoval. Pa, saj je še toliko drugih." Počasi mu je izginjala rahla rdečica z obraza. Pridobival je čas, se otresel presenečenja prehitre novice, se poigraval s cepinom
K temu pregledu še dodamo, da je obratna ambulanta na Bledu razširila svoje delo na preventivne preglede. Ob znanih poklicnih bolezni v gozdarstvu so okvare rok zaradi vibracij v upadanju, prizadetost sluha pa je večja. Zavarovanje sluha še ni dovolj dosledno z zaščitnimi sredstvi.
Lani je Invalidska komisija ocenila zdrav, stanje pri 20 naših delavcih. Upokojeni so bili trije delavci. V tretjo skupino invalidnosti je bilo uvrščenih 12 delavcev - pri ostalih pa zdravljenje še ni bilo končano.
Prelet čez teh nekaj podatkov nam že kaže obrise stanja var -stva pri delu. Še dosti se bomo morali prizadevati, da bomo močneje zmanjšali število nesreč in bolniškega staleža.
Z. H.
in tako pokazal, da je zbran in pripravljen na najin razgovor.
"Francelj, navadno se vse začenja z rojstvom in potem šele vse drugo naprej. Povej, kdaj in kod si rojen, kako je bilo doma; o vsem po malem in zgoščeno. "
Franc JE LOV ČA N
NAJBOLJŠI DELAVEC GG BLED V LANSKEM LETU
4
"Ja, s hribov sem, kot pravimo. Iz Poljanske doline, iz Zgornje Žetine. Tam sem se rodil 29. marca 1935 leta. Sedem otrok nas je bilo pri hiSi, pa grunt smo imeli ir. svojih najlepših 14 let sem pustil na njem. Ko smo zrasli, sem tudi jaz šel v dolino s trebuhom za kruhom. Za "golcarjem” me je imelo vsesko -zl, saj sem že doma nenehno vlekel žago. Pa sem ostal dve leti v Škofjeloških hostah, potem so me dali na Jezersko,kjer sem postal žičničar. V šestih letih sem prevlekel veliko žice pa tudi veliko lesa spravil k cesti.
Ko pa sem zvedel, da je tu, v Mošnjah, naprodaj stara hiša in da pri vas lahko dobim kruh, sem se odločil, da pridem sem. Tako sem si ustvaril dom in družino, pa živim in delam tod. " "Praviš, da si kupil staro hišo, pa še spominjam se je dobro, kakšna je bila. Danes je povsem drugačna: mnogo večja, sodobna, lepa. Jo je bilo težko tako spre -meniti? "
"Trdo sem delal: na šihtu in po njem, doma In drugje. Pa posojilo sem dobil pri GG. No, vse se naredi, če se človek nečesa resno in zavzeto loti. "
"Francelj, pri nas si celih petnajst let, pa izpite za vso mehanizacijo imaš. Delal si kot sekač, gojitelj, pri spravilu. Katero delo najraje opravljaš?" Nekaj časa je zrl v smeri gozdnega roba, kot bi se težko odločal, katero naj izbere. Pa se je obr -nil k meni, se posmejal in rekel:
"Vsa so težka, vendar nekdo raje opravlja prvo, drugi drugo, tretji tretje delo. Prav pa je, da včasih spustiš žago iz rok in jo zamenjaš z lopato, drugič razjahaš traktor in sestaviš žičnico, pa nazadnje morda posadiš nekaj sto drevesc in priložnostjo opazuješ njihovo rast in ugotavljaš, kako odtekajo leta. "
Ko mi je vse to pripovedoval, sem razmišljal,kaj naj ga še povprašam. Spomnil sem se: "Pozno si začel s tistim delom, ki ga imaš vpisanega pri socialni. Star si bil že 47 let in celih 17 ti jih še manjka do upokojitve. Kako boš zmogel še to dolgo dobo pri svojem težkem delu?"
Zaskrbljujoče se je ozrl v levo.
pa v desno, kot, da se hoče prepričati, če naju kdo ne posluša. Potem je vzdihnil, postal kar strogo resen in rekel:
"Težko bo. Navsezadnje je v pretežni meri vse odvisno od zdrav -ja. Koliko časa še bo. Upam, da še dolgo. Pravzaprav pa se bom odločil za prenehanje dela, čim bom imel izpolnjenega enega od pogojev. In ta prvi bo le nekaj let prej, kot oba hkrati. Če pa primernega zdravja ne bo, se bo pa že kaj drugega našlo. Moram pa reči, da je delo gozdnega delavca le za mladega človeka. Mladi se pa neradi odločajo za ta poklic. "
Močan pomladni veter se je prignal v obrše robnih smrek. Pritisnil jih je z močjo svoje smeri, popustil in čez čas zopet tiščal drugo za drugo. Pa se je za njim uprl tudi Franceljev po -gled, nezaupljiv in radoveden. Ni se ga bal, saj je že lomil drevje okoli njega. Le bal se je za lepa, sloka, življenja polna drevesa. "Pomladi rad še polo -mi in ruši, še posebno, če je zemlja razmočena" je razmišljal na glas. "Pa če ne pospraviš polomije pri priči, se v takem gnezdu zaredi lubadarja, da ga zlepa ni pregnati!"
"Res je, res!" sem mu pritrdil. "Se spominjaš, kako smo ga še požigali in špricali. Od takrat je tudi že minilo nekaj let. " Po -stajal je nervozen, vstal je; za -čelo se mu je muditi. Vedel sem, da sva pri koncu najinega razgovora, samo nekega konca sem še želel.
"Pri kraju sva, Francelj. Samo v kratkem stavku mi za zaključek povej še nekaj k novici, ki sem ti jo prinesel. "
Bil je že pri svojem traktorju, namestil nanj cepin, se nasmehnil in rekel:
"Nikdar nisem niti pomislil, da bom Izbran. Zato sem toliko bolj presenečen, vesel in zadovoljen. Navsezadnje - saj nas je mnogo. Izbran pa samo eden! Cenil bom priznanje in se zanj zahvalil z vsaj takšnim delom, kot doslej!"
S stiskom roke sem mu tudi izrekel čestitke in vedel, da vse, kar mi je povedal, niso prazne besede.
Nikolaj Lf nuh
VARSTVO
GOZDOV
Gozd je življenska združba rastlin In živali, v kateri med producenti prevladujejo drevesa. V kolikor zanemarimo osnovno funkcijo gozda, ki je varovalna v najširšem pomenu besede, pomeni slabitev pravarovalne funkcije gozda, kakor navaja zakon o gozdovih.
Dolžnost nas gozdarjev je, da razvijamo optimalno gozdarstvo brez škodljivih vplivov. Zato moramo povsod v naravi, posebno pa še v gozdarstvu, postavljati učinko -vito varstvo.
Varstvo gozdov je organsko povezano s sečnjo in proizvodnjo. Povečan pritisk na gozdarje za povečavo sečenj v zadnjem času, ki je že drugič v tridesetletnem obdobju, je odgovorno delo. Z nenaravno In šablonsko obnovo gozdov alpskega predela (gorenjskega kota) ima številne posledice. Zaradi tega nastajajo pogosti snegolomi, vetrolomi in tudi žarišča lesarja ter lubadarja so pogosta.
Posebno problematičen postaja vpliv divjadi na gozd, o čemer pa v gorenjskem kotu najraje molčimo in prikrivamo dejansko stanje. V zadnjih desetih letih so se škode tako razširile, da ogroža optimalno gospodarjenje z gozdovi. Preprečevanje škode od divjadi ni mogoče samo po gozdno gospodarski organizaciji, kateri so gozdovi dani v gospodar -jenje, če pri tem ne sodelujejo tudi lovske organizacije.
Dosedanje urejanje lovstva in gozdarstva je bilo zakonsko določeno. Današnji družbeni razvoj pa zahteva od nas, da samoupravno rešujemo vso problematiko med lovstvom in gozdarstvom.
V sredstvih javnega obveščanja Slovenije zasledimo vedno pogoste kritike in pritožbe, med temi je bilo tudi v Delu z dne 14. 4. 1981 zapisano vprašanje delegata gorenjske kmetijske zadruge na seji zbora združenega dela kranjske občinske skupščine: "Ali bomo pasli jelene In srne ali domačo živino? "
5
V gorenjskem kotu pa izgleda, da tega problema skoraj nimamo, razen redkih posameznikov, ki so stalno opozarjali, da so škode od divjadi vedno bolj resen problem. Pokazalo pa se je, da so posledice nepravilnega gospodarjenja lovskih organizacij z divjadjo že tako očitna, da so že številni strokovnjaki - gozdarji spoznali resnost sedanjega položaja.
Stalež divjadi in to neautohtonih vrst (muflonov) je tako narasel, da je vsaka zaščita neuspešna. Med najbolj ogroženimi predeli gorenjskega kota je blejska kotlina, ker se na nižje ležečih ob -ronkih Pokljuke in Mežaklje zateče v zimskem času od novemb -ra do aprila večina divjadi iz
višje ležečih predelov. Pojavi se tudi po 50 muflonov ali 20 jelenov na površini 100 ha naenkrat in pri tem ne upoštevamo auto-htone srnjadi, ki se po večini umika pred smradom muflonov v samo nižavje in tam povzroča škodo največ kmetijstvu. Smrekovi nasadi na prisojnih legah so popolnoma obžrti na predelu k. o. Poljšica in Rečica, posebno od muflonov tako, da je vsak varstveni ukrep nesmiselen. V tem delu je vsaka naravna obnova listavcev nemogoča. Posebno so ogroženi strmi obronki, porasli s pomladnim resjem, ki je tako požrto, da do cvetenja ne pride več in s tem je prizadet tudi ze -leni pas Bleda.
Tako ofenzivno obdobje se s po-
Smrekovo mladje, ki še ni doseglo višine nad 1 m, vrh je ob-žrt, čeprav je bil premaz izveden .
Foto. M. Z.
mladjo preneha in ostanki nepoškodovanega rastlinstva so le: črni trn, šipek in češmin, za brin pa tega že ne bi mogli trditi v celoti, kateri edini preživijo zimo nepoškodovani.
Pripomniti moram, da je predel Žerovleka, kjer se spajata meji k. o. Poljšica in Rečica idealen za rast smrekovega gozda z do 20% mešanice listavcev. Že pri prvi premerbi gozdov 1959 leta je bilo mišljeno zasnovati gozd, ki bi bil sposoben dajati najvišje ha donose Blejskega območja. Narejeni so bili posnetki posameznih posekanih dreves, ki so dali od 45-50 let že 2-2,50 m3 neto lesne mase. Kolikšne so potem škode samo na nekaj ha, če tak gozd zaostane v rasti za 10 ali več let in pri tem še upoštevamo vložena sredstva, obnovo, gojenje in varstvo tega gozda.
Vprašal bi lovske organizacije, kakšne so pa njihove koristi pri 100 % povečanju staleža divjadi od naravnega.
V tem smislu se glasi tudi prijava škode od divjadi, ki jo je prijavil gozdni posestnik Burja Franc, Bled - Za gradom 7, ki je lastnik del tega gozda v Že-rovleku in že leto dni čaka na svoj odgovor. Omenjeni lastnik se tudi sprašuje, kako je s sredstvi biološkega vlaganja od njegovega prodanega lesa nad 100 m3 na leto gozdni organizaciji in če so ta sredstva nekoristno uporabljena. Drugo območje pa je predel k. o. Sp. Gorje, Podhom in Zasip, kjer se posebno pozimi poleg že številne srnjadi le na nekaj 100 ha zadržuje nekaj desetin jelenov, ki poleg žrtja listnatega in smrekovega mladja, tudi močno objedajo lubja mladih smrekovih dreves v najlepši rasti od tretje do šeste debelinske stopnje.
Pred dvemi desetletji smo za škodo v gozdovih krivili govejo živino, da nam uničuje mladje posebno v okolici gorskih in nižinskih pašnikov. Kmalu za tem smo zaznavali škode od srnjadi in ugotavljali, da škode niso bile povzročene v pašnem času od maja do oktobra, temveč so nastale že pred samo spomladansko pašo. Takratne škode je bilo s primerno zaščito še možno zadržati v vzdržnih razmerah.
6
Danes Imamo Številne pašnike že ograjene in je paša goveje živine ločena od gozda. Tak primer je poljšiški pašnik, kjer se zadnjih nekaj let živina izključno zadržuje v ogradi.
Nasprotno pa se v okoliških gozdovih škode od divjadi močno povečujejo.
Za odlok iz leta 1975 o določitvi lovsko-gojitvenih območij v SRS je na predelu Bleda odgovorna Lovska družina Bled in ZGD Triglav. Pravilnik o lovsko gospodarskih načrtih obsega med drugim vrste divjadi in preg -led odstrela. 5. člen navaja program sodelovanja z drugimi uporabniki prostora (kmetijski, gozdarski in drugi). 7. člen zahteva oceno pomladanske številčnosti (ni pravilna glede na zimski sta-lež, ko so škode največje).
Pravilnik o gojitveno čuvajski službi pravi v 9. členu, da lovski čuvaj skrbi za ohranitev naravnega okolja in ukrepa, če ni v skladu z varstvom okolja.
Pomembni so bili tudi sklepi skupščine lovske zveze Slovenija decembra 1981 v Ljubljani. Poglavitni sklepi te skupščine so bili, da se tudi v prihodnje morajo trajno zagotoviti pogoji za ravnovesje v naravi in sicer v sodelovanju z gozdarji. Težišče dela lovskih organizacij naj bo v srednjeročnem obdobju naravnano k trajnemu zagotavljanju pogojev za uravnovešenost rastlinstva in živalstva, ker je le tako mogoče zagotoviti celovitost in stabilnost naravnega okolja.
Sprejet je bil tudi sklep, da morajo lovske organizacije, ki upravljajo lovišča, dosledneje izvajati ukrepe za omejevanje škode, ki jo povzroča divjad in jo uredijo s samoupravnimi sporazumi.
Iz gradiva skupščine lovske zveze Slovenije pa ni zaslediti odgovornosti lovskih organizacij ali posameznikov pri povzročitvi neuravnovešenosti rastlinskega in živalskega sveta v naravi, še posebno na predelu bodočega "Triglavskega narodnega parka .
Vprašljivo postaja tudi upravljanje Triglavskega narodnega parka: lovcem, gozdarjem ali celo neki tretji organizaciji, ki bi zadovoljila vsem koristnim in pred-
Smrekovo in bukovo mladje, ki se kljub intenzivni zaščiti ne more razviti zaradi stalnega objedovanja.
Foto: M. Z.
Smrekovo mladje, ki je po 10-letni borbi pobegnilo obžrtju.
Foto: M. Z.
7
toviti optimalne pogoje za proizvodnjo kvalitetnega smrekovega lesa in posebnost le-tega. Leta 1949 je bilo izbranih IG ploskev v starejših sestojih z namenom prouCevanja njihovega razvoja. Nekoliko pozneje so bile za proučevanje raznih metod redčenja izbrane še štiri ploskve v mladih sestojih. Na vsakih pet vegetacijskih let se ploskve merijo. Ko inštitut ni imel več svojega človeka za vzdrževanje ploskev, je za ploskve skrbela služba za gojenje gozdov GG. Zadnje meritve so bile narejene leta 1975. Nekatere ploskve so bile medtem opuščene tako, da jih je zdaj še 15. Leta 1979 je bilo dogovorjeno, da ploskve prevzame GG. Inštitut je poslal GG do -pin v katerem piše: GG Bled prevzame osnovna terenska dela na raziskovalnih ploskvah, predvsem periodične meritve (klupi-ranje, merjenje višin), obnavljanje mejnih znakov in številk na drevesih. Ta dopis se je Izgubil in preteči sta morali dve leti, da se je naredila fotokopija in da je prišlo vse skupaj do tistega, ki naj bi se tega dela lotil. Med tem pa je čas napravil svoje. Meje raziskovalnih ploskev smo obnovili v jeseni 1981. Novembra smo začeli z obnovo številk. Rečeno nam je bilo, naj bi na drevesa nabili plastične ploščice z nerjavečimi žebljički, v katere bi bile vtisnjene številke. Take obnove številk se niti polotili nismo, saj nam je bilo takoj jasno, da bo več časa potrebno za ugotavljanje številk kot pa za samo pisanje. Številke se niso več poznale popolnoma. Malo boljše je bilo v mlajših sestojih in tam, kjer so bile številke pisane z rdečo barvo. Odločili smo se obnoviti številke z oljnato barvo. Zaradi mraza smo novembra prenehali z obnovo številk, začeli smo spet aprila. Lo junija, do začetka vegetacije, smo obnovili osem ploskev. Za to delo je bilo opravljenih 613 delovnih ur. In kdo je bil pri tem delu udeležen? Od delavcev do vodje priprave proizvodnje oziroma bi bilo bolje povedano z obratnim vrstnim redom. Delavci so naredili 188 delovnih ur, tehnični kader pa 425. Za nekatere delavce in tehnični kader je bilo to redno delo, za druge pa poleg svojega rednega dela dodatna obremenitev.
Jože Podlogar
pisom.
Končno ne smemo mimo novice o zaupani nalogi, da bo sedež mednarodnega združenja gozdarskih raziskovalnih organizacij v prihodnjem petletnem obdobju pri nas v Ljubljani, ker je tudi njen predsednik prof. dr. Mlinšek. Iz tega sledijo številni obiski goz-
darskih strokovnjakov iz vsega sveta, kateri bodo obravnavali svetovno problematiko gozdarstva. Neprijetno bi bilo, da ti stro -kovnjaki pri ogledih naše dežele naletijo na tako osnovna vprašanja, kot je vprašanje lovstvo do gozda.
Marjan Zalokar
OBNOVA RAZISKOVALNIH PLOSKEV NA POKLJUKI
Leta 1947 je bil ustanovljen Gozdarski inštitut Slovenije. Med prvimi nalogami tega inštituta je
bilo preučevanje smrekovih goz dov na Pokljuki in Jelovici. Na men raziskovanj naj bi bil, ugo
Isto drevo pred obnovo in po obnovi številk.	Foto: J. P.
8
KAJ MENIJO O PRESEKIH
-	predsedniki osnovnih organizacij sindikata,
-	predsedniki delavskih svetov in
-	individualni poslovodni organi
BOŠKOVSKI Drago, predsednik ÒOZS TO Pokljuka:
Preseki niso slabi. Več bi morali pisati o delavcih, o tem, kako oni doživljajo svoj delavnik. Kadar se v delovni organizaciji pripravlja kakšen pravilnik, bi nekdo moral priti med delavce, da bi slišal njihovo mišljenje, potem naj bi se šele pravilnik sestavljal. Ena stran naj bi bila v Presekih namenjena za predloge in mnenja. Morda bi bilo tudi dobro, da bi se v vsaki številki Presekov predstavila ena temeljna organizacija. Delavci bi tudi radi povedali kaj mislijo o normah.
JEKLER Ivan, predsednik DS TO Pokljuka
Vsebina Presekov:
-	Več vsebine poudarjene delavcu - članu kolektiva
-	informiranje o poteku gospodarjenja in doseganju rezultatov (bolj preprosto opisno povedano, da je razumljivo za vsakega)
-	strokovne razprave naj se ne vodijo v tem listu, ker ni zanimivo in včasih tudi nerazumljivo za večino članov
-	več informacij o delovanju samoupravnih organov in družb, političnih organizacij (rešitve, sklepi, določila)
-	več informacij o delavcih-čla -nih samih (na novo sprejetih, člani za jubilejne nagrade, upokojitve in podobno, predstavitve delavcev itd.
-	list naj bi bil bolj pester (več člankov, anekdot ipd. )
-	list bi morali dobiti vsi člani, in tudi člani, ki so bili pri nas upokojeni.
NOVAK DUŠAN, dipl, ing. , vodja TO Pokljuka
Preseki naj bi služili tudi za usklajevanje stališč TOZD-ov. Ka-
dar se pripravlja kakšen nov pred log dobiš od sektorja, ki tak predlog pripravlja po en izvod in z njim moraš pred samoupravne organe ali pred kolektiv. Kolektiv s predlogom ni seznanjen. Preseki bi tak predlog objavili, objavili bi tudi pripombe na predlog. V tem primeru bi seveda Preseki morali pogosteje izhajati, morda vsak mesec. Na naslovni strani pod naslovom Preseki niso omenjene skupne službe.
Jože Podlogar
V pogovoru s Tončko, Vido in Anico, ki delajo v knjigovodstvu TOZD in TOK v Bohinju smo ugotovili, da bi radi imeli PRESEKE pri-kupnejše. Za vzor bi lahko imeli LIP-ovo GLASILO, ki je pre -glednejše in prikupnejše. Montaža našega glasila je slaba. Naslovi so večkrat neopazni. Tudi vsebina naslovov večkrat ne opozarja na vsebino članka. Sklepe samoupravnih organov ne smemo skrivati pod NOVICE BREZ NASLOVA. Časopis nima samoupravnega in političnega poudarka. O tozdovskih samoupravnih sklepih ni glasu. O delu ZK v podjetju sploh še nismo Citali. Želeli bi več kadrovskih informacij: rezultati razpisov, o porokah, rojstvih, odhodih itd. Privlačni so zunanji dopisniki, npr. iz šol. Preveč je strokovnih in finančno-ekonomskih, nezanimivih razglabljanj, ki jim manjka ost resnice. Pogrešamo kritičen odnos do dela in rezultatov. Premalo je razvedrila. Predlagamo stalno križanko, ki naj ima nam prilagojeno vsebino. Želeli bi stalno uganko. Prva stran je li-lovno preveč preprosta. Številke so preobsežne, bralec ne utegne v enem mahu prečitati vsega in tako ostane del informacij izgubljen. Zaradi redkega izhajanja ima časopis pečat neaktualnosti. Želeli bi nadaljevanko, ki bi šte -vilke povezovala. Primerna bi bila lokalna zgodovinska tema ali poljudno leposlovje. Pravilnike bi morali objavljati v skrčeni obliki kot vsebinski povzetek. Na splošno se vidi, da so PRESEKI na-
menjeni predvsem uslužbencem kar pa ne bi smel biti namen.
Tončka, Vida in Anica bi ob naslednjem solidarnostnem dnevu želele, da bi jih povabili na terensko delo, kot so letos blejske uslužbence.
I.	V.
SLIVNIK Janez, predsednik DS TO APP:
Preseki so boljši kot prejšnja leta. Se vedno je premalo konkretne problematike, premalo dejanskega dogajanja na GG. Lahko bi objavili vse sklepe DS DO. Razna poročila, npr. finančna, naj bi bila podana v krajši in razumljivejši obliki, prirejena za vse delavce. Preveč je poročil o eks -kurzijah in potovanjih.
STARE Jože, predsednik OOZS TO APP:
Časopis je v redu. Premalo je konkretnih vprašanj in konkretne problematike, ki se veže na proizvodnjo. Premalo je predlogov o izboljšanju poslovanja. Predlaga rubriko, v kateri bi bili v skupni obliki opisane naloge In vloga DS, sindikata, delavske kontrole itd.
VIDIC Tadej, vodja TO APP:
-	predlagam časopisni format
-	menim, da je bolje, če je glasilo manj obsežno in da izide večkrat
-	informacije bi morale biti bolj strnjene in razumljive vsako -mur
-	zajeti bi morali vsa pomembna dogajanja v DO v proizvodnji in družbenopolitičnem življenju (sindikat, ZK, mladina)
-	pridobiti čim več dopisnikov iz vrst neposrednih proizvajalcev. Z njihovimi prispevki bi glasilo še bolj približali vsem članom kolektiva.
-	vsebino glasila še bolj usmeriti k spodbujanju stabilizacijske naravnanosti.
V. T.
9
Menim, da so Preseki primeren način obveščanja naših delavcev o delu ln poslovanju v delovni organizaciji. Da pa bi ugotovili, kaj menijo o glasilu ostali delavci predlagam, da bi v eni od naslednjih številk izvedli o tem anketo.
Vsebina glasila je dokaj pestra, pogrešam le nekaj več prispevkov iz dela in življenja delavcev v neposredni proizvodnji.
POGAČAR Stane, predsednik delavskega sveta DS SS:
V Presekih bi bilo pomembno, da bi bil vsak član kolektiva informiran o vseh važnejših dogaja -njih gospodarjenja na celotnem področju DO.
Menim, da bi sleherni član kolektiva rad prebiral važnejše sklepe DS posameznih TOZD, kakor tudi CDS.
Cveto ČUK, dipl, ing., Individualni poslovodni organ DO:
Preseke spremljam že vrsto let, prav od pričetka njihovega izhajanja. V tej, kar dolgi dobi, se je oblika in vsebina pogosto spreminjala, tako kot časi. Vedno pa so bili Preseki dobri in dobrodošli domačim in zunanjim bralcem. Vsebina Presekov je pestra, le na čase je preveč prispevkov, ki sicer zanimivo vsebino obravnavajo zgolj strokovno in profesionalno. V težkih časih, ki za gospodarstvo prihajajo, bomo potrebovali več prispevkov o delu ln stališčih sindikalnih organizacij in zveze komunistov.
O PRESEKI
Janez kliče pod napačnim oknom:
-	Lenka, odpri!...
-	Taspodnja rjuha b' se bva og-vasiva, če b’ se na bva ti nanjo zavaliva. . .
(Joža posluša uro, dve.. . Nekaj časa mu je to v veliko zabavo).
-	Janez, čaj jenej, jest sm se te naveličov poslušat!
-	O, Joža, a' s' ti?
R. P.
Koliko prispeva naša delovna or-organizacija za vzdrževanje drsališča na Bledu, za obratovanje smučarskega centra Kobla in za izgradnjo AT C Kranjska gora -Vršič?
1.	GG Bled prispeva za stroške obratovanja drsališča na Bledu po pogodbi o združevanju sredstev za dobo 15 let od leta 1973 po 0,5 % od dohodka iz sredstev sklada skupne porabe. V obdobju od 1973 -1982 je bilo združeno 714.911,25 din, od tega v letu 1981 119. 853, 10 din, v letu 1982 pa 143. 823, 72 din.
2.	Po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za iz -
V petek, 11. junija je bila na Bledu 9. seja centralnega sveta temeljne organizacije koopera ntov gozdarstva Bled. Delegati so na seji sprejeli samoupravni sporazum o zaposlovanju v občini Radovljica, pravilnik o ravnanju z gorivi in olji, razvid del in nalog s področja usmerjanja in načrtovanja gojenja gozdov in potrdili spremembo načrtov TOK
gradnjo zimskošportnega središča Kobla je bilo v razdobju od 1977 - 1982 združeno 1.072.486, 10 din, od tega v 1981 letu 118. 382,70 din. Obveznost po samoupravnem sporazumu se plačuje iz po -slovnih sredstev TOZD, traja 20 let od 1. 1977 in predstavlja investicijsko naložbo.
3.	Po pogodbi o združevanju sredstev za izgradnjo ATC Kranjska gora-Vršič je delovna organizacija v obdobju od 1974 - 1976 prispevala po
100.000,	00 din letno, skupaj
200.000.	00 din iz poslovnih sredstev TOZD in predstavlja investicijsko naložbo.
Bled
1981-1985 tako, da je že za leto načrt poseka lesa 101.000 kubičnih metrov v prvotnem načrtu pa je bila načrtovana taka količina poseka lesa šele 1985. leta. Na seji so potrdili tudi nove zneske za dnevnice, kilometrine, sejnine, štipendije in nagrade za počitniško prakso in pripravnike. Potrdili so kandidate za skupščino sklada za inter-
Počitniško razpoloženje je dovoljeno. Regres je razdeljen. Foto: I. V.
9. seja centralnega sveta temeljne organizacije kooperan -tov gozdarstva
NOVICE BREZ NASLOVA
vencijo kmetijstva in porabo hrane in za gozdno gpospodarstvo Bled izvolili delegata Ing. Andreja Ariha. V članstvo TOK so sprejeli nekaj novih članov. Največ pa so na seji govorili o pripombah in predlogih, ki so jih na zborih kmetov - članov TOK v mesecu maju dali kmetje. Kmetje so na zborih med drugim vprašali, zakaj so različne cene lesa pri GG Bled in GG Kranj. Mnenja so bili, da med ceno hlodovine in desk ni pravega razmerja, da je plan poseka listavcev previsok. Predlagali so, da bi bil plan za lastno porabo lesa za kmete in nekmete ločen, naj bo pri dodeljevanju količine lesa za lastno porabo merilo tudi število govedi, ki jih kmet stalno redi, da je treba preveriti ceno za nakladanje lesa, da je_ treba preveriti, če je pravilno vrednoteno delo kmeta v gozdu, naj bo letos regres za umetna gnojila dva dinarja za kilogram itd. Delavci servisa za molzne stroje naj imajo s seboj vedno vse tiste rezervne dele, ki jih je moč nabaviti v Jugoslaviji. Največ predlogov pa so kmetje kooperanti imeli na zborih za popravilo gozdnih poti, mostov in gradnjo gozdnih poti - vlak, ker bodo le tedaj, če bodo gozdovi dostopni, lahko redno sekali letne prirastke lesa.
Ob začetku razprave so delegati zadolžili pristojne organe, da začnejo reševati pripombe, priporočila in predloge z zborov kmetov kooperantov. Vodstvo temeljne organizacije kooperantov pa so zadolžili, naj pri zavarovalnici ugotovi, če bi bilo možno kolektivno zavarovanje za vse kmete - člane TOK, ki v svojih gozdovih sekajo les. Teh je na območju GG Bled okrog 1300.
Centralni svet TOK je sprejel tudi ugotovitveni Sklep o izvolitvi članic odborov kmečkih žena, ki so jih kmetje izvolili na zadnjih zborih.
Ciril Rozman
O PRESEKI
Sodelavec
Janez: Hlodi so se pocenili! Kako to misliš? Tako, deske so se podražile.
Sklepi TOZD GG Bled v maju in juniju:
-	Regres za letni dopust za leto 198-2 naj se deli tako kot predvideva 50. člen SS o spremembah in dopolnitvah SS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitve sredstev za OD.
-	Na osnovi določil SS o spremembah in dopolnitvah SS o skup-
nih osnovah in merilih za razpo -rejanje ČD in delitev sredstev za OD ter glede na družbeni dogovor o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog (Ur. list SRS, štev. 14/82) in na dogovor o uresniče -vanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 (Ur. list SRS, št. 1/82) so DS sprejeli sklepe o naslednjih izplačilih:
2.
Dnevnice: - cela dnevnica nad 12 ur
- polovična dnevnica na 8 do 12 ur
-	znižana dnevnica od 6 do 8 ur
Stroški za ločeno življenje:
-	za stanovanje največ
-	za prehrano največ
518, 00	din
283, 00	din
196, 00	din
4. 370, 00	din
4.660, 00	din
486, 00	din
3. Prenočišče v hotelu B kategorije:
4. Za prevoženi kilometer na službenem potovanju z lastnim avtomobilom se prizna:
-	za	15.000	km	letno	7,00	din/km	oz.
-	za	20.000	km	letno	6,30	din/km	oz.
-	za	25.000	km	letno	5,90	din/km	oz.
5.	Nagrade ob delovnih jubilejih:
-	za 10 let delovne dobe
-	za 20 let delovne dobe
-	za 30 let delovne dobe
6.	Nagrade za delo ob upokojitvi:
-	do 20 let delovne dobe
-	od 20 do 30 let delovne dobe
-	nad 30 let delovne dobe
8,	75 din/km za g. ceste 7,88 din/km za g. ceste 7,38 din/km za g. ceste
5.	512, 80 din
8.268,00	din 11.025, 60 din
20.440, 80 din 25. 551, 60 din 30.661,20 din
Masa sredstev za regres za LD se v letu 1982 poveča za 20% glede na leto 1981. Regres se izplačuje po 50. členu samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitve sredstev za OD.
Honorar za prispevke v internem glasilu ostane isti kot v letu 1981.
Sejnine se glede na leto 1981 povečajo za 30%, tiste TOZD, ki so v letu 1981 Izplačevale sejnine v višini 70,00 din izplačujejo v letu 1982 sejnine
v višini 91,00 din.
10. Dnevnice, stroški za prenočišča, stroški za ločeno življenje, stroški za prevoženi kilometer in sejnine se izplačujejo v predlagani obliki od 1.5. 1982 dalje. Regres za LD, nagrade ob delovnih jubilejih, nagrade za delo ob upokojitvi se izplačujejo v predlagani obliki od 1.1.1982 dalje.
- Delavski sveti so potrdili predlog izobraževalne skupnosti za gozdarstvo Ljubljana o izvolitvi odbora za samoupravno delavsko kontrolo. Odbor naj bi sestavljali Bernard Urbančič, Gozdarski šolski center Postojna kot pred-
sednik ln člani dr. Amer Krivec, BF VTOZD Gozdarstvo, Rudi Ko-stevc, gozd. tehnik, GG Brežice, Anton Prelesnik, dipl. ing. GG Kočevje in Jože Kure, dipl. ing. GG Novo mesto.
-	Delavski sveti so se strinjali s spremembo osnove za nagrajevanje nekaterih oblik izobraževanja, katere je delno pripravil center za izobraževanje SRS, delno pa GG Bled.
-	Sprejet je bil pravilnik o ravnanju s tekočimi gorivi in olji.
-	Delavski sveti so potrdili tudi predlog programa financiranja naložb v letu 1982.
3.	Za deljen delovni čas pripada delavcu dodatek: 604, 60 din bruto mesečno, če traja prekinitev več kot eno uro, stanovanje pa je oddaljeno do 2 km, 1.209, 20 din bruto mesečno, če traja prekinitev več kot eno uro, stanovanje pa je oddaljeno več kot 2 km.
4.	Pripravniku pripada mesečno akontacija OD v višini:
-	pripravniki s srednjo izobrazbo
7.807, 10 din neto OD/mesec
-	pripravniki z višjo izobrazbo 10.037,7 0 din neto OD/mesec
-	pripravniki z visoko izobrazbo 11.710,65 din neto OD/mesec
5.	Nagrade učencev z učno pogodbo:
-	I. letnik šole za gozdarje
2.	788, 25 din neto OD/mesec
-	II. letnik šole za gozdarje
3.	345, 90 din neto OD/mesec
-	I. letnik šole drugih strok 2.230, 60 din neto OD/mesec
-	II. letnik šole drugih strok 2.788,25 din neto OD/mesec
-	III. letnik šole drugih strok 3. 345, 90 din neto OD/mesec
6.	Za čas obvezne počitniške prakse pripada učencem in študentom nagrada, ki znaša na mesec:
-	Na podlagi določil 41. in 42. člena zakona o delovnih razmerjih in 6. čl. SS o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Radovljica smo dolžni sprejeti plan sprejemanja pripravnikov v letu 1982.
Na 18. seji delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb dne 28. maja je bil tako sprejet načrt sprejemanja pripravnikov za leto 1982
-	1 gozdarskega inženirja TOZD Gozdarstvo Bohinj
-	1 gozdarskega tehnika TOZD Gozdarstvo Pokljuka
-	1 ekonomskega tehnika TOZD Gozdarstvo Jesenice
-	1 ekonomskega tehnika TOK Bled
-	Prav tako so bili sprejeti sklepi o povračilu stroškov delavcem, dodatek za deljen delovni čas, OD pripravnikov, nagrade učencev z učno pogodbo, nagrada za obvezno počitniško prakso.
1.	Delavcem, ki se vozijo na delo z javnimi prevoznimi sredstvi se povrnejo prevozni stroški v dejanski višini zmanjšali za din 111,55 mesečno.
2.	Povračilo stroškov za prihod na delo in odhod z dela na relacijah, kjer ni javnega prevoza, se obračunavajo v višini 2,45 din/km, če znaša razdalja do 20.000 km letno in 2,07 din, če znaša razdalja do 25. 000 km letno. To nadomestilo se obračuna, če je mesto stanovanja od delovnega mesta oddaljeno več kot 3 km.
-	I. letnik srednje šole
-	II. letnik srednje šole
-	III. in IV. letnik sred. šole
na terenu
3.	345, 90 din
4.	461,20 din
5.	576, 50 din
v pisarni
2. 788,25 din
2.	788.25 din
3.	345, 90 din
-	I. letnik visoke šole
-	II. letnik visoke šole
-	III. in IV. letnik visoke šole
4.	461,20 din
5.	576, 50 din
6.	691,80 din
3. 345, 90 din 4.461,20 din 5. 576, 50 din
7. Povračilo stroškov za prihod na delo in z dela z osebnim avtomobilom velja od 1. 5. 1982 dalje, ostalo od 1.1.1982.
M. Č
Deskanje je postalo moda.
Foto: I. V.
12
KADROVSKE
V aprilu:
PRIŠLI:
JOŠAR Drago TOZD Gozd. gradbeništvo HUKAREVIČ Rasim TOZD Gozd. gradbeništvo HUKAREVIČ Adii TOZD Gozd. gradbeništvo HUKAREVIČ Mirsad TOZD Gozd. gradbeništvo HUKAREVIČ Hasib TOZD Gozd. gradbeništvo HUKAREVIČ Asim TOZD Gozd. gradbeništvo NADAREVIČ Ismet TOZD Gozd. gradbeništvo OMERADŽIČ Ramo TOZD Gozd. gradbeništvo ČAUŠEVIČ Dedo TOZD Gozd. gradbeništvo JUKIČ Meho
TOZD Gozd. gradbeništvo RUŽNIČ Mehmed TOZD Gozd. gradbeništvo NADAREVIČ Husein TOZD Gozd. gradbeništvo ČEHIČ Ismet
TOZD Gozd. gradbeništvo
RA MA KIČ Emin
TOZD Gozd. gradbeništvo
RAMAKIČ Asim
TOZD Gozd. gradbeništvo
PROSIČ Enes
TOZD Gozd. gradbeništvo
JUKIČ Ramiz
TOZD Gozd. gradbeništvo
LEKS Peter
TOZD Gozd. gradbeništvo
SMAJIČ Hasib
TOZD Gozd. gradbeništvo
AVSENEK Janez
TOK OE Radovljica
PRAPROTNIK Marija
DSSS
BAŠIČ Bajko TOZD Gozd. Bohinj
ODŠLI:
ODAR Franc
TOZD Gozd. Jesenice
starostna upokojitev
MARTIČ Jela TOZD Gozd. Jesenice na lastno željo
PREM Ludvik
TOZD Gozd. gradbeništvo
smrt
OGREŠEVIČ Ahmed TOZD Gozd. gradbeništvo sporazumno
SPREMEMBE
MAČINKOVIČ Ilija TOZD Gozd. gradbeništvo
BABIČ Stjepan
TOZD Gozd. gradbeništvo
PREŽELJ Jože
TOZD Gozd. avtoprevozništvo
BEZNIK Štefan
TOZD Gozd. avtoprevozništvo
KLARIČ Mijo TOZD Gozd. Bohinj
PRANJIČ Juro TOK OE Radovljica
PAUREVIČ Ilija TOZD Gozd. Jesenice
STOJČEVIČ Peter TOZD Gozd. Jesenice
BUČIČ Peter TOZD Gozd. Jesenice
ODŠLI:
RAMAKIČ EMIN TOZD Gozd. gradb. sporazumno
DOMITROVIČ Klara - DSSS upokoj itev
Število zaposlenih po TOZD 31. 5. T 982.......................
TOZD Qozdarstvo Bohinj	83
TOZD Gozdarstvo Pokljuka	97
TOZD Gozdarstvo Jesenice	60
TOK Bled	64
TOZD Gozdno gradbeništvo	94
TOZD Gozdno avtoprevozn.	59
DSSS	57
Skupaj GG Bled	514
JUKIČ Tomo
TOZD Gozd. gradbeništvo sporazumno
AMBROŽIČ Ciril
TOZD Gozd. avtoprevozništvo
upokojitev
VERDNIK Lidija TOK OE Radovljica iztek preizkusnega roka
PREMEŠČENI:
ARH Marjan
iz DSSS v TOZD Gozd.gradbeništvo
V maju:
PRIŠLI:
MUJKIČ Zamo
TOZD Gozd. gradbeništvo
KORDIČ Franc
TOZD Gozd. gradbeništvo
JUKIČ Mato
TOZD Gozd. gradbeništvo VUČKOVIČ Slavko TOZD Gozd. gradbeništvo MIŠIČ Mijo
TOZD Gozd. gradbeništvo
DUNDIČ Marko
TOZD Gozd. gradbeništvo
DUNDIČ Mate
TOZD Gozd. gradbeništvo
MILINOVIČ Ivan
TOZD Gozd. gradbeništvo
LONČAR Andrija
TOZD Gozd. gradbeništvo
LONČAR Nedeljko
TOZD Gozd. gradbeništvo
ČALJKUŠIČ Ivan
TOZD Gozd. gradbeništvo
MILINOVIČ Gojislav
TOZD Gozd. gradbeništvo
PIPLICA Jožo
TOZD Gozd. gradbeništvo
RUŠČIČ Milivoj
TOZD Gozd. gradbeništvo
ROJNICA Nikola
TOZD Gozd. gradbeništvo
MUŠARA Vinko
TOZD Gozd. gradbeništvo
ČOLIČ Ilija
TOZD Gozd. gradbeništvo
ŠARA C Nikola
TOZD Gozd. gradbeništvo
TUCAKOVIČ Stipo
TOZD Gozd. gradbeništvo
AKMADŽIČ Peter
TOZD Gozd. gradbeništvo
SEKELEZ Branko
TOZD Gozd. gradbeništvo
SEKELEZ Ante
TOZD Gozd. gradbeništvo
SEKELEZ Stjepan
TOZD Gozd. gradbeništvo
JENSTERLE Drago
TOZD Gozd. gradbeništvo
O PRESEK!
Mož z ženo z Gorenjskega pride v ponedeljek v Ljubljano v hotel in vpraša receptorja za sobo . Receptor ni vedel, kakšno sobo želita in je vprašal moža: "Ali želita sobo s kopalnico ali brez? Mož odvrne: "brez, saj ne bova ostala tukaj Sez nedeljo. "
13
ODGOVORNOST, PREDVSEM PA DOBRA VOLJA !
Ko sneg skopni se tudi zima poslovi iz naših bohinjskih gozdov. Za seboj pušča znane posledice in škodo. Vsak dober gospodar, lastnik gozda si gozd spomladi ogleda in se odloča glede čiščenja, posaditve, nege in poseka preko leta.
Še ne v tako davni preteklosti je bil gozd jamstvo za socialno varnosti njegovemu lastniku. V zadnjem povojnem obdobju pa nas je gozd reševal iz gospodarskih težav. Nastopil je čas, ko so se zaposlili tudi kmetje in polkmet-je, ter postali po svojem položaju kmetje - delavci in si zagotovili osebni dohodek kot glavno osnovo za preživljanje in je postal nekaterim gozd v življenju manj pomemben. V nas pa je ostala usedlina iz preteklosti, želja po lastništvu gozda, ki smo si jo pridobili z dedovanjem, darilom ali cenenim nakupom. Da -nes je mnogo več lastnikov gozdov kot jih je bilo v preteklosti, zato je skrb za gozd v pogledu vlaganja vanj, posaditve in njegove nege, ter tudi glede gospodarnega poseka vedno slabša. Starejša generacija lastnikov gozdov prepušča gozd svojim naslednikom, kateri pa v večih primerih zaradi ekonomske nezainteresiranosti slabo skrbijo za svoj gozd.
Samoupravni organi, ki so bili v letu 1981 v gozdarstvu, TOZD-u kmetov kooperantov Bohinj obnovljeni, so jo v svojem delovanju dobro zastavili. Sprejeti sklepi so nam poznani in jih je dovolj. Doslej je bila in je sedaj še bolj povečana odgovornost na nas lastnikih gozdov in smo kot ved -no tudi sedaj mi na vrsti, pri čemer pa naj bi bilo tudi čim -več dobre volje. Predvsem bi bilo treba doseči vsaj to, da bi bili naši gozdovi v vseh ozirih na taki stopnji, kot so družbeni. Tudi prirastek bi se moral približati tistemu, ki je v družbenih gozdovih. Plan poseka bi moral biti tudi v naših zasebnih gozdovih izvršen stoodstotno, ker
je le od tega odvisno delo in socialna varnost gozdarskega in lesno predelovalnega delavca. Potrebno bi bilo, da vsak lastnik gozda poseka in odda toliko lesa, kot znaša njegov letni naravni prirastek. Gozd je splošna družbena dobrina, zato je dolžnost njegovega lastnika, da skrbi zanj tako, kot skrbi dober gospodar za svoje njive, travnik in vrt,
TOZD Kmetov kooperantov v gozdarstvu Bohinj letnega plana poseka v letu 1981 ni izpolnil. De -lovno in organizacijsko se postavlja na lastne noge, se utrjuje in uveljavlja. Prav pa nima, da sodeluje in skrbi predvsem za svo-
Dne 8. maja 1974 so skupščine republik in avtonomnih pokrajin sprejele dogovor o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, ter republik in avtonomnih pokrajin za odpravljanje posledic elementar-
je kooperante, medtem kó neko-operanti, lastniki gozdov ostajamo izven organizacije sodelovanja njihove skrbi in informiranja. V splošni družbeni skrbi za gozd in v odnosu do izvršitve plana poseka pa smo vsi odgovorni. Stremeti je, da bo v bodoče TOZD kooperantov kmetov last nikov gozdov s svojimi samoupravnimi organi in njihovimi delavci še bolj prisoten s svojo odgovornostjo v gospodarstvu Bohinja, ter v gospodarstvu celotnega Gozdnega gospodarstva Bled In preko le-tega v celotni družbi. Prav tako pa mora biti prisoten s svojo odgovornostjo tudi do lastnikov gozdov v pogledu informiranja,ker bo le dobro informirani in vzpodbujeni lastnik gozda vključen v vsestransko sodelovanje in bo svojo odgovornost izvrševal lažje in dobre volje.
To pa je zelo važno!
Lojze Soklič
nih nesreč. Sredstva solidarnosti so namenjena za odpravljanje posledic elementarnih nesreč, ki so jih v republikah in avtonomnih pokrajinah pretrpeli občani, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in
Če je dobra volja, tudi grd teren ni ovira za uspeh.	Foto: J. P.
SOLIDARNOSTNA SOBOTA
14
družbenopolitične skupnosti, kot tudi za medsebojno pomoč republikam in avtonomnim pokrajinam, v katerih so nastale škode zaradi velikih elementarnih nesreC. Kot elementarne nesreče so mišljeni potres, poplava in druge nesreče, ki jih s svojimi predpisi določijo republike in pokrajine, pri katerih sta ogrožena življenje ali zdravje večjega števila ljudi oziroma je povzročena večja škoda. Eden od virov za oblikovanje sredstev solidarnosti je osebni dohodek delavcev iz katerega se plačujejo sredstva v višini povprečnega enodnevnega neto OD, oziroma v višini sredstev dodatno organiziranega delovnega dne.
V GG Bled smo se odločili, da vsako leto organiziramo dodatni delovni dan - soboto - po načelih gospodarnega ravnanja, s čimer z novo ustvarjeno vrednostjo povečujemo družbeni produkt In ne zmanjšujemo osebnega dohodka zaposlenih delavcev. Getos je bila po planu solidarnostna sobota razporejena na dan 15. maj. Da bi administrativni delavci v DS SS prispevali k povečanju vrednosti proizvodnje smo se nekateri na pobudo OOS odločili, da bomo solidarnostno soboto preživeli tako, da bomo delavcem TOZDPokljuka pomagali pri pogozdovanju. V soboto zjutraj se nas je zbralo 12 pred upravno stavbo. Prepričan sem, da bi nas bilo več, če bi o akciji Zvedeli nekaj dni poprej in ne Sele v petek 14. maja, ko je že vsak imel narejen načrt dela za soboto. Oblečeni smo bili delovno in dobro razpoloženi, obljublja pa se je tudi lep dan, saj je bilo jutro sončno. Z dvema kombijema smo se odpeljali na Pokljuko in se ustavili na makadamski cesti, kjer so nas pričakali delavci'GOZD Pokljuka z orodjem (rovnicami) in smrekovimi sadikami. Ker je bil na levi in desni stilni zasnežen gozd, smo se Spraševali, kje bomo sadili. Razdelili smo si orodje in sadike in za delavci TOZD Pokljuka začeli lestvi v zasneženi hrib. Kmalu se je pokazalo nezasneženo pobočje, kjer smo se ustavili in odložili orodje in sadike.
Sledil je kratek počitek in navodilo, kako poteka pravilno pogozdovanje, za primer pa smo lahko opazovali delavce TOZD Pokljuka, ki so že začeli z de-
lom. Razdelili smo se v skupine po dva. Večina moških je kopala jame za smreke, dekleta in žene pa so sadile. Kmalu smo začeli odlagati oblačila, saj nam je postalo vroče od dela in sonca. Teren je bil skalnat in strm, tako da vedno ni bilo lah -ko najti mesta, kjer bi sadili. Kljub temu je delo potekalo v dobrem razpoloženju, vsak pa si je prizadeval, da bi posadil čini več dreves. Proti deseti uri nas je že močno dajala žeja in ob času malice, ki so nam jo delavci TOZD Pokljuka prinesli na delovno mesto, smo najprej pogasili žejo in šele nato jedli, vendar utrujenosti še ni bilo o -paziti. Pogozdovanje smo nadaljevali do konca delovnega dne brez večjih prekinitev, le tu in tam je bilo opaziti, da si je kakšen gasil žejo s snegom. Ko smo končali z delom, smo se z orodjem spustili do ceste, kjer nas je čakala hladna pijača in kratek počitek. Razpoloženje je bilo prav takšno kot zjutraj, torej veselo, kljub temu, da so si tisti z bolj občutljivimi (nežnimi) rokami kazali žulje, ki so jih
Na pobudo medobčinskega sindikata in z organizacijo ZSAM Jesenice, je bilo v soboto 29. 5. 82. tretje delovno tekmovanje avtomehanikov, avtoelektrikarjev in voznikov.
Tekmovanje je potekalo v športni dvorani pod Mežakljo in na poligonu v neposredni okolici.
Samo tekmovanje je obsegalo teoretični in praktični del. V teoretičnem delu so vozniki z testi odgovarjali na vprašanja o samoupravljanju in varstvu pri delu ter iz prometnih predpisov. Avtomehaniki in avtoelektrikarji pa iz motoroznanstva in avtoelektri-ke.
Sami testi so bili zelo zahtevni
pridelali ta dan. S kombiji smo se vračali v dolino, ob poti pa smo se ustavili še v delavskem centru Mrzli studenec, ki je namenjen delavcem za zadovoljevanje potreb po hrani in počitku.
Za mene je bilo pogozdovanje prijetno in koristno doživetje, kjer sem v prijetni družbi zvedel marsikaj novega iz življenja gozdarjev, prepričan pa sem, da to velja tudi za ostale, ki so se odločili preživeti ta dan med gozdnimi delavci. Iz razgovora z delavci TOZD Pokljuka sem zvedel, da smo dobro delali in dokazali, da tudi administrativni delavci znamo in zmoremo dela, ki jih ne opravljamo vsak dan.
Vsak od udeležencev je povedal, da so vtisi prijetni, ter da si ob podobnih dnevih želi še takšnih akcij. To pa je hkrati poziv, da bi se prihodnje leto solidarnostna sobota zasnovala tako, da bi večina administrativnih delavcev preživela ta dan na terenu sredi gozdov.
Ivan Vidovič
in so terjali poglobljeno znanje, vendar so bili rezultati kljub te -mu zelo dobri.
Praktični del je pri voznikih obsegal spretnostno vožnjo. Vožnja je obsegala 11 ovir. Pri tem so bili vozniki razdeljeni v več kategorij, po tipih vozil, kakor se je vsak tekmovalec predhodno prijavil. Ovire so zahtevale od voznikov presojanje višine, širine, bočno parkiranje, vzvratno vožnjo, približevanje, določe ni točki s sprednjim delom vozila in podobno.
Avtomehaniki so imeli praktični del v dvorani pod Mežakljo. Razdeljeni so bili v skupino, ki je tekmovala na Diesel motorjih tipa TAM 5500 in bencinskih mo-
DELOVNO TEKMOVANJE AVTOMEHANIKOV, AVTOELEKTRIKARJEV IN VOZNIKOV _______ NA JESENICAH
15
torjih ter na motorjih FIAT Zastava 101, oziroma Fiat 750.
Avtoelektrikarji pa na vozilih TAM 2001.
Pri avtomehanikih in avtoelektri-karjih se je ravno tako upoštevala spretnost, znanje, čas in kvaliteta dela.
Našo delovno organizacijo so častno zastopali vozniki Kobal Drago, Ambrožič Janko in Jensterle Bojan. Od avtomehanikov pa Jamar Janez in Sodja Zdravko.
Kobal Drago se je med vozniki Mercedes 1213 prebil z lanskoletnega tretjega mesta, katerega je dosegel v Kranju, na prvo mesto in s tem potrdil, da tega rezultata ni dosegel slučajno. Tudi ostala dva, Ambrožič Janko in Jensterle Bojan sta bila v prvi polovici, če povemo, da se je udeležilo tekmovanja 49 voznikov, 32 mehanikov in 7 avtoelektri-karj ev.
V izredno ostri konkurenci avtomehanikov je v kategoriji bencinskih motorjev Jamar Janez
dosegel drugo mesto, kar je bilo presenečenje za nas in obenem potrdilo, da imamo dober in kva -liteten kader za vzdrževanje naših vozil in mehanizacije.
Pripis
Od avtomehanikov, ki so tekmovali na Diesel in Otto motorjih se je zahtevalo: nastavitev faze motorja, montaža pokrova Gallo-ve verige, jermenice, montaža platin in razdelilca in nastavitev nivoja goriva.
Po končanem tekmovanju je bila slovesna parada in mimohod vseh udeležencev tekmovanja na Čufarjevem trgu. Parade se je u-deležilo tudi naše vozilo, katerega je vozil Čuden Janez, ki je pred kratkim dobil od ZŠAM Bled republiško plaketo vzornega voznika.
Za prihodnje leto je bilo določeno, da se IV. delovno tekmovanje priredi na Bledu in sicer v izvedbi ZŠAM Bled, katero bo takrat praznovalo tudi 30 letnico ustanovitve.
Na koncu naj še povem, da je
bila organizacija tekmovanja na visoki ravni, da je bilo sodelovanje med sindikatom in družbe-no-političnimi organizacijami odlično, čeprav je sama organizacija zahtevala čez 100 ljudi, ki so neposredno sodelovali pri delu.
Tekmovanje ni imelo samo sebi namen, pomenilo je tudi izmenjavo izkušenj, poglobitev prijateljstva in medsebojnega tovarištva, kar se na žalost v današnjem času ne dogaja vedno, posebno pa ne na cesti.
Jože Peterman
O PRESEK!
Hči materi: "Veš, nazaj domov bom prišla. '
Mati: "Zakaj? Ali te vara?"
Hči:	"Ne, mene je zalotil. "
Mati: "No, saj sem ti vedno pravila, da je lump. "
16
ZNAMENITA DREVESA
Pred tremi leti je Društvo inženirjev in tehnikov GG Bled sprejelo program z naslovom: drevesa spomeniki. Drevesa izjemnih dimenzij in visokih starosti v marsičem prekašajo vse živo v naravi in pritegujejo pozornost ljudi. Društvo bi po protokolu podeljevalo prehodna priznanja lastnikom in gozdarskim službam, ki gospodarijo s tem drevjem , ter jih tako vzgajajo v skrbi za naravne znamenitosti, ki bi jih skušali na primeren način predstaviti javnosti.
Opisana misel je pridobila precej privržencev in zbrani so prvi podatki o drevesih-orjakih, merjenih v prsni debelini, /.a glavne drevesne vrste naštejmo najdebelejše:
SMREKA je najdebelejša na Ravneh na Mežaklji. Zalokar Marjan ji je namenil 148 cm. Z njo se kosa smreka na Pristavi, ki meri 143 cm in naslednja s 137 cm, kateri je opisal ing. Golob Emil.
JERKA predstavlja najdebelejši iglavec. Na DIT-ovem izletu smo ji izmerili v Trstju nad Uskovnico 181 cm. Malo zaostaja debela jelka pri Kohli, meri 171 cm. Tudi ta je precej poškodovana. Njen zaščitnik je Medic Dore. Niko Lapuh nas je seznanil s svojo debelinko pri Poljški planini s 165 cm.
BUKEV je najdebelejša pri Dos-lovški planini, meri 154 cm. Našel jo je Zupan Marjan. Sledijo Mruževa v Homu s 135 cm in Dežmanova v Zaki. Izmeril jih je Marjan Zalokar.
LJPA - slovensko drevo je po se -danjih podatkih kraljica našega območja. Na Mošenjski planini na robu Jelovice, presenetljivo visoko, je dovolila Janezu Arhu, da ji je nameril 195 cm. Simbolično spominja na pogansko čaščenje dreves.
HRAST je najdebelejši v Grim-ščicah, kjer v zaščitenem parku meri 145 cm.
MACESEN je najdebelejši v Pišnici. Ing. Žerjav Franc je sporočil, da meri 135 cm. Verjetno moramo med macesni iskati tudi
najstarejše drevo pri nas, tega pa cenijo na preko 1000 let starosti.
Posebneži po obliki so znani predvsem med smrekami. Leskovo smreko občudujemo ob gozd ni učni poti v Predtrgu, cipre-sasto obliko ima smreka v Kamnjah, podobna je v Jelju. Znamenita so tudi številna eksotična drevesa v naših starejših parkih.
Čudimo se lahko, zakaj je bilo v zadnjih desetletjih tako malo
Recept za izdelavo sanacijskega programa:
Potrebujemo:
-	sanacijska komisija
-	inšpekcija SDK
-	analize
-	povečevalna lupa
-	delavski svet
-	verjeli in bili zveličani
55 kosov analiz usuješ v mikser sanacijske komisije in vsebino
storjenega za vzgojo dreves, ki naj bi postala znamenita. Narobe pa je, da je bilo precej uničenega neupravičeno. Menda nas je čas hitrega tempa tehnike tako prevzel, da nam počasna rast drevja ne vzbuja želja po načrtnem vlaganju. Modernejši so dragi spomeniki, ki so tehnično hit -ro rešljivi. Čas je, da se zave -mo, da se zanimanje ljudi zopet obrača k originalnosti in lepoti , ki nam jo kaže narava v dina -mični podobi trenutka neponovljivega.
Mogoče bi lahko postalo naše društvo DIT nosilec akcije za zasaditev arboretuma. Sredstev in strokovnosti ne bi smelo manjkati. Samo začeti bi morali.
miksaš vsaj 7 sej. Dobro zmik-sano vsebino daš kot poobedek poslovnega kosila inšpekciji SDK. Zmes precediš skozi filter plusov in minusov. Minuse ignoriraš, pluse pa razmažeš na papir in jih skozi povečevalno lupo daš na ogled delavskemu svetu, širši družbeni skupnosti pa v prebavo. Če vsega ne porabiš takoj, postavi ostanek v predal in porabi po naslednjem zaključnem računu.
F. Č.
I. V.
Smreka na Pristavi (143 cm)	Foto: M. Zupan
1 kos 1 kos 1 kos 1 kos 55 kosov
čim več
17
Skoraj dva metra debela lipa na Vodiški planini.	I. v
GAMSJE GARJE PUSTOŠIJO— GORENJSKA LOVIŠČA_____
S prispevkom Imam namen posredovati kolektivu ln bralcem našega glasila nekaj razmišljanj o širjenju ln posledicah gamsjih garij.
Slovenska javnost je bila obveščena v dnevnih časopisih kmalu po izbruhu bolezni leta 1972, lovci pa do leta 197 9 dvakrat letno preko glasila "Lovec". Po letu 1979 pa vse do maja 1982 ni nih -če poročal, kaj se dogaja z gamsi v gorenjskih loviščih. Poročilo strokovnega sekretarja Zveze lovskih družin za Gorenjsko, ing. Branka Galjota v Lovcu št. 4, 1982. leta, pa je marsikaterega lovca v Sloveniji presenetilo. Kužna bolezen namreč še vedno desetka gamse na Gorenjskem, oziroma se širi že na Tol -minsko.
Ob pojavu bolezni septembra 73 na tromeji Italija-Avstrija-Jugoslavija, v lovišču LD Kranjska gora, je LZS imenovala odbor (štab) za preprečevanje gamsjih garij, katerega član in vodja sem bil do leta 1979.
Poletu 1979 je bil imenovan nov odbor (republiški) zato, ker je bolezen že ogrožala gamse izven gorenjske regije. Na žalost ta
odbor ni poročal lovcem, niti ostali javnosti, kaj se dogaja z
tamsi in kozorogi na Gorenjskem, e ob imenovanju prvega odbora sem bil presenečen, zakaj ni v odbor imenovan nihče od Inštituta za patologijo divjih živali biotehnične fakultete. Kljub temu smo se z vodstvom - funkcionarjem Zveze lovskih družin za Gorenjsko povezali z Inštitutom za patologijo divjih živali in prosili za njihovo strokovno pomoč. Radi so nam pomagali, saj je bil ta pojav področje njihovega strokovnega dela. Organizirali smo predavanja o pojavu kužnih bolezni med divjadjo po lovskih družinah o katerih je predaval dr. profesor veterinarskih ved Stane Valentinčič. Iz njegovih predavanj bi navedel nekaj posebno poudarjenih bioloških zakonitosti:
S pojavom kužnih bolezni v prosti naravi se prižge rdeča luč,
- če se divjad širi izven njegovega biotopa-življenjskega prostora,
- pojav številnih poginov,
- če je v upadanju povprečna telesna teža in trofeja zgovorno priča, da je število živali glede na življenski prostor preveč.
-	upor okolja, ki ima vedno sredstva s katerimi razredči neodporno populacijo,
-	bolezen ni poslan od boga kot šiba božja, ampak je posledica
Iz tega sledi, da bolezen ni samo med živalmi, temveč je tudi med nami lovci.
Poleg naštetega je bilo ugotovljeno, da gamsja garjavost ni bila zavedena v zakonodajo kot kužna bolezen, zato praktično ni bilo nikjer nobenih navodil oziroma zakonskih predpisov o zatiranju in preprečevanju.
Najprej smo se morali seznaniti z razvojem povzročitelja ter s tem, kako se prenaša na zdravi osebek. Razvojni ciklus komaj 0,2 mm velike pršice traja od položenega jajčeca do spolno zrele pršice cca 5 do 7 dni. Samica odleže v kožo tudi do 50 jajčec. Tako se na gamsu namnoži do pogina cca 1,5 do 2 milijona pršic, ki povzročajo močno srbenje, odpadanje dlake, na koži pa se naredijo do 1 cm debele kraste. V zadnjem stadiju bolezni nastopi tudi zastrupitev, ki povzroči visoko tempern turo, čestokrat nastopi tudi pljučnica, skratka žival pogine v velikih mukah.
Parjenje pršic se vrši zunaj kože, gams se zaradi srbenja stresa ali drgne ob drevo in tako pr -šice padajo na tla, raznaša pa jih tudi veter. Živali se med seboj okužijo z direktnim dotikom, na ležiščih ali kjerkoli na terenu, ki je okužen. V začetnem stadiju je okuženo žival težko prepoznati, ko pa so znaki že vidni, je tak osebek okužil že mnogo drugih, zato je zatiranje toliko težje. V tuji literaturi je več različnih smernic za zatiranje gamsjih garij. Prvi najbolj učinkovit ukrep je:
Čimprej prekiniti stik med okuženimi in zdravimi gamsi. Za tak ukrep pa mora biti tudi za to primeren teren in sicer mora posamezne trope ločiti tudi naravna ovira - doline, reke, neprehodni grebeni, ceste in podob no. Drugi ukrep pa priporoča, da je treba na večji površini (na več tisoč ha) tako razredčiti gamse, da ne ostane več kot e-den do 1,5 na 100 ha najmočnejših predstavnikov srednjega razreda v spolnem razmerju 3 koz-
18
li na 2 kozi. Tretji način zatiranja pa predvideva odstrel bolnih in sumljivih. Tak način pa pride v poštev, če je šla bolezen skozi lovišče ali če je stalno prisotna.
Odlov in zdravljenje se ni obnesel, ker so živali ponovno obolele. V poštev pa pride le v primeru, če je vrsta ogrožena .
Mi smo se odločili za prvega in drugega, katerega so tudi veterinarji uporabljali pri zatiranju kužnih bolezni med domačimi živalmi, dokler za to ni bilo ustreznega cepiva. Na primer, če se je v nekem hlevu pojavila park ljevka ali slinovka, so hlev spraznili, razkužili in po določenem času ponovno napolnili na račun sklada za primer kužnih bolezni.
Tako smo od tromeje do Koren -skega sedla izločili vse dosegljive gamse. Odstreljenih je bilo dvanajst, od teh samo eden ni bil okužen, bil pa je odstreljen tri
mesece kasneje kot ostali. Za ta del lovišča smo se odločili, da ga obdržimo nekaj let praznega, prvič ker ni gamsov biotop, drugič pa zato, ker sta bila na tem delu lovišča v 20 letih odstreljena samo dva gamsa. Vzhodno od Korenskega sedla do planine Ble-kova v dolžini cca 8 km smo napravili 60 % redčenja. S tem je bila bolezen lokalizirana, saj do konca leta 1975 nismo imeli primera garij v lovišču. Žal pa Avstrijci na nasprotni strani Karavank niso izločili vseh gamsov na tromeji, bilo jih je cca 8 kom, niso pa tudi izvajali predvidenih redčenj, zato se je bolezen širila po severni strani in tako v začetku leta 1976 ponovno izbruhnila na naši strani v Belci.
Če v času od leta 1973 do 1976 ne bi bilo kopnih zim, bi bili gamsi na tromeji dosegljivi nam, saj v normalnih snežnih zimah avstrijski gamsi v večini prezimujejo na naši strani i. Kopne zime pa so pripomogle, da je
številčnost še hitreje naraščala, s tem pa tudi boljši pogoji za razvoj bolezni. Odpor posameznih lovcev pa je še dodatno onemogočal izvajanje predvidenih ukrepov. Na novem žarišču v Belci je bilo določeno, da se na cca 300 ha izvrši radikalni odstrel, tako vzhodno kot zahodno pa redčenje. V Belci je bilo na 300 ha odstreljenih 60 gamsov, od teh 32 že okuženih. 40 gamsov pa je bilo odstreljenih na teritoriju od Kranjske gore do Jesenic kot redčenje populacije. Ta odstrel jt oil izveden izven lovnega časa z namenom, da se prepreči širjenje v Julijce. Zaradi tega je nastala polemika, in se je zato prenehalo z nadaljnim redčenjem. Po 15. februarju 76 leta se je v Kr. gori odstreljeva lo samo še bolne in sumljive gamse. Do leta 1978 je bilo odstreljenih 83 gamsov, v istem času pa jih je 220 poginilo, kar znaša skoraj 303 gamse, torej je imelo 303 gamsov možnost preživeti žarje in je torej obtožba, da je bil v lovišču Kranjska gora storjen totalni odstrel, neresnična.
Katastrofo je treba pripisati tudi odporu lovcev, ko so se spre -jemale nove smernice za odstrel gamsov na Gorenjskem. Pri glasovanju je bil proti žal tudi predstavnik LD Kranjska gora. Posluževali pa so se tudi preglasovanja nekaterih ukrepov, ki so jih predpisovale smernice in odbor za preprečevanje garij. Izgovor, da zaradi etičnih razlogov niso odstreljevali slabih gam sov iz mladega razreda v reviji Lovec ni utemeljen. Etika ima v lovstvu zelo relativen pojem. Za marsikaterega ljubitelja narave je kakršenkoli odstrel neetičen. Vprašam pa se, ali je to etično, da se je odstreljevalo tri kozle na eno kozo kar prikazuje priloženi grafikon, če pa se v naravi rodi v spolnem razmerju 1:1. Druga napaka, ki jo prikazuje grafikon pa je, da je bilo več kot 70% odstrela v srednjem reprodukcijskem razredu, smernice pa dovoljujejo največ 20% odstrel v tem razredu. Ali je etično, da so v LD Kranjska gora od leta 1970 do 75 odstrelili 70 srnjakov in samo 8 srn, zaokroženo 9:1 v korist kozlov. V istem času pa je preko 100 srnjadi končalo pod kolesi na ces*i, večina srn z mlekom ali brejih. Takih in podobnih primerov pa je še več.
Ujeta slepa gamsovka, poginila med prevozom v Ljubljano (na inštitut za patologijo divjih živali) 1969. leta.	Foto: Černe Vid
19
vendar bi morali v principu izločanja posnemati naravo. Roparji in drugi selektorji v naravi izločajo fizično slabše osebke, teh pa je največ v mladem in staöem razredu. Danes je teh roparjev manj in bi morali vlogo selektorja prevzeti lovci. Posledica porušenega ravnovesja pa so izbruhi kužnih bolezni, ki jih povzročajo pršice, virusi in drugi škodljivci, ki nastopajo v milijonskih masah.
Ugotavljamo, da gamsom grozi največja katastrofa v zgodovini slovenskega lovstva. Na Gorenjskem in delno na Tolminskem je že cca 4 000 do 5000 gamsov manj po izbruhu bolezni, s tem pa je nastala velika materialna škoda, morda pa tudi biološka, kar ponovno potrjuje izbruh garij na tromeji. Zanimiva pa je ugotovitev, da je bil največji pogin gam -sov v Julijcih v gozdnem' rezervatu Mala Pišnica in v Martuljku, kljub temu, da lovci trdijo, da je zaradi intenzivnega gospodarjenja z gozdovi in obdelovalno zemljo divjad v upadanju. Prav v Mali Pišnici ni bilo nobenega poseka od leta 1945, v Martuljku pa v 20-letih ni bil posekan niti 20 % etat. Zaraslo pa se je 65 ha košenic in pašnikov.
Divjad ni samo za lov in šport, ampak je tudi velikega strateškega in gospodarskega pomena in ravnovesja v naravi. Iz strateškega vidika gledano in pa ob upoštevanju naše samoobrambe v naših loviščih, sedaj ni približno 80 do 100 ton mesnih zalog kot bi jih bilo sicer. Poleg tega pa sta ogrožena kolektiva gojitveno lovišča "Triglav" in "Kozorog", saj sta se prav ta dva kolektiva vzdrževala v glavnem od lova. Prikrajšani pa smo tudi za precejšen pritok deviz, nekaj za prodane trofeje, večinoma pa za prodano divjačino na tuje tržišče. Vsa nastala škoda do sedaj gre že v milijarde.
Zaključujem z mnenjem, da bi bilo v lovstvu v bodoče potrebno več strokovnosti in odgovornosti, kar je bilo še posebej poudarjeno na študijskih dnevin "Gozd-div-jad", ki jih je organizirala Biotehnična fakulteta leta 1980. Dopolniti bi bilo potrebno Zakon o gojitvi in varstvu divjadi, tako da bo za nepravilnost posega v populacijo odgovorna tudi lovska organizacija. Potrebno pa bi bilo.
da bi se organizirale inšpekcijske službe, ki bi skrbele za pra -vilno gospodarjenje z divjadjo. Zakonsko pa bi bilo potrebno zagotoviti, da bi se v poslovnik lovskih organizacij vnesel člen, ki bi zagotovil kontrolo oziroma nadzor za pravilno izvrševanje plana odstrela. Lov pa bi bilo na sploh treba še bolj podružbi-ti in s tem zagotoviti večjo varnost divjadi. Razmere kažejo, da
STAROST
Tako se je letos imenovala razstava računalniške strojne in programske opreme, ki je bila v začetku maja v Ljubljani. Raz -stava je spremljajoča prireditev ob mednarodnem simpoziju za računalniško tehnologijo in probleme informatike. Prireditev sta letos že tretjič organizirala slo -vensko društvo Informatika ter Elektrotehnična zveza Slovenije. Na štiridnevnem seminarju je okrog 80 naših in tujih strokovnjakov prikazalo najnovejše teoretične in praktične dosežke s področja računalništva in infor-
je odborom, ki se imenujejo Varstvo okolja" treba spremeniti naslov v odbor za "Varstvo okolja in faune". Morda na osnovi vsega navedenega še zaključek, da je gamsja pravda na Gorenjskem doživela katastrofo in bi bilo bolje, da bi se manj odlikovali in več strokovno delali, v korist divjadi.
Loj e Mertelj
matike. Zelo zanimive pa so bile razprave "za okroglo mizo , posebno razprava z naslovom: Problemi in perspektive računalniško podprtih informacijskih sistemov pri nas. Na razpravi je bilo med drugim rečeno, da informacijski sistem z rutinskimi obdelavami ni potreben za eksistenco podjetja, informacijski sistem, ki je osnova za odločanje in vodenje pa zahteva velike organizacijske spremembe, ki jih večkrat nismo sposobni izvesti.
J. S.
kouaùov
0ÙSTREL GAnSOV V LOVIŠČU KR. GORA V LETIH 1957-197Z
INFORMATIKA 82
15. LESNI SEJEM
V Ljubljani, na Gospodarskem razstavišču, je bil od 7. do 11. junija 1982 tradicionalni 15. mednarodni sejem strojev in opreme za predelavo in obdelavo lesa pod nazivom "Lesni sejem".
Na sejmu je sodelovalo veliko število domačih in tujih razstav-ljalcev, skupno iz 14 držav. Sejem je zajemal opremo za posek, spravilo in transport ter stroje za manipulacijo na lesnih skladiščih, opremo za primarno mehansko predelavo lesa in stroje in opremo za vzdolžni in prečni transport lesa v proizvodnih halah. Razstavljena je bila tudi op -rema za izdelavo pohištva in drugih končnih proizvodov. Nato je bila razstavljena še oprema za površinsko obdelavo lesa in oprema za izkoriščanje toplotne energije.
Dr. Veljko Rus, dr. Lojze Sočan in dr. Stane Možina so obiskali Japonsko, jo proučili vsak po svojem področju in napisali knjigo Japonska od posnemanja
V organizacijah Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije je bilo izvedeno posvetovanje o računalništvu v funkciji optimizacije tehnoloških procesov in proizvodnje strojev in opreme za lesno industrijo. Govora je bilo o računalnikih za vodenje procesa od mehaniziranih skladišč, torej od dolžinske oblovine do izdelave vezanih plošč. Referenti so opisali možne izboljšave predvsem za večji izkoristek kvalitetnega lesa, ki ga je s sprotnim ugotavljanjem podatkov in takojšnjo obdelavo z računalnikom, možno doseči. Tudi na našem območju bi pri krojenju oblovine morali pričeti uporabljati pripomočke za krojenje s ciljem čimvečjega izkoristka kvalitetnega lesa.
do izvirnosti. Knjiga je izšla letos maja in priporočamo, da jo
preberete.
Iz nje se lahko marsikaj nauči-
Čistilka je opozorila pred odhodom domov uslužbenca, naj po seji odklopi peč.
Seveda je na to pozabil. Spomnil se je zjutraj - enkrat pa se je le.
R. P.
O PRESESI
mo ali vsaj spoznamo, kako so Japonci prišli do industrijskega, gospodarskega • japonskega čudeža.
V knjigi so opisane primerjave z Jugoslavijo, čeprav se bo mar -sikdo primerjavam čudil. Vendar so naši in njihovi resursi precej podobni:
-	obe državi sta v veliki odvisnosti od uvoza energije,
-	pomanjkanje domačih virov surovin,
-	nezadostna lastna proizvodnja hrane,
-	populacijska ekspanzija.
Seveda je Jugoslavija veliko bogatejša kot Japonska, kar zadeva naravne vire, vendar jih premalo izkoriščamo. To «ta deželi, ki sta imeli še pred 20 leti enak družbeni produkt na prebivalca in pred tridesetimi leti približno enak delež kmetijskega prebivalstva.
Razvoj Japonske se danes lahko primerja z ZDA in najbolj razvitimi deželami zahoda. Kako je to mogoče! Kaj je povzročilo ekspanzijo razvoja, si preberite v knjigi!
Ne pozabimo, da so Japonci dobri delavci:
-	Japonec s svojim delom prispeva kar more in ne kar mo -ra,
-	vsak četrti zaposleni da vsaj en koristen predlog na leto, pri nas vsak 500,
-	Če za koga, potem bi za Japonce prav gotovo lahko rekli, da živijo zato, da delajo, medtem ko mi delamo zato, da živimo!
Oni so v delovni proces vključeni praktično 24 ur, ker gredo tudi spat zato, da bodo naslednji dan bolj učinkovito de-
J. S.
Zgibnlk IMT 5131 z dvobobenskim
IGLAND vitlom 8 T.	Foto: šolar Z.
JAPONSKA OD POSNEMANJA DO IZVIRNOSTI
21
MAJNIŠKI IZLET GOZDARSKIH IN LESARSKIH UPOKOJENCEV
Pokrovitelj letoSnjega sicer že tradicionalnega vsakoletnega izleta upokojencev je bila Zveza in -ženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SRS, ki je tudi nosila stroške avtobusnega prevoza na relaciji Ljubljana-Železniki--Sorica-Jelovica-Bohinjska Bistrica- Ljubljana.
Izleta dne 19. maja 1982 se je udeležilo 32 tovarišev in sicer:
Bitner Franc, Miran Brinar, Tu-gomir Cajnko, Martin Čoki, Rihard Erker, Danilo Fajdiga, Lojze Funkl, Tonček Gabrijelčič, Vlado Hribrnik, Jože Jošt, Tone Knez, Rudi Kremesec, Franjo Jur har, Janez Juvan, Dušan Kafol, Miha Kancilija, Miloš Kelih, Milan Kuder, Vili Manfreda, Miloš Mehora, Alojzij Mušič, Marijan Presečnik, Franjo Rajner, Franc Sošič, Marijan Šebenik, Venčeslav Štavs, Zdravko Turk, Strojin Franc, Dušan Trotovšek, Bran ko Varaha in kot zastopnik Zveze DIT-ov Tavčarjeva, namesto zadržanega predsednika Tratnika. Zaradi službene zadržanosti se izleta ni mogel udeležiti Ciril Remic, sekretar Splošnega združenja gozdarstva.
Iz Ljubljane je avtobus ob 8.15 uri krenil proti Železnikom-Češ-njici in se ustavil pred upravnim poslopjem tovarne ALPLES. Tu so udeležence izleta že pričakovali predstavniki Alplesa, tov. Demšar in Krapeš, ter Gozdnega gospodarstva Kranj,tov. Martinovi? in Pogačnik.
Po prisrčnih pozdravnih nagovorih obeh direktorjev, tov. Demšarja in tov. Martinoviča, je sledil ogled končnih izdelkov Alplesa v sodobnem, okusno ureje-jenem salonu pohištva. V sejni dvorani nam je tov. Demšar v zelo zanimivih izvajanjih podal sliko podjetja. Povzetek nekaj njegovih podatkov:
"DO ALPLES" zaposluje 950 delavcev, od tega 50 % moških in 50 % žensk. Po strukturi zaposlenih ima 40 delavcev visoko ali višjo izobrazbo, 150 srednjo, od
ostalih pa je polovica kvalificiranih, polovica pa priučenih. Če razčlenimo še visoko izobrazbo, zaposlujejo gozdarje, lesarje , arhitekte, strojnike in dr.
Tovarniška površina obsega 12 ha, od tega je pokritih površin 4 ha. Celotni dohodek v letu 1982 je planiran na 1,5 milijarde din, od tega okoli 20% izvoza na kon -vertibilno območje.
Proizvajajo vse vrste ploskovnega pohištva, dnevne sobe, spalnice, predsobe, sestavljivi program po naročilu, kosovno, masivno, fonsko pohištvo, poleg tega pa tudi lesno obdelovalne stroje in transportne naprave.
Včlanjeni so v SOZD GLG Bled, letno razžagajo okoli 25.000 m3 iglavcev in listavcev.
V	novi toplarni kurijo vse nekoristne odpadke, ki ne gredo v i-verico in celulozo in s tem na -pajajo celoten okoliš.
V	izvozni in uvozni dejavnosti poslujejo z vsemi večjimi podjetji v tuzemstvu, na zunaj pa z Ameriko, Avstrijo in Afriko.
V	Železnikih smo se ustavili pred plavžem, zavarovanem tehniškem spomeniku, ki je edina zgradba te vrste v Sloveniji. V zraven stoječi 350 let stari Plav-čevi hiši se nahaja skrbno urejen lokalni muzej. Sprejel nas je domačin Niko Žumer, zavzet varuh vseh starožitnosti na območju Železnikov. Muzej obsega fu-žinarstvo, gozdarstvo, žagarstvo, sodarstvo, narodopisno razstavo, sobo domačina - akademika Koblar Franceta in galerijo pomembnih preminulih rojakov Selške doline. Železnike opisuje tudi J. V. Valvazor: "ime Železniki se je rodilo iz kovinskega sadu, namreč železa in nosijo po njem ime ne le v nemškem ampak tudi v kranjskem jeziku. Tu pridelujejo mnogo železa, iz njega pa vseh vrst orodje, zlasti obilo žebljev. Mnogo tega železa prodajajo v Italijo."
Knjige loškega gospodstva kažejo, daje bil rudnik že leta 1357 v cvetu. . . Prvo peč so furlanski železarji zgradili že leta 1277. Znano je, da je bilo fužinarstvo zaradi dobave oglja, ki so ga rabili v velikih količinah tesno go -vezano z gozdovi v zaledju. Številna stara kopišča v bližnjih in tudi oddaljenih gozdovih nam to tudi potrjujejo.
Med vožnjo skozi Zali log smo občudovali posebno etnografsko zanimivost. Vse zgradbe v tem naselju in tudi v sosednjih krajih so krite s skriljem, ki so ga že v davni preteklosti pridobivali v kamnolomu tik nad vasjo.
V	Zgornji Selški dolini smo se ustavili na položnem griču nad Podroštom, od koder je lep razgled proti Poreznu in Blegošu.
Strokovnjak Gozdnega gospodarstva Kranj, mag. Pogačnik nam je nazorno predstavil njihovo dejavnost na področju premene in melioracij grmišč in degradiranih gozdov v gozdnogospodarski enoti Zali log. V tej enoti je
5.	400 ha gozdov, od tega v družbeni lastniki 1. 566 ha (29^o). Lesna zaloga je 174 m3/ha, od tega 109 m3 iglavcev in 65 m3 listavcev. Nizka povprečna lesna zaloga je posledica visokega procenta malodonosnih gozdov. V enoti je samo grmišč in slabih panjevskih gozdov izločeno za
1.	185 ha ali okoli 22 % površine. Izvajanje del na premeni v enoti Zali log ima prioriteto v gozdno - gospodarskem območju Kranj (zelo dobra rastišča, večji kompleksi, bližina komunikacij In predelave lesa, pripravljenost domačinov pri izvajanju del na premeni).
Vseh melioriranih malodonosnih gozdov v območju je doslej (1966-- 1980) okoli 465 ha. Osrednji cilj: postopna premena in graditev raznodobnih mešanih sestojev z vključitvijo ohranjenih delov sestoja.
V	nadaljevanju poti proti vrhu Je lovice smo se ustavili pred va-
22
sico Sorica pri spomeniku Ivana Groharja, mojstra impresionizma, slikarja ponarodelih pia -ten kot so Macesen, Sejalec , Kamnitnik in drugi. Spomenik je bil odkrit v novembru 1981 ob 70-letnici njegove smrti. Pobudo je dalo Muzejsko društvo Železniki, ob želji Soričanov, da svojemu slavnemu rojaku postavijo spomenik. V slikarjevi rojstni hiši sredi vasice je urejena tudi zbirka dokumentov in fotografij o njegovem življenju in delu.
Kompasov avtobus nas je uspešno pripeljal na vrh Soriške planine, pomembnega smučarskega središča nad 1.300 m nadmorske višine. Tu, na meji GG Kranj in GG Bled, so izletnikom zaželeli dobrodošlico predstavniki GG Bled Cveto Čuk, direktor in Uroš Vidmar, vodja TOZD Gozdarstvo Bohinj, ki sta nas spremljala preko gozdne planote Jelovice do Bohinjske Bistrice. Med potjo smo zvedeli mnogo zanimivosti o Jelovici.
Pred zadnjo vojno, kljub velikim zalogam kvalitetnega lesa, na Jelovico ni bilo nobene kamionske ceste. Les so spravljali v dolino le po 2 žičnicah. Ena je bila na severni strani v smeri Lancovo -Radovljica, in druga iz Blatnega grabna k Soteski ob Savi Bohinjki (sistem Panze). Od slednje je ohranjena le še spodnja postaja, ki je kot tehniški spomenik zavarovana blizu ceste na desni strani Save Bohinjke.
Omrežje gozdnih cest se je intenzivno gradilo po osvoboditvi, tako da je danes Jelovica odprta v vse smeri: proti Bohinju, Radovljici, Selški dolini - Škofji Loki in preko Sorške planine na Primorsko (Baška grapa). Središče Jelovice je stara gozdarska postojanka Rovtarica, kjer se križa tudi večina gozdnih prometnic.
V Bohinjski Bistrici smo si ogledali mehanizirano lesno skladišče zgrajeno pred 7 leti. Tovariš Uroš Vidmar nam je obrazlo -žil, kako poteka delo pri lupljenju, krojenju in sortiranju lesa z uporabo elektronskih naprav na celi mehanizirani liniji (znamke Sprecher - Schuh in Springer). V eni izmeni letno obdelajo ca 3 5.000 smrekove oblovine. Zaposleni so poleg vodje skladišča le še 4 delavci. Lupiini stroj je
znamke Cambio in lupi od 10 cm navzgor, do debeline 63 cm. Z obratovanjem naprav so zado -voljni, imajo razmeroma malo zastojev.
GG Bled gradi še eno mehanizirano lesno skladišče na Rečici pri Bledu, zaledje Pokljuka, Me-žaklja in ravninski del.
V neposredni bližini opisanega lesnega skladišča je lociran TOZD Lesna predelava "Tomaž Godec" od LIP-a Bled. Po obra -tih nas je vodil tov. Janez Er-čulj. V njihovi temeljni organizaciji je 485 zaposlenih. Rekonstrukcija žage v Boh. Bistrici se je pričela leta 1964 in s pre-urejenjem krlišča končala v letu 1966 z rekonstrukcijo v ža-galnici in z montažo dveh polno-jarmenikov s kapaciteto 30. 000 m3 hlodovine.
K žagalnicam sta bili na obeh žagah priključeni tudi sortirnici za žagan les. Mehanizacija je tu -di zmanjšala fizični napor delav -cev in izboljšala ostale delovne pogoje, posebno v skladiščih žaganega lesa.
Olj koncu terenskih ogledov je vse udeležence izleta direktor Čuk z bohinjskimi gozdarji povabil na skupno kosilo v njihov nov gozdarski dom v Boh. Bistrici. Ob skupnem omizju je ob obujanju spominov in dogodkov iz preteklosti vladalo prisrčno tovariško vzdušje.
Spomnili smo se tudi 4 naših najstarejših stanovskih tovarišev, ki se zaradi visoke starosti ni^ so mogli udeležiti izleta in sicer:
1,	Ing. Alojzij ŠTRANCAR, rojen 30.8. 1885, torej že v 98 letu. Vsi ga poznamo kot nestorja službe za urejanje hudournikov na Slovenskem. Še po upokojitvi s svojimi bogatimi izkušnjami sodeluje pri Podjetju za urejanje hudournikov v Ljubljani.
Študije je končal na Dunaju in pred leti je prejel tudi zlato diplomo dunajske univerze. Živi v Ljubljani, Titova 23. Je še vedno zvest naročnik revije Gozdarski vestnik in sicer že od ustanovitve. Nedavno je izjavil sobesedniku, da ga še vedno zanimajo gozdarski problemi, saj je gozd najbolj naraven zaveznik v boju s hudourniškimi vodami.
2.	Ing. Mirko ŠUŠTERŠIČ, rojen 12. 9. 1891 v Kropi. Je že prekoračih 90 leto, živi v Ljubljani, Mariborska 17 a.
Po vrnitvi iz taborišča Dachau službuje v ministrstvu za gozdarstvo kot načelnik oddelka za urejanje gozdov, organizira prvo inventarizacijo slovenskih gozdov, ki je bila mnogo let glavno vodilo za gospodarjenje z gozdovi. Šušteršiča poznamo kot izredno plodnega gozdarskega pisca, mojstra slovenskega jezika. Z manjšim presledkom je bil tudi 25 let urednik revije LOVEC.
Je Imetnik zlate diplome dunajske univerze.
3.	Ing. Hinko REJIC, rojen 10.7. 1891 v Idriji, ki je dala vrsto uglednih gozdarskih strokovnjakov. Pred vojno službuje kot u-pravitelj Gozdne uprave Bohinjska Bistrica in hkrati kot ribar -skl strokovnjak vodi Ribogojni zavod v Bohinju, ki obstaja Se danes. Po zadnji vojni v ministr -stvu za gozdarstvo vodi oddelek za splošne zadeve, kasneje postane vodja Uprave za pogozdovanje krasa.
Po upokojitvi prejme zlato diplomo dunajske univerze. Danes v 91 letu starosti živi v Ljubljani, Bratoševa ploščad 23.
4.	Gozdar Kristl OGRIS, rojen v narodno zavedni vasi Sele na Koroškem onstran Karavank. Kot borec za severno mejo mora po neuspelem plebiscitu iz rodne Koroške in pride na Gorenjsko, kjer dobi zaposlitev kot revirni gozdar na Rudnem polju sredi pokljuških gozdov. Kasneje postane poklicni lovec v triglavskem lovišču in po vrnitvi iz partizanov leta 1 945 pride na delovno mesto načelnika gozdarskega oddelka ljubljanskega okrožja . Kmalu ga gore izvabijo nazaj v gorski svet in po upokojitvi se naseli v Podhomu pri Zg. Gorjah.
Vsem štirim zaslužnim gozdarskim veteranom so k visokim življenjskim jubilejem iz Bohinja poslane brzojavne čestitke.
Ob zaključku letošnjega srečanja upokojencev, se tov. Jože Jošt z izbranimi besedami zahvali organizatorjem izleta, ki so pripravili tako prijeten "dies maja-lis" in izrazi željo vseh udeležencev, da bi se taka vsakoletna tovariška srečanja še nadaljevala.
Franjo Jurhar
Poženi kačo v votel bambusov trs, še tam se bo skušala zviti. (Kitajska modrost)
Modra čebela ne srka medu iz uvelega sveta.
(Kitajska modrost)
Bohinjski fantje pod orožjem
Vojaško strokovno usposabljanje je za nami. V petih dneh sredi maja je del teritorialne enote Staneta Žagarja, ki jo vodi tovariš Franc Bajt dokazal, da smo Bohinjci, če bi bilo potrebno, sposobni organizacijsko, strokovno in moralno postaviti se po robu vsakemu agresorju, ki bi ogrožal našo suverenost. Pokazalo Be je, da so vaje potrebne. Vojaških veščin se ne da naučiti iz knjig. Treba je iti na teren, treba je zasedati položaje, izvajati taktiko, streljati, vzpostavljati zvezo in še polno drugih operacij. Čeprav zelo obsežen, saj je trajal od ranega jutra pa do večera, je bil strokovni program v celoti in učinkovito izveden. Na pripombe vojakov, kaj bi bilo potrebno dodati in organizirati, da bo program še boljši, je bilo nekaj tem celo dodanih. Prav te dodatke so vojaki bučno pozdravili.
Na vajah je bil velik poudarek dan idejno-politični vzgoji. Za izvajanje teh tem smo pritegnili nadvse kvalificirane zunanje sodelavce, vidne družbeno-politič-ne delavce v občini in celo na republiškem nivoju. Tako sta se našemu vabilu k sodelovanju odzvala predsednik komisije za mednarodne odnose pri CK ZKS tovariš Ivo Vajgl in republiški podsekretar za notranje zadeve.
Na občinskem nivoju so se s prispevki vojakom in starešinam predstavili predsednik občinske konference SZDL tovariš Miro Birk, predsednik IS skupščine občine Radovljica tovariš Janez Smole, predsednik občinskega komiteja za gospodarstvo tovariš Ivo Čučnik in znana družbeno politična delavca Varl Janez ter Slivnik Stanko.
Pomemben je bil odmev na njihova predavanja. Teritorialci so se vključili v diskusijo in izkazalo se je, da niso bili samo vo -jaki, temveč tudi občani v vojaških suknjah. Kot na zboru občanov so se zanimali za splošne in posebne bohinjske probleme.
Prvič smo tokrat ustanovili razne komisije: kulturno-informativ-
no, športno, socialno, komisijo za ocenjevanje, za stike s krajevnimi skupnostmi in druge. Takšna organizacija je bila nujna, če smo hoteli v tako kratkem času, kar so trajale vaje, opraviti toliko planiranih aktivnosti. Najaktivnejša je bila šport -na komisija, ki je poleg tekem v odbojki rn nogometu ter šahovskega turnirja z učenci osnovne šole Antona Tomaža Linharta iz Radovljice organizirala in pomagala pri dograditvi odbojkarskega igrišča. Tesnejše stike smo vzpostavili s Krajevno skupnostjo Bohinjska Bela, kjer smo se sešli tudi s komitejem za SLO ter jim obrazložili potek in smisel vaje. Oglasili smo se tudi v Krajevni skupnosti Ribno, na katerem teritoriju so se prav tako izvajale vaje.
Predstavnike vseh KS iz Bohinja in nekdanji komandni kader enot smo vabili na svečano postroj i-tev enote in začetek dela. Te skromne, vendar pomembne sve-časnosti, so se udeležili tudi naj višji občinski družbenopolitični delavci:predsednik občinske skup ščine tovariš Boris Šetina, sekretar OK ZKS tov. Branko Čop , predsednik občinskega odbora ZZB NOV tovariš Slavko Staro-verski, komandant enote Staneta Žagarja in drugi. Tudi vsi drugi vojaški predstavniki občine In pokrajine so s svojo navzočnostjo dali velik pomen vajam.
Dejavnost članov zveze komunistov v enoti se je pričela že na terenu. Tam je delo potekalo po aktivih manjših enot, s poudarkom na problemih, ki so se kazali na vajah.
Še eno novost smo tokrat prvič uspeli organizirati. Ustanovili smo aktiv ZSMS enote, izvolili predsednika in odbor ter kot program dela za obdobje vaje sprejeli nekaj konkretnih nalog. Naloge so sicer bile izvedene; resnici na ljubo pa delo aktiva še ni zaživelo v tisti meri, kot bi morda lahko. Vzpostavili smo stik z mladinsko organizacijo v Krajevni skupnosti Bohinjska Bela. Krajevni mladinci so se udeležili našega tabornega ognja in
24
prispevali svojo točko k programu. Izdali srno dva biltena in urejali stenčas, kjer so bile najzanimivejše fotografije iz življe -nja in dela v taboru oziroma na vajah.
Vaje so uspele ne samo po strokovni plati. Tudi moralno-poli-tično stanje je bilo zelo dobro. Komandantu enote in komandirjem manjših enot pa je v kratkem času uspelo formirati zelo dobre, celo odlične vojne kolek -tive z dobro disciplino in vedenjem. Teritorialci so pokazali zavest in delavnost, pa tudi občutek do pravičnosti, smisla vaj in komand. Za vse to pa ne zadostuje samo prepričevanje in nagrajevanje. Vse kaže, da so potrebne tudi kazni in opomini.
ISia koncu vaje je komandant podelil enajst nagrad, izrekel petnajst pohval posameznikom in pohvalil enoti Miha Mavriča in Francija Podlipnika ter kuharja Jakoba Zupanca.
Gotovo je še kdo med vsemi vestnimi vojaki in starešinami
zaslužil pohvalo ali nagrado. Ni je dobil. Se že tako zgodi. V vseli postopkih so tudi napake. Naj mu velja skupna komandantova zahvala na koncu. Gotovo pa je tudi kdo, ki bi celo zaslužil kazen.
Tudi tu je postopek, ki včasih zgreši. Naj se zamisli. Naj mu izrečene besede veljajo kot opozorilo.
Janko S. Stušek
Pred postavitvijo zasede mora komandir dobro pregledati teren. Od tega je tudi lahko odvisen uspeli vaje.	Foto: Janko Stušek
PO SLEDOVIH ČRNE ROKE
Pri Založbi Borec je letos aprila že tretjič izšla knjiga Jožeta Vidica PO SLEDOVIH ČRNE ROKE. Medtem, ko je prvi natis obsegal 580 strani, 160 fotografij in dokumentov, bo tretji obsegal 680 strani, 200 fotografij in dokumentov. Cena je 650 din.
Črna roka je bila najbolj divja, edinstvena tajna morilska orga -nizacija,ki je v minuli vojni delovala samo v Sloveniji. Morilci so ime povzeli po tajni organizaciji, ki je pred prvo svetovno vojno delovala v okviru obveščevalnega urada srbske vojske. Tudi slovenska črna roka se je izcimila iz obveščevalnega urada komande četniške vojske za Slovenijo in urada tajne domobranske obveščevalne službe.
O črni roki smo doslej vedeli bore malo, čeprav je ta pošast strahotno pustošila po naših krajih. Morila je matere z več kot desetimi otroci, mlada dekleta,
otroke in starčke, včasih kar cele družine.
Pisec podrobno opisuje zločine črne roke na Jesenicah, v Kranju, Ljubljani in njeni okolici, na Škofljici, v Pijavi gorici, na Tur -jaku, v Velikih Laščah, v Žužemberku, v Mirni peči, v Novem mestu, v Grosupljem, Višnji gori, v Trebnjem, v dolini Mirne,
Šentrupertu, Škocjanu, Kostanjevici pa vse do hrvaške meje, na Notranjskem od Brezovice, pa Vrhnike in Logatca do Trsta, v Polhograjskih Dolomitih do Ži-rov, v okolici Litije in drugod.
Knjigo je možno odplačati v treh obrokih, naročite pa jo lahko pri Založbi BOREC z objavljeno na -ročilnico:
NAROČILNICA:
ZALOŽBI BOREC, 61000 LJUBLJANA, Miklošičeva 28/1
Naročam knjigo PO SLEDOVIH ČRNE ROKE __________ izvodov
Ime in priimek ________________________________________
Zaposlen pri___________________________________________
Naslov stanovanja______________________________________
Knjigo bom plačal: po prevzemu, v 1, 2 ali 3 obrokih (ustrezno obkroži ali podčrtaj). Cena knjige je 650 dinarjev.
25
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE
razpisuje
v sodelovanju z družbenopolitičnimi skupnostmi In organizacija -ml v občinah, kjer bodo prlpra -vili območna srečanja In zaključno srečanje z organizatorji literarne kolonije v občini Lenart, republiško konferenco Zveze socialistične mladine Slovenije, republiškim svetom Zveze sindikatov Slovenije, tednikom Mladina, revijo Antena, časopisom Kmečki glas In DruStvom slovenski pisateljev
11.	srečanje pesnikov in pisate-teljev začetnikov
najboljše avtorje za nastop na območnem srečanju In predlagale avtorje za sodelovanje na republiškem srečanju, ki bo februarja 1983.
Literarni odbor ZKOS ima pravico zadnjega izbora avtorjev za zaključno prireditev.
Območne žirije bodo svoje delo zaključile dva tedna pred dnem, ko bo organizirano območno srečanje. Organizatorji območnih srečanj pa morajo o tem obvestiti vse, ki so poslali prispevke, vsaj teden dni pred srečanjem.
Avtorji morajo svoje prispevke poslati napisane s pisalnim strojem v treh izvodih. Zraven morajo priložiti tudi zapečateno ovojnico s podatki: imenom, priimkom, točnim naslovom, izobrazbo, poklicem, starostjo in šifro.
Avtorji naj pošljejo prispevke najkasneje do 20. avgusta 1982 na naslov: Zveza kulturnih oi-ga -
nizacij Slovenije, Kidričeva_____5,
Ljubljana, za 11, srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov.
Informacije lahko dobite po telefonu: 061/211 828 int. 18.
Ljubljana, 8/6-1982
Območna srečanja bodo letos potekala od 15. septembra do 15. decembra 1982 in sicer jih bo devet: v Ptuju, Radovljici, Ljubljani (Moste Polje), Trebnjem, Tolminu, Velenju, Hrastniku, Slo -venj Gradcu in Tzoli.
DREVESA IN OBRAZI
K sodelovanju vabimo vse avtorje iz Slovenije, Slovence iz drugih republik, iz slovenskih zamejskih območij v Italiji, Avstri -ji in na Madžarskem, ravno tako tudi avtorje, ki stalno ali začasno živijo in delajo v tujini.
Sodelujejo lahko avtorji, ki svojega dela - razen v samozaložbi - še niso izdali v knjižni obliki. Pošljejo lahko:
-	črtice, novele, romane, satire, humoreske, itd.,
-	pesmi, epigrame, basni, aforizme,
-	dramska besedila:dramske prizore, skeče, enodejanke, tragedije, groteske,
-	filmske scenarije, scenarije za proslave itd. ,
-	kritične prispevke, eseje z vseh področij umetnosti.
Tričlanske žirije (imenovala jih bosta organizator območnega srečanja in literarni odbor ZKOS) bodo na svojem območju izbrale
Duša se mi polni in izgoreva, ko zrem v noč. Topla in mehka je. Napaja me s tisočerostmi: črnimi grapami, skalami, pre-lestjo, z mesečevim srebrom, z nepopisno radostjo. To je moj svet! To je del moje biti, tisti pomembni del, brez katerega ni velike celote. To je moja kri, moje misli, moja razmišljanja. To je moj duh, majhen, pa vendar tako neznansko željan, da hi dojel lepoto in skrivnost, ki me obdajata.
Otroci Narave smo, a smo ji obrnili hrbet zaradi naše požrešnosti, pokvarjenosti. Bolna postaja zaradi svojih otrok, ki ji ruvajo prsi, iz katerih so v začetku nežno sesali njeno mleko. Potem pa so se povampirili in začeli piti njeno kri in žreti njeno meso.
Sovji hu-hu-huuu me popelje nazaj na pot, na katero sem stopil . Misli izginejo, raztopijo se v nič. Kljub temu ne ostajam prazen . Tisti hu-huuu mi prinaša plemenite misli. Hkrati me straši in daje pogum: nekje je (še) ohranjena bit, polna preteklosti in divje izvirnosti.
Omahujem ob začetem koraku na
svetlo pot. Ko da bi oblak spoznal mojo nakano: zagrne mesec, ulovi žarke v svoj odev. Stopim v senco oblaka, ki je zatemnil smreke. Drevesa se začno sramovati ob spoznanju obraza. Podvojijo sence. Stopim v črno noč. Korenine sproti zvijajo svojo rast okoli mojih nog. Oklepajo me in me ne pustijo naprej. Kljub uporu poti pa hočem naprej. Ta svet: pot in drevesa, skale, tihota in prostranost, omejena s človekovim prostorom. Ta prostor me vleče vase kot vrtinec in hkrati meče s svoje poti.
Hu - hu - huuu! Zopet se oglaša. Korenina zgrabi nogo kot skrita past. Padem. Ko dvignem vse svoje.se mi smeje zopet od drugod skrivnostni, zaničljivi hu-hu -huuu. Se nisem vzravnan, še ne najdem poti, že spet padam. Obležim zmagan in vdan, ponižan in majhen.
Posmehljivi hu-hu-huu me spremlja, pripoveduje in dopove, da ne vem, kje sem. Porogljiv je vse bolj, zaničujoč, sovražen. Ne obsojam ga, skušam ga le razumeti. Pravzaprav dobro razumem njegovo početje: to je dušek vsemu, zaradi česar se do sedaj ni
Ne izganjaj me! Sence me skrivajo. Kar se dà tiho hodim. In rad bi se prelevil: rad ni te ubil! Ne želja - moje počutje te hoče ubiti, zbrisati, pregnati. Tako, kakor so to počenjali vse dotlej !
Drevesa, vrzite svoje goste dvojne sence! Noč, zakrij me! Za-krij tudi sovo, spremljevalko naše vesti! Toda... Ne! Misel, raje se okleni druge misli, išči nove poti! Ne iz grape v skalo, ne iz konte v drevo.
Ubij sovo! Železo imaš, oblikovano z votlino, z robovi in lesom. Vanj vtikaš svoj razum, mrzel in vroč hkrati.
Prekleta sova! Kje si? Sedi na vejo, na bukovo vejo! Sedi in odpri svoje rumene oči! Naš razum ti pošljem mednje, da te ubijem. Kje si, prekleti hu-hu-huuu? Otresem se te zaradi naše vesti! Misel bom obdržal, ne bom je zamenjal z drugo! Oglasi se , oglasi! Gledam prazne veje; tako prazne, kakor sem sam. Ni je. Utihnila je. Zaradi občutkov usmiljenja? Morda postajava prijatelja, morda me je sprejela kot noč?
Zopet se je oglasila z gozdnega robil.
Tako rad sem jo imel. Zdaj pa sovražim mehko, zoprno perje sivkaste sove.
Hu-hu-huuu! Zopet. Rad ga i-mam ! Kljub vsemu začenjam vključevati razum v razsodnost, v resnico preklete izgubljenosti? ! Mah, siv in star, mlad in večen, visi z veje zlomljenega dre -vesa. Hočem jo videti! Sova -oglasi se!
Nemočen sem postal kot vedno. Bodiva prijatelja, saj ti nisem storil ničesar ! Nočem oditi, ostajam. Ulegel sem se na pot, želim ležati na listju, hočem tvojo bližino !
Svetloba me obliva, s celoto me zgrinja.
Oglasi se, oglasi! Pa ne tako, da bom moral z mesečeve svetlobe in iz sence dreves. Kažem pravi, resnični obraz. Vaš hočem postati, moram zapolniti tisti del, ki smo ga izruvali z uni -čevanjem vsega živega, ko smo odšli, ko vas nismo priznali kot nam enake. Vse se je začelo takrat, ko so nam bogovi naklonili več pameti. Zaradi tega nekateri trpimo, nekateri pa v tej prijetnosti živiio.
mogel izpovedati. Ima me. Izpoveduje svojo radost ob tem, kar ga že oddavnaj muči.
Nisem ga več slišal. Vstajam, zakrilim z rokama. Najdem ravnotežje, obstanem. Blaga svetloba počasi leze po stezi, Hiti mi nasproti in polni upanje.
Pozabljam na prestano. Že grabim temo, mečem jo vstran, da da pomagam svetlobi. Upanje zopet začenja napajati smisel moje poti. Mislim, da ne izgubljam poslanstva. Vztrajnost se začenja vračati v misel, želja se raz -rašča čez izgubljene upe. Svetloba tišči sence čez pot.
Zdramim se in zberem. Zazdi se mi, da vidim pot za ovinki.
Hu-hu-huuu! Kakor v rimi sem slišal: Zgini dormi !
Prekleta sova, rad te imam' Zakaj? Pusti me! Zakaj me preganjaš? Zakaj prav meni očitaš, tisto, kar počenjajo drugi? Saj te razumem in videl bi te rad! Tudi objel bi te, stisnil k sebi, pestovài. Tvoje oči so velike, rumene, z velikimi zenicami, pripovedujoče. Skrivnostna in odkri -ta, prekleta sova! Pusti me, prosim !
Zopet hu-hu-huuu iz senc noči. Saj to niso mrtve sence; žive in preklete so!
Kje naj hodim, da se izognem njihovim temam in sovinemu oči -tanju:	pod potjo ali nad njo, v
senci vesti ali v soncu zmago -slavja, uničenja?
Opuščeno gnezdo velike kokoši, ki jo je vznemirilo delo v gozdu.	Foto: I. V.
Krsteniški stan	Foto: I. V.
27
Jaz pa sem prišel v imenu nekaterih, da nam odpustite greh do svoje Matere. Hočemo, da živite !
Hu-hu-huuu, mi je zopet šel skozi glavo prek hrbta in nog. Vrnil se je v glavo, tam našel svoj prostor, se oblikoval v resnico, se rodil in rasel. Mislil sem o njem. Pa najbolj o tem, da še obstaja, da mora obstajati tudi v bodoče, da nikdar ne sme izginiti.
Potem so tekla leta čez kamen uničevanja. Bogastvo nočnih glasov se je dušilo in umiralo v smradu, ropotu in strupu dobrin novega sveta. "Pametni" in neumni so sestavili celoto, brezglavo, trenutno polno koristi, ki se bodo v bodočnosti podrle v prepad našega nehanja.
Zopet me je začelo gnati začeto. Odpravil sem se v gozdno noč.
Sušeče se smreke so štrlele k oblaku rumenega prahd. Njih ig-glice so bile prekrite z blazinicami žvepla. Vonj gozda kresne noči je izginil in izgorel ob človekovem blatu. Drevesa so molče prenašala bolečine svojih ran, grmovje je bilo kot v zasmeh ok -rašeno s trakovi odvrženih ostankov dobrin. Zdelo se mi je, da sem začutil prelet mehkega ptiča. Kakor da je sedel. Spomnil sem se, da mi je takrat prizanesel.
Zaslišal sem očitajoči hu - hu--huuu. Samo enkrat. Otožen očitek mi je vrgla noč v uho. Ostajal je sam, žalost in napoved pa sta rezali s prizvoka njene tesnobe. Sam, brez svojih, brez tistih, s katerimi je. polnil svoj prostor.
Vest se mi je pačila, notranjost je pekla v smradu razuma. Veter me je pomiloval, ko mi je sušil vodo v očeh. Zaprl sem veke, nabrekle in utrujene. Sol je ostajala ob robovih, pekoča in spominjajoča na resnico.
Umirajoči gozd in zastrupljeni potoki so se zlili v strugo našega konca. Ko sem prvič slišal preteči hu-hu-huuu, sem mu verjel. Napovedoval je tudi resničen in zanesljiv konec norega vzpona - Krone vsega živega...
Nikolaj Lapuh
Nagnojev cvet nas opozarja na semensko leto.
NAGRADNA KRIŽANKA
V Presekih št. 3 smo objavili nagradno križanko. Prejeli so 14 izpolnjenih križank in tri pravilne izžrebali. Izžrebane so bile: Malči Metul, Julijana Urbanč in Kovačič Milena. Za nagrade so prejele knjige Toneta Svetina Poezija upora.
Izžrebankam čestitamo!
Za pravilno rešeno nagradno križanko v "Presekih" sem bila med srečnimi izžrebanci nagrajena s knjigo Toneta Svetina: "Poezija upora". Bila sem -prijetno presenečena, obenem zelo navdušena nad strokovnim prikazom skulptur in globokih misli avtorja. Ta knjiga me je tako navdušila, da sem si želela ogledati umetnikova dela. Ob prihodu na njegov dom sem se z njim srečala že na dvorišču, kjer je skrbno izpiral razstavljene izdelke. Prijazno me je sprejel in mi razkazal svoje umetnine z ustrezno razlago. Da je Tone Svetina lahko ustvaril in ustvarja take edinstvene primere, s katerimi prikazuje temačno obdobje fašizma in velike dneve naše revolucije pogojuje, da je to trpljenje tudi sam doživljal.
Ob pogledu na bogato zbirko sem se zamislila. Toneta Svetino poznam kot pisatelja, toda skulpture, ki jih je on ustvaril, govore z likovno govorico, kiji z besedo ne moremo blizu. To je prava zakladnica, ki zasluži primer -nejše mesto, kjer naj bi bila dostopna za ogled vsem obiskovalcem Bleda, zlasti še mladini.
Naša delovna organizacija se lahko ponaša s tem, da je bil Tone Svetina, katerega dela so zna -na tudi izven naših meja, naš dolgoletni sodelavec.
Poklonjena knjiga mi sedaj pomeni še mnogo več, ker mi je avtor ob mojem obisku napisal vanjo posvetilo:
"NAROD, KI NE POZNA PORAZA NE MORE BITI PREMAGAN! "
Metul Malči
Starec v družini - živ zaklad. (Kitajska modrost)
Glasilo "PRESEKI" ureja uredniški odbor organizacije združenega dela GG Bled , Ljubljanska c. 19. Odgovorni urednik Jože Skumavec , dipl.ing, tiska Delavska univerza Tomo Brejc Kranj v 600 izvodih