73. številka. Ljubljana, v petek 29. marca. XXII. leto, 1889. Izhaia vsak dan zvečer izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za ieden mesec 1 'eld 40 kr' — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa sa po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša. 1 - po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. UpravniStvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem Času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vae leto ... .... 15 gld. — kr. , pol leta........8 „ — „ , četrt leta........4 „ — „ B jeden mesec.......I „ 40 „ D^"" Naročaje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravnistvo „Slov. Na.ro/la". Iz državnega zbora. Na Dunaj i 27. marca. 1889. Sinočna seja, prva večerna v budgetni razpravi vršila se je mirno. Proti koncu seje, po 9. uri, muzali so se že poslanci počasi iz dvorane. O polu desetih, ko je končal predsednik sejo, bilo je jako malo poslancev navzočnih. Trgovinski minister predložil je prirejeno postavo o prevzetji prve ogersko-gališke železnice in ogerske zapadne železnice v državno upravo. Nadaljevala se je potem podrobna budgetna razprava. Na vrsti so manj zanimivi oddelki: „Subvencija tehnologičnemu obrtnemu muzeju", „centralna Btatistična komisija", „geologični državni zavod" in „izdatki za arheologične namene". Važna je resolucija, ki jo je predlagal poslanec grof Kounic, da naj se uvede pri bodoči ljudski štetvi mesto predelka „jezik občevalni", predelek „narodnost". Nekaj ostreje razvnela se je debata o poglavji „bogočastje". Govoril je najprve levičar Swoboda. Napadal je, kakor pred njim že toliko drugov, ne samo ministra, temveč tudi Slovane, zlasti Čehe. Da se je dovolilo nekaj malega vseh pravic, po-trebuih Slovanom v živenje, to je že tem liberalcem nemškim preveč. Napadal je govornik zlasti ne-spodobuo duhovništvo češko, kar mu je prouzročilo pokaro predsednikovo. Potem je govoril gospod poslanec Fuchs, razlagajoč bedo In neugodno stanje nižjih duhovnikov in priporočal, da se uredi potrebna postava o kongrui. Ker se je potem vsprejel po predlogu poslanca Rogla konec debate, govoril je še glavni govornik, poslanec Scharschmidt. Tudi on je priporočal zlasti odločno prenaredbo o kongrui in predlagal resolucijo : Vladi se naroča, da priredi, kar najprej predložno o zboljšanji plače duhovnikom. V denašnji seji nadaljuje se podrobno budgetna razprava in sicer poglavje 9. oddelek II. „Ustanove i doneski v bogočastvene namene". Najprvo govori dr. Kronavvetter. On se čudi, da se nahaja v državnem proračunu našem še zme- rom poglavje z napisom „bogočastje". On je za popolno odločenje cerkve od države. Navadno se mu zdi, da morajo plačevati politične občine za bo-gočastne namene. Potem govori ob ustavah in zbiranji doneskov. Koliko, pravi govornik, zbere se o raznih prilikah, zlasti božjih potah v cerkvene namene, a nikdo ne ve, koliko to znaša, kako in kaj se ti doneski porabljajo. Zlasti je razdelitev teh svot jako nepravična, kakor se pripoveduje od ljudij, katerim se more verovati. Posebno malo, da skoro nič, daje se o prilikah kaplanom. Govornik želi, da bi se miniser vender natančneje za to stvar pobrigal in o vsem poročal v bodoči budgetni debati. Potem kritikuje stolne dohodke. Tu velja še zmerom stari pateut od 25. januarja 1782. Pristojbine stolne so Često in v mnogem oziru povsem nepravične, in treba je, da se tudi te zadeve dosledno urede. Ko sem se ženil, pravi Kronavvetter, napisali so mi račun 10 gld. Moral sem plačati, saj B6 nisem mogel prepirati pred svati. Sploh je vzbudil govornik, kakor navadno, dovolj veselosti, kar mu je menda pravi namen. Potem govori naučni minister dr. pl. Gautscb. On odgovarja zlasti predgovorniku, ker bode raznim drugim očitanjem še prilično odgovoril. Vse kar se je povedalo, pravi minister, tiče se večinoma prirejenih postav, ki so se že leta 1874. obljubile. Že včeraj omenilo se je mnogoltaj glede postave o patronatih. Če je to posebne važnosti za postavo, za ureditev te zadeve, ne morem še danes določiti. Postava o patronatih je že v principu jako težavna. Vsaj se tu tiče upliva lokalnih elementov glede imenovanja cerkvenih dostojnikov. Potem tiči v stvari tudi važno finančno vprašanje za državo in za patrona. In prav zaradi tega, ker je zadeva v resnici težavna, ni se še priredila postava v razpravo. Minister pravi, da se v tem mnogo deluje in dogo varja z veščaki. Kar se tiče očitanj dr. Kronavvetter-jevih, da je tu po vsem še veljaven člen 15, ustav, postav ki določuje, da ureduje vsako priznano verovznanje svoje notranje zadeve samo, uživa in ima v oblasti svoje cerkvene ustanove, ter i njemu vladajo, kakor vsaki drugi družbi, državne postave. Kar se tiče stolnih pristojbin, uredila se bode tudi ta zadeva. Nepriličnosti, ki se tu in tam pač lehko prigode, minister jako obžaluje. Govoril je danes tudi g. poslanec Nabergoj. Omenil je prilično prav dobro, da pač ni kraja zastopanega v državnem zboru, katerega prebivalcem bi se v narodnostnem oziru i v obče tako slabo godilo, ko okoličanom Tržaškim. Potem omenja gospod poslanec zlasti tudi cerkve sv. Jerneja v Trstu. Že 20 let sem je cerkev povsem premajhna, a vender se ne pomore. Poslanec Nabergoj stavi resolucijo, da se koj drugo leto že všteje v proračun i svota, potrebna v povekšanje m olepšanje te cerkve. Stvar je po vsem nujna in govornik je ne more dovolj toplo priporočati. Vsprejme se potem oddelek bogočastje. Vsprejme se tudi postava s poročilom odse-kovim, vladna predložba o plačah in mirovnini zi-stemizovanih učiteljev na rimsko-katoliškem in grško-katoliškem teologičnem učilišči dijeceznim v Gorici in Zadru. Daljo prih.) Govor drž. poslanca Viljema Pfeiferja v državnem zboru dne 13. marca 1889. Ne bodem govoril, kakor predgovorniki moji o političnih prepirih in šolskih zadevah, temveč hočem držati se le suhoparnega predmeta, kajti izprosil sem si besedo, da še zastopani stališče svoje, katero sem že lani prijednakej priložnosti pojasnjeval, proti nasprotnim nazorom častitega odseka v visoki zbornici. Ko je Častiti budgetni odsek odklonil resolucijo mojo, da bi se premeiiilo zastarano postopanje glede epidemij, podoben je tiču noju, kajti neče videti, kakor strašno razsajajo osepnice na Dolenjskem, ki so hujše nego ruski nihilisti. Nihilisti z bombenim atentatom ubijejo 5, 10 do 20 ljudij, potem je pa zopet dolgo časa mir. Častitemu budgetnemu odseku zdi se število osob, katere so pobrale osepnice neznatno, vzlic temu da je minula dva meseca v fari Leskovec umrlo 130, v Bučki 41, Studenci 50, Škocijanu 102 osobi za osepnicami (Čujte! na desnici), da ne govorim o župnijah Št. Jernej, Krško, Sv. Križ, Sv. Rupert, Barka, Sv. Duh itd., kjer jih je tudi na stotine pomilo. Glede dolge vrste onih obžalovanja vrednih, ki so morali prezgodaj v grob, mislili bi, da se avstrijski narodi šejneso tako visoko popeli, kakor domača živina, katero so zmatrali za vredno, da jo vzlic staršim živinozdravskim zakonom varujejo z novimi zboljšanimi zakoni; narod naj pa plačuje in krvavi, zato je, sicer nema nobene vrednosti, živina je pa narodno premoženje. Občine morale bi po mnenji odsekovem krotiti epidemije in le nje zadeva odgovornost, če 89 epidemija razširi in ne zatre. Z isto pravico, kakor zatiranje epidemije, mogla bi se občinam zaukazati, da se naj same varujejo pred sovražnikom, ker imajo skrbeti za varnost osobe in lastnine; potem takem mejne občine češke 1886, neso storile dolžnosti svoje, ker neso zabranile Prusom pridreti v deželo. Čemu je treba še vojske, Če naj občine same prepode sovražnika. Da so proti sovražniku občine preslabe, spoznajo, da so pa tudi proti epidemijam, tega pa ne — tu naj občina preskrbi sredstev in organov, katerih nema na razpolaganje. Za zatiranje epidemij ne zadoščajo moči občin, zato treba denarja, kakor ob živinskih kugah. Pri živinskih kugah daje organe države, zakaj pa ne pri epidemijah ? Zakaj se v krajih, koder je epidemija, ne povekša število zdravnikov s tem, da se pošljejo iz druzih okrajev ? Zakaj se z varstvenimi naredbami in pripravami ne omeji razširjenje epidemij? Vsaj imamo vender zaznamovati žalostno dejstvo, da morajo zdravniki na Dolenjskem, ko d ar tako strašno razsajajo osepnice, sami iz lastnega žepa skrbeti za cepilo, ker se država brani, to storiti. (Čujte! Čujte! na desnici.) O tem naj se nikdo ne moti, dokler se z zakonom ne določijo potrebni stroški; dokler se zatiranje epidemij ne proglasi za dolžnost države, tako dolgo se ne bode nič premeni I položaj. Država vender ne sme zahtevati od občiu, kar ni mogoče, in potem, če se gladko ne izteče, krivde zvraČati na občine; vsaj se tudi državnim oblastvom pripeti, da nemajo sreče ali da kaj napak store, kakor kaže naslednji slučaj. V Rajhenburgu so zaprli hišo zaradi osepnic in jo straži straža, da nikdo ne sme notri in venj. Stražo je postavilo oblastvo in še traja; hišnega posestnika so pa nedavno povabili zaradi prestopka zapretja v Brežice h kazenskej obravuavi in se je tudi tja peljal (Veselost in jako dobro! na desnici), dočim se mora njegova hiša še deset dnij stražiti. (Klici: Neverjetno!) Nikdo ne more razumeti, kako se ujema, da hišo zapro, gospodarja okužene hiše pa pokličejo v Brežice, ko bi vender mej vožnjo po železnici bili lahko drugi potniki ali prebivalci v Brežicah od njega nalezli osepnic. (Veselost in Jako dobro! na desnici.) Prosim predstavite si, gospoda moja, žalostni položaj v kraju, kakor sedaj na Dolenjskem kjer razsajajo osepnice: bolezni, umiranje, zvonenje mrličem, razrušenje mnozih rodbin, katere zgube za zmiraj jedino pomoč, jedinega preživilca svojega, opuščenje gospodarstva, zastoj vseh pridobitnih razmer, popolni izpad živinskih in letnih sejmov, kateri prineso denar v deželo, od katerih imajo do biček kmetje, živinorejci, trgovci in obrtniki itd.; vinski in živinski trgovci ter drugi trgovci s kmetijskimi pridelki izostajao, kje naj vzamo denar za davke, mezde, gospodarske potrebe, stroške bolezni? Če kmalu vlada ne dovoli olajšanj zastran sejmov, zastran počakanja za davke bode Bedanje težavno stanje prebivalstva, postalo naravnost obupno. V tem težavnem času ima še tako hudo zadeta občina še večje stroške za podpore obubožanim bolnikom, osirotelim otrokom, za bolnišne namene itd., kako naj občina uBtavi razširjenje epidemije, če je na stotine rodbin v največji revščini, nema ni tečne hrane, ne potrebne obleke in po 6 do 10 osob leži v bornej sobi? (Poslanec dr. Roser: Čujte! Čujte!)Mari more občina te žalostne preživljenske in stanovanjske razmere, katere po skušnjah pospešujejo razširjenje kužnih boleznij, odstraniti z lastnimi sredstvi. Država, gospoda moja, ponudila je svojo roko v pomoč pri zatiranji strk-Ijevske bolezni v Dalmaciji, pellagre na Goriškem, zakaj bi pa Dolenjcem ne dala podpore? Poleg teh človekoljubnih ozirov pa pridejo tudi državni iuteresi v poštev. Kmalu se začne novačauje, po letu so strelske vaje topništva pri Krškem, vse to pa znajo ovirati osepnice, če se bodo še širile. V maji in avgustu začne se sklicanje k vojaškim vajam, katere utegnejo motiti osepnice. Tu gre za eminentne javne državne koristi in je nujna potreba, da pomaga država sama. S samimi pismenimi dekreti in z deželnimi zdravstvenimi nadreferenti, ki se mislijo nastaviti — katerih nas varuj Bog in vsi svetniki — bodete ravno tako malo pregnali epeditnije, kakor tudi ne filoksere popolnoma nepotrebna trtnoušna komisija. (Dobro! na desnici.) Taka poročila pomnože statistične tabele in so čisto akademične vrednosti. Kon-čavam z besedami: Fate, non parlate. (Odobravanje na desnici.) Politični razgled. m o i ioIIenz. .+%iirflfi»'?.- ,*r,(' HTe zamciiiti z Radgonsko. Radenska kisla voda in kopališče. Batai n slov. Štajerskem ik vznožji Slovenskih goric. ■ # x J M«.«,:!«** imrlo Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleci največ natrona l\0l ZUrdVlilla VUUd. in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri vseh boleznih, koje dobi človek vsled preveliko kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjlh, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih. I/ + Mr»»v-S — nn unHo Vsled obilne o (pene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega okusa in l\0T ncLlTlIZricl Vullcl. močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj priljubljena poziv ljajoća pijača. Pomešana b kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno šumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec. Jako razširjena je in mnogo so rabi radenska kisla voda kot varstvo in zdravilo zoper davico, škrlatico, mrzlico in kolero. Kopeli se prirejujejo iz železnate in kislo vode z raznovrstno gor-koto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudico, trganje po udih/ženske bolezni, pomanjkanje "krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 35 kr., cena za eno sobo 30 kr. do 1 gld.) (339—43) nMi;AM» K*;; hn+ -rrli^oifilo Liter radenske kislo vodo ima v sebi 006 gr. dva- UCJIjenO- KISU lilij K0t ZliraVIIO. kratno ogljeno-kislega litija, to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti je ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščeke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močne tekočina kalija, natrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzete kosti v kratkem proste vse nesnage. To ga je napotilo, da je začel posku5ati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniško prevlake so postajalo vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspebi, koje so dosegli pri enacih razmerah tudi drugi zdravniki. Obvarovalno zdravilo. Kopeli in stanovanja. Cenike razpošilja zastonj in franko kopališče radenske slatine -na Štajerskem. v zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz m Mihael Kastner v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragutin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne«. 5974 HQ 7072 88 VS