73. številka.
Ljubljana, v petek 29. marca.
XXII. leto, 1889.
Izhaia vsak dan zvečer izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za ieden mesec 1 'eld 40 kr' — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.,  za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa sa
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša.
1 - po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska.
Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah
fit. 12.
UpravniStvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem Času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„  pol leta........6   „   50 „
„  četrt leta........3   „   30 „
„   jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vae leto  ...       ....   15 gld. — kr.
,  pol leta........8   „   — „
,  četrt leta........4   „   — „
B  jeden mesec.......I   „  40 „
D^"" Naročaje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravnistvo „Slov. Na.ro/la".
Iz državnega zbora.
Na Dunaj i 27. marca. 1889.
Sinočna seja, prva večerna v budgetni razpravi vršila se je mirno. Proti koncu seje, po 9. uri, muzali so se že poslanci počasi iz dvorane. O polu desetih, ko je končal predsednik sejo, bilo je jako malo poslancev navzočnih.
Trgovinski minister predložil je prirejeno postavo o prevzetji prve ogersko-gališke železnice in ogerske zapadne železnice v državno upravo.
Nadaljevala se je potem podrobna budgetna razprava.
Na vrsti so manj zanimivi oddelki: „Subvencija tehnologičnemu obrtnemu muzeju", „centralna Btatistična komisija", „geologični državni zavod" in „izdatki za arheologične namene".
Važna je resolucija, ki jo je predlagal poslanec grof Kounic, da naj se uvede pri bodoči ljudski štetvi mesto predelka „jezik občevalni", predelek „narodnost".
Nekaj ostreje razvnela se je debata o poglavji „bogočastje".   Govoril je najprve levičar Swoboda.
Napadal je, kakor pred njim že toliko drugov, ne samo ministra, temveč tudi Slovane, zlasti Čehe. Da se je dovolilo nekaj malega vseh pravic, po-trebuih Slovanom v živenje, to je že tem liberalcem nemškim preveč. Napadal je govornik zlasti ne-spodobuo duhovništvo češko, kar mu je prouzročilo pokaro predsednikovo.
Potem je govoril gospod poslanec Fuchs, razlagajoč bedo In neugodno stanje nižjih duhovnikov in priporočal, da se uredi potrebna postava o kongrui.
Ker se je potem vsprejel po predlogu poslanca Rogla konec debate, govoril je še glavni govornik, poslanec Scharschmidt. Tudi on je priporočal zlasti odločno prenaredbo o kongrui in predlagal resolucijo : Vladi se naroča, da priredi, kar najprej predložno o zboljšanji plače duhovnikom.
V denašnji seji nadaljuje se podrobno budgetna razprava in sicer poglavje 9. oddelek II. „Ustanove i doneski v bogočastvene namene".
Najprvo govori dr. Kronavvetter. On se čudi, da se nahaja v državnem proračunu našem še zme-
rom poglavje z napisom „bogočastje". On je za popolno odločenje cerkve od države. Navadno se mu zdi, da morajo plačevati politične občine za bo-gočastne namene. Potem govori ob ustavah in zbiranji doneskov. Koliko, pravi govornik, zbere se o raznih prilikah, zlasti božjih potah v cerkvene namene, a nikdo ne ve, koliko to znaša, kako in kaj se ti doneski porabljajo. Zlasti je razdelitev teh svot jako nepravična, kakor se pripoveduje od ljudij, katerim se more verovati. Posebno malo, da skoro nič, daje se o prilikah kaplanom. Govornik želi, da bi se miniser vender natančneje za to stvar pobrigal in o vsem poročal v bodoči budgetni debati. Potem kritikuje stolne dohodke. Tu velja še zmerom stari pateut od 25. januarja 1782. Pristojbine stolne so Često in v mnogem oziru povsem nepravične, in treba je, da se tudi te zadeve dosledno urede. Ko sem se ženil, pravi Kronavvetter, napisali so mi račun 10 gld. Moral sem plačati, saj B6 nisem mogel prepirati pred svati. Sploh je vzbudil govornik, kakor navadno, dovolj veselosti, kar mu je menda pravi namen.
Potem govori naučni minister dr. pl. Gautscb. On odgovarja zlasti predgovorniku, ker bode raznim drugim očitanjem še prilično odgovoril. Vse kar se je povedalo, pravi minister, tiče se večinoma prirejenih postav, ki so se že leta 1874. obljubile. Že včeraj omenilo se je mnogoltaj glede postave o patronatih. Če je to posebne važnosti za postavo, za ureditev te zadeve, ne morem še danes določiti. Postava o patronatih je že v principu jako težavna. Vsaj se tu tiče upliva lokalnih elementov glede imenovanja cerkvenih dostojnikov. Potem tiči v stvari tudi važno finančno vprašanje za državo in za patrona. In prav zaradi tega, ker je zadeva v resnici težavna, ni se še priredila postava v razpravo. Minister pravi, da se v tem mnogo deluje in dogo varja z veščaki.
Kar se tiče očitanj dr. Kronavvetter-jevih, da je tu po vsem še veljaven člen 15, ustav, postav ki določuje, da ureduje vsako priznano verovznanje svoje notranje zadeve samo, uživa in ima v oblasti svoje cerkvene ustanove, ter i njemu vladajo, kakor vsaki drugi družbi, državne postave. Kar se tiče stolnih pristojbin, uredila se bode tudi ta zadeva. Nepriličnosti, ki se tu in tam pač lehko prigode, minister jako obžaluje.
Govoril je danes tudi g. poslanec Nabergoj. Omenil je prilično prav dobro, da pač ni kraja zastopanega v državnem zboru, katerega prebivalcem bi se v narodnostnem oziru i v obče tako slabo godilo, ko okoličanom Tržaškim. Potem omenja gospod poslanec zlasti tudi cerkve sv. Jerneja v Trstu. Že 20 let sem je cerkev povsem premajhna, a vender se ne pomore. Poslanec Nabergoj stavi resolucijo, da se koj drugo leto že všteje v proračun i svota, potrebna v povekšanje m olepšanje te cerkve. Stvar je po vsem nujna in govornik je ne more dovolj toplo priporočati.
Vsprejme se potem oddelek bogočastje. Vsprejme se tudi postava s poročilom odse-kovim, vladna predložba o plačah in mirovnini zi-stemizovanih učiteljev na rimsko-katoliškem in grško-katoliškem teologičnem učilišči dijeceznim v Gorici in Zadru. Daljo prih.)
Govor drž. poslanca Viljema Pfeiferja
v državnem zboru dne 13. marca 1889.
Ne bodem govoril, kakor predgovorniki moji o političnih prepirih in šolskih zadevah, temveč hočem držati se le suhoparnega  predmeta,  kajti izprosil
sem si besedo, da še zastopani stališče svoje, katero sem že lani prijednakej priložnosti pojasnjeval, proti nasprotnim nazorom častitega odseka v visoki zbornici.
Ko je Častiti budgetni odsek odklonil resolucijo mojo, da bi se premeiiilo zastarano postopanje glede epidemij, podoben je tiču noju, kajti neče videti, kakor strašno razsajajo osepnice na Dolenjskem, ki so hujše nego ruski nihilisti. Nihilisti z bombenim atentatom ubijejo 5, 10 do 20 ljudij, potem je pa zopet dolgo časa mir.
Častitemu budgetnemu odseku zdi se število osob, katere so pobrale osepnice neznatno, vzlic temu da je minula dva meseca v fari Leskovec umrlo 130, v Bučki 41, Studenci 50, Škocijanu 102 osobi za osepnicami (Čujte! na desnici), da ne govorim o župnijah Št. Jernej, Krško, Sv. Križ, Sv. Rupert, Barka, Sv. Duh itd., kjer jih je tudi na stotine pomilo. Glede dolge vrste onih obžalovanja vrednih, ki so morali prezgodaj v grob, mislili bi, da se avstrijski narodi šejneso tako visoko popeli, kakor domača živina, katero so zmatrali za vredno, da jo vzlic staršim živinozdravskim zakonom varujejo z novimi zboljšanimi zakoni; narod naj pa plačuje in krvavi, zato je, sicer nema nobene vrednosti, živina je pa narodno premoženje.
Občine morale bi po mnenji odsekovem krotiti epidemije in le nje zadeva odgovornost, če 89 epidemija razširi in ne zatre.
Z isto pravico, kakor zatiranje epidemije, mogla bi se občinam zaukazati, da se naj same varujejo pred sovražnikom, ker imajo skrbeti za varnost osobe in lastnine; potem takem mejne občine češke 1886, neso storile dolžnosti svoje, ker neso zabranile Prusom pridreti v deželo.
Čemu je treba še vojske, Če naj občine same prepode sovražnika.
Da so proti sovražniku občine preslabe, spoznajo, da so pa tudi proti epidemijam, tega pa ne — tu naj občina preskrbi sredstev in organov, katerih nema na razpolaganje.
Za zatiranje epidemij ne zadoščajo moči občin, zato treba denarja, kakor ob živinskih kugah. Pri živinskih kugah daje organe države, zakaj pa ne pri epidemijah ? Zakaj se v krajih, koder je epidemija, ne povekša število zdravnikov s tem, da se pošljejo iz druzih okrajev ? Zakaj se z varstvenimi naredbami in pripravami ne omeji razširjenje epidemij? Vsaj imamo vender zaznamovati žalostno dejstvo, da morajo zdravniki na Dolenjskem, ko d ar tako strašno razsajajo osepnice, sami iz lastnega žepa skrbeti za cepilo, ker se država brani, to storiti. (Čujte! Čujte! na desnici.) O tem naj se nikdo ne moti, dokler se z zakonom ne določijo potrebni stroški; dokler se zatiranje epidemij ne proglasi za dolžnost države, tako dolgo se ne bode nič premeni I položaj.
Država vender ne sme zahtevati od občiu, kar ni mogoče, in potem, če se gladko ne izteče, krivde zvraČati na občine; vsaj se tudi državnim oblastvom pripeti, da nemajo sreče ali da kaj napak store, kakor kaže naslednji slučaj.
V Rajhenburgu so zaprli hišo zaradi osepnic in jo straži straža, da nikdo ne sme notri in venj. Stražo je postavilo oblastvo in še traja; hišnega posestnika so pa nedavno povabili zaradi prestopka zapretja v Brežice h kazenskej obravuavi in se je tudi tja peljal (Veselost in jako dobro! na desnici), dočim se mora njegova hiša še deset dnij stražiti. (Klici: Neverjetno!) Nikdo ne more razumeti, kako
se ujema, da hišo zapro, gospodarja okužene hiše pa pokličejo v Brežice, ko bi vender mej vožnjo po železnici bili lahko drugi potniki ali prebivalci v Brežicah od njega nalezli osepnic. (Veselost in Jako dobro! na desnici.)
Prosim predstavite si, gospoda moja, žalostni položaj v kraju, kakor sedaj na Dolenjskem kjer razsajajo osepnice: bolezni, umiranje, zvonenje mrličem, razrušenje mnozih rodbin, katere zgube za zmiraj jedino pomoč, jedinega preživilca svojega, opuščenje gospodarstva, zastoj vseh pridobitnih razmer, popolni izpad živinskih in letnih sejmov, kateri prineso denar v deželo, od katerih imajo do biček kmetje, živinorejci, trgovci in obrtniki itd.; vinski in živinski trgovci ter drugi trgovci s kmetijskimi pridelki izostajao, kje naj vzamo denar za davke, mezde, gospodarske potrebe, stroške bolezni? Če kmalu vlada ne dovoli olajšanj zastran sejmov, zastran počakanja za davke bode Bedanje težavno stanje prebivalstva, postalo naravnost obupno.
V tem težavnem času ima še tako hudo zadeta občina še večje stroške za podpore obubožanim bolnikom, osirotelim otrokom, za bolnišne namene itd., kako naj občina uBtavi razširjenje epidemije, če je na stotine rodbin v največji revščini, nema ni tečne hrane, ne potrebne obleke in po 6 do 10 osob leži v bornej sobi? (Poslanec dr. Roser: Čujte! Čujte!)Mari more občina te žalostne preživljenske in stanovanjske razmere, katere po skušnjah pospešujejo razširjenje kužnih boleznij, odstraniti z lastnimi sredstvi.
Država, gospoda moja, ponudila je svojo roko v pomoč pri zatiranji strk-Ijevske bolezni v Dalmaciji, pellagre na Goriškem, zakaj bi pa Dolenjcem ne dala podpore? Poleg teh človekoljubnih ozirov pa pridejo tudi državni iuteresi v poštev.
Kmalu se začne novačauje, po letu so strelske vaje topništva pri Krškem, vse to pa znajo ovirati osepnice, če se bodo še širile.
V maji in avgustu začne se sklicanje k vojaškim vajam, katere utegnejo motiti osepnice. Tu gre za eminentne javne državne koristi in je nujna potreba, da pomaga država sama.
S samimi pismenimi dekreti in z deželnimi zdravstvenimi nadreferenti, ki se mislijo nastaviti — katerih nas varuj Bog in vsi svetniki — bodete ravno tako malo pregnali epeditnije, kakor tudi ne filoksere popolnoma nepotrebna trtnoušna komisija. (Dobro! na desnici.) Taka poročila pomnože statistične tabele in so čisto akademične vrednosti. Kon-čavam z besedami: Fate, non parlate. (Odobravanje na desnici.)
Politični razgled.
m o i i<i u j e dežel**.
V Ljubljani, 27. marca.
Ker Minjernki neinčurji in Nemci začenjajo spoznavati, da v okrajnih zastopih na Malem Sta-jerji ne bodo več sami zapovedovali. Zategadel hočejo v deželnem z horu predlagati, da se mesta Celje, Ptuj in Maribor izločijo iz okrajnih zastopov, da bodo torej v jednacih razmerah k okrajuim za-stopom, kakor je Gradec.
Kdaj hm It a letos zborovali tlclegaclfi še ni določeno. Sprva se je nameravalo, da bi zborovali v maji. Ker so pa obravnave o vojnem zakonu v ogerskej zbornici tako dolgo trajale, se zborovanje ogerskega državnega zbora ne bode za časa zaključilo. Zborovati bodeta morali torej v juniji, ali pa jeseni, če bode budgetna debata dolgo trajala. Vlada bode pa morda tudi zato odložila zborovanje delegacij do jeseui, ker so letos v maji v mnogih kro-novinah deželnozborske volitve.
Ogfrska zbornica poslancev bode najbrž še ta teden koučala posvetovanje o vojnem zakonu. Hudih debat ne bode več, ker je zbornica že vspre-jela najvažnejše paragrafe. Ker je ogerska zbornica spremenila § 14., pride v avstrijskem državnem zboru še jedenkrat vojni zakon na vrsto. Če ne bode ogerska gospodska zbornica kaj zavlekla posvetovanj, bode vojni zakon do velike noči rešen v parlamentih obeh državnih polovic in potem se bodo takoj lahko začele priprave za novačenje.
Vnniije države.
Naprednjaki siosks in nekateri diplomati si prizadevajo, da bi odvrnili kralja Milana, da ne potuje v orijent. Dokler bo Milan v Belemgradu, ruska stranka ne more prav po svoje odločevati. Vse njihovo prizadevanje bode pa brez uspeha. Kakor se zatrjuje, bodo v kratkem metropolit Teodozij, škofa Demetrij in Nikanor odpuščeni iz državne službe, ter se povrne metropolit Mihajl. Prihodnja skupščina bode Mihajla proglasila patri-
jarhom. Regentstvo je pomilostilo poslednje politične zločince, 15Piročanov,  ki so se v poslednjej srbsko-bolgarskej vojni biti zakrivili veleizda|e, ker so po zdravili kneza Aleksandra, ko je bil z vojsko bolgarsko prišel v Pirot.
24 reservnih »-uskih batalijonov preosnovalo se je v trdujavske batalijone in bodo v trdnjavah ob zapadni meji. V vojni se bodo pa ti batalijoni pretnenili v polke. Osnovalo w bode pa na novo 24 reservnih batalijonov, iz katerih bodo tudi v vojni polki. Nekateri reservni hatalijoni se bodo pa Že v miru preustroji\\ v polke. Pet brigad strelcev, ki s. na zapadu, bodo v kratkem spremenili v divizije. Vsaka divizija bode Štela po 16 strelskih batalijonov. V vsem se misli vojska v kratkem pomnožiti za 77 novih batalijonov Ker se bodo tudi že sedaj obstoječi reservni batalijoni premenili v polke, bo se vojska pomnožila za 365 batalijonov. Seveda se vsa ta preorganizacija ne bode takoj zvršila, ker zato bi bilo treba 80O0 častnikov, mej njimi 500 štabnih častnikov, kolikor jih pa seduj ne morejo dobiti.
JVem&l&u in francoska vlada se pogajata, da bi se odpravile ostre naredbe zastran potnih listov. Sprožila je to zadevo francoska vlada, sklicujoč se, da je želeti, da bi se promet olaišal, ko bode razstava. V Berolinu pa tudi sedaj neso naravnost nasprotni takemu olajšanju prometa.
Radikalci angleški bodo v zbornici predlagali, da se zavržejo zahteve, da se povekša vojska in mornarica. Radikalci hočejo, da bi Anglija storila korake, da pregovori druge vlade, da se razoiože. Za svoj predlog pa ne bodo dobili večine, ker bodo proti njemu glasovali tudi zmernejši liberalci. Glad stone sam je za to, da se razorože vse države, a on iz skušnje ve, da se to ne da doseči, zaradi tega on in pristaši njegovi tacega predloga podpirali ne bodo.
Dopisi.
Od Savinje 26. maraa. [Izv. dopis.] Pre-vesela vest o zmagi Slovencev v Celjskem okraji ob volitvi v veleposestvu za okrajni zastop je za nas jedna najprijetnejših! Doslej je v Savinjski dolini, v kateri je v ogromnej večini nadvladajoč ži-velj slovenski, kjer je večina našega kmetskega prebivalstva ostala zvesta svojemu narodu in se ni dala deti v vrečo krutih in neolikanih Celjanov, v tej dolini, pravim, sta okrajni zastop Celjski in pa Laški leta in leta bila v oblasti prevzetnega nem-čurstva.
Posebno Celjski zastop rušil je potezo, katera je Bedaj cela, kajti od sinjih Solčavskih planin, od poetično ležečega Šoštanja in od rodovitne Vranske preko starodavne Celeiae pa tja do vinorodnega in pogumnega Šmarja so vsi okrajni zastopi slo-venskr v tistih rokah, katere imajo jedine pravico do oblasti, v slovenskih rokah ! To je lep kos zemlje naše!
Upati nam je, da pravica jedenkrat podere tudi še v Laškem okraji, ki je zdaj še prusofilska zagvozda mej Celjem in vrlo narodno Sevnico, v kateri ima krmilo v rokah tudi Sloven, od Boga in ljudij na lastni svoji zemlji za to gospodarstvo jedini pooblaščen!
Slava vrlim veleposestnikom volilcem, slava onim, ki so pomagali, slava gromovita neumornemu dr. Dečku!!
Z bogom gospod Lenko, ginjeni smo tvojega propada:
„Nezvesti varne hodi
Tvoj up je Sel po vodi ....
Iž HlunilicrSlcega okraja koncem marca. [Izv. dopis.] V Vuzenici bil je prvo postno soboto semenj mnogo obiskan. Veliko živine se je prignalo, pa tudi kupca bilo je mnogo, cena živini pa tako nizka, da kdor je zaradi pomanjkanja krme ali zaradi denarne zadrege moral prodati, je bil vsaj za tretjino na škodi. Par volov, ki so stali pred letom JJOO goldinarjev, prodal se je za 180 do 200 gold.
Prav hvalevredno je torej, da so rodoljubi osnovali »Posojilnico v Mambergu, registra« vano zadrugo z neomejeno zavezo." — Ubogi kmet bode v sili dobival iz tega zavoda posojila in ne bode mu treba prodajati svoje blago pod slepo ceno, rešen bode oderuških in judovskih krempljev.
Drava bila je ta mesec nekaj časa tako plitva, da so na brod v Vuzenici jedva vozili in n. pr. le malo živine smeli nakrcati. Kako dobro bi pač bilo, ko bi se napravil, recimo v Vuhredu, most čez Dravo. Po zimi, ko „srežu po Dravi plava in po letu, kadar je voda velika, je severna stran Pohorja popolnoma ločena od c. kr. uradov v Marn-bergu, kar prouzročuje veliko situostij. Most bi moral biti tako visok in imeti prav malo oken in koz, da bi ga velika voda in srež ne poškodovala vsaki čas, kakor se pri mostu v Dravogradu po-
gostoma dogaja. Občine, okrajni zastop Marnberški in dežela morali bi delati na to, da se ta most kmalu zgradi. Gosp. Fr. Pa herni k, veleposestnik v Vuherji, ki je s svojo radodarno roko toliko podaril za prekrasno gotiško cerkev v Vuherji, bi gotovo v ta namen tudi kaj poklonil, isto tako pa tudi sin mu g. Ivan Pahernik. Dal Bog, da bi se te opravičene želje vseh razumnih stanovalcev Marn-berškega okraja v kratkem izpolnile!       — nik.
Domače stvari.
— (Imenovanje.) Računski revident gosp. Lovro Haubitz imenovan je računski svetnik in načelnik pri računskem oddelku tukajšnjega c. kr. finančnega ravnateljstva.
— (Imenovanje.) C. kr. notarjem v Kranjski gori imenovan je znani rodoljub in notarski kandidat gospod Aleksander Hudovernik bivši notarski substitut v Radovljici.
— (Umrla) Bta gg. A. Petek, kaplan pri sv. Vidu blizu Šmarija, v 28. letu in Martin Heric, kaplan v Rajheuburgu v 27. letu dobe svoje. Naj počivata v miru I
— (Gosp. Štefan Lap a j ne) župan, trgovec in posestnik v Idriji, pristopil je podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaj i kot podpornik poslavši društvu pet goldinarjev! Srčna mu hvala!
— (Kranjska hranilnica) je pri včerajšnjem občnem zboru za zgradbo nove deželne bolnice odločila 60000 gld., filharmoničnemu društvu za zgradbo društvenega poslopja pa 20.000 gld.
— (Narodni dom.) Upravni odbor opozori vse častite p. n. deležnike in društvenike sploh še jedenkrat na občni zbor, ki se bo vršil jutri v soboto 30. dne t. m. ob 6. uri na večer v pevski sobi narodne čitalnice Ljubljanske. Naj bi se ga v prav mnogobrojnein številu udeležili.
— (Občni zbor  „Dramatičnega društva.)   Kakor smo že javili, bode jutri, dne 30. marca t. 1. ob 7^2 UI*i zvečer imelo „Dramatično društvo" svoj občni zbor.   Na ta občni  zbor opozarjamo člane »Dramatičnega društva" še jedenkrat, ker je v prid razvoju  slovenske  dramatike želeti, da se člani bolj zanimajo ne samo za društvo, ampak za one kulturne težnje, katere pospešuje to druStvo. Želeti je torej, naj bi člani bili posredovatelji mej društvom in širšim občiustvom;  naj  bi torej delovali, da bi se občinstvo z večjo požrtovalnostjo udeleževalo gledaliških predstav.   Pri nas je treba pomisliti in uvaževati, da „Dramatično društvo" nema potrebnih denarnih sredstev, da bi moglo samo ob sebi povzdigniti dramatiko na ono  stopinjo dovršenosti, do katere se je že razvilo naše socijalno življenje, to je do stopinje, katero je do zdaj doseglo duševno razvitje slovenskega naroda. Naj bi se torej potrudili gospodje na občni  zbor, da bi slišali, s kakimi težavami se je boriti odboru; da bi se uverili, da je prav za prav še čudo, kako more „Dramatično društvo" ob toli neznatni gmotni podpori vsako leto to podajati občinstvu, kar res podaje.   Pri nas Slovencih je torej potrebno, da občinstvo  prinaša za prospeh gledališča one žrtve, katere prinašajo drugod države in dežele v dokaj obilnejši meri. Želeli bi torei, naj bi to uverjenje prešinilo vse naše stanove.   Posebno zdaj ko se ima graditi novo gledališče, treba je skrbeti, da bode slovenska dramatika v lepšem sijaji  nastopila svoje delovanje v novem svojem svetišči. Brez dvojbe  je gledališče izobra-ževališče;  brez  dvojbe  je gledališče   danes jeden najpotrebnejših kulturnih   zavodov.   Od   tega zavoda pričakajo Slovenci,  da  jim bode vzgojil dramatične pesnike, katere ima vsak izobražen narod. Toda mislimo, da nam vsega tega ni treba poudarjati, zato naj le izrečemo željo, da bi se slovensko raz-umništvo bolj zanimalo in ogrevalo za zastope kulturnih teženj slovenskih.
— (Iz Itetja) pišejo nam Levstikovi sosedje: Fran Gruden, Fran Tomšič, AntonGru-den in Anton Mar o lt tako: „Odbor za Levstikov spomenik v Vel. Lašičah se je izjavil, da bode Levstikov spomenik stal zvunaj vasi popolnoma na samoti, češ, da je ondu okrajua cesta. Pri tem sklepu se ni mislilo, da bode spomenik stoječ na samoti, v vedni nevarnosti, da ga ne poškoduje kak ponočnjak, pijan voznik ali kak strastno zagrizen Kočevec, katerih se vedno veliko mimo vozi. Na vasi ostal bi Btoletja in stoletja lep in nepokvarjen iu bil bi vasi na čast "
— (Na vinarski in sadjarski šoli v Grmu) je bil od 21. do 23. t. m. tečaj za vincarje in vinogradnike, da se priuči, kako je nasajati nove vinograde z ameriškimi trtami in kako cepiti domače na ameriške trte. K pouku je prišlo nepričakovano veliko vinogradnikov (34) iz vse Dolenjske, ki so pazno sledili teoretičnemu in praktičnemu pouku. Pri odhodu je vodstvo poslušalcem podarilo 6000 od ameriških trt navezanih ključev. Dolenjski vinogradniki začnejo čedalje bolj opazovati, da so jedina rešitev vinogradarstva ameriške trte. Zatorej bi pač dobro bilo, da bi se taki kurzl urejali na več krajih, na primer v Metliki, Črnomlji, Semiči, Št. Ru-pertu, Leskovci,  Kostanjevici,  v Veliki Dolini itd.
--(Kronika društva, „Pravnika* v Ljubljani.) V tem kratkem času, kar društvo živi, bilo je odboru najprvo Hkrbeti, da se urede" najpotrebnejše in najnujnejše društvene reči. Večji del tega je že tudi dovršen. Za društveno sobo ali čitalnico nf se moglo dosedaj ukreniti še nič stalnega. Za knjižnico pa so se že jele naročati knjige, ki se bodo potem objavile v društvenem glasilu, da jih mogo iskati na posodbo p. n. društveniki po zmislu knjižničnega reda. V kratkem se tudi skliče prvi društveni shod, čegar dnevni red se preje objavi po zmislu društvenih pravil. Kak nov društvenik Še vedno pristopi in tudi se še oglašajo novi naročniki društvenega lista. Zato je bilo treba, da se je preskrbel drugi natis prve letošnje številke. Vender je treba društvu še več gmotnih pripomočkov, da se stvar njegova bolje podpre v večjo splošnjo korist. Odbor se obrne torej te dni še do jednega ali drugega, s posebnim pozivom, da naj ne upiše v društvo „Pravnik". V tem zmislu se priporoča tudi zlasti sedanjim p. n. društvenikom v to, da delujejo za pomnožitev sodruštvenikov. V obče obdajajo društvo tiste mnoge simpatije, katerih je bilo po pravici pričakovati za njegovo dobro stvar. Izmej pravniških društev, s katerimi je društvo „Pravnik" stopilo v zvezo, odlikujejo se seveda najbolj z moralno podporo bližnja slovanska društva, ki so na pisma našega društva odgovorila prav iz-podbudljivo in laskavo in so nekoliko tudi doposlala svojih publikacij. Nekatera glasila pravniška bo tudi še sedaj opozarjala svoje kroge na naše društvo in posvetila mu primerne besede v pozdravilo.
— (V krajni šolski svet v Dragi v Kočevskem okraji) bili so voljeni: Predsednik gospod Pavi T u r k, ces kr. poštar in trgovec v Dragi; namestnik gosp Franjo Kadunc, župnik v Dragi; odbornikom gospodje : Pavi T u r k , Ivan Ve sel j iz Drage in Jakob Mihelič iz Podpreske; namestnikom 'gospoda Peter Modic iz Drage in Lorenc Mihelič iz Podpreske.
— (Iz učiteljstva.) Gospod Matija J e r a j nadučitelj v Braslovčah, stopil je v pokoj. Služboval je v Poličanah, pri sv. Križi tik Slatine, v Galiciji, na Dobrni. Tukaj mu je leta 1879. deželno šolski sovet poslal pohvalno pismo za uspešno delovanje, ob jednem pa mu odkazal službo v krasnej dolini ob Savinji. Na Dobrno je kot učitelj prišel gospod Armin Serajnik. Gosp. Miha Urban, učitelj na Dobrni, je koncem novembra zbolel ter se preselil k svojej materi vdovi v Vuhredu, kjer je dne 22. marca umrl še le 22 let star.
— („Matica H r vats ka.") Poverjeništvo za Ljubljanski okraj (Anton Ž log ar pri sv. Jakobu) usoja se tem potom še jedenkrat uljudno opozoriti one čč. člane „Matice Hrvatske", ki še neso poslali letnine, da to čim prej store, ker že poteka čas za pošiljatev v Zagreb.
— (Osepnice) hudo nadlegujejo prebivalce v Brdskem okraji. V Moravčah in Pečah je šola ta mesec zaj)rta. Osepnice zahtevajo obilno žrtev, kajti toliko mrličev že davno ni bilo v Moravškej dolini. V Pečah imajo do danes več mrličev v tem letu, nego jih je bilo lani vse leto. — Bog skoro odvzemi to nadlogo!
— (Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu) vabi na redni občni zbor. ki bode v nedeljo dne 31. marca t. 1. ob 5. popoludne v prostorih „Slovenske čitalnice" (Via Companile št. 4.) 1. Nagovor prvomestnice. 2. Poročilo zapisnikaričino o delovanji podružnice v teku 1. 1888. 3. Poročilo blagajničino o denarnem stanji. 4. Posamični predlogi in želje. 5. Volitev novega načelništva.
— (Vabilo k muzikalno-deklamato-rični akademiji) na korist dijaškemu podpornemu društvu v Rudolfovem, katero prirede gimna-
zijski dijaki pod vodstvom svojega pevovodje, čast. gosp. P. Hugoliua Sattner-ja in s prijaznim sodelovanjem nekaterih gospodov v sredo dne 3. aprila v dvorani  „Narodnega doma". Vspored: 1. W. A. Mozart: Ouvertura k operi  „die Hochzeit des Fi-garo". Godba za orkester. 2. F. Gerbič: „Slovanski brod". Moški zbor. 3. E. Hochreiter: „Domovini". Samospev za tenor. 4. G J. Jansen: „Vater un-ser". Mešan zbor. 5. C. M. Weber: Ga vati na iz opere „der Freischtitz". samospev za sopran. 6 R. Wagner :  „Kaisermarsch". Osmoročna igra na kla viiji.  7. A. Fdrster: „Domovina".   Mešan zbor. 8. P. H. Sattner : Za dom". Moški zbor. 9. C. Evers: Dvo8pev za sopran in alt, spremljan s klavirjem. 19. „Zdravnik azistent". vesela igra v jednem dejanji. Začetek ob pol osmi uri zvečer. Ustopnina: TJstop-uice za osobo po 30 kr. (za dijake 20 kr.), sedeži za osobo po 50 kr. se dobivajo zvečer pri  kasi; sedeže oddaja dne 2. in 3. aprila tudi g. J. Krajec Preplačila se hvaležno sprejemajo. Gimnazijsko ravnateljstvo.
— (Vabilo.) Celjsko učiteljsko društvo bode imelo dne 4. aprila t. 1. ob 11. uri predpoludne v okoliški šoli v Celji svoje redno mesečno zborovanje se" sledečim vsporedom: 1. Zapisnik. 2. Društvene reči. 3. Poročilo pregledovalcev računa za leto 1888. 4. „0 domovini žita," poročevalec g. Fr. Kocbek — Žalec. 5. „Kako naj učitelj seznani učence z de-setinskimi števili"? poročevalec g. Ant. Petriček — Žalec. 6. Posvetovanje o majnikovem izletu. 7. Nasveti. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
— (Vabilo) k zborovanju „Pedagogiš-kega društva" dne 4. aprila t. 1. ob 2. uri popoludne v šolskem poslopji na Krškem. Vspored: 1. Društvene zadeve. 2. Razjasnjevanje fizikalnih učil. 3. O vzgoji in pouku. 4. Razgovor ob učnem načrtu. 5. Nasveti. K obili udeležbi uljudno vabi odbor.
— (Razpisana) je vnovič služba učitelja in vodje na ljudski šoli na Colu. Plača 450 gld. in stanovanje, ne pa 500 gld., kakor je bilo po pomoti zapisano v prvem natečaji. Prošnje do 15. aprila. Kdor svoje na prvi natečaj uložene prošnje ne umakne, zmatral se bode za prosilca na novi natečaj.
— (Cirkus Richter) došel je s svojim osobjem v Ljubljano in bode jutri pričel svoje predstave. Lastnik je rodom Slovenec, doma v Višnji Gori na Dolenjskem. Odlikovan je bil po vseh večjih mestih Evrope. Nadejati se nam je prav lepih in zabavnih predstav.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 28. marca. Kakor se („Pol. Correspondenz") iz Kijeva javlja, so se vse v Po riku in okolici nastanjene kazaške sotnije, ki imajo navadno 68 mož pomnožile na 150 mož; vrhu tega pričakujejo se tjakaj še štiri kazalke sotnije v polnem vojnem številu. Od vsake sotnije odposlali so se štirje nadčastniki in štirje podčastniki na Don, kakor se misli, nabirati Kazakov.
Dunaj 28. marca. V konečni obravnavi zaradi atentata na denarnega pismonosca Ha-gerja bil Rosnovvski obsojen na osem, Janow-ski na tri leta teške ječe.
Budimpešta 28. marca. Preustroj mi-nisterstva Tiszinega zvršil se bode hitreje nego se je pričakovalo. Trgovinskega ministra grofa Szechenvja ostavka se je že vsprejela; naslednik njegov, grof Julij Szarparv je že izjavil, da prevzame trgovinski portfelj. Glede pravosodnega ministerstva se bode danes ali jutri odločilo ; najbrže bode Dezidorij Szilagvi stopil temu resortu na čelo. Gotovo je, da bode državni tajnik Weckerle imenovan finančnim ministrom.
ćakovec 28. marca. Ker je voda odtekla in se je poškodovana proga popravila, se je železnični promet mej Čakovcem in Središčem danes popoludne zopet pričel.
Murzsteg 28. marca. Včeraj in danes po vsem kraji grozno sneži. Promet na cesti nemogoč, poštni promet ustavljen. Vsi poti Marijinemu Celju zameteni.
Beligrad 28. marca. (Pol. Correspondenz). Liberalne stranke glasilo „Srpska Nezavisnost" objavila je po centralnem odboru izdelani program, ki glede vnanje politike Srbske  kot stranke   glavni  smoter poudarja
ustanovitev balkanske zveze. Dokler se pa to ne uživotvori, pa naj se napravi carinska zveza, obsezajoča vse balkanske države.
Beligrad 28. marca. Kralj Milan odpotuje jutri čez Niš v Carigrad, kjer bode sultanov gost. Regenti in ministri spremili ga bodo do Niša. Pri turškem poslaniku bil je Milanu na čast danes obed, pri katerem so bili regenti, ministerski predsednik in tuji poslaniki.
Sofija 28. marca. Princ se je povrnil. Vest, da je pravosodni minister dal ostavko, je neosnovana.
Peterburg 28. marca. Vojni minister, generalni adjutant Vanovski vsprejel te dni boharsko odposlanstvo in mu po naročilu carjevem izročil insignije reda belega orla v briljantin, kateri red je car podelil hanu bohar-skeinu. Člani odposlanstva dobili so tudi visoke rede. V političnih krogih se zelo opaža, da se ni naročilo vnanjemu, ampak vojnemu ministru, da je rečene rede izročil odposlanstvu.
Berolin 28. marca. „Kreuzzeitung" pozivlje rusko vlado, naj kaznuje kneza Meščcrskega, ker je v „Graždaninu" Nemčijo sramotno razžalil in zakrivil „eineunerhorte Frechheit". Knez Me-ščerski očital je v svojem listu nemškemu oklopnemu brodovju, da je lani pod predtvezo prijateljskega pohoda rusko morje in ruske obali v sovražnem namenu ogledavalo in pre-iskavalo.
Berolin 28. marca. „Borsenzeitung" javlja, da hoče angleška kraljica cesarja Viljema le zasobno v Windsoru vsprejeti, cesar pa zahteva svojemu dostojanstvu dostojnega vsprejema. Pohod cesarjev zaradi tega še zelo negotov.
Celje 29. marca. V skupini kmetskoj za okrajni zastop s trideset in petimi glasovi jednoglasno voljeni narodni zastopniki.
Dunaj 29. marca. „Wiener Zeitung" objavlja zakon o prepovedi inozemskih srečk in izvršilne naredbe finančnega ministerstva. — Vojvoda Adolf Nassavski odpotoval je v Frankobrod ob Menu, da bode eventualno na gradu Konigstein pričakoval dogodkov in v slučaji, ko bi se ustanovilo regentstvo na IIo-landskem, takoj prevzel regentstvo v Luksemburgu.
Kazne vesti.
* (Petna isti.) N.i Dunaj i umrl je nedavno generalni major v p Aleks. pl. Metz, vit^z reda železne krone III. vrste Pokojnik je že petnajsti general, katerega je smrt vzela letošnje leto našej vojski. 4 umrli generali so bili še v aktivnoj službi, drugi pa v pokoji.
* (Vrednost vseh železnic) na zemlji cenijo dandanes na 60 milijard zlatih goldinarjev. Ta vsota znaša baie jedno desetinko vsega premoženja olikanega sveta.
* (Roparski umor v želez ničnem vozu.) V n.'deljo 24. t. m. bil je Vi I i jam Gei-sendorf, 24 letni sin švicarskega podkonzula v Cannesu na Francoskem, na železnični progi Genova-Ventimilija pri Pijetri v pokrajini Ligurijski v že-lezničnem vozu II razreda umorjen in oropan. Nesrečni mladenič priigral je v Morite Carlu precejšnjo vsoto, se potem peljal v Genovo k svoji nevesti, s katero se je hotel v kratkem poročiti, ter mej vožnjo pal v roke nepoznatemu zlodejcu. Ker je v vozu vse: blazine, pregrinjala in še celo steklo na oknih b krvjo omadeževano, vidi se, kako strašen in obupen boj vršil se je mej potnikom in roparjem. Mej Borgo-Verezzi in Pijetro pak je napastnik iz osobnega vlaka Št. 436 krasno opravljenega gospoda, krvavečega in s smrtno rano na glavi, vrgel skozi okno na železnično progo ter z oropanim denarjem in z vrednostnimi papirji zginil kakor kafra. Proti polunoČi, kake dve uri po izvršenem zločinu, našli so na polu mrtvega potnika ter ga prenesli v Pijetro. kjer je naslednji dan v ponedeljek ob dveh popoludne navzlic zdravniški pomoči brezzavesten i/.dihnil svojo dušo. Pri Albengi dobili so tudi potno torbo z ostrim nožem prerezano in — prazno. V nekem žepu potnikovem pustil ie zlodejec vender vizitnico, po kateri se je spoznala osoba nesrečne žrtve. Pač čudno in prav nedoumno se zdi človeku, kako se je mogel vršiti strahovit in ljut boj v vagonu, ne da bi ga bil zapazil vsaj kdo izmej službujočih sprevodnikov. Železnični voz, v kojem se je izvršilo ostudno zlodejstvo in kjer so našli s krvjo oblit dežni plašč, prepeljali so kot „corpus delieti" v Genovo in ga izročili tamkajšnjemu sodišču radi sodnijske preiskave v daljno porabo. Rog nas varuj take vožnje!
Vabilo.
Gospode člane čitalniškega moškega zbora vabi uljudno podpisani odbor k ^ pevski vaji v soboto dne 30. t. m., ker sodeluje pevski zbor dne 7. in 14. aprila pri besedah i italniski pevski odbor.
„LJUBLJANSKI ZVOI
Mtojl
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
asues
■žS/frgi ----m**«
Za Raič-Levstikov grobni spomenik
so darovali:
Gosp. dr. L. Gregorec, državni poslanec     . 10 „ — „
„    M. Vošnjak, državni poslanec          . 10 „ — „
„    dr. A. Fe.jančič, državni poslanec    . 5 „ — n
u    baron Godel-Lannoy, državni poslanec 5 n — n Rodoljubi v Kamniku:
„ dr. K. Schniid.nger....... 2 „ — „
„ M. Novak, c. kr. poštar    ..... 2 „ — „
„ J. Kode, posestnik ....... 2 „ — „
„ F. Horvat, notarski koncipijent    . 2 „ — n
n 0. PIoJ, notarski koncipijent   ... 2 „ — „
„ K. Fasan, nadgozdar...... 2 „ — „
„ A. Podboji c. kr. davkarski adjunkt . 1 „ — „
ji Orehovćan.......... 1 „ — „
„ J. Bučar, posestnik....... 1 „ — „
„ J. Mo«"nik, lekarnar....... 2 „ — „
Odbor „Pisateljskega društva". Umrli so r Izubijali i:
27. marca: Ljudevit Polše, železniškega čuvaja sin, 19 mes., Cesta na južno železnico št 1, za božja« tj o, — Jožef blažič, delavec, 50 let, Poljanski nasip št. 50, za rakom.
28. marca : Ignacij Bizjak, delavcev sin, Stari trg št. 11, za vnetjem sapnika.
V dežel nej bolnici:
25. marca: Ignacij Mahar, delavec, 48 let, za srčno
hibo.
26. marca: Fran Kraps, kavarnar, 41 let, za jotiko. — Ivana Kosmač, gostija, 77 let, za oslabljen jem. — Franca Čepelnik, delavčeve hči, 8 let, IS jetiko.
Tujci:
28. marca.
Pri Malici: Reutter, pl. Marklowsky, Kohn, Joahim, Hausner. Feigel, Koba, Brandl in Hermana z Dunaja. — VVibanćič iz Grada. — Essinger iz Monakoveg*. — Schon-aner iz Gradca. — Bnrger iz Reke.
Pri Slonu: Klein, Blasu, Krishober, Soukop, ^Ester-reicher i Dunaja. — Klar iz Zvvikaua. — Ploj iz Žužemberka. — VVeigerl iz Krapine. — Bartuška iz Trsta.
Meteorologično poročilo.
g o	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
27. marca	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7225 mm. 723'7 mm. 7273 mm.	3 8° C 3 6° C 5-4° C	si. jz. si. zah. si. vzh.	obl. obl. obl.	0 00 mm.
28. marca	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	730'0 mm. 7319 mm. 736 9 mm.	5 6" C 10 8" C 5-2° C	si. svz. si. vzh. si. vzh.	obl. obl. jas.	0 00 mm.
Srednja temperatura 5-9° in 7-2°, za 01 * in 1-1° nad norm slom.
XD uljbl £l j sls: a. borza dne 29  marca t. !.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj — danes
Papirna renta        ....   gld.   8380 — gld. 83-85
Srebrn« renta.....„     84-30 — „ 84*60
Zlata renta......„   111*45 — „ 111 70
V ,, marčna renta ....     ,     9985 — , 9985
Apicije narodne banke.    .   .     „   891*— — 892'—
Kreditne akcije ....        „   303 50 — „ 304*—
London........„   121*25 — „ 12115
Srebro........n _*— — _•_
Napol.........(       9-58 — , 9-58
G. kr. cekini  ....             ,      570 — „ 5-71
.Vemftke marke  ....        ,     59*20 — , 59*15
17o državne sreike iz 1. 1861     260 gld. 137 gld 50 kr.
Državne srečke iz 1. IM64           100   , 181 „ —
Ogerska zlata renta 40/o   .   .       ... 102 „ 90
Ogerska papirna renta .V/,,   .       ... 94 „ 70 „
b"!0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig.   .   . 104 „ 75 „
Dunava reg. srečke 5°/0   .   .     1O0 gld. 126 „ 50 „
Zemlj. obč. avstr. •'/,♦/, zlati zast. listi . 121 „ — „
Kreditne srečke.....100 gld. 186 „ — „
Kadolfove srečke.....                             K) 21 „ 50 „
Akcije angio-avatr. banke   .   .     120 „ 130 „ 75 „
!'rammway-društ. velj. 170 gld. a  v. 235 „ 75 „
Grospodičina,
pridna, poštena, želi nastopiti mesto ko: kasirka ali to--•iijKa. — Ponudbe pod H. Katner na upravništvo - Slovenskega Naroda". (224 — 3)
Trgovski pomoćnik,
19 let star, izučen na Kranjskem, sedaj v službi na Reki v prodajalnici mešanega blaga, l*ee službe. — Ponudbe na upravništvo „Slovenskega Naroda". (241_1)
ali
To jo^jolj surij o
v najem želim prevzeti takoj.
Ponudbe na upravništvo „Slovenskega Naroda" pod Šifro „Pekarlja". (225 —4)
L. Luserjev obliž (flaster)za turiste.
■     f-L -     Gotovo in hitro uplivajcče sredstvo
\ T£t_ Prot' kurjim očesom, žnljem, tako ime-V novani trdej kozi na podplatih in petah
fcciV-\ , Proti hradovicam in vsem drugim trdim izlaskom kože. — Uspeh zajamčen. — ijsfp Cena škatljiei 00 kr. a. v. ""^Bj)
Glavna razpošiljalnica:
L. Schwenk-ova lekarna
v Meidlingii pri Dunaj i.
Pristnega imajo v I.{uiti lani J. Swo boda, Lf. pl. Trnkoczv; v Ituilol fbvein D. Rizolli v Kamniku J. Močnik; v Celovel A. Egger, W Thurujwald, P, Birnbachur; v Hrezali A. Alohlnger: v Trgu  na Koroškem) C. Menner* v Beljaku F Scholz,  Dr. E. Kumpf; t  Wolf-4bert{u A. 11 nt h; V ««ori«-i G. B. Pontoni* V Kranjl K. Savni k. Ta obliž  dobiva »e le v Jeunej velikosti po ho kr.
Pristen saino, če imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven* tedaj naj se pazi in odločno zahteva: ,9i«. Imserjev obliž (flaster) za turiste*-. (240—1)
MM
■M-
Sdos
želi kupiti dobro obleko, bodisi katerega koli stanu, dubovskejru, eivilskega ali vojaškega, tiaj se obrne do podpisanca, ki ima bogato zalogo  vwuk*ivrstiiey*a suknti  iz najprvih tovarn in veliko zalogo
narejene obleke.
Davorin Poveraj v Gorici,
sa.a TrarvmAlc-a., nasproti -vojsuš-cilca..
Naroibe se hitro in lično izvršujejo po najnovejšem kroji za vsak stan in po pošteni <eni. Uzorci se pošiljajo na zahtevanje na ogled.
5)
It
n življenje t Londonu.
Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko:
Dunaj, Giselastrasse št. 1, l Pešta, Franz -Josefsplatz
v hiši društva. št. 5 in 6, v hiši dru&tva.
Drudtvena aktiva dnč 30. junija 1888 ...........
Letni dohodki na premijah in obrestih..........
Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848) ...... ...........
V slednjoj dvanajstmesečnej poslovalnej perijodi uložilo se je pri
društvu za ..................
novih ponudb, vsled česar znaša skupni znesek za obstanka društva na uloženih ponudbah...........
frank. 102,846.2 22*47 19,161.498 73
„ 207,158.040*—
50,971.150* —
, 1.561,757.680-—
Prospekte in tarife, na podlagi  katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za
predloge daje brezp ačno
Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, 11. nadstropje pri Curili do Zotajoliliotn. faoo—12
na prodaj po nizkej ceni.
1. ltujavec (Fuclis), valali, belkaste dlake, obe zadnji nogi nad členom beli (star 5 let .
2. Itelee. rumenkast (tlonigscliiiiniiel), valuti, desna prva in leva zadnja v člena beia  4 leta star).
Prvi visok 16 pt-sti in 1 črto, drugi 16*/i pesti.
Ponudite pismene in ustno naj se pošiljajo .Ta*-kobu Tu rit i», posestniku na Kvircalt h. Ht. -O, postaja Žužemberk na K rauJHkcm.
Oba konja sta po c. kr. živi*Jo/.dravniku pregledana in kot jako čila in iskra potrjena.
Postavita se tudi na ogled na vsak kraj, ako bi kupovalcu ne bila prilika, samemu si ju oglcdaiti.
Konja sta plemena c. kr. žrenčarije in oba jedno matere. (23H—1)
Po soglasne j sodbi odličnih strokovnjakov
koroški
vrelec
jako odlična zdravilna stndem'nica pri vratnik, želodčnih,  mekurnik  in obistnih   boleznili, pri kataru, kripavosti, kaNljunji, posebno za otroke, pole^' tega pa tudi (736—22;
jako fina namizna voda
s posebno dobrim okusom, brez vseh organičnih in želodec otežujočih primesi. Glavna zuloga  v Ljubljani pri HI. K. Siipun-u; prodajajo ga nadalje: M« K—fer In J. Klauer: v ltr:iiii i: F. l>oIIenz.
.+%<l..+.+r%--V4fl>iirflfi»'?.- ,*r,('
HTe zamciiiti z Radgonsko.
Radenska kisla voda in kopališče.
Batai n slov. Štajerskem ik vznožji Slovenskih goric.
■ # x J M«.«,:!«** imrlo Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleci največ natrona l\0l ZUrdVlilla VUUd. in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri vseh boleznih, koje dobi človek vsled preveliko kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjlh, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih.
I/ + Mr»»v-S — nn unHo Vsled obilne o (pene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega okusa in l\0T   ncLlTlIZricl   Vullcl.   močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj priljubljena poziv ljajoća
pijača. Pomešana b kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno šumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec.
Jako razširjena je in mnogo so rabi radenska kisla voda kot varstvo in zdravilo zoper davico, škrlatico, mrzlico in kolero.
Kopeli se prirejujejo iz železnate in kislo vode z raznovrstno gor-koto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudico, trganje po udih/ženske bolezni, pomanjkanje "krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 35 kr., cena za eno sobo 30 kr. do 1 gld.) (339—43)
nMi;AM» K*;;   hn+   -rrli^oifilo    Liter radenske kislo vodo ima v sebi 006 gr. dva-
UCJIjenO- KISU lilij K0t ZliraVIIO. kratno ogljeno-kislega litija, to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti je ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščeke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močne tekočina kalija, natrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzete kosti v kratkem proste vse nesnage. To ga je napotilo, da je začel posku5ati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniško prevlake so postajalo vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspebi, koje so dosegli pri enacih razmerah tudi drugi zdravniki.
Obvarovalno zdravilo. Kopeli in stanovanja.
Cenike razpošilja zastonj in franko kopališče radenske slatine -na Štajerskem.
v zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz m Mihael Kastner v Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragutin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne«.
5974
HQ
7072
88
VS