List 35. Tečaj XLVI i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70. kr fcetrt Ut* 90 kr., pošiljane po pošti pa za leto 4 gold., za pol leta 2 gold 0 kr za četrt leta 1 gold. 10 kr Ljubljani 29 avgusta Obseg: v proslavo štidesetletnice Frana Josipa I. Državna komisija o trtousnih rečeh Precej se spominajte ob toči in drugih uiinah nove postave o odpisavanji davka! obrazi. Nasledki „šnopsa u Trgovinska in obrtna zbornica. Naši dopisi. Krt in pa vrtnarstvo. Zemljepisni in narodopisni Novičar. Gospodarske stvari. proslavo štiridesetletnega vladanja Nj. vel. presvetlega važnem oddelku sadjarstva. predovali po drugod v pretvarjanji sadja, da ga laže razprodavajo in umno uporabljajo. Razstavljeno orodje in stroji bodo obiskovalce razstave poučili o tem pre- cesarja Frana Josipa Šolskemu vrtnarstvu v prospeh priredi pod pisana družba posebno razstavo šolskih vrtov. priredi c. kr. kmetijska družba kranjska deželno sadno razstavo v zvezi s poskušnjo Vinska poskušnja bode obiskovalcem dala priliko, da bodo tzpoznali naša pristna vina dolenjska vipavska in vremska. Tako se bode oživila vinska kup čija ter izpodrinila škodljivo tujo konkurencijo. ? kranjskih vin 5 ki bode Razstava i na katero smejo pridelke in izdelke od 17. do 21. oktobra 1.1. na starem strelišči v Ljubljani. poslati samo Kranjci, sestavljena svoje slednjih oddelkov. bode iz na Kranjski sadjarji in vinarji A. T Po želji presvetlega našega vladarja samega » da bi Razstava svežega sadja. II. Raz81 d n i h delk narodi slavili štiridesetletnico njegovega vladanja s pod- hano sadje, sadno žganje itd.) (suho vku jetji, ki pospešujejo gospodarski razvoj države avstrijske, ukrenil je veliki zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske jaki III. Razstava drevesničnih pridelkov (div in razne druge podloge za proslaviti ta praznik z razstavo, katera naj bi pospešila drevje itd.) cepljenje, cepljeno za Kranjsko toliko važno sadjarstvo in vinarstvo. IV. Raz s tava sadjarskega orodja in strojev Sadjarji in vinarji! Nihče, kdor le količkaj vzmore, Na to razstavo smejo poslati izdelke svoje tudi tovar naj ne zamudi te slovesne prilike ter naj pomaga pod- narji zunaj Kranjskega, pisani družbi, da doseže prekrasni, a težavni namen, s j dokle katerim je zasnovala razstavo. Deželni sadni razstavi bode pokazati smo dosedaj dospeli v sadjarstvu, in katere sadne vrste se najbolj ponašajo ob raznih razmerah na Kranjskem, samezniki, cele občine, okraji ali kmetijske podružnice V. Razstava šolskih vrtov. B. Vinska pokušnja. Ta pokušnja bode tako urejena, da bodo imeli po da dobodemo tako podlogo, na kateri hočemo v prihodnje 9 pošpeševati sadjarstvo. Razstava nam pa bode tudi posebne ograjene prostore (pokušalnice), koder bodo ugodna prilika, da vsaj pričnemo urejati slovenska sadna imena ter da jih spravimo v soglasje s pomologijskimi točili svoje pridelke. vseh oddelkih je podpisana družba imeni. Podpisana družba se bode pa ob enem potrudila » poskrbela za obilo odlikovanj. Ob razstavi, katera bode odprta tudi da pokaže obiskovalcem razstave dejanjski, kako so na- ob enem velika efektna loterija. zvečer, Natančen program o razstavi bode priobčen ob pravem času. Sadjarji in vinarji! Nihče naj se ne zanaša na drugega; vsak, pokaži sam, kaj vzmore, ker le tako bo mogoče na razstavi videti kakšno je v resnici kranjsko sadjarstvo in vinarstvo. Kdor misli kaj razstaviti, naznani naj to precej c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, katera prijavi potem vsakemu posebe vse natančno, kako se mu je ravnati. Oglasila se sprejemajo najkasneje do 20. septembra t. 1. Na delo torej, domoljubni gospodarji, da častno popraznujemo veliki avstrijski god, ob enem pa izkažemo hvaležnost do našega vladarja, ki je toliko storil za kmetijski stan, in čigar dobrotljivost slavi malo da ne vsaka vas na Kranjskem. C- kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani. Državna komisija o trtnoušnih rečeh. Državna komisija o trtnoušnih rečeh je zborovala 15. julija t. 1. na Dunaji pod predsedstvom poljedelskega ministra gosp. grofa Falkenhayna. Dvorni svetnik baron de Pretiš poročal je o razširjanji trtne uši v 1887. letu. Najhuje sta zadeti Štajarska in Kranjska, potem Niže-avstrijska. Nahaja se pa trtna uš tudi v Istri, in v novejšem času je konstatovana že pri Trstu in v vipavski dolini. Trtne uši so dosle prosti še vinogradi na Mo-ravskem, Češkem, Goriškem in južnem Tirolskem. Po prečitanem poročilu je zastopnik za Kranjsko gosp. dr. Vošnjak, govoril o silno naglem razširjanji trtne uši po dolenjskih vinogradih, katera utegne v malo letih uničiti vse vinogradstvo, ako v pravem času ne zasade ameriških trt. Zato pa treba skrbeti, da bode mogoče takih trt do-voljno število oddajati vinogradnikom. Kranjski deželni zbor je sklenil prositi vlade, da napravi še dve ameriški trtnici v črnomaljskem in mokronoškem okraji, na deželni šoli v Grmu pa je že urejena velika trtnica. A zdaj je trtna uš že tudi v vipavski dolini. Tamošnje prebivalstvo bi se moralo, ako bodo vinogradi uničeni, preseliti. Ker je pa jako pridno, trezno in inteligentno, bode gotovo rado vse storilo, da si ohrani vinograde. Zatorej treba napraviti ameriško trtnico nemudoma v vipavski dolini. Zastran ameriških trtnih plemen želi govornik, naj bi širili tudi take vrste, katere dajejo vino, ne da bi jih trebalo poprej požlahtniti. Zlasti za Dolenjsko bode kazalo taka plemena gojiti, na primer York Madeiro, ker je ljudstvo vajeno trte grobati, in ker bi z direktno rodečimi trtami poprej vinogradi začeli roditi. Ameriške trte pa bi morali oddajati ali brezplačno ali vsaj po prav nizki ceni iz državnih trtnic. — Potem se je vnela obširna debata, v katero so posegali gospodje: baron Babo, Bole iz Gorice, ravnatelj Goethe, Schlum-berger, ravnatelj Mach, profesor Roesler iz Klosterneu- burga, baron Moscon in drugi. Bole še dvomi, da bi ameriške trte reg bile stanovitne proti t tni uši, na kar zavrneta Babo in Roesler, da je to pač dokazano po 201etnih izkušnjah na Francoskem, kjer je že več sto tisoč hektarjev zasajenih z ameriško trto. Zastran direktno rodečih trt omenja prof. Roesler, da zlasti dve vrsti, Othello in Jaquez, dajeta črno vino, ki je prav okusno. On sam ga je pokusil pri dr. Leviji, ki ima v svojem vinogradu pri Gorici obe trti zasajeni. Tam bi lahko dobili dovolj rozg. Tudi vino od Yor ako ki se žive ob žužkih, posebno pa še krt. Treba vali, pomisliti, koliko ogrcev potrebuj svojo jim ne bile pomogle take en sam krt za požrešnost. Dokazalo se je, da so o letih, kadar so ogrci zdelovaJi poljske pridelke, največ so imeli škode taki gospodarji, kateri so lahkoumno s svojih njiv podili krte. Gospodarjem starega kopita zato ni priljubljen krt' ker objeda travne in žitne koreninice drevesa j nareja po travnikih krtine poškoduje sadna kosci da potem mnogo več dela; naredi čestokrat po ogradah imajo zatopu luknj in pa tudi zato ga ne marajo, ker ali da branijo povodnj pušča vodo. Vrtnarji tudi trde preriva in zasipi setve, grede love star darila za končamo kopitarji marljivo krte in lehice. Iz tega vzroka , nekateri dajejo celo krta emlj enega krta. Pravijo namreč, ako ne po-pomnožil se bo tako, da nam bo vso smo že rekli odgovarjamo preroval in poškodoval; tako pa le mislijo, kakor i 1 j u d j starega kopita. Mi takim takoj tukaj Škodo hode, lahko Da krt ne je koreninic pa, kakor katero dela tudi po leti pa, kadar se dokazali smo dovolj jasno, ko si rije svoje podzemeljske tako imenovane krtine poravnati je izpodrovane koreni namreč bati, da bi se bokej ne posušile pod ruj krt Krti in ako se emljo. katere izruje, večidel so čista elej glo rahla zemlj nekaterih deželah, ki pravi: znana po Kdor krtine sušca zagrebuje, Delo se pri žetvi mu plačuje. Ako torej le jeseni in spomladi pridno in marljivo poravnamo z grabljami krtine, gotovo ne bode izostala korist. Kjerkoli ruje krt ne ruje zastonj; čeravno izrovano škod pokrije po vrtih in na polji nekatere rastline z zemljo, gotovo jih pa desestkrat toliko obvaruj ljivih mrčesov, ki jih pri rovanji použije. parnih ali toplih gredic je pa krt s smrdljivimi stvarmi lahko pregnati. Posebno koristen je po drevesnicah, koder ogrci navadno pokončajo vse, v resnici zlata vreden. Res je, da so po zimi, kedar leži sneg dolgo na nepomrzli zemlji travniki in polja n koreninice in travke razjedone; tudi je res, da pogine ovana marsikatero mlado drevesce ki je bi.o na koreninah poškodovano ali objedeno, toda vsega tega je krt po polnoma nedolžen. To škodo narejajo le krtice miši s svojimi ostrimi zobmi. Da so večkrat vodne ograde pokvarjene poljsk > to je ali krt ne prebiva po takih krajih, koder bi on celo po svojih podzemeljskih tudi res kmalu priril do zraka hodih ali luknjah ne trpi nikakeršnega prepiha To škodo delajo le poljske miši in vodne podgane. Kar se tiče strahu, da ne bi se krti preveč zaplodili, kajti res je, da skoti samica vsako leto po enkrat, pa tudi po dvakrat mladih krtičkov > smemo popol brez skrbi biti, kajti dokler bo pod zemljo dosti škod ljivih mrčesov množil se bo tudi krt zmerom bolj ko 7---" — UV/lj, Al bo pa mrčesov manj, gotovo se bo zmanjšalo, tudi šte vilo krtov ker ne bodo imeli dovolj hrane. Precej uimah se nove spominjajte postave o ob toči in drugih odpisavanji davka! Kolikokrat se godi da dobimo novo postavo, o kateri pa po več let ničesar ne zvedo občinski pred- stojniki, še manj pa posamezniki. Vsled tega trpi inar- sikedo veliko škodo, bodisi da zamudi kak obrok, katerega veleva postava, ali pa pride v kazen, ne da vedel kako. Izmed takih postav, katere so kmetovalcem če jih poznajo, na veliko korist, nova je postava o odpisovanji davka ob vremenskih uimah ali nezgodah. Ta postava je 6 julija dobila najvišje potrjenje, bila je razglašena v uradnem dunajskem listu, torej je uže pravoveljavna. za katero gotovo pride tudi zvršilna na- Postava redba je preobširna da jo zglasili v našem listu Omenjamo ? da veli te postava prvi paragraf, da se pravem času razgrnejo in razstesijo, razvila čili pridel mora odpisati davek, kadar so toča, voda ali ogenj uui se bo trava po takih mestih kmalu in rasla toliko lepše in da se to zgodi ob gotovih razmerah na prošnjo do vis. c. kr. finančnega ministerstva tudi tedaj o HO ako je pridelek uničen vsled slane, suše. deževja, mr- bratev je najslabejša. Obrano česa i gnilobe. miši, strupene rose na vinski trti in vsled grozdne okusa niti vonja, ki nam pri čaju ugaja perje nima niti onega Ako trgovino dohajajo razne vrste čaja, katere se se oziramo na to, da so poročila o škodi po razlikujejo ne samo po boji nego tudi po okusu in vonju, toči zelo mnogobrojua, in da se vse take in enake škode Človek bi menil da te različne te so od raznih utegnejo v prav kratkem času zopet ponavljati, potem je kmetovalcu dolžnost, da se pouči o vsem kar mu more koristiti ob taki nesreči. Po škodi mora kmetovalec in sočno ali ne vrst čajevega grma, ali v obče ni tako. Dobrota čaja je zavisna najpreje od tega, ali je obrano perje mlado precej naznaniti svoje zahteve. Navadno je prizadetih več posestnikov, cele občine ali pokrajine, zato je dobro skupno in enotno postopanje. bej čaj Starejše in trje perje daje vselej sla Kakor se perje v različnem času in v raz ličnej veličini obera, tako daje tudi vselej drugo vrsto Ob Pa tudi pripravljanje perja more zopet znamenito de- vsaki škodi naredi v osmih dneh, še bolje pa lovati na dobroto čaja. Glavni dve vrsti čaja, črni in vajo od ene in iste če poprej, naznanilo o škodi do pristojnega okrajnega zeleni, ki v trgovino dohajate, dobi je, glavarstva ali lokalne davčne komisije. Ako pozneje na biline razlikujete se samo z razno pripravo Črni in znanis j zapade ti pravica do odškodovanja. Pri pismenih zeleni čaj bi mogli napraviti od jednega ter istega naznanilih ne štejejo prejemnega dneva. Ako je priza- peria j no navadno gospodarstvo proizvaja samo eno detih več posestnikov, potem morejo naznaniti škodo ali drugo vrsto Črni čaj dobiva skupno po zastopniku, kateri pa mora imeti pooblastilo od vseh v ta namen. Tega pooblastila ni kolkovati. Pa tudi občinski predstojnik lahko naredi naznanilo in sicer brez pooblastila, ker njega itako zmatrajo za občinskega in meče v viš. zastopnika. svojo temno bojo pri sušenju. sage pa tu Obrano perje se razgrne na bambusove leži celi dan. Nato delavec grabi perje z rokama, gnjete Toliko na znanje bralcem Delo to se opravlja toliko časa, da se perje popolnoma omehča in zvene, potem se pograbi tega lista o tej novi na kup in pusti kake ure na miru. Na kupu začne postaNi. Kadar je naznanilo uže odposlano, potem vrši na perje samo od sebe toplino razvijati, in ker počasi vre, postane temne boje in začne razvilati ugodno daljnjo obravnave dotična gosposka, kakor ta postava vonjavo. Za to delo treba, da je delavec osobito iz-veleva. Važno je, da naznanite vsako škodo ob pravem kušen, vešč in pazljiv. Kedar je perje dovoljno povrelo f času in na prav način. Samo ob sebi se ume j da naj gre na mize, kjer je delavci gnjeto in zvijajo. Vsaki se razumni in pametni kmetovalci izkušajo postave oko- vzame toliko, kolikor z roko zagrabiti more, pa to na ristiti kolikor mogoče, ker postava je narejena na korist mizi stiska in zvija, razvija in zopet zvija. Nadzornik kmetovalcu, ne pa na korist davčnega urada. Der Praktische Landwirth* pazi, da se delo dobro opravlja. Tako perje pride potem v železne ponve in se na ognju pet minut prži, potem zopet na mizi gnjete in zvija, in zopet tri do štiri minute v ponvi prži. Podučite stvari. Nazadnje se perje v posebnih košarah nad žerjavico susi in meša, dokler popolnoma Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. 84. Opis, obiranje in pripravljanje čaja. (Dalje.) počrni. naravna. nepokvarjenem čaju mora ta črna boja biti Črni čaj je vselej slabejši od zelenega, ker pri vrenju nekoliko svoje moči zgubi. Črni čaj pripravljajo poglavito v pokrajini Fukien in Kanton, Zeleni čaj se pripravlja tako > da ne leži dolgo i Vsak grm po štirikrat obero, če je deževno leto ponve, in se na ognju pet minut temveč da tem preje gre v ponve. Obrano perje ostane uri na sagih razprostrto, a potem gre v pri čemur ga samo dve prži, tudi petkrat. Oberači obero vsak dan po toliko perja, po delavci neprestano z rokami mešajo. Iz ponve stresejo kolikor ga morejo istega dne pripraviti, ker se sveže in nepripravljeno perje perje na mize, pa je gnjeto in zvijajo. Sedaj gre perje ne drži dolgo. Prva bratev vdrugič v ponve, in se na slabem ognju do poldruge se začne sredi aprila, ter traje do konca maja. Obirajo ure prži. V ponvi se tudi še meša in gnjete, pri čemur ne samo mlado perje, ampak tudi popke. Najfinejši čaj delavec pazi > ali je toplina dovoljna ali ni. Pri tem od prve bratve se dobiva od najnežnejšega perja in prženju se začne s perja razvijati aromatiško olje in popkov, kateri se še niso popolnoma razvili, in nazi- zrak se napolni z vrlo ugodno vonjavo. Perje postane vajo ga cesarski ali cvetni čaj. Ta vrsta ne prihaja go- sedaj popolnoma suho in temnozelene boje, in ni se več tovo nikdar v trgovino, ker ga potrošijo samo na bati > da pozneje počrni. Samo cesarskem dvoru. Obera se to perje samo z najboljših čistiti in presejati, pa je čaj gotov. treba sedaj perje pre- grmov, in samo delo nadzorujejo cele čete cesarskih Zeleni čaj se navadno pri prženju še tudi barva. uradnikov. Funt takega čaja stane sam dvor; do 200 gld. Jemljo v ta namen berolinsko modrilo in sežgani gips Druga bratev je julija mesca, ki daje uže slabejše vrste pa s tem prahom potresejo perje, dokler je še v ponvi čaj, a tretja bratev je avgusta, ki je še slabejša. Zadnja Mesto berolinskega modrila jemljo tudi indigo. Od te« j ? ga postane perje modrikasto, ali sivkasto zelene boje. obdelano nJ 9 pošteno oskrbovani travniki, snažna in Kitajci ne jemljo za svojo uporabo nikdar pobarvanega lepo rejena živina, katere je bil prostorni hlev polen čaja i a barvajo ga samo za zunajno trgovino, ker tuji kazalo očitno vse, da gospodari pri Cestarji mož trgovci ne samo da iščejo, temveč tudi draže plačujejo Je v vsakem obziru popolno na svojem mestu. Da, prava pobarvani čaj. Trgovci menijo, da takov čaj na potu sreča, mirno bogoljubno krščansko življenje in očiten preko morja ne potegne vlage nase, ker ga gips tega blagoslov božji bili so pri cestarju tako rekoč doma. čuva. Kedar je črni ali zeleni čaj posušen, tedaj ga še Srečna hiša bila je to! Pa, bodi Bogu potoženo; tudi v roko ali na situ prebero, pa s tem razdele v debe- Anton Pristopnik bil je eden izmed onih bolj lahkomiš- lejše in drobnejše vrste. Najfinejši prah, potem pokvarjeno perje in druge odpadke pobero skrbno, in s tega napravljajo nobličeni čaj, ali kakor ga Nemci nazivajo „Ziegeltheew. Dodajo temu navadno še perje raznih drugih dreves, in ume- sijo z volovsko ali ovčjo krvjo testo > nobličijo, ter v peči ali na solncu posuše ki je Čaj ta potem se v Kitaju nikdar ne kuha, navadno ga pokupijo sibirski trgovci, ki ga potem v Mongolskej in na Sibiru prodajajo. Ljudje ga tam vrlo radi kupujejo, ker brz njega ne bi mogli pokvarjene vode na pustarah piti. Mobličene ploče jemljo v teh krajih za novec. Ž njimi kitajski cesar plačuje svojo mongolsko vojno. Kedar dojde čaj za izvoz v morske luke i tedaj ta dobi se eno primes, od katere prejme prijetni duh. namen mečejo v čaj razno vonjavo cvetje, osobito cvetje, od čemina (Jasminum). Čaj potegne vonjavo od cvetja nase se Sest let. v nekoliko tednih, a obdrži potem do (Dalje prihodnjič.) Nasledki v šnopsa u (Dalje.) Na drugem koncu hiše imela je tudi oženjenega gostača z malo družinico v stanovanji. Ko bi Žvanov Šimen ravno ob tem časi ne bil šel od svojih opravkov na dom mimo Pripotokarjevih ; bili bi Pripotokarica, njeni trije otroci in tudi cela gostaška družina storili strašno smrt v ognji, a Šimen jih je, ko je bilo celo podstrešje uže v ognji, še o pravem času zbudil in tako gotove smrti otel. Zgorelo jim je vse, življenje in kar so ravno na životu imeli odnesli so. Pripotokarica je na to popolno zblaznela in v norišnici umrla. Starejša hči sklatila se je nekam po svetu, kjer se z grešnim življenjem preživlja; mlajša dva ot- roka je Bog k sebi vzel, a Pripotokovše bilo je po javni dražbi na drobne kose prodano; skupilo se pa še za-nj toliko ni, da bi bili upniki pokriti. Vse to zakrivil je š no p s u M Par volov za en večer. Cestarjev dom nahaja se v Zalesji pod prijetnim hribeem. Temu domu bil je pred nekoliko leti Anton Pristopnik uzoren in izgleden gospodar. Lepo pozidana ljenih mož v Zalesji, kateri se dal Plahtaču in nje govi Beti polagoma vzeti v mreže, iz katerih se nikoli več oprostil ni. Privadil se je čemdalje, tem bolj in huje peklenskemu „šnopsu u 1 zahajal ved pogostej Plataču na „frakeljčekM. Nasrkal se ga je večkrat tako da je bil ob njem kar ves trd. Tudi v drugem pomenu bila je Beta Pristopnika popolno na svojo stran pridobila. Izneveril se je Tonče svojemu domačemu družinskemu življenju do čistega. Vsaka pot vodila ga je v , Tu je kaj marljivo zapravljal šnopsarijo k grdi baburi. premoženje, čas in dobro ime svoje. VečKrat je pri Plahtački po cele dneve brez presledka prešnopsal. f Preje veren in vesten mož ter dober in skrben gopodar zapravil je slednjič pri Plahtaču in s Plahtačko vse te lepe čednosti pravega poštenega slovenskega kmetovalca popolno. Pogreznil se je v propad grdih in ostudnih strastij. Takim ravnanjem postal je preje uzorni Pristopnik pravi izvržek poštene družbe človeške in grda maroga domačemu kraju. Šnopsa navzet je ob prilikah, ko ni bilo v žepu več okroglega, navadno nad domačimi divjaško razsajal, jih proklinjal, vragu izdajal in neusmiljeno pretepal. Solze, jok, prošnje in zdihovanje dobre žene njegove pri njem ni več izdalo ni; bilo je vse zaman. Kot strasten „šnopsar u zanemarjal je svoje gospo darstvo čem dalje 9 tem bolj; prodal je sedaj to 9 sedaj zopet ono potrebno reč od svojega gospodarstva. Slednjič lotil se je živine, tega živega kapitala, bres katerega se pošteno kmetsko gospodarstvo niti misliti ne more. Rep za repom zgiueval je polagoma za slepo ceno iz hleva ; da se je le za prokleti n šnops u in vražjo Plahtačko kaj okroglega dobilo, pa je bilo dobro; vsega drugega Pri-stopniku tako več mar bilo ni. g Nekega dne, ko je bil v bližnjem mestu somenj za živino, ter je Pristopnika davkarija za zavstale davke uže hudo privijala, spravi se Pristopnik še na par velikih, krepkih volov; odveže ju in žene na sejm, kjer jih za okroglih 400 gl. proda. Dobra žena ga je na vso fj moč prosila in ga rotila, da naj vsaj volom prizanese ter potrebni denar za davke po kairi drugi poti dobi, ker brez volov ne bode več moč težavnih vožnjih in drugih kmetskih del opravljati; v plačilo za tako dob- rohotno opominjevanje bila je reva od zgubljenega moža svojega prav občutno našeškana. Pristopnik vračaje se iz sejma na dom, zavije jo s pritrženim stotaki naravnost h Plahtaču. Tu se pohvali svoje dobre kupčije; razmeče denar pred Plahtačko po poslopja trdne strehe, red in snaga po dvorišči, dobro mjzi in reče 91 Za en čas bodeva uže zopet imela 2S2 tej (babi) zbudi se stari hudič »lakomnost* zopet v vseh bodnih, rokodelskih m dopuščanskih obrtov, izimši svojih živcih do nepremagljive strasti gostilničarski in krčmarski, mesarski in trgovinski Snops > sladke besede iD Platačka sama bilo ie tega večera Cestarju v vseh čajih na stežaj v raz obrt, / sarjev gostilničarskih in krčmarskih obrtov in me v sodnjem okraju mokronoškem. Ker se v polaganje. Ošemil se je ob tej priliki pri Plahtačevih do popolne nezavesti, zdrsnil se je slednjič pod mizo, kjer je kot čok ves trd obležal. Plahtača ga spravita v stransko samotno sobico, kjer ga samega zaklenenega pustita. Ko se ob pozni uri gostilna drugih ljudi sprazni, zap-reta in zakleneta Plahtača vsa vežna in druga vrata. Plahtač sam prevzame službo stražarja kedo ne prišel trkat na vrata, katera so se po navadi pravilih predlagajo le neznatne premembe, ki po mnenju odsekovem ne bodo našle nobenega protivja, zato predlaga poročevalec; Zbornica naj priporoča v svojih iz- javah slavni c. kr. deželni vladi ? da potrdi omenjena pravila z odsekovimi prenaredbami. IX. Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča ob slednjem času vsakemu kaj rada odpirala; Plahtačka sama spravi se pa na svoje delo. je zgubljeni Cestar šnopsa še ves ter pazi, ko bi o pravilih zadruge gostilničarskih in krčmarskih obrtov vsake vrste, mesarjev, trgovinskih in svobodnih obrtov v sodnem okraju logaškem, kateri so prenarejeni v v sobico bil zmislu zborničnih predlogov od 30. decembra 1887. štev. ga na vse strani trd drugega glasu ruka in preobrača 1701. Ker so pravila vjemajo z določili obrtnega reda r ni v imenu odsekovem : Zbornica naj priporoča pri slavni c. kr. deželni vladi pravila v bilo od njega, predlaga poročevalec nego zamolklo hroščenje in smrčanje. Brez vsake nevarnosti in skrbi poišče pri njem listnico z denarji in jo potrjenje. — Predlog se sprejme. vzame, bolje rečeno zavratno ukrade ter jo izprazni vse X. vsebine njene. (Dalje prihodnjič.) Gospod zbornični svetnik Vaso Petričič utemeljuje, ko se je nujnost pripoznala, svoj samostalni Trgovinska in obrtna zbornica. Odsek vendar ni mogel povišanja smatrati predlog o praznovanju štirdesetletnice vladarstva Nj. veličanstva cesarja ter pravi: Avstrijski narodi praznovali bodo kmalu veselo spomenico, veselo v pravem pomenu besede. Nj. veličanstvo, naš presvetli cesar praznoval bode dne 2. d(c. t. 1. štiridesetletnico svojega vladanja. Že priprosti mož se sme ponosno ozirati na osnovano stvar, in sicer iz tega vzroka, ker bi ne bilo svoje štiridesetletno neprestano delovanje; koliko bolj za upravičeno, ako bi izdelovanje jednega leta sprejeli za pa velike države vladar, kateri je v zgodnji mladosti, radi tega y času nemirnem, krmilo vzel v svojo roko, in kljub odstavo povišanju dobitkovine, in ker zelo pogostoma morali izpreminjati visokost dobitkovine velikim neprilikam, podpiran od domoljubja svojih na-in to gotovo vselej, ako bi se dokazalo, da se izdeluje rodov, vendar svojo državo povzdignil v blagostanju več ali manj piva našem slučaju morali bi za in moči. Vsi stanovi, vse korporacije in vsa zastopstva 1887., in ako ne za to leto, to vendar za 1. 1888. zni- naše države tekmujejo kako bi dostojneje praznovali žati dobitkovino, ker je izdelovanje 1. 1887. bilo mnogo ta velevažni dan. Vsi narodi Avstrije ozirajo se s hva- Ko je še poročevalec govoril o ne- ležnim srcem na vladarja, ki jih je z jednako ljubeznijo 1886. manjše od katerih trgovskih odnošajih, ki se tičejo tega predmeta, uklenil v svoje serce in posebno mi Slovani blagodarni predlagal proti povišanju dobitkovine rečene pivovarne je v imenu odseka: Zbornica naj se izreče smo Nj. veličanstvu, ker smo po njegovi velikodušnosti, s katero nam je dal ustavo, dospeli do jednakopravnosti Predlog se sprejme z drugimi narodi. blagoslovom svobode in jednako- V. Gospod podpredsednik Mihael Pakič poroča o pravnosti prišlo je tudi blagostanje, ki se je še-le pod pokojninskem zakladu za leto 1887. Primerjajoč odo- Njega cesarskim pokroviteljstvom jelo sadunosno raz- breni proračunu o dohodkih in razhodkih zbornica z vijati, kajti skoro potem, ko je prevzel vlado naš pre- uspehom vidimo, da le troškov manj za 353 gld. 29 kr. isvetli cesar v svoje krepke roke, razcvela je trgovina Imovina pokojninskega zaklada iznaša 7661 gld. 42 kr. obrtnost 9 doslej neznatna povsod; vsa naša država ter se je pomnožila v ačunskem letu za 989 gld premrežila seje z železnimi cestami, promet v notran 90 kr. Oba računa pregledal je odsek natanko ter na- jem je oživel in z inozemstvom stopili smo v tesnejšo šel v redu in poročevalec predlaga v odsekovem imenu: zvezo, Trgovinske pogodbe, ki so se sklenile z mno- Računski sklepi o zborničnem računu in pokoj- gimi dižavami, pospeševale so trgovino z oddaljenimi ninskem zakladu za leto 1887. se potrjujejo in računo- zemljami. Na tak način postala je naža država ime-dajalcu daje se absolutorij. niten činitelj v kolu trgujočih narodov, in to vnanje 2. Pravoredno z dokazilnimi prilogami podprt stališče podpirala je v notranjem obrtna svoboda, katera ačun predložiti je po deželni vladi v zmislu § 21 za je vsakemu dopuščala, udeleževati se koristij vesolnega kona od 29. junija 1868. drž. zak. štev. 85, vis. c. kr. napredovanja, trgovinskemu ministerstvu v potrjenje. — Odsekova predloga sprejmeta se jednoglasno. VI. do VIII. Zbornični tajnik poroča o pravilih nastopnih obrtnih zadrug: a)trgovinskih obrtov, b)svo- (Dalje prihodnjič.) 28 J Naši dopisi. Z Vrhnike 27. avgusta. (Praznovanje cesarjeve štiridesetletnice.) Včeraj praznoval j naš trg z okolico kluka da je lilni , da govori slavnostni govor: Pred vsem omenja • _ vesel in ponosen, da Vrhnika, državnozborski vo- kraj svojo in pa z došlimi gosti 401etnico cesarjevega vla- njegov, tako sijajno praznuje in se v tako cesarjeve. Potem danja prav izredno slovesno in sijajno veseljem in zadostenjem pripoznavamo, da ste se v ta namen združili v složno delovanje sicer si hudo nasprotni stranki našega trga. Ker so „Novice" spored slavnosti že razglasile v zadnji številki, ni nam ga tukaj treba ponavljati, samo toliko smemo izreči, da se je oni spored vršil nepričakovano lepo. Idrijska godba, katera je došla že v saboto povzdigavala je slavnost vseskozi izvrstno. Mirozov na delopust slavnosti kazal je že tržanom, da svojih hiš in javnih prostorov niso tako krasno bogato okinčali zastonj, temveč, da jim doide mnogo občudovalcev. ogromnem številu udeležuje 401etnice omenja najvažnejših dogodb minulih 40 let izrekoma homatij leta 1848, nastop vlade do sedanj decembra, potem krotenja upora in Ogerskem grof Radeckii em cesarju •ekoma na Liškem Jelačiča, generala Henzija; opisuje potem z kratimi črticami premembe no tranj uprave, odprave desetine in tlake, prestopi na začetku ustavnega vladanja, potem prestopi leto 1860. in takoj na prevrat politike naše leta 1878 s zasedanjem, Bosne in Hercegovine in zatem sledečo novo sistemo nedeljo 26. t. m. ob uri pripeljalo se je z Ljubljane dva voza gostov, kateri so se udeležili tudi svečanosti v cerkvi in pa banketa. Slavnostni govornik v cerkvi gospod poslanec kanonik Klun dospel je že soboto večer tje. Središče unanje slavnosti bila je Čitalnica oziroma g. Fr. Kotnik-ova hiša, v kateri je čitalnica, in trg pred vlade Taffe-jeve. Potem pa se vrne k notranjem delovanji države v tej dobi, omenja povzdige šolstva, obrtstva, umetnije, prometa po cestah in železnicah, bramb zoper vode iu vremenske uezgode, zboljšavanja zemljiš in pri tej priliki izreka nado, da je že blizu oni dan, ko z sosednjega ljubljanskega močvirja postane najrodovitnejše polje > pa tudi s pustega krasa na jugu lepo gozdovje. Potem omenja še segajoč nazaj v skušnje leta 1859 in 1866 preostrojbe naše voj katera je postala neob hodno potrebna, ker na lastno moč in zadovoljne njo. Od te hiše podal se je ob > /a 10. sprevod godbe gostov, društev in domačega prebivalstva po novi bogato vami okinčani cesti proti cerkvi, kjer je že ča- z zasta kaio zelo veliko število praznično oblečenega ljudstva in šolska mladina. Skoz, po sredi cerkve nastavljeni spalir požarne brambe podali so se potem odlični ude-ležniki pred veliki altar in kmalu potem krog 3/410 pričel je gospod kanonik Klun izvrstni svoj govor o slavnosti primernim rekom: rDajte Bogu, kar je božjega, cesarju pa, kar je cesarjevega!" govoru, ki je bil prav srečno zbran in govorjen krepkim, lepo umlivim glasom, omenjal je izrekoma velike Bogoljubnosti, pobožnosti in cesarjevih, izrekoma njegove neizmerne dobrotljivosti dobrotljivosti cesarjeve, navedel je dotičen izrek papežev, pravičnosti, in miroljubnosti. Vseh slavnih činov, nemin svoje narode, se sme cesar vedno zanašati. Velikanske svote stane nas vojua in mornarica, pa denar ta ni zavržen, naši junaški sinovi lahko pogumno prevzamejo boj, ker morejo glede primernosti števila in glede obo-roženja meriti z vsako drugo državo, izrekoma pa se morejo brez strahu naši slovenski vojaki glede junaštva in poguma skušati z naj boljšimi vojaki na zemlji. Vse te reči vpeljal je modri naš vladar, ki veduo deluje za srečo in blagostanja svojih državljanov in pa za moč in veljavo države. Dalje omenja še izredno blagih osebnih lastnosti cesarjevih, izrekoma > in izredno srečno cesarja v izgled postavil jarim gospo- ljivih dobrot in vzvišenih osebnih lastnost cesarjevih dičem, katerem je za postno zapoved in pa udeležitev spominjamo se danes, ko obhajamo 401etnico vladanja pri Božji službi kaj malo mar. Tudi veliko mašo potem maševal je kanonik Klun z veliko asistenco in med lepo vbranim petjem. Koncem maše zapela se je cesarska pesem, katera je potem za- cesarjevega, zatoraj gotovo vsim pričujočim govorim iz srca, ko zakličem: Presvitlega, dobrotljivega, modrega in ljubljenega cesarja Franc Josipa I. in vso njego slavno rodbino ohrani nam mili Bog še mnogo mnogo let v igrala tudi v cerkvi navzoča godba. srečo avstrijskih narodov in mogočne naše skupne do Banketa pod čitalničnimi prostori udeležilo se movine Avstrije 5 živijo J živijo, živijo! Iz tisuč in tisuč je nad 50 oseb, med njimi tudi nekoliko gospa in kar nam je bilo posebno po volji, napila se je pri banketu ona sama uapitnica na cesarja, katero je govoril pred- grl ponavljali so se ti klici, pevci in godba pa je zaigrala cesarsko pesem. Ko je med množico zopet mir nastal, nastopi gospod sednik slavnostnega odbora gospod dekan Koprivnikar. Lenarčič na balkon in naznanja, da se je sklenilo koj Potem pa je gospod okrajni glavar Mahkot z gor- za slavnostim prostorom čez Ljubljanico napravljen že- kimi besedami pohvalil lepo priredeno slavnost, izrekel lezni most odtvoriti in posvetiti spominu 401etnega vla- priznanje slavnostnemu odboru in občini ter izrekel, da danja cesarjevega i da so gospe Vrhniške zbrale ka- bode o njej na višje mesto na drobno poročal. pital za ustanovo, katere obresti se bodo tudi v ta namen- Od bilo je sprejemanje dohajajočih unanjih vsako leto delili onemoglemu vojaku vrhniškemu doma- društev in gostov. Ob 4. pozdravil je predsednik odborov, gospod dekan Koprivnikar, z balkona prvega nadstropja mačemu činu, ako bi pa takega vojaka ne bilo revežu, c) pa drugemu doda se je tudi v ta namen ustanovilo doli z gorkimi besedami došle goste in društva. Takoj društvo za olepšavo Vrhnike, in da se bode kot začetek za, njim nastopi na istem balkonu g. poslanec dr. Po- drevoreda takoj usadila lipa. 284 Ko je bil ta del slavnosti sklenjen, sadila se je na Napominani dopolnilni davek se ima vplačati pri ob veliki cesti proti Logatcu prva lipa, potem se dotičnih c. kr. davkarijah, oziroma glavnih davkarijah. levi je vršila takoj tam na travniku šolska slavnost z nagovori in obdarovanjem šolarjev, kar so blagovolno prevzele navzoče gospe dalj se je blagoslovil nov železni most kr. finančno ravnateljstvo za Kranjsko v Ljubljani dne 11. avgusta 1888. ki ima na straneh primereu v kamen vsekan napis ) pri „Pedagogiško društvo" v Krškem bode sla tej priliki prepevalo je izvrstno lepo pevsko društvo vilo štiridesetletnico vladanja našega presvetlega ce T) Slavec u J na večer pa je bila veličastna razsvitljava, ve- sarja Frana Josipa I. s tem, da slovesno otvori v pro selice in povsod prepevanje Iz ljublj a ne. Najvišja zalivala. Kakor za izraze udanosti in zvestobe sporočene z druzih krajev, kjer se je slavljenje 40letnice cesarjeve in pa čestitanje slaviteljev, naznanilo do Najvišjega mesta, tako so pre-svitli cesar tudi povodom take slavnosti na Krškem slavite ljim potem kabinetne Svoje pisarne in pa c. kr. vladi naznanili Najvišjo zahvalo. 99 postave z dnč Zelo važno oznanilo Po 20 junija 1888 (Drž. zak. št. 95) podvržene so vsa žga opojne tekočine, katere se 1. septembra 1888 znotraj carinske meje nahajajo, dopolnilnemu davku 24 kr. za liter alkohola. Izjemši: D Žganje, katero imajo obrtniki, ki se pečajo z razprodajanjem žganja (žganjetoč, prodajanje na drobno razpečavanje na drobno in drugo), nahaja pa se žganja več pri njih, kakor skupno 20 litrov (čistega alko- ne h:>la), potem žganje, ki ga imajo hišni gospodarji, a tudi ne več kakor skupno 10 litrov čistega alkohola. 2.) Žganje za namene po § 6 zgoraj omenjene postave, če se pogoji spolnijo. katere erar v svoje varstvo zahteva. Vsakteri, ki ima 1. septembra 1888 v svoji zalogi žgane pijače, v katerih se skupno več nego 20, oziroma 10 litrov čistega alKohola nahaja, ima dolžnost najpoz- neje do septembra 1888 pismeno naznaniti, koliko žganja da ima in koliko čistega alkohola je v oziraje se na to, če je ima v svojih ali pa v ne Djem, tujih shrambah spravljeno. Ta naznanila morajo biti dvoj na. Naznanila se morajo vložiti pri dotičnem oddelku c. kr. finančne straže. Tiskovine za ta naznanila dobivajo se od 30. av- gusta 1888 dalje po 1 krajcarji pri vseh c. kr. davkarijah Ta postavna določila 8 tem potom objavijo 8 pii-stavkom, da ako izostane predpisauo naznanilo o zalogi žganih pijač, katera bi se nahajala septembra 1888 ali pa če se nahajalo v pijači za pet odstotkov več čistega alkohola, kakor se je naznanilo, se naloži kazen z osmerom do dvanajsterega zneska prikrajšanega davka ali pa onega davka, kateri se je skušal prikrajšati. Druge neresničnosti v oznanilu, katere se ne kajo množine alkohola, kaznujejo se pa s kaznijo 20 gold. do štorih krške šole svojo „stalno učiteljsko razstavo, dne 2. septembra t. 1. ob 10. uri dopoludne ob priliki, ko bodo obhajalo isto slavnost „Slovensko pevsko društvo44 v zvezi s krškim slavnostim odborom. Nadejati se je, da se slovensko učiteljstvo in razumništvo v mnogo-brojnem številu ogleda to prvo učiteljsko razstavo na domačih tleh, katera ima v par mesecih svojega obstoja zabeležiti že precejšenj napredek. Kdor pa ima še kaj predmetov za razstavo, dopošlje naj jih nemudoma t Odbor. Novičar iz domačih m tujih dežel. Dunaja. Cesar biva sedaj na Bavarskem \ kjer so včeraj praznovali 80. rojstni dan cesaričine matere vojvodice Maksove. Tudi cesarica Elizabeta srečna hči svoje čestitljive matere in pa nadvojvodica Gizela, Valerija, cesarjevič Rudolf in naavojvodina Štefanija so navzoči pri lepem rodbinsisem prazniku. Cesar se vrne dne 31. t. m. na Dunaj ter se odpelje dne 1. septembra zvečer v Pizek. Nemška. predstoječem obiskovanji nemškega cesarja piše poluradni list r> Post u » da dne 26. cesar nastopi potovanja proti jugu in da obišče najpred kralja Wirtemberškega, potem nadvojvodo Badenskega, princa vladarja Bavarskega, dalje pelje se po Brenerski železnici v Rim, Neapol in Benetke. Žitna cena v Ljubljani 25. avgusta 1888. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 95 kr. banaške 7 gold. 32 kr turšice 5 gold. 70 kr soršice 5 gold 75 kr. rži 5 gold. 30 kr. ječmena 3 gold. 10 kr. ovsa 4 gold. kr. ajde 5 gold. 60 kr. ovsa 2 goldh 44 kr. Krompir 2 gold. 05 kr. 100 kilogramov. V Kranji 27. avgusta. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. Rrž 4 gold. 55 kr. Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr 44 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilogr* Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki