67. V Mariboru, četrtek 13. junija. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek, Četrtek in soboto, ter velja po pošti prejenian. za avstro-ogerske dežele ali v Mariboru s pošiljanjem na dom, za celo leto 10 gold., za pol lota 5 gold., za četrt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za oelo leto 12 gold., za pol leta 6 gold., za četrt leta 3 gold., 25 kr. a. v. — Za oznanila se plačuje od ^Btiristopne petit-vrste S kr. če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. čo »e tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. Opravn i š t v o. na katero nai se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije^ oznaniia. t. j. administrativne reči, je v tiskarni''j: F. S k a z a in ilr.. v koruški ulici hišn. št. 229 Dopisi. Iz ■Ljiiltl.ltin«*. 11. jun. (Izv. dop.) Kakor vsaka politična stranka na svetu, tako ima tudi naša narodna nekoliko elementov v sebi, od katerih bi želeli, da bi boljši bili, da bi imeli več ljubezni do naroda do občnosti nego do samega sebe. — Ko smo otročjemu stanju narodnega gibanja odrasli, ko smo več ali manj nehali smatrati posamezne osobe za idejo samo, čule so se in se čujejo se in se bodo, ostre kritike, grajanja obsodbe. Če ne vsa, gotovo je večina teh grajanj izšla iz poštene, dobre volje, iz volje odpraviti vse škodljive, menj čiste vpljive, postaviti namesto sebične častilakomnosti, namesto osobnega saiuo-vladja — požrtvovalnost in podvrgavanje pod občno željo narodnega razumuištva. To se je moralo goditi, in kakor že rečeno v tem listu : bolno meso se mora rezati, Če prav boli. In nij dvombe da nas boli. Pri zdravljenji prve bolezni si nakopavamo drugo. To je treba spoznati, prvič zato da bodemo pri zdravljenji — grajanji — previdnejši drugič zato, ker bode nehavala, ako jo le spoznamo in ne ignoriramo. Jaz bodem to bolezen kar naravnost zaznamoval in jo imenoval morda ostreje nego se hvala Bogu sme dozdaj imenovati: varujmo se širiti politično blazirauost, obupnost, apatijo, politični n i h i 1 i z e m! Imam priliko precej ozreti se po Sloveniji in kaj vidim bolj često nego me veseli? Ta in oni, beroč nase polemike, naše graje, naše zagrizenosti, naše nezmožnosti, nedelavnost naših poklicanih, roke križem dene in pravi: saj ne bode nič iz nas, kaj se bom trudil. Dobro in potrebno bi bilo, da se obrnemo proti takim in navajamo jih, da smatrajo stvar z višjega stališča, da je ne zamenujejo z osobami. da ne pozabijo, ka je vsaecga poštenjaka in mislečega človeka dolžnost delavno pomoči pri reševanji občnih stvari, da mora vsak zadostenja iskati v storitvi svoje dolžnosti v narodnem delu, da pa mora pred očmi imeti, kako smo vsi ljudje in imamo na sebi tudi nelepc človeške lastnosti, da mnogokrat pomagajo celo v božji previdnosti nevrrdue osobe k vzvišenemu cilju itd. Isto tako se ne sme iz oči pustiti istinit, dosegljiv in vidljiv napredek naše stvari v zadnjih desetih letih, ogromno narasla upanja k dosegi našega cilja. Potem bodemo premagali vse neveselje do dela, pozabili osobne neugodnosti, katere vsacega v javnosti dolete, iu bodro bodemo delali za to vzvišeno halogo, da se bode barem našim potomcem bolje godilo nego se nam ! Iz f«i«»ri&ikt»flril<* i), junija. [Izv. dop.) (V obrambo „Soče". „Vatcrl." dopisniku M. v št. 153.) Na Goriškem se zida namesto Slovenije — strašen kavs. Dopisnik v 158. št. „Vat." „vom linken Isonzo - Ufer", 8. junija, zaganja kamenje na vse „SoČine" družbenike in to s tako ošabnostjo, predrznostjo in nevednostjo, da mi nij h temu molčati mogoče. V istem dopisu odgovarja na vprašanje, ne bi-li se mogli kat. Slovenci goriške nadvladikovine s političnim društvom „Sočo", ki daje po njej imenovani tednik na svitlo. zadovoliti, rekši, da to dobrim katoličanom nij mogoče. In sicer zato ne, ker stoji pod vodstvom moža, nad katerim se spodtikajo, a katerega zaslug za vzbujenje narodnosti menda vendar noben gor. rodoljub zauekati ne more! In če je tudi res, kar mu podtikajo, zakaj nijso tisti „patriotje" lansko leto, ko nij on društva vodil, k društvu pristopili , posebno tedaj, ko se je v občnem zboru 30. nov. 1. 1. o potrebni premembi družbenih pravil razpravljalo, pri katerej razpravi bi se ftilo gotovo ozir jemalo na njih katoliško stališče? Jaz" -ncomadeževanega rodoljub j a duhovniki v novo se drznem trjenje v dopisu 58. št. „81. Nar." ponavljati, da samo zato ne, ker nijso bili nikdar — razen g. Stresa — odločni rodoljubi! Napačni predsodek je tudi, da društvo je radikalno ali lažiliberalno. Da dosihmal nij poudarjalo izrecno kat. stališča, je sicer res, pa le zato ne, ker nij imelo ravno povoda zato. Nadalje dopisnik sega in vidi v srca družbenikov, ko pravi, da najiskrenejši udje „Soče" so liberalni (t. j. po tistega mnenji brezverski ali ka-HV) in da, ako se tudi nekateri dobri katoličanje v društvu nahajajo, da so bolj „simple, gutmlitige Leute", katerim nijso težnje (Tendenzcn) društva prav znane! Kaj pravi k temu natolcevanju podpredsednik društva, ki je duhovnik? Kaj ostali stir-deseteri udje duhovniki, ki se v društvu nahajajo? Lep poklon to za tiste narodne duhovnike, katerim je poleg katoliške vere narodnost sveta in ki nijso ravno taki zel o ti, kot oni ,,Vat." dopisnik, kateri bi rad vsled svoje napačne gorečnosti z glavo zid prodrl. Čudo, da nij zraven Še nasvetoval, naj bi nadvladniško redništvo one 40tere „liberalne, simple in gutmlitige" duhovnike suspendirati (iz duh. službe odpraviti) blagovolilo ! Tako daleč je zapeljala dopisnika strast, da ne ve ali neče vedeti, da je med 240 družbeniki „Soče" skoraj petina duhovnikov, ki so se tudi, kot on, celih H> let šolali; iu ostali družbeniki so vrli župani, pravdosredniki in menj ali več inteligentni, neodvisni možje slehernega Btanttj katerim so gotovo težnje društva dobro znane j saj jih imajo v pravilih društva, katerih ima vsak po en iztis t In Če nijso tudi vsi do poslednjega učenjaki, kaj za to? Ko bi vse vedeli in znali, bi ne trebalo nobenega tacega društva, ker potem bi že vedel posamesni svoje narodne pravice braniti. Mar nij vsako tako društvo tudi šola za manj razumne in mlajše pa iskrene narodnjake? Čemu bi bilo sleherno drugo politično društvo, ako bi že vsi vse vedeli in znali in ko bi se tako brez nagona že sami ob sebi za narodne pravice potezali ? Čuden res je isti dopisnik in strokovnjak v rodoljubji! Priporočil bi mu, naj bi priobčil obširno brušuro o rodoljubji, kakor ga on umeva, da nas o „uapačnem, zlogas-iicm" rodoljubji „Sočanov" prepriča. Dalje pravi dopisnik ,,Vat." da se tednik „Soča" spisu je v duhu mladoslov. „Slov. Nar.'' in češke ,,Politik" , in da se zarad tega ne more pravim katoličanom priporočati. Če so že res kdaj ,,Soča", ,,Slov. Nar." in češka „Politik", gnjile razmere in nagnjusne sebičnosti človeškega rodu med nami kazali, kdo rodoljuben in pošten za to sme te liste ostalim pseudoliberalnim nemškim časnikom primerjati? Mar se ne sme več na svetu spoznana resnica gosti, ker se dobiva zato le gosli za ušesa? Da potrebujejo goriški Slovenci po izgledu drugih kat. narodov svojega društva in organa, nad tem se nij oni ,Nar." dopisnik v 58. št. kar uič spodtikal, ampak le trdil, da nijso gospodje podpisatelji — razen g. Stresa — v narodnem obziru stalni in odločni, sodeč jih po njih dosedanjem delovanji, in da hočejo s tem_ le ,,Sočo" izpodriniti! C. g. Stres pa nema kot 25 let star in še le drugo leto službujoč duhovnik dovolj skušnje pri vsej njegovi dobri volji in bistri glavici. Pa vendar so se večjidel le za-raa ;j|0egovega podpisa in njegovega dosehmal družbo vpisali in podporo za novi časnik obljubili. Njegov podpis k temu podvzetju je bil neobhodno potreben , sicer bi se bilo malo na one ,,tako ali tako, manj ali več odvisne gospode" izdalo in isto početje bi bilo skoraj nemogoče, kolikor sem od mnogih duhovnikov slišal. Pa naj tudi ne zamolčim, da je on bil in je menda še družbenik „Sočeu, kateri list je že z raznimi dopisi podpiral. Kako se bo odsehmal vedel, bomo videli, ker se nek namerava njemu uredništvo novega časnika izročiti. — V nadaljnem dopisu v „Vat." trdi dopisnik, da so ugovori proti onim peterim duhovnim gospodom uičevi. Da so isti možje v svojem poklicu strokovnjaki in za kat. pol. družbo sposobne moči. tega jim nij „Nar." dopisnik odrekal, ampak le, da isti 4 dosihmal niso bili odločni narodnjaki, kar je pri društvu, katero se ima poleg vere „tudiu za narodne pravice potegovati, glavna stvar. Suhoparno učenjaštvo pa brez istinitega in nesebičnega rodoljubja nam ničesa ne basni, marveč škoduje, ako se le vse „ab ego" sodi. (Takim suhoparnim učenjakom bi jaz priporočal čitati „Zore" 11. list, str. 156: „Poglavjo o ljubavi domovine", katerega je neki „simpel in gutmlttig" „Sočan" spisal, kateremu nijso težnje „Soče" — kakor pravi „Vat." dopisnik — prav znane!) Kar trdi nadalje isti zelo t ni dopisnik „Vat." da si je „Soča" svesta, „da se nema s tako vrlimi močmi ponašati in vpravljati, — hinc illac lacrvmac", utegne v nekakošnem oziru res biti. Pa vprašam jaz, kdo je temu kriv, mar „Soča", ki je mnogo storila ali vsaj storiti si prizadevala, da bi vsi složno narodno ledino razoravali? Ali ne ravno tisti, ki so se že v začetku njenega ustanovljenja iz čudnih razlogov in neopravičenih predsodkov proti njej iu njenemu delovanju zarotili in „gc-\vehr bcim fuss" držali, in ki odsehmal vedno očitno in skrivno nanjo kamenje mečejo? Posebno se je v tem slepem sovraštvu do „Soče" Domovinina in vladna stranka odlikovala, ki bodo brž ko ne na novo društvo in njegov organ vplji-vala, kakor se po raznih kotih šepeta. II koncu istega „Vat." dopisa pravi M., da se v goriške j kronovini štirje jeziki govore, namreč: slovenski, italijanski, furlanski in nemški. (O nem-štvu se ua Goriškem skoraj ne more govoriti, ker razen morda nekaterih ."KK)—400 nemških naseljencev, penzijouistov, uradnikov in kacih trgovcev v Gorici nij o Nemcih sledu ua Goriškem, iz-vzemši ako se hočejo sem že poslovenjene vasi: Nemške Rovtc in Podbrdo na Tminskcm prištevati!) Iz tega razloga — pravi — je bil latinski (t. j. neutralni) jezik, uradni jezik redništva od nekdaj, ker tega vsi duhovniki amevajo. To nij čista resnica, k čemur mi lahko vsi duhovniki, ki dopisujejo in dopise od redništva dobivajo, pritrdijo. Kajti poleg latinskega, se je pogostoma slovenski duhovščini dopisovalo po nemški, a laški duhovščini pa se je od nadvladiškcga redništva laški dopisovalo , kar se še veduo godi, in se bode godilo, dokler ne bode slovenskih vladištev dub Strossmajerjcv, kot oni sv. Cirila in Metoda prešinil. Dopisnik ..Vat." tudi pravi, da bi bilo težko vsakemu v materinščini dopisovati. Ako se je doseliinal pogottom L ji h o ni po laški, a Slovencem pa po nemški dopisovalo, mar nij */s slovenskih prebivalcev na Goriškem dovolj, da bi se jim vsaj to, kar se Lahom v laščini. tudi slovenski duhovščini v slovenščini dopisovalo ? In mar nij to narobe svet. da duhovni uradi, kateri v svojem poklicu in službi v pridigah, naukih in v spovcdnieah in sploh v občenji s slovanskim ljudstvom slovenščino rabijo, v tujem jeziku med soboj, posebno pismeno občujejo V Zakaj li drugi katoliški narodi v materinščini občujejo, kakor Madžari in Nemci in vsi ostali V Magjari celo krstne liste tudi za rabo i Z v e n Magvaroiszaga v magjarščini spisu-jejo . in mi Slovenci ne bi smeli vsaj v svojih mejah slovenščine rabiti? Mar velja tudi tu za Slovence: ,.quod licet .lovi non licet bovi ? Kar pravi nadalje dopisnik, da ima nadvla-diško redništvo ravno tako slovenske moči kot jih ima „Soča", tudi tega nij sploh ,,Nar." dopisnik odrekal, ker ve, da je med njimi razen g. kanclerja Štef. Kafola, (a piše se uradno „CatTou"), ki je sposoben v vseh 4 jezikih, laščini, latinščini, nemščini iu slovenščini uradovati. tudi monsig. Globočnik slovenščini kos in menda tudi g. kan-celist M. Kravanja. Pa ravno to je napačno in žalostno, da ti svoje znanje tako redko kdaj na dan prinašajo ! Kajti kaj pomaga beraču, ako plava bogatin v vsej obilnosti in se ponaša s polnim trebuhom, ako pa lačnemu revežu ničesa od svoje obilnosti ne podeli ? Da kdaj pa kdaj vele-čast. redništvo kako drobtinco v slovenšči n'i napiše, je tudi res, pa samo ,v toliko, da .,slovenski pes "preveč ne laja. — In poslednjič pravi dopisnik, da nij potrebno, da g. pisarniški vodja spisuje časuiške Članke, česar mu „Nar." dopisnik še očital nij, ker ve, da je človek lehko rodoljub tudi, če nij sposoben spisovati časniškib člankov. Potrebno pa je bilo in menda bode še v neovr-gljivi dokaz (?) rodoljubja ravnatelja nadvladiškc pisarnice, da je spisal in bode še napisoval v laščini in nemščini toliko papirja, da ga ne bi iu ne bode mogel noben niti paduanski niti drugi kraški osel ali mezeg na svojem hrbtu nesti! Še to, kar sem ravno izvedel! „Soča" je tudi v vzajemno spravo pripravna, da bi vsaj obe družbi en organ imele in se ga po volji posluževali, in tudi na vse drugo, kar bi utegnilo služiti v resnični hasek in napredek slovenskega naroda. Ali ona „zelotna" stranka se nij hotela in sc neče niti v dogovore s „Sočo" ali njenim odborom spustiti, ker meni popolnoma ,,Sočo" in njeno pol. društvo ignorirati. Potem bodemo se ve da kmalu prišli do sezidanja Slovenije, ako bo v politiki eden vlekel na levo drugi na desno! Da bi tako ne, voz slovenske politike bo padel po tem, kot se kaže neogibljivem razporu trdovratne zelotne stranke v jarek iz kterega ga bode težko rešiti mogoče. To bode začetek iu podoba žalostne poljske zgodovine v 18. stoletju, na jugozahodni meji Slovenije in po pravici nas bodo ostali slov. bratje pomilovali pa tudi s polnim pravom „južne Poljake" imenovali. Tako žalostno stoje zdaj razmere na Goriškem, ter nij čuda, ako pademo zopet v bodoče v deželnem zastopstvu ,,Doniovininim" in vladnim mamelukom v žrelo. To se lehko zgodi, ker ona stranka poleg vere ne poudarja in ne bode povdarjala načela: ,,salus Sloveniae suprema lex", kakor ga je dosehmal „Soča" poudarjala. Zgodovina bode naše nesložno ravnanje sodila in ga vrstila med črne liste naše tužne domovine „od nikogar spoznane in spoštovane*'. Sicer kličem se enkrat obema strankama in voditeljem: Vidcant consules, ne Slovenia de-trimentum capiat. Iz Dunaja* 10. junija (Izv. dop.) V ponedeljek 17. t. m. bode napravil ,,slovansky spevacky spolek (društvo)" v zvezi z društvoma „Lumir" in „Slavoj" in drugimi slovanskimi dru atvi na Dunaji v Zobelovih prostorih, koncertno besedo za po povodnji poškodovane Cehe. „Slo-vanskv spevackv spolek", v katerem je tudi več tukajšnjih Slovencev, si je pridobil med dunajskimi Slovani in tudi Neslovani veliko priljubljenost iu gotovo smemo pri sedanjem koncertu glede na njegov ljudomili namen še večjo udele-žitev od strani občinsta pričakovati, kakor je to v navadi pri izvrstnih koncertih tega društva, kateremu je posebno vrli njegov pevovodja in skladatelj prof. FOl chtgott-Tovačovskv častno mesto med dunajskimi pevskimi društvi pripravil. Včeraj je imelo drugo tukajšnje slovansko društvo .,Po-krok" besedo na korist nesrečnikom v Cehah, pri kateri se je med drugim ena češka igra predstavljala. V obče pa Vam morem poročati, da slovansko društvovanje na Dunaji lepo cvete. Do sedaj sem eden in dvajset slovanskih društev tukaj našel in kadar mi bode mogoče, o vsakem glavne date izvedeti, jih bodeni sestavil iu Vam poslal poseben spis o njih. Jutre bode dvorno gledišče za opere vsled Najvišjega ukaza dalo opero „Lohengrin" od Rib. Wagnerja in bode čisti donesek predstave naklo-nen v nesrečo prišlim Cehom. Schvvender, lastnik vsakemu, ki je na Dunaji bil, znanih prostornosti za veselice: ,,Collos-scum" v predmestji Kudolfsheim iu „Neue Welt" v Hietzingu za Schiinbrunom, namerava napraviti velikansko svečanost v „Ncue \Velt", katere čisti donesek bode nesrečnim Cehom posvečen. Se eden posestnik javnih zabavališč je izrekel, da je pripravljen prepustiti svoje prostornosti za naprave v prid bratom na Češkem. To pa je eden zastopnikov starodunajskega „vtipa" in veselosti, gle-diščni ravnatelj FUrst. Češki pisatelj Mllller je imenovanega moža naprosil , naj mu brezplačno prepusti gledišče v Jožefovem mestu za češke predstave in FUrst je rad privolil. Mllller se je pogovoril z nekaterimi diletanti in tako bodo Dunaj-čanje — „dds is oba seho 's Hochsti!" — doživeli češke igre na odru svojega mesta. Prepričan sem, da bode gledišče dobro obiskovano. Šlo bode vse, kar češki jezik razume, k predstavi in na Dunaji na vsakem oglu slišiš Češko govoriti. Mnogi duuajski tri-, četiri- in večstropni hišni posestnik se bode pri tej glediščni predstavi spomnil na oni čas, ko je kot čevljarski učenec ali krojaški pomagač prišel na Dunaj, kjer mu je potem njegova delavnost bogastvo in srečo pridobila. Pravi Du-najčan starega donavsko-feaškega rodu pa bode imel „lletz" in zadovoljno bode po predstavi šel v svojo navadno gostilnico, tam sedel ;na stol, na katerem vselej samo on sedi in pil iz čase, katera je samo zanj pripravljena. H koncu naj še pristavim eno politično. Zdi se mi namreč pomenljivo, kar piše denes eden tukajšnji odločno u sta v o ver en časopis o ustavo-verni stranki, ,,Morgenpost" namreč. „Oficijozna janiČarska muzika — piše „Morgenpost" — postaje ljudem sitna. Ako je res v ministerstvu Auersperg vsa državniška modrost združena, ako obstoji največja stanovitnost v mišljenji v tem, da se ministerstvu prah z nog liže: tedaj nij raz videt i, zakaj se politični diskusiji še opravičenost priznava, zakaj parlament svoje polnomoči ne popusti in z nujnim predlogom knjeza Adolfa Auersperga za državnega diktatorja ne izbere? Ustavoverne stranke nij nikoli velik političen nazor vodil, nikoli je nij iskreno domoljubje navdajalo, neomah-Ijivo politično prepričanje nij nikoli bilo njena last. Ustavoverna stranka pač ne misli na osodo države. Ministerstvo Auersperg je samo eksperiment in kadar enkrat parlamentska reforma na dan pride, doživelo bode ministerstvo nemile dneve" Tu je tedaj nov dokaz, kako se ustavoverci za poredoma od ministerstva obračajo". jansko edinstvo. Ne od srca, temuč za to se bližajo Italijani Nemcem, ker so ti neprijatelji Francozom. Po drugi strani se tudi italijanska dinastija boji republike, torej se odvrača od francoske republike in bliža nemškemu absolutizmu. Francoski listi posebno vladni „Rien Public", BO porogljivo govorili o italijansko - nemškem prijateljstvu, italijanske novine „Persevcranza" in „Nazione" in „Gazzctta d' Italia" odgovarjajo pikro. Poslednji list pravi, da Italija sicer želi miru, da pa bode prijateljica Nemčije tako dolgo, dokler se ima bati teženj francoskih, ki hote Italiji Rim zopet vzeti. Ze v zadnjem listu smo omenili kako si mislijo ustavoverci direktne volitve za državni zbor, namreč da hočejo število poslancev na 40O pomnožiti in sicer tako, da največ pomno-ženja (lobodo mesta na, škodo kmetom. „Deutsche Zeitung" nam pove, da je ta predlog izumel sam mogočni dr. II c r b s t. Obširnejše o tem predlogu, ki računi samoto, kako Slovane še v večjo in k r i v i č n e j š o manjšino spraviti na državnem zastopstvu kakor so, hočemo govoriti, kadar se o njem oglase tudi incro-dajnejši drugi listi. Češka „Politik" govori o Orcškovičevi brošuri „slovenska zadruga" in dolži, da je O. pisal to brošuro v tujem naročilu in ne v korist slovansko. ,,Nekaj je v evropskem zraku — piše „Pol." — kar izgleda kakor koalieija nameravana proti Rusi j i, katere koalicije hi se udeležila Avstrija (!) Italija, Turška in tudi Švedska. Da bi Francoska ne mogla braneč vmes seči, morala bi se stvar požuriti. Potovanje pruskega princa v Italijo in v Turško, nasočnost italijanskega princa v Ilerliuu, kakor tudi počitek liismarka v Varzinu so osodna znamenja". Torej bi bil „Slovan" Oreškovič baš v tem trenotku panrusizera poudarjal, da hi Hismarku potrebne dokaze pripravil. Tudi srbski vladui list „Jedinstva" pravi, da je ta Orcškoviocva brošura „magjarsko jajce" in da je srbska vlada ne odobrava. Da je Oreškovič nekdaj Andrašijev agent bil, to je znano. Kasneje se je bil javno vsake zveze z njim odpovedal. Po tem tacem morda nij resnice govoril. Nemški porotniki v Mostu (Brlix) so češkega urednika Černy-a v tiskovni pravdi nekrivega spoznali, torej se ne dali rabiti ustavoverskim judom za policaje. V zadnji francoski narodni skupščini je že dalje časa posvetovanje o tem, kako osnovati močuo vojsko. 8. t. m. je govoril predsednik republike Thicrs za to, da bodo vojaki imeli služiti pet let ne samo tri, kakor so drugi hoteli. Ta nasvet je bil s 402 glasi proti 228 sprejet in pomenja toliko kakor ohranjenje dosedanje vojske iu ne uvedenje narodne splošne vojne dolžnosti. To je morda škodljivo za Francosko. Politični razgled. Za Avstrijo in posebno za nas Slovane škodljivo novorojeno prijateljstvo Italije z Nem čijo, izvira kakor znano od tod, ker se Italijani boje, da bi Francoska podrla osnovano itali Bazne stvari. * (Iz Gorice) izvemo, da se hoče novi slovenski časopis „tudi" - narodnjakov imenovati ,,Glas". Za njegovo ustanovljenje in za ustanovljenje društva je v vsem času, od aprila semkaj, subskribirana ogromna svota — celih 800 gl. — torej uiti za kavcijo ne dovolj. Druge reči o tem pove naš denašnji dopis iz Gorice. Na željo č. gospoda, ki nam ga je poslal, nijsmo ga ni krajšali ni spreminjali. Zatorej omenjamo tu, da morda g. dopisnik prečrno vidi, če meni, da bode zelo pogumno za slovensko stvar početje teh separatistov, ,,tudi" - narodnjakov. Odločni narodnjaki in Sočanje naj trdno stoje. Boj prinaša ognjenost in delavnost, nesebično tekmovanje pomnoži pridnost in varuje pred apatijo, ki je hujši protivnik narodnega napredka nego domači razporniki. * (Izlet ljubljanskega „Sokola" v Litijo in Šmartno.) Iz Ljubljane se nam piše: Šmartno leži v kotu med Litijo in Vagenspcrkom, krog in krog ga obdaje nizko gričevje z lepo ze- leno obleko, dalje pak je videti onstran savske reke prijazna Sveta Gora. Smartenski prebivalci so priprosti pa blagodušui, veseli seljanje. kateri so bili jako radovedni, kakošni so ti Slovenci v rudečih srajcah. V ta kraj je ,. Sokol" napravil svoj izlet. O polu petih zjutraj je že vihrala njegova zastava po ljubljanskem mestu in mnogo naroda ga je spremljevalo na kolodvor, od kodar sc je o polu šestih proti Zalogu in dalje proti Litiji odvozil. Na vseh postajah do Litije je bilo na kolodvorih mnogo ljudstva zbranega, katero je „Sokola" pozdravljat prišlo. Nekoliko pred sedmim je vlak obstal v Litiji. — Možnarji so začeli pokati, množica, ki je „Sokola*' pričakovala, delati ovacije in živioklieev nij bilo ne konca ne kraja. Sokolov starosta g. dr. Zarnik je uredil, da se družba pomika po parili proti Litiji. — Od daleč je vabil zeleni trg prišle goste prijazno v svoje naročje, a vendar je bil ,,Sokol" iznenađen, ko mu je prišedši na savskem mostu pred Kob larjevo hišo jako okusno napravljenega slavoloka, stopilo navstric kakovih dvajset parov belo oblečenih deklic, potresaj08 na pot pred nja cvetlice „Sokol" se vstavi in Jenkova gospodičina je v lepi slovenščini nagovorila Sokolovce, pripominjajoč jim, naj si bodo vedno svesti sinovi svoje slovenske domovine ter da si prizadevajo tej našoj krasnoj domovini dejanjem in besedo koristiti. Izrekši svoje veselje nad davno željno pričakovanim Sokolovim izletom, izrazila je nadejo, da ta izlet tudi ne ostane brez vsakoršnega vspeba, ker bo gotovo imel veliko vpljiva na vse še premlačne sotržane ter jih proti njihovoj volji privabil v kolo zavednih sinov Slovenije. Končno je zaklicala ljubljanskemu „Sokolu" v imenu vseh zavedno mislečih Litijčanov prisrčno „dobro došli!" — Ko seje gospod Nolli v imenu društva zahvalil za prijazni pozdrav oc strani litijskega prebivalstva, stopal je „Sokol" p< trgu gori in doli spremljevan od obilne množice katera ga je za vsak njegov korak s sto in sto živioklici nazdravljala. Možnarji so pokali in so utihnili še le, ko se je „Sokol" vsedel k zajtitreku pri županu K o b 1 a r j u , kateremu gre za izvrstno njegovo postrežbo vsa čast in hvala. — Pri obedu bi ne bilo razen izvrstne postrežbe, izvzemši (slabo pivo In) govorov gg. dr. Zamika, Jos. Nollija, Fr. Drenika in Žagarja, kateri so vsi v različnih va-rijacijah naglašali edinost med „Sokolci", ali se pa spominjali prijaznosti Litijčanov, ničesar za omeniti. — Ob dveh je šel „Sokol" na kolodvor pričakovat ljubljanske goste, katerih je prišlo nekaj nad 50 in med njimi večina gospodičin s poštnim vlakom. Sedaj je bilo treba nastopiti pot v Šmartno; naprej „Sokolova" in zraven nje litijsko-šmartenska zastava, katera je Sokolccm že zjutraj naproti prišla, za njima „Sokol" lepo v vrsti, dalje zadaj ljubljanski gostje ter na posled domači ljudje in prebivalci okolnih vasi, pomikala se je procesija počasi črez Greben v Šmartno. Komaj se je zastava iz za griča prikazala, že so začeli vrli šmartenski fantje streljati. Pred prvo hišo pod slavolokom pa je bil Sokol sprejet od šmartenskih pospodičin, od katerih ga je gospodičina Adamičeva pozdravila in darovala njegovoj zastavi krasen venec iz lipovega cvetja z besedami: „Venec nij sijajen, nij dragocen uiti posebno lep. Toda dragi „Sokol", sprejmi ga od svojih sestra, saj je vendar sestavljen iz nam Slovanom dražega drevesa — lipe." — G. Nolli sc je šmartenskim prebivalcem za ta pozdrav iu gospodičinaiu za pomenljivi dar zahvalil ter izrekel željo, da bi Šmar-teusko-Litijska ravno osnovljajoča se čitalnica dobro napredovala, da bi vsak mož od prvega do poslednjega za uda jej pristopil, ter da bi tudi ljubljanskemu Sokolu v kratkem bila dana priložnost, udeležiti se kakove veselice omenjene Čitalnice. — Na to je „Sokol" stopal dalje in pri vsacem hipu je imel priložnost prepričati se o navdušenosti šmartenskih prebivalcev za domovinsko stvar in spoznati svojo izvrstno sprejetje od od njihove strani. Od vsake hiše so vihrale po 3—4 slovenske zastave, povsod se je kar trlo ljudstva, katerih „živio!" in „slava!" kar nij prenehati hotela. Največja gnječa pa je bila na prostoru pred cerkvijo, kjer sta stala tudi dva mlaja, na njih pa priprava za telovadbo na dvojnem trapecu. — Sokolovci so sc vstavili pri Vodopivcu. Začele so se najprej produkcije v telovadbi. Gg. luvančič in Gintar, oba izvrstna telovadca, sta z različnimi figurami zbudila splošuo veselje kmetijskega prebivalstva. Pevci so zapeli nekoliko pes-mij, izmed katerih je bila narodna „Zagorski zvonovi" s posebno zadovoljnostjo in pohvalo sprejeta. Potem se je nekoliko mladine razveseljevalo na keglišei, nekoliko pa — da bi bilo vsega dobrega nekaj—na plesišči. Na to so bile različne proste vaje Sokolovcev, izmed katerih posebno Opomnim piramido, katero je naredilo 9 Sokolovcev. Ob šestih reče načelnik zatrobiti v rog — in Sokol je „stopal" na žalost sebi in nekaterim gospodičinaiu, pa na neljubost tudi vsemu vaščsinstvu, katero ga je notri do Litije z živioklici spremljalo. V Litiji se je dr. Zamik zahvalil Litijčanom in Smar-tencem za izvrstni sprejem in napil zdravico litij skemu županu in vrlemu narodnjaku gosp. Kob larju. Težko smo se na kolodvoru ločili od vrlih Litijčanov in Smartcnčanov. Krasen je bil izlet. Sokolci se ga bodo vedno spominjali. * (Iz Gradca) se nam 10. junija piše: Ob strašni elementarski nesreči na Češkem so sc tudi tu kaj Š uji Slovani pobrinoli, priteci svojim bratom na pomoč. V „Slovanski besedi" sc je na bralo poli i teč 50 gld., kateri so sc že ubogim po-plavljcncem poslali. Nabira se še vedno naprej Tudi kazališčine predstave v pomoč Cehom so 8c Slovani vrlo udeleževali; da celo koncerta v Pun tigamovi dvorani bi so radi — ali gosposka ga je zadnji čas (zakaj?! ne ve nihče) — prepo vedala. Slovan povsod brate ima! * (G. Anton Šantelj), Slovenec, dozdaj suplent v Celji je imenovan za pravega učitelja na c. kr. gimnaziji v Gorici. * (Na celjsko gimnazijo) pride za pro fesorja neki dr. Ferdinand Maurer. Ker je bil dozdaj na nemški gimnaziji v Budjejovicab (Budvvcis), smemo prepričani biti, da je minister Streniuvr osrečil Slovence na Štajerskem z novim trositeljcm nemške ,,kulture", da-si je za službo v Celji — več sposobnih domačinov. * (TJ s.tt&e n i izpiti zrelosti) bodo letos na gimnaziji v Mariboru 2. avgusta, v Celj .'JO. julija se pričeli. * (T o č a.) Iz Ljubljane se nam piše, da je ondi v pondeljek bila velika ploha ter je bila začela tudi toča padati, vendar uc toliko, da bi bila škodo naredila. Tudi pri nas je jako lilo * (Proti p r c d i 1 s k i železnici.) Družba za stavljenje železnice iz Trsta črez Loko v Lauus dorf je izročila trgovskemu ministerstvu prošnjo za koncesijo, v kateri ne tirja nobene državn garancije za obresti, nego samo svobodo od davkov za 30 let. * (Za loško železnico.) Piše se, daje predsednik kranjske trgovske zbornice gospod Su pan odpotoval na Dunaj, da bode podpiral peti cijc, ki iz Kranjskega za omenjeno železnico kom petentnim oblastim dohajajo. * („Seljak".) Tako je naslov poučni knjigi za kmete, katero je v hrvatskem jeziku spisal Vilko Švelac in jo izdaje naš rojak učitelj Fran-celj v Varaždinu. Obsega 384 strani in velja trdo vezana 1 gld. * (G. Fr. Grbić) naš rojak, pevec ua zagrebškem narodnem gledišči, je nastopil kot gost v tržaškem gledišči. Tržaške novine jako hvale njegov lepi glas in dobro šolo. * (Potreba narodnih tis k ar n i c.) Češka narodna stranka na Moravskom je gotovo večja, nego naša slovenska. Vendar zdaj že več časa slovanski Moravani nemajo nobenega organa. „Narodni" tiskar v Brnu namreč, neki Šnajder, je v tistem Času nenaroden postal, se začel pisati zopet „Schneider" in ne hotel več tiskati „Moravske Orlice" in „Stimraen aus Mahren", ko je cul, da narodna stranka neče samo ujega bogatiti, temuč novo narodno tiskarnico na akcije ustanoviti. Ker kom ploh lirad so se tudi drugi ustavoverni tiskarji v Brnu dogovorili , ne tiskati slovanskega lista, ho moravski Cehi zdaj brez organa, dokler delniške tiskarne n| ustanove. * (Nova p o vodenj na Češkem.) Počet-tegu tedna je na Češkem vsled strahovitih nastala povodenj okolo Nahoda, tudi Višc-in Košir pri Pragi sta mnogo škode trpela. ♦(Ceste do železničnih postaj.) Iz Slovenske Bistrice nameravajo napraviti popolnem ravno cesto do železnice, da bode zveza imenovanega mesta z železničuo črto ležja; tam, kjer bodo ta nameravana cesta z železnico vkup prišla, se bode postavil nov kolodvor. Tudi iz Selnic hočejo napraviti novo cesto do postaje v Rušah na koroški železnici. * (Visokorodni umetniki.) Princ Adolf Sayn-Wittgenstein-ski, ki ima lep tenorov glas, je že lani v berlinskih salonih s svojim petjem ugodne vspehe dosegel. Za bodočo sezono je angažiran za najznamenitejše koncerte v Londonu in bodočo jesen pojde konecitovat v Ameriko. — V Londonu živeči poljski knjez Poniatovvski daje poduk v petju in je skladal opero z naslovom ,,Oelmina", katero je londonsko občinstvo z entuzijazmom sprejelo. Prvo ulngo v tej operi je pela Adeliua Patti; dasiravno se torej velik del navdušenja med občinstvom sme postaviti naračun slavne primadone, vendar je kritika knjezovi operi mila. Tempora mutantu r! * (O pruski miroljubnosti) glasno govore te-le besede berlinskega vojnega lista: ,,Tolažilno znamenje je, da se za vojsko nikjer toliko ne dela kakor v pruski armadi. Po letu 1806 se je, po srečni vojski, neumorno delalo za zboljšanje armade; dobri nasledki so se pokazali 1. 1870. Ravno tako se dela zdaj marljivo v generalnem štabu in v ministerstvu vojne." * (Kraljev dar.) Kralj italijanski Viktor Emanuel je za one, ki so pri zadnjem izbruhu gore Vezuva v nesrečo prišli in katerih vkupna škoda znaša 731.000 frankov, poklonil 500.000 frankov. Poprej je že papež za poškodovane neapolitan-skemu nadškofu 8000 frankov izročil. Gospodarske stvari. Nviloi'4'Jii 11» Dol«*iiJMk«»iii. — Iz Novega mesta se nam piše: Po več, sviloreji jako neugodnih letih, upajo naši svilorejci, da sc bodo svilni črvi letos jako dobro obuesli. Črviči gospoda Smole v Grmu (Staudcn), gosp. Zoreta v Novem mestu, ter drugih svilorcj-eov dajejo mnogo upanja, in bodo jeli kmalu presti. Posebno lepi in zdravi so tudi, kakor vže sedem let zaporedom, letos črviči gosp. Janeza Povšeta, posestnika v Podborštu pri Mirnej peči, kteri so vže jeli presti. Dali bodo kaka 2 centa živih kokonov, ktere za seme jako priporočam. Tudi Yama may — gosenice (hrastne svilo-prejke) slavnoznauega svilorejca g. Janeza Maha, posestnika v Slatenku, bodo se v gozdnej reji letos jako dobro obnesle. Več o tem prihodnjič. Za stradajoče na Kranjskem smo sprejeli kot čisti donesek pri tomboli v zboru kat. polit, društva v Slovenjcmgradcu 4 gld. Opravništvo Slov. Naroda. P. T. Elementarno-zavarovalna akcijska banka z vloženim kapitalom Avclt milijonov goldinarjev ima čast vabiti na zavarovanje proti ognju in toči. Premije sc najceneje preračunijo. Škode, ki se zgode se kulautno likvidirajo in izplačujejo. Natančneje pove vse Agentura v Mariboru pri gospodu Anton 11~oiiiig*-«*:-ii. privatna agencija in institut postrežnikov „EXPltESS." (119—1) I >iTiin jmUii bor«a 12. junija 1872. Knotni drž. dtdg v bank. . 64 gld. 78 kr. Knotni „ n m srebru 7'J „ 15 „ 18»;0 drž. posojilo ... l\ „ 80 „ Akcije narodne banke . . 8 „ 41 „ Kreditne akeije .... _ r>o _ London.......111 gld. 70 kr. Srebro.......10?) „ 75 , V. k. eekinij.....5 „ 41 n Napol.......9 „ — . St. 5238. 1 C 2i z fr 1 & (114—1) Na deželni sadjercjski in vinogradniški Šoli pri Mariboru se ima mesto drugega učitelja za od t. marca 1873 začenši z letno plačo od tri sto goldinarjev, prostim stanovanjem in kurjavo in letnim pavšalom od dve sto gol d i nar je v za brano napoluiti. — Prosilci naj svoje prošnje s prilogami, ki dokazujejo zmožnost pod-učevanja v ljudskih šolah, znanje elementov praktične geometrije, polje-merstva, niveliranja, navadnega risanja situacij in planov, in znanje slovenskega jezika do 31. julija 1872 staj. deželnemu odboru izroče. Gradec, 31. maja 1872. Od štajerskega deželnega odbora. Žcnitovanjska ponudba. Jaz sem c. k. državni uradnik z 800 gld. letnih dohodkov, v 40. letih, čedne zunanje postave, nameščen v krasnem kraji na deželi in se hočem ženiti. Iščem po tem javnem poti pridno, izobraženo pred vsem pa dobro odgojeno meščansko deklico ali vdovo brez otrok, ki ima nekoliko premoženja in je strogo narodna. Resnobno mišljene ponudbe če mogoče s pridejano fotografijo naj se zapečatene pod šifro: „Moja lepa ljuba Slovenija", Administraciji tega lista izroče. Medsebojna diskrecija se sama ob sebi razume. 20.000 senčnikov! I *4 i/ od a N c3 0> 3 (62—19) Tovoriiisku glavna zaloga senčnikov in dežnikov. Ker sem lani silno mnoRO strualc poprodal, som tu.ll letos se teir« blnirn posebno poprijel In sem z nujvcejimi svilnlml tovornicatul v zvezo stopil, da bi dol.il ceno in dobro robo in tud vso zimo sein porabil za popolno izdelovanje blajra, s eemer sem velike koristi kakor v plaeilu delavcev tako tudi v surovini dosegel. Vsi ti dogodki so storili, da sc bode bla«o proti lanskemu letu ie lepie bollie in ee-MlMi prodajalo, naj tedaj nobena konkurencija ne moti , kajti pri tako nizko postavljenem dobiuku ni nikomur mogoče konkurirati. 1 g Strešice /.a pomlad. 1 kos iz tkanine . ," , , . kr 1 „ iz nujtinisc svilnn tkunine, razne barvo .... pld. 1,80, 1.60, IM l kos istih, podiit s svilo . . gld., t.no, 1 „ supertino opravljen z garniranjem ali brez nja .... jjhl. 2.70, 190, 3.80 Veliki senčniki. 1 kos iz tkaninit .... kr. 80, no l „ največje sorte . . i?l 1 kos največje sorte, podiit . . gld. l.so 1 „ iz najtlniie lijonske svilne tkanino v vseli modernih barvah, po velikosti . . . gld. 2.—, g.60. 2.80 i kos istih, podšit . jrld. 2.!)o, :i.4o, :i ho, «.2n 1 „ najliniilh sort z Karniranjeni ali brez nja . . gld. 4.6o, 5.—, 6,60 Strešice za gospe na potih v gore, velika sorta, z modernimi velikimi palicami. 1 kos iz alpake .... gld. 1,90, 2.— 1 „ „ „ bogato garniran gld. 2.10, 2.so Najvišja eleganca!! Najbolj efektni, najbolj lini izmed vsega, kar se je dozdaj izdelalo so Frou-Frou-strešice iz najliuiše svile ali atlasa. I kos bogato milUpan /.a pomlad gl. s.SO, 4.— 1 n n *«.-«, velika sorta . . . gl. B.60, «.— 1 kos z moderno palico /a pote na gore.....gl. 6.— «!.50 Gizeline strešice Najtinvejie v saisoni 1878. Ntreiico iz niijtiniic svilnc tkanine, bogato, okusno in moderno adjustiralio, zdruicne /. najvUjo HOgMlOO. 1 kos pomladnih strešic . . gl. 8.60, 4.—, 4..M) 1 „ velikih soliičnih strešic gl. 6.60, 7..r>n, 8.50 Senčniki za ne. (En tout cas.) 1 kos velike sorte, angl. volnen atlas, ima isti blUfl ko svilni atlas . gl. l.r.O 1 kos isti. poiUit.....gl. 1. 1 „ iz nei azdrlji vc ang. alpake . gl. 1. 1 „ isti podili.....gl. 2. L „ la Inui, težke svilne tkanine gl. t..' 6.—, 6.50. Strešice iz uajflniše surove svile. 1 kos, velik hi cz garniranju 1 „ z bogatim garni. anjein . gl. 4.—, 4 . gl. 640, o Senčniki v.lft K«»M|i«Mlt*. 1 kos, tlu volnen allas 1 n m » w i 1 „ iz angl. alpiiki- , poditi podšit • gl. l. . gl. >. . gl. - ■ . gl. 6. Dežnik i. 1 kos navadne ■Mirte, velik ...... t „ iz nerazdrljive angl. žitne, podoben sviliicinu 1 „ iz najliniie lijonske svile ...... 1 .. posebno line sorte ....... 1 „ najtinisc sorte iz svile....... 1 .. iz dvanajsterih delov, stipcrtin, t. velikim razpeljem . gld. 1.80 do 1 . gld. B, 8.60, .'I gld. 6. 6.60, 0, <5 gld. 7..r.O, 840, !» gld. 7.—, 8 gld nun plus ultra, iz svilne tkanine (angl. ilvojna tkanina dvobarven gl. !>.5o, 10.60, II 3C£- Kupeom on gros rabat. A. Friedmann, ii ii nuj. i* ■* a te f ji tiV.a mM e .u r. so. JLiebig'0V Kumys-ekstrakt od dunajske zdravniške oblasti kot zdravilo priznan in (»d krakovske učeno družbe posebno priporočan, po soglasnem pritrjanji medicinskih fakultet prvo vseh do zdaj pr<>ti pljučni sušici poznanih in rabljenih zdravil. Taisto ozdravlja brž in sigurno: J «»111*. o. (celo v razvitem stanji) tu-htrritiilo/. o tprika/.ki: kašljanje krvi, hektična groznica, zuian j kovanje sape) /«»lo«!«'iii, rrrvnl In bronhialni hntnr, anamljo (uboštvo krvi) vsled dolglb bolezni in nadaljevanega rablje nja tnerkuri jala, rhloroolM (bledokrvnoRt), HMtlBiim. Rušenje, bolrnje hrbtnega mosjrn. hyHtrrlJo in mIh-hoNt /j«rov. Za steklenico 1 gold. a. v. Kistico od 4 steklenic doli do vsake mere. Razpošiljanje na vnenje oskrbljaje generalni zalog ,,Kumys - Heil - Anstalt44 Wien, Mariabilfcrstrasse 36. Bern (S. Fricdli jun.) NB. Dozdaj brez vspeha — z tnetlicino — zdravljeni bolniki naj zaupno z Licbigovim ekstraktom zadnji poskus narede. _ _(lOti—7) (48—12) Allas flohlkonv«lr nle wlrd 'en P. T. Kund.n «atw«d«r znrftokgenomi H» Wf» W»ren tunge'am o it, mn l«wili dgg »trengat«n Bollultit. Es gilt nur eine Probe, um fid) uon btn (luitnciib billigrn ^rrifen brr unten vtx\tidjncttn (Sroenjliinbr m ubfr^riiarn. HT Allo W»»ren w«rden nnter Oarantl« d»r be.t«n QnaUOi.t varkAnft. tRcm fiittt emr bcratil) fltofte Rufnaia von ben ntut-ften, (naltilctcn. jotoic lnjur cfl,tftflv.vr(f td m [; ttlalt 3«bcrntann nad) gtnauct il: b«K ter đbuijc gra ii ir.m o \ t cf-.butt. to ifl b.iber fiit t it V. I. *rMMiipnct \anbtaf«bfn. mit itablrcil, 1 etiitf Ik us, 7 , 90, ti. i, l.ao; au« fcinfletn (Sba. grinlcbcr, mit orcgolbcicm Stu ir- i ebleti 1 6t. fl. 8, 1.5», 3.'jo, 3.m) 91(uc(le bratidctc 'Vi'rtemcnnait« filr Tmt:tu 5 i fr., fl. 1. 1.5), t, S au* engl.Stoi ii45, tiO 80 lr.. au9 Stitt !> ■ fcn (I. 1.10. 1.60. #ci,c eiigi. Otbctmeffcr. b«« @tUđ 9.1, 66, «A 6» 8" tr., fl. 1, I .0. tirb t 'liicc.fd).iiuii' in.u'i'(ii-'lMcifcn unb CrffctHj fa)onf)e i)a«.e-u unb feinftt «rbnibmi t Stiid l.'io. V, .60,4. 5 r>,6. 8. eter ^>ercen, i žt. tr 40, i 0, 80, »0, fl. 1, bit ftinfitn žcrifi fl. i.ao 15', a, o, *l.Uatti i *t «ticftat(vcn 1 cSiilct fr. 60, 80, fl. 1, 150 ; Itinftt ioiten i @t. fl 9, 1.60, 3, |fl. i, 5. ■tjtjkL* c t^rventaifbtn, i et !r. 40, 60, 8", fl. i, 1 5", ■^^T feinfte sorten fl. H. t. O, S, 3.£0. 9QWF' "J«cmt>itrbeL. lr. 10, 1:, !to, vft ; (cinfl in Sebet, tt, 30, to in. MpjjKB> aalaft«l*en, fr. 4e, «n, so, fl. I, J ee, i.so. Wtiieta(a)en IM tiar'cm V ber, mit Gverrfd>Icft, 1 SJt I. S.X0 9. o, K 80. 3 2 0 3.80, 4 50, .S. traJT- ZBailn riittc SKtife Mcffer, mit b |tcr ^inrirvtunj) 1 £1. fl. l!A", «.80 8.50, 4, 4(0, 5. ttl^P"* 9tciic Mlafcljcn, mit l'tbtr Ubcrjogcn unb il'otcv, 1 €l. fl.l.o, 1.60, 1.»". M". UmT^ Dl« grimmte Auawahl j*F~ bev fcbbttften ^libiiiuo. tiut »b Silbcr, fctbn atifgcflafet. v. go, HO, fl. »• 50 „ ftin mit SolbVRffung, fr. 00 fl. 60 „ nt,f(tbiiner^«ro• felben ,tte bet aeuerten Itnb bci-b.en ia \ Ud oto Oitt ■, mit tatio. Ocit (Ul< liD.n MLinuti. SUcicbe angcoec'ita) r.ircl.tft b r Wiu\ierbe balicr bađ SUbi a »iirtbbi.iilert u.tb in tctmeibcn »temenic mtt -Jliufit bc-g ctict n irb. 1 ©ii.t tuiucf gertnal ff, tt, 10 l etiid |r«gt< iMACl iTm>t (f, II. 1 e:Utf grefit.« Cnart,'pra>t)tft6.fc ll 14, IfeaJ^ i tefei fltrt ipuHttn ,U-niret)tc mit acbnmaii. ilr*w fiijcui i«l»p uni> .ie.autr ?cbfra(t .utf i, t ti« i itd 1* ,ii'c v n ; n i i fl. 4, 4 :o, 5. i', U 60, 7 50 fly Darnen-NecesBaireB U** mit 3nball aQcr Milbre^uifitcn, mit tcinfler aufit;« MiliflM umi it fto 8 , fl. i, 1,60. £>iticLletrctt. unb ftiiibrrftriimpicn, btfltl I .nt it f ■■■■■ i\abrir«t. 1 j t, b. v«ie ;i. ,ti-.! il. t i-o, 2.40. ' m m bcflr S.rlc fl. 3.50, 4.so. i * fante i.iniciiiiriiiiipte fl l.K0, a.so, ;t.so. 1 - h befte iitt« fl. 4 50, S.SO. 1 „ .linbirftriimtfc fl. i 50, t, ».so. O0T ®ie B**ttt "Miioiualtl con sjOgr- Hali-. Tliratrr-u. 1'roDieiiudefachern. I 2i eiiiiacb, abit bilblrb, fr. 30, 4o, 60. 1 3.1. mit fcbencv litalctei. lr. 40, hO, fl. '» 1.50. t>rai1.t»cll iiue-geiiil tt, fl. 1 60,2, ».60, 8, 4, 5, 6. /in Stamen unrnthrbrlid). uinc Unlv.-rsal - Damo i- ollette • Ram tt', Jrc, fein, pel rt, j m Sp rrcn, tint -pie.uliinb mit ecm .tubalte ion i ©tint loUcttcnhlf«, t Blaco« Vutfii«, Kjl «tUđ IDndiJromab«, 1 ^mJ laltb.'niriciel, i 8tir«* f mm, 1 etjiitfainm l ftlaion »eluernjan«. t *«•»!■> inier, 1 »liiit .sabnuafla, i {$:a.vn .^aarol, t 4paar» bomabe, ^ .e* nf.im.n l iocif.i.. m . i ftainmre nig't. 1 Jiuaeiifcbabet, 1 Ra«(ftil| unb 'Vuljer, 1 Jtieiberbai fl«, i jtopjtMlrfte, 1 ilaacUarflt, 1 HabubUrfle. tlOefl »on eiioet ■ naiiii- u.b 'pftet luftmmtn blol fl. 4.eo. eelbtu^ai#l>inbcn fur $cvrtn. 1 6tiict fcbtoari ober foiorirt 16, r. 4.r> co tr RObttnftl Uijeibcn'iScbarpifl 80 fr., fl 1,1.50. gpmplet cin^criibtrie tfiaucbgamituren auf edi'em vit;t-frb.imu unb 4)crnft(tn, in einem IStui, Ijja-ctifeniMi je nadt ,-(«bi bei i\UQung mit ec.i uictcucn »vicen anb Uieifen filr aOmd igarun »nt 2«iar, mit ene.jeiu 9u.itigarreiiiiiafiiiiiieii »nit '"avierfoteitantertn 9t«ii ic.iutfitf.1, p r i 1 ud fl. 3, 4, 6, 6, 8. *i'ia tticbe i .lfit.cineiur en ,c. mit unb obne Cunt«, 1 'žt. 20 30, 40, 50, 60 fr. Ftir Herren »ehr brauchbar. 1 Unie.ral iltafir 2ri|.-ttc 'laffette, ftin, tum ©rrrrcn, mit Sricgc., mit tem llnbalte: I feineđ engliidetl iKaiirmeticr, cin Kant p i 11 f 11 aud Tatb>'6aaren, l fe ne tH.nir Ji'utri: r-€eife, 1 -jjJet.iii aiiii.rrefc, 1 Vlbjieb. unb »cbleiifitiit i ft.iutf im*. ,ti t «l*iinn, I .8.i0.ii "o Cblnanllber mit birfer 3ill<(rplattc, belle Ciuaui.rt, niitioi«vrigci (H.uatttie bci fietem ffle6ratnfe, l Dlfb (ifjliffci H. 16. Knffeelofjel fl.O; »ieffer unbO'j- btl fl. 27 , l "Jjj.r tmmtr H. 4, 6, «. 1 3tiicf (»emiifelcffef fl. 4, 4.80. 1 T 01. T i'fierini ffei fl. 10-60 i «raHb.ilier, libenfter Ba.on, fl. 1.60, i lifeifcrftrcuer fl. 1.50, 2. l ^tidcrftreucr fl. 8 3, 1 »tUd fflilrbfcbbvfer fl. 3, 3 80. 1 ,, 6upreiifd>bvfer fl 5.60, 6.C0. 1 Xbb. «UJciferranel, fdjenfle ff.igctt, fl. 9(i^cre (SOina IIbtT«WMfitftinw ju 8jbrifflprtifen. 3Mefc» Orabi tat ifl in Sarbe unb jjavon bem etfjtm feilbir ili u tia.b.'.eabmi. f£T*5?"~ llpsti oiihlruirlcZliiiHpriUeii. "^|^: taM(a)f in leinein 45a"«,; fe6l-n fonett. l St Jcuuer fpntc --o fr., il. I, i »o. 1 etiid g-ofje VbriM fl. I. <> i.^o, 9,10, 1 etiid «Uliilteifvrii e "o fr , fl. l 20. 1 SiUcf EDitiib rrice, OHti 10 fr. Sinil 60 fr. JMflF* iSibie iUrit,iitnia.v6ffel (" eiitiibOtlta.VBifcl) Xie> *■• 'u* kl e iiilifiige »%obitfat ifl retn ecn .men IjplflftoffCit, or t m rat-ir ii.'ji trie attberc llieialle, ii febe baucrljail itn: bleibi immer nei|i unb gtanjeiib. 19 ©tiid ff.iffceloffel s. tr. ffillte leffel jI. 1.20. ©V«i'el>>f'«l fl. l »o. 1 „ Dbcroidi. pier :u» tr. 1 ., tsubreniiiicbfcr 5 tr- r» rr Eohte Alpaooa-I.&freL WŠ 1 3)tb. (itjU'ffel il 2 10, M , 10. 1 3lild »iirreuiibi'pfer fl, l, I S '. 1 „ Dtiltbidtopier • ■■, »;o rr a^erfilbctte "Dietad^Vi ffcl, bie immer meiS 6feiben: 12 etiiit gro'c žicnilencl 'J . fr. 12 n »iitjeeleiicl i5 fr. 6MT Felnste ongllsohe Esabeataoke. 1 Dt,b. i" ifliifielbcTii gciaiit, ft. 1.6»», 4.50. 1 „ feinfte . i\, ','« 111 eter ^itffefbern ge-fatit, fl. 2, 3,4. Frin»te Alpseea-Lettobter 4jobe: 4", 6", 6", 7", s", ftreifc: l"6t. tr.^o, tO. «>. 7», W, si , .1. 1 i*fm, iif |*onflin ,Vlereii iner tlrence-l.i elKuibtcr. 1 «4)a.ir fl. 1 '■", -'■ 0, 1, u.io, 4. Xieielben, top-betannis,neucfler Kaccn, 1 vaae8, t/, ft. 1 i!iibtrarer auo Vll.ibafler io fi., mil iaijc i i fr. 4)efte Zni'cbeii Viitcrneii, fcir prof if.O 1 St. mit soieitiiiiicgibi rinta febt grofica Bia)tttti#, fr.uo. Vierfarbe Oltfl f fl I .i". Optiicbe on :\, mit gutem e*t.i.'. nelibc auf einer baliVeit JLitile mni-t Vlile« teutticO erfcuitcn ta||cn. 1 etiict 4", BO fr., fl 1,1.80. <5flj«Br»- Siiuf i liJUJ,, finb bie '.ii.iin!'.| rtiitiircn aui g^nv «j|»«jm uiiiiM Qronctgtt|< ciniiig.irrfiiti.i.ier (Dlulnenform), cin n. ;vt i ein Jciieijeug unb cin fa>tf« ue« liia.irreni"' n '. ■ n auo fcinfteut uVteeriiOaum, ilUcC |U< fammen bU« il. 1^0, 170» ^uglcitbiuafbeicfj bie i>cd)gecbUen l|iroelniberoebner aulmeint (5omnii|fUnđ«abtbeilung auftncrffai.'*; H ifl tiil b«e einiiae o«, i.t'.i e biefer Urt, in tem fctooOI bet fleiuftc al« «ua) ter grbtjte Vluftrag, in lebc Vranic einjc&lagenb, fcbneli unb biflig beferit wirb. tt« empntbtt fid> babtr ju jablteiiten Jtititragen r^iidrrftf 6ftcrr.(?ommiffiond Wc(d)iift cico A. Friedmann itiiHMen, Vrntcrftrnuc 9?r.2G. Iztiatelj in odgovorni urednik Martin Jelovšek. Tiskar: F. 8kaza iu drugi.