213. številka. Ljubljana, v soboto 18. septembra. XIX. leto, 1886. Izhaja vsak dan »\«*er, izimši nedelje m pra/.nike, ter velja po poŠti preje-nan za a v st r i i h k o - o s >■ r s k n d etil- in \ ne vračajo. Uredništvo in u pravni št v o je v Kudolta Kic-iAa hiši, Gledališka stolb-*''. Upra v u i st v ii naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozuaiiila, t. i. vse *dojiui»trativnn stvari. Vabilo na naročim. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ „ četrt leta........ 3 ,, 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto.......15 gld. — kr. „ pol leta........ 8 „ — „ „ četrt leta........4 ,, — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Uprannl&tvo „Slov. Narothi*'. Ob letu. —.— Danes, 18. t. m., je leto dni, da je v Plovdivu dovršil se „coup d'etat," iz katerega so potem nastali dogodki, usodni za balkanske narode, v jedno mer vznemirjajoči Evropo. S tem, da so „vzhodnji Rumelijci" leto osovrej pregnali svojega guvernerja, sultanovega namestnika, da je ob jed nem razglasilo se zjedinjenje Bolgarske, s tem vzpro-žilo se je vprašanje, ki se je prvič neposredno tikalo Turčije, — bolgarsko-turško vprašanje. Korak Bolgarov vzbudil je pa v sosednem narodu srbskemu, osobito v njegovem kralji Milanu čuvstva, ki so po svojem večjem delu neplemenita bila ter prouzročila na veliko žalost slovanstva srbsko bolgarsko vprašanje, srbsko-bolgarsko vojno. Nova Grecija hotela bi uporabiti zadrego Carigrajskega sultana in razvilo se je nekaj tacega, kakor grško turško vpra sanje. Vse to posamič in vkupe pa je delalo bal- kansko, orijentalsko vprašanje, vprašanje evropskega koncerta, iz katerega ita se culi osobito dve vprašanji, namreč rusko-avstrijsko in rusko-angleško vprašanje. Toda slednjič je bilo še jedno, nekako vsa o>tala vprašanja odločujoče vprašanje, rekše rusko-bolgarsko vprašanje. Kopa taci h prenevarnih vprašanj je tedaj pred letom navstalo po Plovdiv-skem prevratu in kakor črno oblačno nebo je viselo nad narodi Evrope. Vprašanje ob letu: Koliko je rešenega, koliko je jasnega političnega neba? Odgovor: reševalo se je res, a rešilo se ni nič; oblaki, ki so se zbirali, so razgaali se, a dala se jim je moč, da se v tem hipu mej sabo razburijo. Bolgarsko-turško vprašanje imelo bi biti rešeno s konvencijo bolgarsko-turško. Znano je, da je knez Aleksander, sklepajoč to konvencijo, mislil le na samega sebe in da je Rusije treba bilo, ki je sultana prisilila, da je dogovor predrugačil še bolj ugodno za bolgarsko stvar. Ali, kaj koristi ta novi turško-evropski dogovor glede na Bolgarsko Bol garom ? Ali je v njem res ustanovljenega kaj tistega zjedinjenja, ki je zavoljo njega uprizorjen bil Plov-divski prevrat? Ali so sedaj $6 urejeni odnošaji mej Turčijo in Bolgarsko glede na Vzhodnjo Ru-melijo in glede na Macedonijo, tako da bi Bolgari mirovati mogli? Ne, neso, — v tem oziru vlada ista nejasnost, kakor poprej, ker bolgarsko turški, oziroma turško-evropski dogovor z dne 7. marca t. 1. je le potrdilo Berlinskega dogovora. Srbsko-bolgarsko vprašanje je bilo rešeno pri Slivnici in z mirovno pogodbo v Bukureštu dne 3. marca t. 1. Ali kaj je bilo tedaj rešeno? To je bilo določeno, da je konec vojne, ki je bila ostudno-nepotrebna, ter se ni znalo, zakaj je bila pričeta. K večjemu imela je vojna Kajnov smoter, ali pa je morda bila celo le prah v oči, da bi srbski narod ne videl, kaj mu delata kralj in vlada. Še le po vojni pa je navstalo bolgarsko-srbsko vprašanje. Zavratni srbski napad je udolbil se v spomin Bolgarov, a Srbi ne bodo pozabili , kedaj je njihovo junaštvo in jugoslovansko „piemontstvo" skrvavelo pod bolgarsko zmago. Prepad je nesrečna bolgar-sko-srbska vojna izkopala mej bratskima narodoma in če „article seul et uniqueu Bukureškega miru pravi, da se mej srbsko kraljevino in bolgarsko kneževino napravijo odnošaji, kakersni so bili pred na-povedbo vojne 14 novembra 1. 1. — to je le prazna fraza, žalostno, a resnično je, da srbsko-bolgarska vojna ni rešila nobenega vprašanja, temveč ustvarila jedno, ki ga ni bilo pred dogodkom Plov-di vtkem. Tudi grško-turško vprašanje, katero je rešiti obečal Berlinski kongres in katero so Grki o novih zmešnjavah spravili na dan, ni se ganilo v noben kraj. Motila jih je lokavost, da so se veliko prekasno oglasili za svoje pravice proti Turčiji. „Evropa" jih je lahko prisilila, da so upokojili svoje želje in zadovoljiti se morali s „statusom quo ante". Da so ta vprašanja tako reševala se, storila je „Evropu", osobito trocarska liga v njej. Storila je, da bolgarski del balkanskega, to je orientalskega vprašanja ni rešen in da ne sme podoba biti, kakor bi prevrat Plovdivski kaj predrugačil bil v uredbi po Berlinskem kongresu. Avstrijko-rusko vprašanje glede na novi Balkan razodevalo je tudi v tem letu duha tekemstva, rusko-angleško pa duha skrajnega nasprotstva. . „Concert europeen" je še poln disharmonije in Plovdivski prevrat ni bil povod, da bi količkaj bilo približanja velikih držav k konečnej rešitvi balkanskega, ter ob jednem orijent-skega vprašanja. Če te uspehe in neuspehe primerjamo z žrtvami, ki so jih bolgarski, srbski in grški narod imeli v novih teh vprašanjih, potem bi skoro utegnili Plovdivskemu prevratu zaklicati: „Kaj pa je tebe treba bilo ?" Sedaj je kolikor toliko jasno, da je pred letom dnij nekaj zgodilo so v Plovdivu brez političnega proračuna. Narod bolgarski je bil v svojem plemenitem navdušenji zapeljan po nezrelih politikih osobito pa po ambiciji pustolovnega svojega kneza Aleksandra Narod, kateremu je Rusija izposlovala bila svobodo in kateremu je bila „Evropa" naklonila državno eksistencijo, tale narod je mogel znati, da brez dovoljenja „Evrope" ne more, niti s prevrati približati se ugndnišim državnopravnim premembam. To je menda tudi čutil, kajti vlani, ko bo je bil LISTEK. Potopisne arabeske. (Druga serija.) X. Predno se vrnem za stalno zopet v — meglišče Ljubljansko, v svoj s papirnim listjem nastlani brlog, dovolite mi, gospod urednik, da pohodim še jeden-krat najlepši predel „štajarskega raja": proslavljene Ljutomerske gorice, čaroviti Vrazov „zavičaj". V to svrho mi je posegnoti za četiri mesece nazaj v preteklost. Dne 6. junija t. 1. ležala nas je četvorica prijateljev v travi pred kletijo na Šumanovem „vrhu" — tam doli pod vinorodnim Krempergom. Bili smo vsi, kakor pravi Slovenec, „zidane volje". In kako bi tudi ne ? Blažen nedeljsk mir se je razlijal okrog nas po idilski okolici. Nad nami so se prostirale košate veje z zorečimi češnjami. Iz bližnjega vinograda nam je vela nasproti sladka vonjava trsovega cvetja. In ljubeznjiva Šumanova sestra Ančika nam je polnila čaše z rujnim Kremberžancem. Mi pa smo prepevali domoslavne himne, da se je razlegalo po vsej dolini, tja do— „Ljubljane". Tako se imenuje namreč oddelek Šumanovega posestva, priso- jen, s trsjem opleten grič, dvigajoč se onostran doline iznad senčnega bukovja. A glejte! Baš smo bili zapeli gostoljubne)' domačici na zdravje : „Lepo ime Ančika, Bog Te naj živi! . . kar priteče njena sestra „Gerčika* ter nam pove, vsa objokana, da je umrl — Božidar RaiČ. Ta pre-otožna vest, katero so brzojavili iz Ljubljane Anov-skemu župniku, presenetila nas je s toliko silo, kakor strela z jasnega neba. Kakor bi trenil, iz-premenilo se je naše brezbrižno razkošje v bridko žalost. Prijatelj Kelec, ki je prežil skozi nekaj let malodane vsak dan po več ur v pregostoljubnem Raičevem dvorci, treščil je v prvem trenotku pre-silne bolesti, zaihtivši na ves glas, svojo baš po-vzdigneno kupico ob češnjevo deblo ter vzkliknol uzrujan: O ti sebična smrt! Zakaj nisi namestu Raiča pokosila rajši — sto nemčurjev!" S tem bil je konec vsega našega veselja. Otožni smo si segli v roke ter se razšli vsak na svoj kraj. Dvojica prijateljev se je vrnila nazaj gori na Kremperg, k sv. Ani, da si od ondot ogledata širno pokrajinsko panoramo, po kateri je videti petinpet-deset cerkva, petnajst gradov, jedno mesto (Radgona) in trije trgi itd. Ves pregledni okvir te velikanske pokrajinske slike se razteza od tod na severo-iztoku do VVechsela in do avstrijskih in ogerskih meja za petnajst milj zračne črte, na jugu do Ivanšice je sedem milj daljave; in dočim se obzorje na jugu z Maceljem, Rogaško goro in Bočem približa gori proti zapadu na pet milj, razširi se na večeru ob Veliki Kopi ter ob meji Koroški zopet na sedem milj, a tja doli na iztok se odpira neomejen razgled po širni Prekmurski ravnini . . . Meni pa je prijatelj Kelec še pot posodil*) doli na Poličev dom. Tu sem prespal prvi učinek prebolestne vesti o Itaičevi smrti. Toda, ni me stalo dolgo v preidilskem tem zatišji. Kakor me tudi ni zanimala zdaj vsa prirodna krasota, ki se razgrinja tod okrog po vsej pokrajini. Malomarno, v trpka čuvstva utopljen korakal sem mej cvetočimi goricami doli skozi Cerkovo ter dalje doli po Borčiškem vrhu, s katerega se mi je na desno in levo ponujal dražesten razgled po slikoviti okolici. Vedno in vedno mi je stala pred dušo velikanska podoba — Raičeva, katera, ako ste jo bili videli le jedeu-krat, Vam ne gine iz spomina vse žive dni. Dospevšemu na jasen holmec, s katerega se *) Štajerci Vas namreč ne spremljajo, temveč Vam le posodijo pot, katero je „Slovcnee- nedavno č. potovalen „i Bleda na PreiitOOV dom" v svoji — dobrohotnosti — O belem dnevu „po9vetila. 1Mb. „zjedinil", obrnil se je do cara ruskega za pomoć"-. Ali bolgarski politiki, bolgarski pustolovni kmet? Ti so bili preje nekaj druzega storili, ienar Rusija ni prezrla. Službena Molčanju je bila poprej zvezala se za hrbtom Rusije / Anglijo. Od Angtije »e knez Aleksander pričakoval, da mu pomore nardd „zjediniti", ki ga je zjediniti hotel, da bi zadostil svojej ambiciji, narod za svojo sebičnost pridobil m od Rusije „nezavisen" postal Potem ni čuda, da se Rusija za prošnje prevaranih Bolgarov ni zmenila, nego temveč jim kasneje dosledno dokazovala, da njih vlada ne politikuje le nehvaležno proti ru skemu narodu, nego da politikuje tudi jako slabo, celo vrtoglavo, ker meni, da v evropskem koncertu Anglija več premore, ali toliko premore, kakor Rusija. Konflikt mej Rusijo in Bolgarske se je že dolgo poprej zbiral, a dovršil se je tistega dne, ko je v Plovdivu počil prevrat. Tedaj navstalo je rusko-bolgarsko vprašanje. Da-li narod bolgarski le spozna Rusijo za svojo dobrotno osvoboditeljico, da li jej hoče udan biti? To je bilo in to je vprašanje. Ru sija bi si bila znova lehko obvezala Bolgare, če bi bila odobrila „prevrat" in dobila zanj potrdilo od odločujočih velikih držav. Zakaj tega ni storila, je sedaj vsem jasno. Zjedinjenja se Rusija gotovo ni protivila, da bi s tem postopala proti bolgarskemu naiodu, nego postopati je hotela le proti bolgarskemu knezu, ki je hotel iz Bolgarske napraviti nasip proti Rusiji. Rusija hotela je pa kneza Alek-sandra odpraviti, pa ga zato ni mogla podpirati pri zjedi.:jevanji, pri delovanji torej, ki ga je narodu prisrčnega in ljubljenega storilo. Ali baš tu je za oficijelno Rusijo bilo težko najti pravo pot. Protivila se je, kakor znano, bolgarskim narodnim težnjam, a s tem je tirala narod v roke kneza Aleksandra, in preprečila ni vojne s Srbi, ki je dala knezu slavo, najnevarnišo bojno slavo, po katerej je narodu lahko govoril, da je on ubranil Bolgarsko v času, ko so jo zapustili tisti, ki so obljubili braniti jo, — ruski častniki Ruska diplomacija je mnogo zakrivila, da se je rusko-bolgarsko vprašanje takisto neugodno zasukalo, da je navstal prepad mej Rusijo in mej Bolgarijo. Tako je s Plovdivskim prevratom in tako z rešitvijo stvari za njim v jednem letu! Kaj stori slaba politika, to smo videli. Bolgari se neinajo čestitati, slovanstvo tudi ne. Da-li bode bolje V Da, Bolgarom po Rusiji, če bodo zavedali se te istine Bolgari. Sedaj jim je po Rusiji odstranjena glavna ovira — knez Aleksander. To je jedino, kar je dobrega v dotiki s Plovdivskim prevratom. Bog, da bi to spoznalo se! Črnogorskega kneza moder čin. Objavil smo že, da je knez črnogorski z Rimom sklenil poseben dogovor, s katerim se urejajo verske razmere črnogorskih katolikov in da je Barskim nadškofom imenovan frančiškan Simuu Milino-vie, rodom Hrvat. Da bodo naši čitatelji umeli važnost tega koraka, naj posnamemo, kar v tej zadevi piše Zaderski „Narodni List" rekoč: „Podrobnosti dogovora z Rimom občinstvu še niso znane, a to vemo, da so v njem priznane vse ugleda veličastna cerkev sv. Trojice, moral sem se pa navzlic vsej otožnosti zasmijati na ves glas. Tu sem naletel namreč na procesijo — nemških romarjev od nekod tam preko Mure, kateri so se tu poslavljali od omenjene, po vsem Dolenjem Štirskem, Hrvaškem in Prekmurskem priljubljene romarske cerkve in sicer pojoč: »Priti Gott, priti Gott, heilige Faldreitigkeit I" Nehote sem se tu spomnil onega napisa na neki kopeli na Ogerskem, ki slove: „Sancta Trinitas, ora pro nobis!" ter uzkliknol s Husom: O sancta simplicitas — nemška! Ko sem si pri sv. Trojici napasel znatiželji-vost na novovzgrajenem tretjem zvoniku ter proučil v cerkvi Drolo-vo slikarstvo al fresco, za katero je odnesel nekoliko lepih tisočakov v preblaženo Ita lijo irredento, krenil sem po stopnjicah doli, ven na konec trga, v pohode k domačemu podobarju Perku, pri katerem so baš tisti dan posvečevali novo kapelo, katero je sezidal pred svojo hišo. Tu sem dobil zbrane njegove prijatelje in znance iz vse okolice, pojoče in napivajoče vrlemu umetniku-samouku, kateri je po tem težavnem potu dospel na visoko stopinjo umetniške izobraženosti. Mož se more z izdelki svojimi meriti z marsikaterim aka demijskim kiparjem . . . Od sv. Trojice sem se napotil skoz rojstveno pri vične zahteve rimsko-katoliške cerkve glede katoliških podanikov Črnegore, kakor tudi z druge strani vse zahteve vrhovne državne oblasti, ne da bi s»» kalili inpjsnbni interesi. Ta dogodek na prvi mah neznaten, jako je /naiiieriit v zgod vini Jugoslovanov. Črnagora je prva nezavisna slovanska državica na jugu, katera ureja odnošaje svojih katoliških držav j« nov ter razvija zastavo svobode in verske strpljivosti za svoje državljane. Ona je prva, ki kaže Slovanom stoletja razcepljen m po v- ri in po imenu, da nič na svetu ne sme deliti istokrvnih bratov, da vsi svobodni v svoji veri, morajo tekmovati v ljubezni do skupne domovine. Česar Srbija ni storila, dasi bi že davno morali in mogla — to stori Črnagora takoj, dobivši po Berolinskem dogovoru pod svojo oblast prilično število katolikov. Kakor znano, razširila sh je po Berolinskem dogovoru Črnagora od 79 štirjaških milj na 172 Q milj., a število prebivalstva narastlo je od 170.000 na 290.000. V novo dobljenem oz>-mlji sta v za-hudno-južnem delu mej Skaderskim blatom, Bojano in Jadranskim morem dva arbanaška (albanska) okraja, namreč Barski in Olgunski z 18.000 prebi valci. Tudi ob sredini in dolenji Morači, pri Pod-gorici in Žabljaku, razširila se je Črnagora v Arba-naško. Prebivalstvo gorenje Arbanaške, ki meji s Črnogoro, je po veri večinoma mohamedansko in katoliško in le v neznatni manjšini pravoslavno. Dočim v stari Črnigori ni katoliškega prebivalstva, živi do 15.000 katolikov \ novopridoblje-nih krajih. V vsej gorenje j Arbanaški računi se 115.000 katolikov proti 10.000 pravoslavnih. Zi katolike ie od pamtiveka nadškofija v Baru (Anti-vari), kamor je bila v XI. stoletji prenesena iz Duklje (sedanje Podgorice.) Pod to nadškofijo spadale bo nekdaj škofije ne samo Zete z okrajem, to je one sedanje gorenj* Albanije, ampak sosedne Stare Srbije, Bosne in Trebinja (Hercegovine.) Sedež te nadškotije ie sedaj v črnogorski kneževini. Od 7 nekdanjih škofij obsega sedaj Barska nadškofija Skadersko, Z.drinsko, Lesko in Pulatsko škofijo. Zi turške vlade upravljal je katoliško cerkev v gorenji Arbanaški rimski zbor „De propaganda fide", ki je tjakaj nameščaval tudi škofe večinoma redovnike. No, ko je ozemlje Barske škofije broječe samo 8 župnij, prišlo pod oblast krščanskega vladarja, bilo je v njegovem in v interesu cerkve, da stoletna anomalija preneha in da se nekdanji redni odnošaji povrnejo. V interesu črnogore je bilo, da se odnošaj katoliškega škofa v Baru proti državnej oblasti določi, to tembolj, ker se škof, od kateri koli krščanske cerkvene oblasti, ni mogel od-tezati vsakemu njenemu uplivu. Bilo ie dalje v Črnegore interesu, da njena državna oblast, katere nositelj pripada nezjedinjeni vzholni cerkvi, ustanovi z glavo katoliške cerkve redne odnošaje, da umiri vest svojih novih katoliških podanikov. Bilo je naposled v interesu katoliške cerkve, da preneha v onih krajih stoletni provizorij, ki je bil naravna posledica turškega gospodstva." Knez Nikolaj je s tem pokazal svoj bistri vid in svojo državniško modrost, s tem pa, da za nad- vas Oroslava Cafa, skoz Osek in Brengoro k sv. Antoniju, mej dovtipue „prleke" ter od ondot po vrhu doli mimo sv. Andraša po lepi Pesniški dolini v starodavni Ptuj, kjer smo v „Narodnem domu" za Raičem praznovali „trizno" ali moderno rečeno : sedmino. Tu sem poslednjič videl živega g. dra. Al. Gregoriča, kateri nam je isti dan, govoreč o mlač-nosti denašnjega časopisja slovenskega, se živimi bojami slikal mladeniško gorečnost svojo na tem polji ter pripovedal, kako je dopisoval v razne novine slovanske. Vsi smo se čudili izredni zgovornosti in živahnosti njegovi ter ga poslušali pozorno, ne da bi bili slutili, da je govoril zadnjikrat z nami Ko se je namreč tisto popoludne iz „Narodnega doma" napotil v pisarno, omedlel je pojdočki, da so ga morali zapeljati na dom, v posteljo, iz katere ni več ustal. Zopet sem ostavil otožen Ptuj ter se napotil po „Liikovi deželi11, po obilnem ondi nasajenem luku (čebuli) tako imenovan, doli v Ormož in od ondot v Cerovec, na svetli, z bujnim trsjem in ovočjem opleteni Vrazov dom. Ker je le-ta baš na tem mestu bil že večkrat opiBan, ne bodem Vas še jaz nadlegoval z naštevanjem njegovih znameni-tostij. Ginjen in v milotožne spomine uglobljen pohodil sem vsa ona mesta, katera je izvoljeni ljubljenec Žerovinskih Vil — Stanko Vraz posvetil so škofa želel iskrenega Hrvata pisatelja, pokazal je, da je uzvišen nad malenkostne plemenske pomisleke, da on, rodom Srb, jednako ljubi Srbe in Hrvate, kateri morejo in morajo vedno složno delati na oheno korist jednokrvnega naroda. Politični razgled. Vol ran.Jo dežele. V L j u b 1 j a n i 18. septembra. Kakor ve povedati „Bohemiau mislijo Oflrolel v deželnem zboru Hkleniti nov zakon o nadzorovanji šol, po katerem bode župnik vselej načelnik kraj-nemu šolskemu sovetu. V nanje države. Vladna stranka v holgar.slteiii sebranji postopa jako nedosledno. Sedaj je sovražna Rusiji, sedaj se ji zopet laska. Ko se je otvorilo sebranje, je zaklical nek poslanec: „Naša prva misel velja odsotnemu knezu t" in vsi so klicali: živio knez! V torek se je morala pretrgati debata, ko je bila na dnevnem redu adresa na ruskega carja, ki je po mnenji večine izraža'a preveliko udanost Rusiji, v sredo se je pa vspreji la brez debate adresa, ki izraža baš tako odločno udanost ruskemu carju. Ta adresa pa poleg tega izraža še nado, da bode nasprotje mej bolgarskim narodom in ruskim carjem izginilo, po tem, kar se je poslednji čas zgodilo. S tem je večina sebranja tako rekoč odobrila prevrat z 21. avgusta, komisija sebranja je pa ta prevrat proglasila za hudodelstvo. Delovanje sebranja je le dolga vrsta nedoslednostij. — Vojni minister ie prepovedal častnikom z narodom razgovarjati se o politiki. Kdor se ne bodo pokoril temu ukazu, ga bodo zaprli. Vlada misli, da častniki s politikova-njom begajo narod. — Major Panica odpotoval je iz Sofije v Trnovo, da konča preiskavo proti Gru-jevu in Benderevu. Sestava vojnega sodišča naprav-Ija težave, ker častnikom, ki so v ruskej vojni šoli se izobraževali ni zaupati. Ravnateljem vojaške šole v Sofiji je mesto majorja Grujeva imenovan stotnik Kestapčev. 4'riiugoi'Mka vlada hitro reorganizuje in oborožuje vojsko. Predsednik senata je v inozemstvu nakupil več Kruppovih baterij, 30 000 pušk in veliko municije za Črnogoro. Črnagora je naročeno orožje takoj plačala. Kakor se zagot-.vlja, Črnagora ne misli na vojno, če tudi naroča orožje, ampak se le hoče pripraviti, ko bi jo dogodki prisilili začeti boj. Itiaiiiiiui.ju hoče ostati v bolgarskem vprašanji popolnem nevtralna. Slupala ne bode tedaj svetov, angleških diplomatov, da bi sklenila kako zvezo z Bolgarijo in Srbijo proti Rusiji. Rumunska vlada ve, da bi s tem le državo zamotala v resno nevarnost. Ker se je član bolgarskega regenstva Stambulov izjavil proti dopisniku nekega Dunajskega lista, da sedaj na tako zvezo ni misliti, in da bi balkanska zveza tudi se ne mogla ustavljati Rusiji, ako se jej ne pridruži Turčija, je gotovo, da bodo vsa prizadevanja angleških diplomatov v tem oziru ostala brezuspešna. Prav so imeli nemški ofieijozi pišoč, ko se je zvršil zadnji prevrat v Bolgariji, da je z odstrane-njem kneza Aleksandra tudi uničena angletika veljava. Vsi angleški listi so skoro brez izjeme teh misli j, da mora Anglija varovati svoje stare tradicije, a konec vseh njih izvajanj je vselej, da mora Anglija le počakati, kako se stvari razvijo. Nekateri listi so trdili, da je dolžnost Nemčije in Avstrije braniti Bolgarijo pred Rusi, seveda vsakdo bi rad koga druzega poslal po kostanj v ogenj. Angleži bi Dalje v prilogi. *^P8 svojo navzočnostjo. Zlasti so me zanimali oni kraji, katere je proslavljal v svojih pesnih: prisojne gorice na južni plati holma, na katerem stoji njegova rojstvena hiša, studenec v znožji te gorice; potem Žerovinska dobrava; pred vsem drugim pa priljubljeni mu razgled pri Jeruzalemu, katerega je toli divno opeval v II. delu milozvočnih svojih „Djula-bij" od 53. do 99. kitice. Dolgo sem se sprehajal okrog hiše, po zeleni trati pod košatim drevjem, kjer se je pred šestimi leti, dne 8. septembra 1880 leta vršila toli sijajna Vrazova svečanost. Tu so mi zopet ustajale pred dušo pisane slike, katere so se takrat razgrinjale na tem posvečenem torišči de-tinstva pesnikovega. Preživel in užil sem v spominu še jedenkrat one blažene ure, ki so nam on-daj tu pošumele v večnost ob veselem petji in navdušenih govorili. Spomnil sem se tudi marsikak -šega komičnega prizora, ki se nam je bil predočil tukoj v pisanem meteži ogromne množice. Na pr. kako je ta ali oni ponujal petak za pečeno raco; kako so se vrli Ljubljanski pevci bali svetlobojnega Jeruzalemca, češ, da je „krščen" ; dalje, kako so našega pevskega slavca, Medena, zavitega v zastavo zanesli v šotor ter ga postavili na sredo mize, mej brate Hrvate, da jim je pomagal zapeti „Popotnika* itd. itd. In ko sem se vrnil zopet k hiši, pod ondi Priloga „Slovenskemn Narodu" Si. 213. 18. septembra 18h6 radi dobili kakega zaveznika proti Rusiji, a ga dobiti ne morejo, ker vsakdo ve, da ima Anglija premajhno vojsko. Na morji je sicer Anglija vedno še najmočnejša in tudi brodovje bi igralo važno rolo v kakej orijentske; vojni, odločilni boji se bodo pa vender bili na kopnem. Vsaka vlast se pa tudi boji, da bi jo Anglija ne pustila v odločilnem trenutku na cedilu. Znana je angieška kramarska politika. Prav lahko bi se zgodilo, da bi Angleži prisvojili si nekaj važnih turških otokov, pustili svojega za veznika, naj se ž njim zgodi, kar joče, čo tudi bi se mu na videz ne izneverili. Angleški vladni listi jako nejasno pišejo, iz česar se da sklepati, da vlada sama ne ve, kaj bi storila. Dosedaj se vlada tudi ni upala parlamentu razkriti svojih mislij za-stran orijentskih zadev. Bolgarsko vprašanje more Angliji še v Indiji škodovati, kajti pokazalo je njeno onemoglost. Indijci gotovo ne bodo imeli pred Angleži več tacega strahu. Zborovanje nemiikega državnega zbora ne bode tako kratko, kakor bi rada vlada, ki je zbor sklicala samo zato, da potrdi trgovsko pogodbo s Španjsko in podaljša izjemno stanje za Lip ijo. Zborovanje bodo zavlačevali socijalni demokrati. Dosedaj je bila navada, da se je prejšnji predsednik državnega zbora znova volil z vzklicem. Letos mu je pa v prvi seji izrekel socijalist Hasenclever nezaupnico in tako prisilil, da ga je zbornica morala voliti po listkih. Bil je seveda voljen prejšnji predsednik, ker so ga volili vsi poslanci razen socijalnih demokratov. Potem so uložili svoj ugovor socijalisti proti okrajšanemu posvetovanju o trgov-skej pogodbi s Španjsko. Pri debati o podalšanji izjemnega stanja na Lipsijo se bode gotovo več so-cijalistov oglasilo za besedo. Poleg tega pa mislijo nekda vlado še interpelovati zaradi Bolgarije. Domače stvari. — (Jutršnjega izleta v Kranj) udeleži se tudi slovensko delavsko pevsko društvo „Sla-vecM, katero je blagovoljno prevzelo pevski del pri tej zabavi. — (Drobne vesti.) V Gorici se je letošnjo pomlad nek poštni uradnik zabaval s tein, da je po noči proti postaji svetilke ugašal. Mislilo se je, da uradnik zaradi tega dobi ukor, a ni ga dobil. Iz tega se vidi, da imajo v Gorici izredno liberalne nazore. — V Štijaku, v Škrbini iu Dornbergu je te dnij toča precej škode napravila. — V Koboridu našel je dr. Manchesetti iz Trsta staro grobišče, ki je pa manjše nego ono pri sv. Luciji. — Volitev državnega poslanca iz skupine kmetskih občin za sodni jske okraje Tržič, Gradišče, Kormin in Červinjan bode v Gradišči dne 30. oktobra t. 1., torej bodo omenjene občine mesec dnij brez zastopniku v državnem zboru. — (Iz Železnikov) se nam piše: Gospod Matej Kljun, bivši kaplan v Železnikih, je bil v seji dne 29. avgusta imenovan častnim članom ondotnega bralnega društva. V kratkem se mu izroči jako krasno izdelana diploma. — (Lepe'ga prašička) dobil je „Narodni dom" v dar. Poklonila mu ga je 10 letna gospica Mici Kotnikova z Vrda pri Vrhniki. Živalica ni posebno velika, a izredno tolsta in g. dr. Stare, na brusivši nož, bil je kar presenečen, ko je mesto pričakovanih kolin iz lončenega, s trobojnim trakom opasanoga trebuha nabral za 8 gld. krajcarjev, za 4 gld. Četrtakov, za 13 gld, 30 kr. pa desetič, torej vsega vkupe 2 5 gld. 3 0 kr., naposled pa li- stojoči oreh, stopil mi je zopet z vso živost jo pred oči naš nenadomestni Božidar Raič, kako je ondi govoril s jasnim svojim glasom, da se je čulo v tretji vrh — »tijan v Desetnjak in Brebrovnik . . ." In zdaj počiva ta zgovorni Demosten dolenještirski tam na Ljubljanskem pokopališki, v družbi očeta Blei • vveisa in prijatelja Jurčiča in mesto, katero je zavzemal v častni borbi za narodne pravice naše, ostane prazno na veke! ... Da! kratkih šest let je preteklo od preveličastne Vrazove svečanosti, in kolika izprememba! Razen Raiča ulegel se je v grob i Še no a, genijalni romanopisec hrvatski, kateri nam je tisti dan dokazoval, da je Stanko „naš i vas". V kratkej tej dobi pokosila nam je smrt i našega nedoseženega pripovedovalca Jurčiča in še marsika tero bistro glavo, ki se je takrat obračala v lozno rodni Cerovec. Radosten pozdrav me tu predrami iz turobnih mislij — in glejte! pred menoj je stal pesnikov net-jak, mladi Fran Vraz, sedanji gospodar na Vrazovem domu. Po naglo nasledujočih si vprašanjih: kaj, od kod in kam, prinesel je pisano in a jo liko, iz katere je nekoč pil isti strijc Stanko, napolnjeno s plemenitim trsovim sokom, ki je ozorel na prisojnem griči ondi pred Vrazovo hišo. Pripovedoval ini je, kako se mu je spočetka, ko je prevzel go- stek, na katerem je mlada darilka zabeležila: „Da-nes sem nabiranje za „Narodni dom" ustanovila. 29. jan. 1886." Gospici Kotnikovi kličemo „Slava!" njenim vrstnicam pa priporočamo, naj poskusijo tudi jednacega prašička vzgojiti. — (Na gimnazijo Ljubljansko) je letos zopet veliko učencev prišlo. Dasi je bilo pri vsprejernnem izpitu 25 učencev odklonjenih, jih ostane vender v prvem ra;.redu Še nad 200. Slovenski pa-ralelki brojita vsaka okolu 80 učencev, nemška pa do 40. — (Puška repetirka), ki smo jo Že zadnjič omenili, prouzročila bode več stroškov nego se trdi v oficijoznih listih. Slednji so namreč pisali, da bode novo oboroženje naše vojske s to puško stalo 14 milijonov gld. Za vso vojsko treba 1 milijon pušk repetirk. Vsaka bode stala okolu 35 gl., torej bode za vso vojsko treba 35 milijonov gld. V proračun prihodnjega leta stavilo se bode v ta namen 4 milijone gld. in bode i/.redna potrebščina vojnega ministerstva zopet znatno večja nego letos. — Dosedanje puške ostraguše 'namenjene so za oboroženje Črne vojske. — (Uradno izveš tj e o koleri:) Od po-lunoči 16 do polunoči 17. t. m. v Trstu 9 slučajev, v okolici 2. Umrli 4. Doslej 596 osob zbolelo, 161 ozdravelo, 380 umrlo. — Z dežele se naznanja: V Milah, Šmartinu, Ocizli, Sovinjaku in Bo-ljunci po 1 slučaj, v Skalnici 2, v Rupi 3 slučaji. — VLoškem potoku dne 15. t m. nihče za kolero zbolel. Od poprej zbolelih dne 13. t. m. dva, dne 14. t. m. jeden umrl. Dne 16. t. m. v vasi Hrib dva nova slučaja. — Na Vrhniki kolera ponehala. Zadnji bolnik delavec Lese jak, ki so ga prepeljali v Horjul ni umrl za kolero, ampak za drugo boleznijo. — (Letno poročilo čvoterorazredne ljudske šole z dvema vsporednicamav okolici Ptujski) koncem šolskega leta 1885/86 ima na prvem mestu sestavek „Slovenska župnija sv. Petra in Pavla v Ptuji", ki ga je spisal o. Stanko Prus. Drugi članek „Mesto Ptuj" z mnogimi zgodovinskimi in drugimi zanimivimi podrobnostmi spisal je podučitelj Anton P o r e g e r. V rečeno šolo ustopilo je začetkom leta 272 dečkov, 319 deklic, vkupe 591 otrok, koncem leta je ostalo 260 dečkov, 299 deklic, vkupe 559 otrok, katere so poučevali gg.'. nadučitelj Karol Schweigel, učitelj Ivan Kaukler, podučitelji: Anton Poreger, Vinko Vauda, Fran Zopf, Karol Zupančič, prokurator iu kaplan o Bonaventura Čiček in o Stanislav Prus, v ženskih ročnih delih Hennina Omulec. Prihodnje šolsko leto začne dne 3. novembra. — (Izpred porotnega sodišča.) Pri drugi obravnavi 16. t. m zatožen je bil 62 letni kmet Fran Jeglič, hudodelstva ponarejenja kovanega denarja. Mož zatoženec, zaljubil se je v staro misel, da človek najložje obogati po ponarejenem denarji. Že 1. 1877 pisal je, Bog zna po čegavem navodilu, bakrorezcu Bruchu v Monakovo in ga ponovljaje prosil, da bi mu urezal model, da bi se delali ali tiskah po njem avstrijski bankovci po goldinarji. Obljubil je zatoženec Bruchu takoj 100 gld. za model in ga povabil, naj pride na Bled, kjer stanuje spodarstvo, zanemarjeno in zadolženo vsled prevelike gostoljubnosti v obitelji njegovi, hudo godilo; toda zdaj da si je že toliko opomogel, da se ne ustraši niti istega „lisjaka", kateri mu je računil za 3% višje obresti, nego se je pogodil z očetom. „ Kajti hiše, v kateri se je porodil slavni moj strijc Stranko", pristavil je mož samosvetno, „ne prepustim tujim, nepoklicanim ljudem!" In zares čuva mladi Vraz ta pesnikov dom, kakor dragocen zaklad! Gori v prvem nadstropji, v sprednji sobani, kjer je oni od Hrvatic poklonjeni Vrazov kip iz kararskega mratnorja, ostalo je še vse, kakor je bilo na dan omenjene svečanosti — opleteno z istimi venci in trakovi. In kakor sem se naposled prepričal iz spominske knjige, pohaja na leto mnogo gostov Vrazov dom, v zmislu darovateljeve želje: „Velićestno potomcem je svetišče, Dom Vrazov, kjer je njega llbel stala. . . . .....čeBtilcc vsak, ki stan priroma, Ljubeč svoj dur ćestitva uaj žrtvuje!" ... Solnce se je utapljalo za prostrano Pohorje, ko sem se poslovil od čilega gospodarja iu vrle gospodinje Na Vrazovem domu, 10. junija 1886. Prostoslav Kretanov. zatoženec in mu zagotovil vsako leto 2000 gld. gotovega denarja i u prosto hrano. Vsled tega hudodelstva obsojen je bil zatoženi Jeglič na pet let trske ječe, raz*»n tega pa je že bil zaprt zaradi goljufije, tatvine in teške telesne poškodbe. Leta 1884 pa je pričel zatoženi izdelovanje srebrnih to-larčkov po goldinarji, kateri so se delali po narejenem modelu, povzetem po pristnem srebrnem goldinarji in so bili izdelani iz čina, antimona in bakra. Ti ponarejeni tolarčki švigali so najbolj v Gorjah in v Grabčah. v Ljubljani, Kranji, Tržiči, Kamniku in v Št. Vidu na Koroškem. Zatoženec si je vedel privabiti pomagačev za izdajanje ponarejenih tolarČ-kov in kot taka sedita na Ljubljanskem Gradu že obsojeni Rek ar in Markužič, katera sta dobila od Jegliča ponarejeni denar. V hiši tudi na Ljubljanskem Gradu zaprtega Eržena našlo se je vse orodje in blago za ponarejanje kovanega denarja. A Eržen je umrl, predno ga je sodnijska roka zopet zaradi hudodelstva zasačiti mogla, mrtvega pripeljal ga je voznik domov. Njegove izpovedi tedaj ni, zatorej zatoženi Jeglič pravi, da je dobil od Eržena vse orodje za izdelovanje kovanega denarja, da pa je napravil le dva tolarčka. Porotniki so Jegliča jednoglasno priznali krivega in sodišče ga je obsodilo na tri leta teške ječe. — Pri 3. obravnavi 16. t. m. ki je trajala pozno v noč, zatoženi so bili bivši top-ničarji Fran Satler, Ivan Mašera in Ivan Razboršek ponarejenja kovanega denarja. Četrti njih sodružnik tudi bivši topničar Tone Križaj sojen pri vojaškem sodišči v Pulji. Za bivanja v Pulji, zmislil si je Satler, da bi se dalo bednemu denarnemu stanju pri vojakih s tem odpomoči, ko bi začeli delati denar. Sodrugi Satlerjevi so se nekoliko obotavljali, ko njim je le tu naznanil „ordre de ba-taille", a slednjič so pritrdili. Satler je udaril po pristnem goldinarji v železo model in prihodnjo nedeljo nastopili so vsi štirje pot na Monto grande pri Pulji, v razvaline bivše trdnjave, da tam prično svoje delo. Jeden nesel je oglje, drugi svinec, tretji pilo itd. Jeden stal je na straži, dočim je od trojice jeden kuril, drugi topil, tretji pa ulival. Prvi krat se delo ni posrečilo in že je bila kompanija obupala, a Satler je svoje tovariše zopet ohrabril in drugo nedeljo so delo ponavljali. Takrat se je stvar bolje izvršila in napravili so 25 do 26 tolarč-kov, katere pa so le nekoliko opilili, da je vsak štiri dobil, pripravo za izdelovanje pa so pustili v jami na Monte grande. Z izdajanjem ponarejenih tolarčkov zatoženi neso imeli Bog zna kake sreče, samo Satler je bil izdal jednega pri branjevki, ki je pekla kostanj, in mu ga prodala za 4 kr., 96 kr. pa mu dala nazaj, drugi poskus pri branjevci pa je že spodletel. To je prestrašilo Satlerja in zmetal je ostale ponarejene tolarčke v morje. Izdan'h je bilo le sedem tolarčkov, katere ima sodnija sedaj v rokah. Satler hoče pri obravnavi vso krivdo vzeti na se in na Križaju že pri vojakih obsojenega, a porotniki so bili druzega mnenja in krive spoznali vse tri zatoženec. Obsojen je bil Satler na osem, Mašera na šest in Razboršek na pet mesecev teške ječe, poostrene pri vseh treh vsaki mesec s postom. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Celje 18. septembra. Župnik Sorglechner nekriv spoznan. Moskva 18. septembra. Dnevnik „Mo-skovskija Vedomosti" piše: Današnja ruska vojska more mirno pričakovati dogodkov, naj se kakor koli zasnčejo. Ona bode mogočnim zaveznikom strašen sovražnik. Taka vojska je gotovo jamstvo miru, ki bode ščitil častne živ-ljenske interese Rusije. Na Balkanih more se, ne le to storiti, kar Rusija hoče, kakor je nedavno opomnil oficijozen list Dunajski, temveč kar se Rusiji potrebno zdi, od česar ne bode nikomur na ljubo odstopila. Doba koncesij je proč. Manevri pri Brest-Litovskem imeli so zaželjeni uspeh, sedaj je diplomacija na vrsti. Dunaj 18. septembra. „"VViener-Zeitung" objavlja dolenje-avstrijskega namestnika naredbo, v kateri se navajajo previdnostna sredstva proti koleri, postopek, kadar se kolera začne, in propisi o razkuženji. Sofija 17. septembra. Za jutri razpisane volitve za veliko (golemo) sebranje. Trajale bodo 14 dnij. Kmalu potem skliče se sebranje v Trnovo, da voli kneza. Bukurešt 17. septembra. Mnogobrojna množica napravila dopoludne ministerskemu pred- sedniku Bratianu ovacijo, potem pa razgrajala pred uredništvi opozicijskih časnikov, pobijala okna in dva časnikarja dejansko napala. Več osob so prijeli in zaprli. Zvečer občinstvo Bra-tiana zopet vskliki pozdravljalo. Strassburg 17. septembra. Nemški cesar do nedelje tukaj ostane, potem pojde v Baden-Baden. Govori se, da cesarja Viljema zdravje ni najboljše. Huda griža se ga je tekom tega tedna prijela, da niti vseučiliščnih profesorjev ni mogel vsprejeti. Že v ponedeljek je le z velikim naporom šel k manevrom, a prišel jedno uro prepozno, zato se manevri ponesrečili. V višjih krogih in v vojski vsled tega vznemirjenje. Pariz 17. septembra. Vojvoda Decazes umrl nicoj na svojem gradu Grave v Girondi. (Porodil se je 29. maja 1819. L. 1873 bil je veleposlanik v Londonu, od novembra 1873 do 1877 minister vnanjih zadev.) Zagreb 18. septembra. V okraji ogu-linskem kolera hudo razsaja. Po uradnih iz-vestjih na novo okuženi: Ogulin, Podhiun, Hre-ljin, Dražice, Sv. Peter, Skradnik, Potok, Mo-druš, Dobrinićselo, Popovosolo, Dubrava in Orahovica. Tudi v Karlovec se je kolera zanesla. Doslej 40 slučajev, nekateri s smrtnim izidom. Za potovalce iz Ogulina zaukazano razkuženje in tridnevna karantćna. Budimpešta 17. septembra. V poslednjih 24. urah 4 osobe za kolero zbolele, 3 umrle, mej slednjimi 2 izmej poprej zbolelih. Vsega vkupe od 12. t. m. 47 osob zbolelo, 18 umrlo. Denašnja številka „Slovenskega Naroda" ima prilogo k u j igo t rž nice Ivleiniiiavr & Bamberg v Ljubljani o zalogi raznih slovenskih in nemških knjig, na katero se čast. čitatelji posebno opozorujejo. (658; Poslano. Gosp. O-etTorijel-U. ^ICOllIjVl, lekarničarju v Ljubljani. Ako je dolžan človek hvaležen biti za to, kar se mu stori, mora tembolj biti za zdravje, brez katerega bi pač malo dobrega bilo. Tako hvalo sem jaz Vam dolžan, kajti bolehal sem več let na želodci, a Vaša esenca me je ozdravila. Vi ste toliko dobrega storili za zboljšanje mojega zdravja, utrjenje mojega telesa in za mojo bodočo srečo, da Vas hočem vedno spoštovati kot največjega in prvega lekarničarja. Da Vam svojo hvaležnost izkažem, hočem se prizadevati, da kolikor je moč razširim Vašo esenco, in dokler bodem živel, hočem se spominati Vaše ljubezni in dobrote. Z velespoštovanjem Vam na veke hvaležni Josip topp. V Klenove i 25. maja 188G. (489—6) i cpo 1 i-eva eserfea za ie I odect kttero pripravlja-• ' ''■> G. PICCOI/t,lekar v.L,jubljani. i tdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem n zdravniških spričeval bolezni v želodcu in I trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premen-I javno mrzlico, zanašanje, hemerojide, zlatenico, .^migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper W 8$4* gli-te pri otrocih. HiM|jPnši!ja izdelnvi.t^j po poStt sUat'icab *'!m - i:> • .'.Mic 1 gld; 36 nove. jgj£jQ(jPri v3'er.i šievih ti bi sc primeren odpust. Meteorologično poročilo. Ite^lblS^I \jt Nebo krinav G zovanja j u™ ■ peratura tro vi mm 7. zjutraj1744*98 m< 2. pop. ; 743 2«. 9. zvečer 742 62 m. HA" <' !b1. vzh. 16 1 C hI. vzh. 92 C si. vzh. obi. j Ma. jas. 0-00 ni Srednja temperatura 12'2D, za 1'6° pod normalom. Trzin* ćene v i dne 18 septembra t. 1. ■.d. kr. si. kr PSenica, hktl. . . . 6 50 Bpeh povojen, kgr. . — 70 Rež, „ ... 4 7 Surovo maslo, „ — 90 Ječmen, „ ... 1 06 •Jajce, j dno .... — 2*6 OveB, m ... a 76 Mleko, liter .... JX 8 Ajda, . . . 4 22 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ ... 4 74 Telečje „ „ — HO Koruza, r ... 4 74 Svinjsko „ „ — 60 Krompir, n ... 2 50 KoStrunovo p „ — 30 Leća, „ ... H) PiAanec ..... —. 40 Grah, „ . . . it — Golob...... — 17 Fižol, „ ... 9 Sen-, 100 kilo . . 2 50 Maslo, kgr. . Mast, „ 1 SlaiUJi, „ n Drva trda, 4 Q uietr. 2 50 — HH 6,20 Speb frtfou, „ — 64 „ mehka, „ „ 4 In dne 18. septembra t. 1. (Uviruo telegrafieno poročilo.) Papirna renta.......... 84 gld. Srebrna renta .......... 85 n Zlata renta........... II'** „ f>"„ marčna renta......... 101 „ Akcije narodne hanke....... £62 Kreditne akcije......... 278 „ London............ 126 , Srebro........... — „ Napol. ......... 9 „ C. kr. cekini.......... 5 „ Nemške marke . . ... 61 , t°/, državne srečke iz 1. 1864 250 gld. 132 „ Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. 169 „ Ogrtka zlata renta 4°/p..... 107 „ Ogrska papirna renta 5°/„ .... 94 „ 5y „ štajerske zemljišč, odvez, oblig. . 105 „ Dunava reg. srečke 5u/0 . . 100 gld 118 „ Zemlj. obe. avstr. 4'/i0/0 zlati zast. listi 126 , Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. žele ce 98 „ Kreditne srečke.....100 k 177 „ Rudolfu ve srečke ... 10 „ 19 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ 111 Trammway-društ velj. 170 gld. a. v. . 196 55 25 45 9^ 97 70 60 50 75 70 50 75 -„•.'-• 6000P000600C OOO 0Q<10 O O C O v?/QOOOO v našem založništvu je izšla iu se dobiva ]>o vseh knjigotržnicah knjiga: Zlatorog. §?Za.TLtTLsTtCL JJTCL\rijŽCCL spisal R. Baumbach. Z dovoljenjem pisateljevim in zaloinikovim prrlolil ANTON FUNTEK. Cena elegantno vezani knjižici 2 gld. Anton Funte k, dobro poznat po svojih izvornih pesniških proizvodih, podaril je slovenskemu narodu se svojim prevodom Baumbachove poezije «Zlatorog», ki se je kot pravljico do dcnaJnjega dni ohranila pri vseh pastirjih v dolih triglavskega pogSrja, prekrasno darilo. Knjiiica, kaj bogato in naj.•/■-'•rtrtiteje opremljena, bode gotovo vse rodoljube zelo" obradostita, ki imajo src/ in smisel na ta pesniški umotvor, čegar dejanje se vi Ji na našem romantičnem Gorenjskem. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. ocooooooocccooococoooooocccocoocoooc .351—14) II čuili -vrst se prodajajo in jL posojujejo v zalogi gIas0YJrjey D. MAROUT, v IJubijani, OradlftČe £t. I«. (076—2) VAŽNO ZA DAME! Moje slxvno2nane voluute potne poilloike (VVoll-Bebwi'issbilitter) brez podklade, da se stan obleke od potu ne u maže, ima za Ljubljano in okolico v zalogi samo g1. HENRIK KENDA na Mestnem trgu Cena paru 30 kr., 3 pare 85 kr. Prodajalci na drobno dobe rabat. V Frankobrodu 20. julija 1886. (532—10; Robert pl. Stephani. Fin med v satovji a kilo »O kr. dobiva se pri i.680—2) OROSLAVU DOLENCU, v Ljubljani, Gledališke ulice št. 10. Poillja ae tudi po poiti od 1 kile Ww naprej proti povzetji ali predplačilu. »k.__A\ Burgundsko vino. To fino i n dobro Burgundsko vino Ogerski- (trimcoake trte, nnsajene v obšinoh vinogradih mojega svaka Jos. pl. I'zeke v GUusii (Kisek) un Ogerakeml, priporočajo slavni zdravniki zaradi njega in i I be iu izvrstnih svojstev pri želodoevih boleznih, pomanjkanji krvi. oalabijenji, diarrbOe in rekonvalescenci z i/r dnim napuhom. — Zdravilnioa v Ijindfnwiese (Slezij>) uporablja to vino že več kakor 15 let iu priporoča posebno kot okrepčujoče pri rekonvalescenci. •ledino %alogo xa Kraiif^ko ima (0 6-1) „LEKARNA TRNK0CZY VffT zraven rotovza v Ljubljani. Velika nteklenica vetja 80 kr., 10 steklenic 7 gld Po pošti se pošlje najmanj 5 steklenic. iir*Hmihmmfmmmi»*mw*irmBiim&nm^mwBw 2 vinski; stiskalnici (preši), 2 m lima za jabolka t Tet i in več v dobrem stanji se nahajajočih si proti oo risalne zvezke, ]>cn\sa, držaje. Kazne iinte: črnu, rud čo m miru, eelenu, nato. Svinčnike, Hardtaiut-ovo, Fiher-jeVe in A>iBtrbi'Petiailt. Elastične tablice, plošćiče v lesenih okvirjih, črtala, gniiiij'«. raxiie peresnice, barvice in čopiče, zavitke, vpisne knjige, nacrtane in nenacrtane, razne velikosti in debelosti. Patentov »m* deske za risanje, s primernimi linijali, deske za risanje, risarska ravnila (linijuli) i u vttfkovrafoo isursku orodje, k;ikor tudi kutomeri različne velikosti Hloki za risanj* v navadni vrli krsti in trdnosti, Papir zi risanje, risarska oglje, kreda, prilepiti žebljički, tuši, brisih, tehniške barve, papir in platnu za pavziranje, slikarske palete, prenašalci o^lomen), šolske torbice za knjige, žepni tiutniki, papir za note itd. H. Nestle-jeva moka za otroke. 151etxil 21 odlikovanj, mej h ji mi H čaMtiiilt diplom n 8 selutlli li o Saj ii. TovarniSk;. znamka Popolfin hrana za majli uspeh. Mnogobrojna spričeval <*t prvih merti-ciuskih avtoritet, e otrok«*. Nadomestilu za inatomo mleko, olajdije oihr..'o, jii lahko in pppoltiepl prebavljivo ter ne zategadelj priporoča tudi •iiImNčeiiiui pri bolezuilt v te-i«Mi«*i kot brana, Za \ar!i"'». Cen., punici t>0 Ki*. Henri Kestić-jevo zgoščeno (kondenzovano) mleko. Cena i»iiMi<'i ."»<> Kr. Zaloge v Ljubljani imajo O. I*i< < oli, U. pl. Trnku«?.}-, .1. Snolmd;i. lekai'ii. iiidaljo pa vse leku'tiu n ib'UgUbrl e na ^ K anjaken. (MB&-A BUDIMSKA aftoczv GRENĆICA. J Kot gotovo uoliv.Joee r stilno sredstvo pr porocafo nijslavnejSi /.dioitioiiilco po nnjnovcjftih obrisih, t»loAA« za i*« levo ir. na j trdnejšega kamna. Prevzamem tudi popravila na tukajSnjem, kakor tudi na oddaljenih pokopališčih, zasekujetn stoječim spomenikom črke in obnavljam stare spomenike. Najtoplejše se priporočam precast'ti đubov -Sčini za vsakovrstna cerkvena Ifume-ii i t u delu, najfinejSa in najini vadneja, katera izvršujem točno, lepo, solidno in po nizki ceni. Priporočam se slav. občinstvu lu prečastiti duhovščini za mnoga naročila. (651—3) Z odličnim spoštn*. a njem udniii VINCENC ČAMERNIK, kamns šefe. Da se zabrani poškodovanje zob Be raba dr. ropp-a Anatherin. sobne paste jako priporoča. T* isđelek obrani svežost iu čistost sopenja ter razen tega mirejn zobe btefttece in bele ter okrepčava dlesno. PoBebno se priporoča potrrk »m po voili in po suhem, ker se ne more raztresti in je ne pokvari vsakdnevna mokra raba. (Jena sti-kleirci gld 1.22. Skozi 40 let preskušana c. kr. izklj. priv. prva ameriško in angleško patentov au a Anatherin zobna in ustna voda Ur. J. < ». POPP-a, c. kr. dvornega zdravnika za zobe, Ikona), mesto, Itogaerga**«* 2, tolaži zobne bolečine, zdravi bolno dlesno, ohranuje in čisti zobe, zabranjuje smrdljivo sapo, olajšuje zobljenje pri majhnih otrocih, služi kot varovalno sredstvo proti difte.ritidi in kot izpirnlna voda /.a grlo pri kroničnih boleznih vratu in je neizogibno potrebna pri rabi mineralnih vod. Spričevala visocih medicinskih avtoritet so priznala nje neškodljivost in priporočljivost in jo zapisuje mnogo glasovitih zdravnikov. Velika Bteklenioa velja gld. 1.40, srednja gld. I in mala T>0 kr. (157—2) valili'I lk'iut'1 aromat., novozboljšana in /A) it U *»vzetji Brno, Ferdinandova ulica 7. Uzorci na znhtcvanje Iranko in zastonj. — Novo blago la ogrtače in jesensko obleko a gl«i. !i je V zalogi. ±. kos domačega platna 4/4 široko, cel kos, 29 vatlov, 1 koN gld. 4.2«. 1 kON »/< M*«*«* 8.B0. Uzorci franko in zastonj. (663—2), mi 1. i oviimišlti i sicer valuti iu"ičoL najčrnejše zobe /Atltlil UldbCk j.lko belo. Cena 63 kr. Vnhll'1 Illnilllll P™ktično sredstvo, s /Al lili ti JHUIIMM, kftt0rim lahko vsakdo sam plombira otle zobe. Cena gld. 1. milit iv vpil«** ^e 18 I(it 80 rilbi z ve" 1111 IU l/j At HM. likim vspehom zoper vsakovrstne spuščajc, zlasti hraste, lišajo, pege, luskine na (davi in v bradi, oztibljine, potenje nog in garje. Cena 30 kr. P; n. občinstvo se prosi, zahtevati izredno c. kr. dvornega zdravnika za zobe Popp-a preparate in vzeti samo take, ki imajo mojo varstveno znamko. fMW Več ponareja I te v in prodajalcev na Dunaji, v Ljubljani in Inspruku bilo je nedavno obsojenih k občutnim kaznim. Plamene naročbe izvrše se proti poštnemu povzetju. Dobiva se p Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczv, E. Birschitz, (t. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Petričič, Ed. Mahr, P. Lass-nik, bratje Krisper; v Postojini: Fr. Baccarich, lekar; na Krškem: P. Bomches, lekar; v Idriji: J. Warto, lekar; t' Kranji: K. Šavnik, lekar; v Škof jej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Uraime, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; v Litiji: J. Beneš, lekar; v Metliki: Fr. VVacha, lekar; v Radovljici: A. Rob lok, lekar; v Novem mestu: F. Haika, D. Ri^zoli, lekarja; v Kamniku: j. Močnik, lekar; v Trebnjem: J Rup-reeht, lekar; v Crnomlji: J. Blažek, lekar; ti Vipavi; A. Leban. lekar ii;ij%iiaui«kiiif Iatt'«)JlftiCC, katerih ni moe ulomiti, vsake velikosti po čudo nizkih cenah. v Ljubljani, Stari trg št. 1, nasproti železnega mostu. K BERNHARDA TICHO v BRNU, r;:x.|M»šil]a |»o |»OHtlloi» povvetfjl: Zelnytrh štev. 18 (620—4' v Žensko sukno, iz čiBte volne, v vseh modnih barvah, 10 metrov 2 a popolno obleko, 100 cm. široko. mm prej veljal 60 kr., prodajam, dokler ga je kaj v zalogi, IO metr. gld. 4.5J>. Barhant za obleto, lepi uzorci, ki se sme prati, v ostankih od 10 do 11 metrov, 60 cm. širok, za obleko. mm oid. 8.50. mm Valerie-fl3-n.ela-, pol volna, najnovejši modni uxor-ci, najboljše za zimsko obleko, 60 cm. Si rok. lo iitetr. gld. 4.—. Domače platno, 1 kos4/+ širok gl. 1.—. 1 . »/* - » »--- King-tkahina, boljša, kakor prejnato platno, 1 kos 30 vatlov, celo ■■ Gld. s.80. mm OXFORD, sme se prati, najboljše baze, 1 kos 29 vati., eel. ■■ Gld. 4.50. K» Kanafas, 1 kos tef,'l gl. 4.SO. 1 „ nuleč „ 5.SO. 1 rips-garnitu a, obstoječa iz 2 posteljnih odej in 1 nam. prta. ■i Gld, 1.50. am ljutegarnitura, 2 post. odeji in 1 prt. ■■ Gld. 8.50. mM Brnsko volneno blago za obleke, palinerston, harlein, mandarine, za zimske sukiije iu ogrtače, kakor tudi tiifel, loden, peruvienne, dosking, v odreskih za celo obleko in suknje, za polovico cene. Velika zaloga tkanih naglavnih robcev, V vseh barvah, 1 kom. «/4 velik, gld. 1.70. /ieuslii tailloM ali tkani ženski jopiči, 1 kom. največje vrst,? mm gid. ».so. mm za dame, °/4 dolgi, v vseh gladkih barvah, k-.kor tudi pisani, poprej gld. 4.60, sedaj za ničevu" ceno mw erid.. s.—. ~%m\ Prodajalcem na drobno da se ou/0 rabata. Uzoroi in ceniki zastonj in franko. 31 Izvrstno pivo v steklenicah priporoča (330—20) pivovarna Janeza Perlesa ■v IjjvLTDljeini, Slonove -vilice. JAN. JAX v Ljubljani priporoča iz najboljše angleške snovi narejene elegantne (160—28) „Bieyeles" M krogljastimi tečaji (Kugellager). Dajo »o |KMili. Naznanilo. j Udano podpisani se priporočam slavnemu občin- + stvu in prečaBtiti duhovščini za vezanje knjig, ker ♦ sem preskrbe! J knjigoveznico \ B stroji in z vsem potrebnim orodjem, da lahko pre- ♦ vzamem vsako v to stroko spadajoče delo in ga T hitro, lepo in kolikor mogoče po nizki ceni izvršim. * Dalje priporočam, da se pri meni dobivajo tudi ♦ vsake vrste knjige pripovedne in molitvene, £ vezane na več načinov, kakeršne le kdo želi, dražje • in cenejše; dobivajo se pri meni tudi svete podo- ♦ bioe in voačllnl listi itd. vse za ravno isto ceno, J kakor v drugih knjigarnah. (662—2) * PAVEL BIZJAK, : knjigovez in knjigotržec, X I Marijinceljske kapljice zet želodec, MNtfrZLUER TROPFEK NUR ECHT BEL APOTHEKER TRNK0CZY LAIBACH 1 STUCK zo. po izvirnem propisu prirejati« in se dobivajo le v lekarni Trnkoozy, zraven rotovža v Ljubljani, ho najboljše in, kakor mnogi -pričevala potrjujejo, naj^kuienejše in prospeš-nejše kapljice zoper vsr želodčne bolezni iu njih nasledke, kakor: smrdljivo sapo, neteč-nost, želodčno slabost, napenjanje, kislo pehanje, koliko, želodčni katar, Zjgag;o, kamen, premočno zaslezeiue, zlatenico, gnjus iu vzdiganje, zlato žilo, glavobol, ako pohaja iz želodca, želodčni krč, za basanje, preobložen želodce z jedili in pijačami, ohistne in jetrne bolezni itd. Svarilo! Še jedenkrat nam ie omeniti, da so te kapljice izpostavljene velikemu ponarejanju. Mnogo ljudij je, ki neso vešči v pripravljanji teh kapljic in pod imenom „Marijinceljske kapljice" ra/. peča vajo slednje kot ponarejene kapljice mej nevednim ljudstvom, da le morejo napraviti k:ikn kupčijo. Te kapljice zaradi svoje brezvspe^nosti neso pravo „Marijinceljske kapljice za želodec", ampak le grenka voda. Kdor torej želi pravih Marijinceljskili kapljic za želodec, pazi naj pri kupovanji vedno na 9 gorenjo podobo Matere lložje, ki je za varnostno S marko postavno zajamčena in inora biti na vsaki • stckleničid. Prodaja (685—1) i „LEKARNA TRNKOCZ Y" S * zraven rotovža v Ljubljani. 2 j/my~ Razpošilja se vsak dan po pršti. x •Steklenica z rahilnim navodom velja S£0 kr., 9 tucat 2 ghl., 5 tucatov le S gld. Z •••«•82 MILA ŠUMAN, izučena konservatoristinja, <*83-l> dovoljuje si naznaniti, da bode od 15. oktobra počenši učila n \ iriiiijr mi ^tnso viru po 1 gld. za uro. Naslov: Fran Josipova ulica št. 5. Priporočilo za vezanje šolskih in drugih knjig. Različne vezi na i urinih šolskih knjig o«l 1» 1 IIMVV »UIVllO oblek«, 310—320 meti a dolgo, za popolnem moško obleko, gld. 4.75, 7—O a. v. II. OgrtaČi, 210 metra dolgo, v vseh barvah, gld. 6—7.SO a. v. m Jesenske in zimske hiače, tt?°.metra ,l0,go• BldL 50 iv. Manufakturnoga in kurentnoga blaga j;;;"11 v "eliki in se na željo pošljejo ceniki in uzorci vsega blaga frank O. >eri v zalogi (611— 9 j Brnsko bi ago Proti gotovini ali pošt. n "in u povzetju pošilja blago za altnako obb'ko za gg-lcl. -A1/, in v Šje, Vse po jako nizkih cenah, samo tovarniška zaloga iv sukno (610—9; FRIDERIK BRUNNER, v Brnu, Frolichergasse 3. Uzorci se poaljejo franko na ogled, bogato preskrbljena zbirka nzoroev za gospode krojače nefrankovano. I Najboljše sredstvo proti vsem mrčesom, upliva s čudovito silu ter prežene hitro in gotovo vse mrčese, da od njih no ostane uiti Hledu. l*o|»oluem uniči Nteniee in 1» »lhe. Temeljito prežene Niirkv in njih zalego iz kuhinj. Prežene takoj mole. Hitro nas osvobodi Kitnih muli. Varu je «1 o 111 a će živali in rasi line mreesov in zuriuli njih nastalih boleznij. Popolnemu prežene uši na glavi itd. $BW~~ Pazi naj se dobro: Kur ne v samem papirji prodaja, ni prava Zacherlova specijaliteta. ~W (584—4) Samo v originalnih steklenicah dobiva Be pristen in po ceni v glavni zalogi: .1. /, v < II llltl.. Dunaj, 1., Cloldschuiledgasse 2. Celje : J Kupferschmidt. Ferd. Pelle. „ Tiaun & Stieger. „ Alojzij Walland. i „ Fran Zangger. , Hočevar & Zupan. Celoveo: Pratje Koch. „ Ign. Tschauner. IIatbeyer & Felfeinig. B Karol Zier. j _ Valentin Trost. n Ed. Posselt. n Sigmund Hiissler. „ F. Terdina „ Simon Jaritz. a B. G. Rossbacher. „ G. Burkstaller. I n Alojzij Fuchs. l , W. Thurmvvald. i „ Emil Spitra. f „ Hen. Kern. i n A. J. Egger, lekar. Radoljica: A. Roblek, lekar. Kostanjevica: Aloizij Gatsch. tOublJana: Mili. Eaatnar. p Jan. Lukniaun. n C. Karinger. „ Peter Lussuik. n Vikt«»r Sel inTer. „ Jos. Trdina. „ Gust. Treo, II. L Weuzl „ Jan Ed. Wutsche-rjevi nasledniki. „ Sehuasnig & Weber. B Jos. 1'oženu. Zagreb: S. Alexander. „ L. Belus. „ Jos. Czermak, lekar. „ H. Joskiewicz. B Kaiser & Lux. „ A. E. Katkic. „ D. Mondecar. „ G. 1'oppovlta, „ J. Pospischi . „ Fmn Snss. n F. Scb\var2. O.Willer. Jzdatelj m odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne ^59649