132. stew. Poštnina pla&um t Katovkn. Celje, 8 red a 21. novembra 1928. Leto X. lcha)a v pondeijek, »redo in petek. Stane mesečno Din T — ra Inozemstvo Din 20'—. Po*amezt»a 4tevl je želel, da bi naložila avstrijska vla- da, avstrijska Na rodn a bank a ali pa poštna hranilniea brezobrestno ali pn po nizki.h obrestih zdatne vsote v po- sojilnice in razna druga zadružna podjetja (nemškutairska sevoda) na Spodnjem Koroskem, da hi se dalo n.i ta način odpomoči Jiajnujnejšim« za • htevam prebivalstva. Opozarjal je na nevarnost, ki preti Nemcem vslod to- ga, ker Slovemci nakupujejo zemfljo z jugoslovanskim denarjern . . . Ker našji (to so pravi jugoslovan- ska) javnost ni o razmerah inform i- rana, nioram tu nekaj pojasniti. Po nesrečnem plebisoitu so ostale sicer zdravo in dobro fundirane slovenske pasojilnice na Koroškem brez dobre opore. Denar je zvodenel, agitacija proti njim je bila volika, nova Ztveza koroških zatlrug še naravno ni mogla predstavljati finančno in organizaeno moične zaidružne cent rale. Koroskim nemw:kutarjem so bile te posojilnice trn v peti vn napeli so vse sile, da jib diskreditirajo in uničijo. Poleg tega so jim ustvarili konkurenco v vsaki vasi. ki je pasojala brez ozira na var- nost in po nižji obrestni meri. Ker so po več letih nemiskutarji videli, da se slovenski Korošci vendarle ne dado kar čez noč ponemčiti. so se vrgli na druga sj'edstva, prodvsem na prisilno zrivanje z zemlje. Ustanovilo se je v Celovcu društvo, ki pospešujo nakup slovenske kmečke zemlje po kolonistih iz rajha. Beloma gro to s »posrodova- njem«, največ pa s pomočjo nemških posojilnic. ki žcnejo lahkomišljeno za- dolžene slovenske kmete.na hoben in izigravajo njibova posestva v roke nemškim ikalonistoQin Vendar pa se /.ailnje case kaže, da ne gre dobro niti s torn. Došlo je cel'o do tega. da so Slo- venci kupili od — nemSkih kolonistov, ki se niso mogli privaditi razmerain. posestva nazaj. Odtod Feinigovo jo- kanje . . . Ki ga je nadaljeval pliberski župan dr. Herz. Tožil je o slabem gos])odar- skem položaju Pliberjca in okolice. ki da je zgubila svojo naravno gospodar- sko ozadje, MeziÄko dolino. Kdo pa je kriv? Ravno pliberski renegatje so bili mod plebiscitnim bojern jedni od naj- huj.sih. Tudi dr. Herz je tožil. kako »drangsalirajo« jugaslovansko orijen- tirani Slovenci nom-ske rajhovske ko- lonistc in jih »podijio z zemlje«: Če to ni sme.šno pretiravanje in hinaivščina, kfnkor je je samo zmožna ta neansku- tarska gospoila! Tudi ostali bratei so imeli svoje želje. Neki Lipavec od pli- berske pivavarne je zelel, da bi smel v ju«oslovanski obine.fni pas uvažati svoje pivo, kar da bi bilo le naravno in pravieno . . . Nadučitelj }3ister (se- daj seveda Wüster) je protestiral pro- ti temu. da sta namešrena dva sloven- ska uv it el jn r »inešanem* jezikovnem ozcinlju. To je prezanimiva zahteva, ki bode gotovo našla odmev tudi v ju- goslovanskih vladnih krogih, ki trpe se danes nem«ke učitelje. sodnike in druge uradnike celo na stai'ih mestih in v starein okoJišu. Isti nadučitelj je zahteval tudi izdatne državne podpo- re za šole med koroškimi Slovenci. detaeije za knjige, uciia, übleko — sa- mo da bi otroci lažje in prej vzljubili blagodušno mater Germanijo. Kakor slišimo, je minister Schürff zelo potolažil svoje odlične »spodnje- koroške« soinišljenike. Začela se bode tedaj nova gonja proti koroškim Slo- vencem (ob času, ko je slovenska vlad- na «tranka zvezana z nemškutarijo v mariborski in ljubljanski oblasti, op. ur.). IVAN SAMC1N : Nekaj zapiskov iz dobe državnega prevrata v Celju. , (Dalje.) | Že 4. in 5. novembra so je prijavilo toliko ziinesljivega mostva, da smo ' laJiko zasedli vse straže. Na »narodni 3 dan« v Celju, dne 6. novembra, ko jo | celjsko in okoliško Slovenstvo prire- ; dilo veličastno javno manifestaeijo za ustanavljajoc'O se jugoslovansko drža- vo, smo mogli že v sprevodu sodelo- vati z moc-no četo. Istega dne smo po- blali tudi 30 mož broječo, dobro oble- čeno in oborožono četo s poročnikom Malgajem na čelu na Korosko. Sedmega in osmega novembra smo formirali že nekoliko stotnij. Vojaštvo smo tudi krvavo potrebovali. Na em Btrani je prosil za poinoč general Mai- ster v Mariboru, češ, pošljite mi, k-ir največ morete. Na drugi strani je prosil za nujno pomoč poročnik Mal- gaj, s katerim smo bili v telefonični zvezi. Težko se nam je bilo odlociti. Jaz osebno in večina častnikov je bila innen ja, da bi bilo najbolj nujno, zbra- ti čim več nioštva, častnikov in voj- nega ma.terija.la ter iti na Korosko s ciljem, da zasedemo čim preje Celo- vec. Z druge strani pa so prihajali iz Maribora obupni klici. »Maribor je v iifc-varnasti«, je pisal Mais ter dr. Ka- lanu, »vplivaj na Sancina in druge, da pošlje pomoč, drugače sma zgublje- ni.« Poslušal sem konečno general Maistra, ker sem. ga nekako smatral za svojega poveljnika. dasiravno ni- sem pravzaprav vedel, kam smio voja- ki spadali. Ljubljana nas je hotela. Maribor nas je botel, centralne orga- nizaeije armade pa se ni bilo. Posto- paJi smo po svojjh krajevnih pre- mislekih, dogovorno s celjskim Narod- nim svetom in po šklepih oficirskega zbora. OstaJi smo v teh razmerah za- onkrat sami za se in smo ravnali po svoji vesti. C*e se ne motim, morem mirno reči, da je to bilo najbolje, kajti intenzivno lastno delo nain je poma- gaJo, da smo zbrali tistikrat toliko dobrega in discipliniranega vojaštva kakor noben drug slovenski polk. Vsa tast vojakom 87., pozneje celjskega pešpolka! Desetega nm'embra so dosi)eli v Ce- lje s fronte ostanki 87. peŠpolka. Iste- ga dne smo poslali v Maribor 200 mož z 10 castniki in dvema strojnicama pod poveljstvom nadporoenika Rode- ta. Izdal sem tega dne sledeče ])ovelje: «Na Piagorskem požigajo in pobijajo nase ljudi ter plenijo neke tu je cete. Pod poveljstvom nadporoenika Ro- deta ima takoj oditi pol bataljona n:i Pragersko. Dalnja navodila dobi od mene poveljnik v zaprtem pismu, ki se ima oulpneti na Pragerskem.« V torn zaprtem pismu je bilo pa povelje. da mora transport po pomirjenju Pragerskega taikoj nadaljevati pot v Maribor, kaimor je tudi dos pel 11. no- vembra ob 1. uri zjutraj. (Na Pra- gerskem ni bilo seveda splošnega po- žiganja in pobijanja, temveč so le vo- jaki nekega, domorv se vračajočega madžarskega polka oplenili kolodvor- sko restavracijo nekega Tröstorja, ki jim ni hotel postreči. Op. ur.) Posto- pali smo tako, ker se je v Celju govo- rilo o hudih bojih med Slovenci in Ncmci. v Mariboru, tako da bi se nam lahko del vojakov izneveril kljub te- mu, da srrfo iineli že dosti dobro dis- ciplino v polku. To je bila prva naša pomoc Maribo- ru. Dn tukaj takoj d'ostavim: vsled do- hajanja vojakov je polk kljub oddaji moenega oddelka v Maribor zopet iz- popolnil vrzel in je mogel generalu Maistru p'oslati 24. novembra znova 300 dobro opreniljenih vojakov pod poveljstvom nadporoenika Pavlina. ki je pozneje na koraski fron.ti pad ei. S temi 300 vojä'ki je šel v Maribor huli moron oddolok strojnic. (Dalje prihodnjič.) Ali smo prer! demisijo vlade? Pričakuje se, da bode povratek Nj. Vel. kralja iz Pariza v Beograd po- spešil razvoj in rešitev težke politične situaeije v državi. Naravno, »če« in »če«. Nekateri listi so pisali, da so vo- dilni francoski državniki priporočali našomu vladarju, da poseže inicija- tivno v razplet krize. Vendar pa so to Oče Kondelik in ženiDUejvara Ceski spisal Ignat Herrmann. 11 Z avtorjevim dovolijenjem poslovenil Stanko Svetina. Hvala Bogu — šum, ki je naistal vsled ureditve parov za pies, govor, smeh sosedov, ploskanje glavnega re- ditelja in njegov klic »pozor, prosim!« vse to je Vejvaru razpršilo skoraj po- lovico1 njegovega strahu. In ko je kla- vir /xidonel za prvo figuro, ko so za- zveneli prvi takti smešno grozečeign, počasnega valeka »Čakaj, i)ovem, da si me vabil . . .« — je gospod Vejvara stisnil skoro nehote roko Pepičino, in bil hi od veselja zavriskal, ko je za- čutil — ali se mu je tako zdelo? — da se je ta stisk ponovil, sicer slabše, airnpak zato toliko nežnejše. In ko je klavir pol »Po poti poljub . . .«, je bi! gx>spod Vejvara že zagotovljen, da za- pise dainašnji večer, današnjo noč v imenik »najkra«nejšib trenutkov v evojem življenj,u«. Žalibog, ni računal na vado Usode in na spletke Slučaja. Zaizveneli so takti »dinmikarja« — • začetek drugega oddelka — ko je go- 8pod Vejvara zagledal, da se je nje- gova plesalka pri obratu na.smehnila nekomu v smeri proti vhodu. Četvor- ka, v kateri sta plesala Vejvara in Pepica, je bila skoro pri progrinjalu. Pogledal je tja in zapazil gospoda Hupner ja — častnogia čkina »Nag- ljev« — tega starega bojevnika na boj- nem plesnein polju, in poleg njega sta- rejšega gospoda z obilnim životom, ki je gledal dobrodušno in šaljivo na ta ples. (iospodiena Pepica je raauniela po glod svojega ka,vaJirja in zašepetala edino besedico: »Oce!« Tarn je stal oce Kondelik. Pripeljal ga je gospod Hupner, ki je imel gori v zabavnem klubu nek vazen shod zaradi mawkerade, katerega je odpra- vil »s hitrostjo bliska«, kakor je na • vadno rekel — ni trajal niti dve uri — in je Intel, da bi s svojo prisotnost jo dai veeji lesk »nagljskomu« veceru. Srečal je v besedni dvorani gospoda Kondelika, slisal je od njega, da. je heer Pepica doli pri tej »bedariji* in prisilil starega gospoda, da je šel z njim gledaft to neumnast. »Za treno- tek. gospod oče!« In mojster Konde- lik se jo vdal. Ples je bil v pravem te- ku, ko sta vstopila. in obstala pod »baldabinom«, kakor je ošabno ime- noval gospod Hupner zaveso — za- gledala sta se v tok plesočih. Gospod Hupner je preglodoval passe kakor genoral, ki matnevrira armaidne zbore; oči so se mu iskrile, vsaika žilica mu je igraJa na ohrazu. Bil je tak, kot da hi hotel skočiti v te valove. iztrgati nekemu plesalcu družico in plesaii be- sexlo saim do konca. Plesna strast je bila v njem takorekoc vtelešena. Teunu nasproti pa je gledal mojster Kondelik na ples mirno in njegovo obličje je pokrival izraz vidne zatlo- voljnosti, da »ima te-le stvari ze dav- no za seboj.« Ko je rekla gospodiena Pepica »oče«. so pbčivale oči mojstrove ravno na vitezu njene heere in Vejvara se je spoštljivo priklonil. V tem trenutku ga je preletol cuden cut. Glej, oče mla- denke, ki se mu je na prvi poigled tako priljubila! Mater je že poznal, mati je prijazna, vljuäna gaspa! Kakšen je oce? Ali poeaka tu celo besedo? Ali bo Vejvaru privoščeno, da mu izkaže svo- je spoštovanje? Ali ga bo oče vljudno sprejd? Zaikaj Vejvara je čutil, da mu še nikdar ob kateremkoli d eklet u ni bilo tako cudovito prijetno, kakor ob gospodicni Pepici. In bil je hva- ležen, da se gospod Hupner pozna s teni očetoin. Gosj)»d Hupner jo bil Vej- varov prijatelj — bil je prijatelj celo- ga sveta, tikal se je s tisoči ljudi -- gospod Hupner mu mera o tej rodbi- ni povedati, mora mu reči vse, kar ve o očetu, o materi in — o gospodieni.. Vejvara je napel prsa in je plesal z vso resnostjo, pa tudi z vsem ognjem, da bi naf)ravil na očeta svoje ljubez- njivo plesalko najboljši vtis. In ko so ße sedaj obracali, je zasljsal Vejvara gaspoda Ko-ndelika govoriti. BiJ je to prijazen, nekako vesel glas. Ampak ; pravi 1 je noko čudua stvar. I »Le vedol bi rad — je govoril moj- ! ster Kondelik in se je sklonil h go- spodu Hupnerju — samo vedel bi ! rad, zakaj pleše ta gospod v galosah?« Mojster Kondelik je govoril precej glasno, vendar je mislil, da govori sa- nio gospodu Hupnerju, da njegove be- sede ogluši pija.no in cepet plešočih. Vendar pa so prodrle dalje kot do go- spoda Hupnerja, zakaj nekoliko ple- salcev se je ozrlo. In Vejvara se je na tihem nasmejaJ. Kdo pa pleše v galo- šah? Kdo bi bil tako neroden — in kdo bi tega ne čutil . . . Njegov© oči so se ozrle na njegove lastne noge — in v žilah gospoda Vejvara se je strdila kri. Nesrečne galoše so bile na njego- vih nogah! Ko je prvič vstopil v Kaskov salon in je hitel, da bi ne zamudil prvega valčka, je pozabil kakor na smrt, da je v galošab, ki jih je obul cez nove, lakaste covlje za vsak slučaj. Vdrl J9 7. njimi v dvorano, prijel se je Pepce, preplesal valček, polko, nastopil k be- sedi — a na galoše se ni več spoin- nil. Nikdo ga ni na nje spomnil. Nik- do ga ni opozoril — in ako jih je opa- zil nekdo izmed »Nagljev«, mogoce, da jih je na njem pustü vsled hudobnosti, sale. Saj se mu je zdelo, da so počivale oči nekaterih prod nekaj casonn na njem tako cudno in kakor s tajnim nasmehom. Žalibog, Vejvara ni imel svojstva. da bi to spremenil in obrnil v šalo, ka- kor bi m'orda bili storili ostali. Vsa kri se je v njem sesedla in se-le sedaj je cutil, kako ga galoše tišče, kako ima na nogah cento. Domišljeval si je, da je to grozna blamaza, bil je neznan- sko osramočen in cudno, da ni zgubil zavesti. Rad bi bil spravil lastne noge «•'. . ,. •. -1 "T '¦> V • T-v -\ T> * , _I^J32 te domneve. Zaenkrat so nastale v vladini koaliciji težkoee radi pretem- peramentnega radikalskega ministra ver Dragiše Cvetkovica, preje župana v Nigü. Tarn je nasprotstvo med sta- rini in.. mladini v radikalni stranki najbolj razvito. Mladin Gve^kovic je taim skusal preko velikega župa.n^ •'vplivati na stairinskega predsednika niskq oblastne skupščine, da mora od- stopiti on in z njim celi ©blastni od- :'; bor. Ti pa se niso uklonili in so se ¦'ipritozili na glaivni • odbor radikalske stranke v Beogradu in tudi na notra- njega ministra dr. Korošca. V teh pritožbah dolžijo ministra Gvetkovi- ca, da jim je grozil celo z nezaikonitim pritiskom, češ »da nema zakonai« v naši državi, kadair gre za podobne »transakcije«. Stairinski gla.vni odbor je pokrenil »aikcijo«, kateri sicer nik- kd'o ninogo ne verjame, niti se je ne boji, ki pa je vseeno tokrat resnejša, ker se je Cvetkovic tudi osebno ude- ležil shoda v Prokuplju pri Ni.su, kjer so si prali mladini in starini glavo. Verjelo se je, da bi ta dva, dasiravno politicno manje važna incidenta ob zo obstojeci splosni nervoznosti lahko povzročila padec vlade. Vendar pa pr~ ve avdijence članov vlade vsaj javno niso p'okazale kakega karaka v tej smeri. Nekoliko pozornosti je vzbudi- lo, da so demiokratski prvaki odpoto- vali iz Be'ograda baš pred povralkom Nj. Vel. kralja. Trdilo se je, da so to napravili nalašč. V splošnem pa: »Vor Paris nichts Neues.« Protijugoslovanske demonstracije na Reki. V nedeljo so obhajali na Reki de- setletnico prihioda italijanskih čet, ki se je končala z velikimi demionstraci- jami proti Jugoslaviji. Prisoten je bi! tudi general Grafiolli, ki je pred do- setimi leti prikorakal na Reko na c.e- lu i talijanskill čet. Fašisti so ga slav- nostno sprejeli. Pri pozdravu so go- vorniki slavili tudi zasluge pesnika d' Annum zia za osvoboditev Reke: pes- niku so poslali pozdravno brzojavko, v kateri ga pozivaijo, naj bode pri- pravljen, da popelje svoje junake tu- di v nebciresano Dalmacijo (!). Zvecer so priredili. na cast Grafiolliju svečan banket, med kateriiii so se vršile po ulica.li nia4j,ifÖÄacLJe, Ikf 90 kone&iö 1 dobile popJüjidUia protijugoslovänski r:značaj. Demoiistranti so šli pred ju- goslovanfiki konzulat, pred kateriin so ,feričaje prisegali, da bodo v naj- ly.'3jsem času osvobodili tudi Dalma- cijo'. Blizu taim so valjali v bla/tu ju- goslovansko zastavo. Policija je za- ščitila le konzulairno poslopje, demon- stracij pa ni preprecila. L Novi zagrebški župan. Včeraj dopoldne je bil izvoljen me- sto odstopivšega inž. Heinzla za za- grebškega župana dr. Stefan Srkulj, profesor. pristaš hrvatske federailistič- ne stranke. Jugoslavia naj se razdeli na pet pokrajin. Včerajšnja «Politika» v Beogradu poroča, da sta bosanski radikalni po- slanec in bivši minister dr. Milan Srskič (o katerem je bilo slišati že spomladi, da deia na revizijo ustave) in^ glavni urednik zagrebških «Novosti» Šlegl iz- delala načrt za novo upravno poraz- delitev države. Po tern predlogu bi naj obstojala država iz 5 oblasti, od ka- terih bi imela vsaka svojo skupščino s sprednjo in zgornjo zbornico. Te oblasti bi naj bile sledeče: 1. Ijub- Ijanska za Slovenijo s Prekmurjem in Mediimurjem ; 2. zagrebška za Hrvat- sko in Slavonijo, severozapadno Bosno in severno Dalmacijo do Neretve ; 3. sa- rajevska za ostalo Bosno, Hercegovino, južno Dalmacijo in Črno goro ; 4. beo- grajska za Srem, Vojvodino, severno Srbijo, SandŽak in tuzlansko okrožje ; 5. zetska ia južno Srbijo in Makedo- nijo. Nekateri listi hočejo vedeti, da je ta načrt že odobrilo «neko visoko mesto». Mozart; REQUIEM V CELJU 25. novcmbra 1928 Domače vesti. d Slavnostni ko/icert ob deset- letnlci drzVvnega ujedinjenja v Celju v veliki dvorani Celjskega doma dne 7. decembra ima sledeči vspored: 1. Državna himna. 2. Slavnostni nago- vor celjskega župana dr. Al. Goričana. 3. »Slovenec, Srb. Hrvat«, moški zbor, pojejo vsa tri celjska pevska društva pod vodstvom g. Al. Mihelčiča. W. A. Mozart: Overtura k operi »Tit« in R. Savin, »Večerna«, proizvaja Celjsko godbeno društvo s prijaznim sodelo- vaniem g. Karola in Dušana Sancina ter gojencev Glasbene Matice v Celju. 5. H. Wienawski: Faustfantasie brillante, igra na goslih ravnatelj g. Karel San- vstran in niešal je vse astale figure ta- ko, da je skoro popoLnoma razbil svojo četvorko. Ko bi bil mogol vtakniti no- ge v žep! Ko bi bilo konec besede! Ko bi naglo ugasnile vse luči, da bi niogel zbežati, še predno bo stvax očitna vsej družbi. Vroc pot ga je polil, a zopet ga je zeblo po hrbtu. In sedaj se mu je zdelo, da so se tudi oči gospodične Pe- pice usmerile k nogam in da so tarn našle nekaj, kar se še ni videlo in sli- šalo — njegov okras — v kakršnem morda še ni niliče in nikoli plesal . . . Kako se je koncala ta najnesrecnej- ša izmed vseh besed, tega se ni Vejva- ra nikdar spomnil. Kako je pripeljal gospodično Pepico k materi, kako se je priporocil, vse mu je ušlo iz glave za vselej. Pozneje jo imel sanio nejas- no slutnjo, kako so je priplazil poleg stene v garderobo, kako je zgrabil zim- sko suknjo, kako se je kakor tat pri- vlekel z njo skozi skupine v pred sob 1 k vratom, kako se je oblekel v salonu — in kako je hitel domov, z občutkom neizrecone sramote in s trpkim očita- njem napram liudobni Usodi, ki je s to smešno vad'o pobila vse upe, ki so zaoeli^v njem poganjali ob strani go- spodične Pepice. »Konec, vsega konec!« je stokalo v njem žalostno. »Tako smešnega si se pokazal, da ne mores tega nikdar na noben način popraviti . . . !« cin. Na glasovirju spremlja gospa Marija Sancinova. 6- Jos. Pavčič: Če rdeče rože zapade sneg, E. Adamič: Molitev pastirčkov, mešani zbor, poje Celjsko pevsko društvo pod vodstvom g. P. Šegula. Po odmoru kantata »V pepelnični noči«, kantata za soli, me- šani zbor in orkester, proizvaja Celjsko pevsko društvo s sodelovanjem go- spodične Zinke Lovrečeve, g. Marjana Rusa, orkester Celjskega godbenega društva in Qlasbene Matice v Celju. d Ljudsko vseuČlHšČe v Celju. Sol- ska upraviteljica gdč. lvanka Zupančič, ki si je ogledala v Ietošnjih počitnicah šolstvo v Hamburgu in Lübeku, bo predavala v pondeljek 26. t. m. ob 20. uri na deški mešč. Soli o svojih utisih s potovanja in o novodobnem šolstvu. d Držctvni krajevni zaščiti dece in mladine v Celju je izročil gospod okrajni sodnik Franc Kompara iz ne- ke sodne poravnave 50-])in. V imenu uboge dece izreka odbor prisrčno za- hvalo. d Karambol med avtomobilom in tovornim vlaJcom. Sinoči se je zaletel nek žalski avtomobil na križišču drž. ceste in železnice pri Levcu v tovorni vlak. Avtomobil je razbit, jeden pot- nik pa je dobil lažje poškodbo. To križišče je znan kraj za podobne ne- sreöe. d Cerkveni koncert v Celju. (S 1 a - v a m r t v i m !) V spomin v svetov- ni vojni ])adlim izvaja Slov. pevsko društvo »Maribor« Mozartov »RE- QUIEM« 25. novembra 1928 ob pol 17. uri v Marijini cerkvi v Celju. Di- rigira: Janez Ev. Gašparič. Sodelu- jejo: ga. Skvarceva (sopran), g. Živko (tenor), g. Neratič (bas), pomnožena vojaška godba in pevski zbor »Ma- ribora«. Vstopninai: Sedeži po 10 Dia, 15, 20, 25 Din, stojišče po 6 Din, di- jaško in vojasko'stojisce 3 Din. Bese- dilo posebej 2 Din. -^- Predprodaja vstopnic: Slomskovar^otdruga in Go- rioar & Leskovsek. 1039 d Iz celjske poHcljske kronike. V soboto ponoči so izruvali neznani zli- kovci dve drevesi iz novega nasada Olepševalnega društva pred Maksimil- janovo cerkvico. — Ivanu Cizeju iz j Orajske vasi, ki je vozil v pondeljek popoldne za svojo sestro trgovko razno blago, so ukradli z voza 50 kg težko vrečo soli in dve železni pložči za šte- dilnfk. -Tat.vina se je morala že izvršiti v Celju, "Ckej jo je pa opaz'il še le v Št. Petru. — V soboto zvečer je nekdo ukradel v Stegujevi točinici v Celju do- mačemu sinu Stankotu iz obešene ob- leke zlato uro in verižicp, vredno 5.000 dinarjev in nekaj cigaret. — V nedeljo ponoči je bil v Gaberju pri Celju pre- tep, tekom katerega je bil poškodovan tovarniški delavec Bratuša. Spravili so ga v celjsko bolnišnico. — V domačem prepiru je udarila 50 letno Marijo Gmai- ner sestra s kladivom po glavi in ji povzročila nevarno poškodbo. — V pondeljek je došlo na Ljubljanski cesti pri Joštovi vili do karambola med automobilom St. 16—103 iz Ljubljane, ki sta ga vodila dva dijaka, in vozom posestnika Zadela iz Levca, ki ga je spremljal hlapec Žgank. Auto se je na mestu nesreče izognil sveže posipanemu kamenju tako nevešče, da je zadel v mimo, na pravi strani vozeči voz. Jeden konj je dobil 4 rane in najbrž tudi notranje poškodbe, istotako je poško- dovan voznik, dasi je sei poleg konjev. -- Med KrušiČevo vilo in levškim mo- stom je napadel v mraku neznan mlad človek trgovsko oomočnico gdč. Ivano Leber iz Celja. Sunil jo je od zadaj v hrbet in ji je iztrgal iz rok njeno tor- bico, vredno 200 dinarjev, s srebrno zapestno uro, srebrno zapestnico in drugimi malenkostmi. — Posestnik Martin Gradišnik v Zavodni je ovadil dva delavca radi kradeža krompirja. — Najden je na Bregu zlat uhan in v čakalnici 2. razreda na celjskem kolo- dvoru 70 dinarjev. d O večernem alarmu gasllnega društva v Celju, o katerem smo te dni poročali, da je vzbudil nevoljo in i.ritiko, smo dobili sledeče pojasnilo : «Ker je v zadnjem času, hvaia Bogu, zelo malo požarov, se pripravljenost društva ne more tako zanesljivo ugo- toviti,, posebno če se vršijo vaje s skli- canjem. Poveljstvo pa se o priprav- ljenosti društva samo tedaj lahko pre- priča, ako se napravi nenadni alarm, o katerem ni nobenemu članu nič zna- nega. Društvo ima samo 11 zvončkov na razpolago, zato je navezano na znamenja z Miklavškega hriba ali pa na trobljenje. Pri poskusnem alarmu se je1 društvo poslužilo znamenja s strelom. Naznanilo je pa policijski straži, da je ljudstvo obveščala. Razume se, da so bile obveščene tudi oblasti. Slučaj je hotel, da je prišlo društvo pri tej vaji na malo, a ne takoj po- pravljivo napako, katera bi lahko bila pri drugo noč nastalem požaru na Ostrožnem prav neprijetna, ker je bil celi spodnji del kraja zaradi razširjenja isker v nevarnosti. Ker je pa bila naj- dena napaka pri orodju popravljena, je moglo društvo že prihodnjo noč zelo uspešno nastopiti. Pulouer za dame iu gospode iz Cistc volnc v vsch no- vomodnih barvah, cno- barvni iti vzorCastl 120 do 250 Din, sviter vseh velikosti 58 do 210 Din, damski tolovniki sprc- daj vzorCasti 82, 115, 155 Din, s svilo prcple- tcui 148 do 198 Din, po- polnoma vzorčasti 240 do 260 Din, damski jo- piCi !(J0do350DlK,vj>le- tenc obleke 250 do 270 Din, garniture fantov- ske 13Ü do 16Ü Din de- kllškc 100 do 160 Din, dalje pletenc nogavite, rokavice, Cepice, dokolenkc. triko pcrilo ter sploh vse pletcnine kupitc najcenejše v vcle- trgovini R. STERMECKI, CELJE Ojlejto si 'ulolbe in oyromno zalogo. — Hakup neprisiljen. d »Sokok v Vojniku prosla/vi de- setletnico ujedinjenja v nedeljo 25. novembra ob 15. uri v posojilnieni dvorani z govorom, iietjem in igro ;>VolkaSin«. d Planinska koča na Klopncm vr- hu je bila otvorjena minulo nedoljo z malo slavnostjo, katere se je ude- ležilo tudi večie Stovilo zastopnikov za- grebškega tmlgi&iega kluba »Sleme*. To jo sedaj tlRja planinska koca na mariborskem Poliorju. d Učiteljski usposobljenostni izpil so položili v jesenskem roku 1928 v MarD^oru naslednji kandidaii: izpit iz srbolirvaiščine na meščanskih šolah I. M. Elconora Kozole; dopolnilni iz- pit iz osnovne sole: Anton Droč, Boris Možina, Marija Bezjak, Ivaai Breže, Vanda Brunar, Beno Brumen, Vin- cenc Cilonšek, Zvoniniir Černeka, Ve- ra CerniMoj, Sonja Dekleva, Ivan Dšu- ra, Milan Erkor, Terezija Eerenčak, Albert Eras, Albinä "Äorvat, Marija Krček, Franja Jeraj, Ana Jescmicnik, Ana Kotnik, Angela Kramberger', Marija Lipko, Zofija Lužar, Aleksan- der Majben, Adela Oprausch, Cecili- ja Oi'iiik, Angela Pečnik, Dra.ga Peč- nik, Albin Podjaveršek, Matilda Po- tocnik, Emilija Potučnik, Alojzija Praunseis, Jozef Prislan, Ivam Ranfl, Srecko Robinšek, S. Teofila Rojnik, Justina Schinko, Franja j^enčar, Fra- njo Skerbinc, Ana Stancer, Eleonora StergaT, Ema Strgar, Mari.^ Stubelj, Ljudmila Šaijna, Karl Šepec, Jožefa Štiglic. Antonija Šumandl. ja.sna Tr- stenjak, Valerija Urban, Miroslav Ve- ljak, Oskar Venturing Rudolf Vižin- tin. Martin Vodenik, Srečkoj.Vutkovic, Stanislav Ztwrtnik. Izpra^evalni ko- m-isiji jo predsedoval g. ravnatelj dr. M. Potocnik. d Novice iz Laskec/a. K^no usta.- novi naš padjetni veletržec g. Osolin v svoji lepi, moderni zgradbi. Bilo je to že zdavnaj potrebno, kei'; ne nudi Laško osobito ob nedeljab ^nobenega razvedrila. — Otvoritev nove- ga v o d o v o cl a se izvrsi dne \. de- oombra ob 11. uri dopoldne. Po otvo- ritvi je v »Savinji« slaivnosten ban- ket. d Obrtno nadaljevnhio šolstvo v Ce- lju. V novem šolskem letu .1928-29 obiskuje celjsko obrtno naidaljevalno solo 330 vajencov in 93 vajonk, sku- paj 42ß. Od. tob. ad pade na mesto Ce- Ije 324, na celjsko okoliško občkio 86, na teharsko 11 in v Ljubečno 2. Po narodnosti je Slavencöv 405, HJrvatov 9. Srbov 6 in 3 Nemci. Po veroizpo- vedanju pao^'16 rimsko-kaitolikov, 0 piuvoslaivnih in 1 luteran.'l?ouk se vr- ši v 9 mask ill in 3 ženskih addelkih in sicor v 2ipripralvljialnih, pe'tih I. raz- rodih, v štirili TT.1 raižredih in v enem III. rnzrodu (mioiskom). (1 Najnove/ixe fašistično nasilje je nsta.vit©v s^aidinjoffn. 'slavGnsko^.fjL poli- tičnoga ilsta na Priniorskom, »Goriško Straže«. To je najbrže italrjamska za- hvnla za nastop proti slmTenskiin aka- dc-mlkoim pri zadnjih dennonstracijah v Ljubljana ..>»I"fi:^ (>&- '^ d Zlhä'iajla slovenj- gratški mestni züpain, vpok! hadu-eitelj g. Franc Vreeko in soproga Elizaveta v i)ondoljek 1f^ t. m. Tudi naše naj- Ijrisrčnojšo Čostitko! d Prmka akadcwska*; filharmonija obišče to nedeljo Mairibor. V pondeljek jo došlo ob priliki. njene^a koncerta v Dubrovniku do velikih ma.nifostacij za. (\'lioslovasko. , d Slaba konjunktura za iiase izse- Ijence v Kanado in Argentinijo. Tz obeli omienjenih d'ozel pribajajo poro- oila, da novodošli naši izsoljei^i vsled slabih gospodarskih razmer ne more- jo (lol)iti dola tor so bore z voliko bodo. d Ljubnvud, tragedija na dezeli. V Oerovcu blizu Karlovca ^"'napadel kmočki faint Ivan Babic dekircb TVTari- co Vrban z n'ozem, ker ga ni marala. 20-letna deklica je dobila te^jke po- skodbe, vendar pa jo upajo resiu. Ba- bic je pa mislil, da je deklicaJnirtva ter se je vrgel pod vlak, ki ga^jo sko- raj popolnoma raztrgail. . M d N'0jlepse zasluzl v naši- državi moiiopolska uprava. Ona placa v Her- cogovini kmotovalcu za kilogram to- baka colib 13 dinairjev, proda |a isti tobak v obliki »VairdaT«-cigaJret za 500 dinarjev! d Poimrski umor blizu Zapresica. V pondoljek" se je vozil 60-lotnflunet Šantulic iz Kraljevca pri Zapresica zvcoer iz Zagreba. Prodal jo v ZHgro- bu vina za več ko dva. tisoč dfilarjov. Mod potjo je vzel na voz nekega znan- ('fi, ki ga je pa na samotni cesti med. Podsusedom in Zaiprešičeim napadel, ga zabodol v hlrbet in vrgel na cesto, kjer mu jo še vzel denar. Na to se je z vozom nezna.no kam odpelijfvl. Šan- tulic: je na potu v zagrebško bolnišni- co uiiitI. (1 i\!(tsčccahut,i.ž](:'na. V Biihiaču je obsojona na doset meseeev težko jeee neka Petrina Varjaigic. Obdolžila je xvojega moža, od. katerega je ločona; da je nekega tujca ubil, razkomadil in zakopal. Za nokaj dni so jo izkaza- lo, da je bilo to obrekovanje, na kar so žonsko zaiprli in obsodili. '..¦ 132 > i;C«A DOB A« Stran 3. d 11-letna deklica se zastrupila ra- di bede. V Zagrebu se je predvčerajš- njim pripetil nenaivaden in grozen poskus samoumora. 11-letna deklica Stefica Kirin je živela s svoio mater- jo v veliki bodi. Glad in trpljenje sta deklico dpvedla, da je \zavzila v sain6- umoriln^m nainenu nekai strupa. Otroka so prepeljali v bolnišnico, kjfer upajo. c(a mu bodo rešili življenje. d Iz Šibenika pobegli ropar areti- ran. Kakor snio že porocali, sta pred kratkim pobegnila iz šibeniških za- porov roparja ter morilca Medic in Vujeričt Sedaj poročajo iz Šibenika, da so'na obali šibeniškeffa zalivas ne- dale'6 od niesta samega, Vujeviea are- tirali orožniki. d Nekaj navodil za drevesničarje Drevje, kar ga je bilo odločenega za jesenskö saditev, je oddano. Kar je ostalo. bo prišlo na vrsto spomladi. Najbolje prestane zimo tisto drevje, ki ostane v drevesnici na svoiem mestu. kjer je rastlo čez leto. Kar je pa osta- lo izk'dpanih drevesc, jih moraimo za- varo^äiti pred pozebo. Navadno zagre- bajo1 i/tkopano drevje pokoncu stojeee v primerne jarke. Čez zimio bo pa skoiM bölje, ako ga zagrebemo tako, da le/Xna tleh in da koronine in spod- nji del ,dabla dobro pokrijemo z zern- Uo. TSrpä ne smemb pozaibiti na vo- luharja, ki baš v takih zakopih vcasih silno gospodari. Sesekljane brinjeve veje. ki jih nadevamo med korenine, preden jih zaigrebenuo, bi ga utegnile zadrževati. Jaz sem polozil med ko- renine dusenca in parad,iževca, ki sta posebna slaščica za voluharja, nekaj rastlin križnolistnega mlečka; upam, da bo pomagalo. Da je treba drevesni- čarju misliti tudi na zajca, je umevno saimo ob sebi. Kdor le more, naj sedaj pred zimo temeljito okoplje vse letni- ke drovesnic'o. Tako okopavanje j>e vee vredno nego spomlad^je, ker odpremo zeml.ro. da moire nanio delovaiti zima. Prav taJco jo sedaj čas, ako hočemo gnojiti s Thomasovo žlindro, kalijcvo s'oljo ali ?f aipnptni»., Gno.U|a-trasimo in plitvo poclkopaivamo le V'Vedrem, su- hem vremenu. Zemljišce za prihjodnji lctnik naj l)i bilo na vsak naoin pre- rigolano a 1 i globoko preorano ter po- gnojono prod zimo. Kdor bo priprav- ljal zemljo šele spomladi, bo sadil v surovino in z uspehom ne bo zado- voljen. Nemudoma osmukajte droves- ca, ki se še niso obrila, da>jih- po- lomi prvi sneg! d Smrtna nesreča na koroškem ko- lodvoru'v Marfboru. Kurjač Jakob Fis- trič je nazigal na tenderju svetiljko in ni opazil, da se bliža drug stroj. Ko je hotel v zadnjem trenutku odskočiti, je priSel med odbijače, ki so mu stis- nili prsni ko§. Kurjač je bil pri priči mrtev. d Za javna dela v srednjl In se vernl Dalmacljl dovoli vlada po no- vem zakonu o javnih de)ih 20 milijo- nov dinarjev. Denar se porabi za ceste in vodovode, ima pa pred vsem na- men, da se da ljudem zaslužka, ker je vzela suša skoraj vse pridelke. d Podružnica Državne obrtne banke v Slovenlji. Na plenarni seji Državne obrtne banke v Beogradu se je sk^e- nilo, da še banka pogaia ali s Kre- ditnim društvom pri Mestni hranilnici v Ljotfijani ali pa z ljubljansko Obrtno bankd^ da prevzame jeden ali drugi zavod provizorično kreditiranje za tako dolgo, dokler se ne nabere dovolj kli- jentele za samostojno podružnico. Ne vemo,' če bodo s tem slovenski obrt- niki posebno zadovoljni. d Tudi vzrok za samomor. V Osi- jeku SÜ je ustrelil narednik Rade Jan- kovic Zapustil je pismo, v katerem pravi, da ni mogel prenesti naredbe vojnega ministra, katera prepoveduje narednikom noSenje «ekstra»-uniforme. d Itfubljanska oblastna skupščina je v pond^jek zvecer s klerikalnimi gla- «ovi odobrila oblastni proračun, ki PTCdvideva okrog 70 milijonov izdat- kov ter je za zagrebškim največji v naši državi. Uvedeni so mnogi novi, težki davki. ; , j ^ d Ni dovolj, če zalüevate pri trgov- cu sanio ditno kavo. Teh je več vrst. Ge hočete res nekaj okusnega in za zdravje vrednega, potfeon zaihtevajte Žijko. Žika je namreč na speeijalen način izdelana kava iz rženeiga slada. d Gospodinje — prepričajte se o izborni kvaliteti pražene kave — fino aromatičnih mešanic tvrdke A. Fa.za- rinc, Gelje. Lastna, najmoderneje urejena pražarna. 37 OSRAM Shak Osramjamči za ngjboljšc kvalitda Vidovdanska ustava. Poljudno-poučna razprava. s-Sestavil dr. Ervin Mejak.) (Dalje.) 3. Državm uslužbenci V poglavju o upravi je treba izpre- govoriti tudi nekaj besed o državnih uslužbencih. Ustava določa, da se po- klici državne služDe, pravice in dol- žnosti, place in pokojnine državnih uslu- žbencev vseh strok določijo z zakonom o državnih uslužbencih/ tkzv. urad- niška pragmatika. Ta zakon je izšel leta 1923 in deli civilne državne uslužbence po njihovi predizobrazbi na uradnike, zvaničnike in služitelje. Uradnike same zopet deli v tri kate- gorije, v 1. kategoriji so oni, ki imajo vseučiliško izobrazbo, v 2. kategoriji oni, ki so končali srednjo Šolo in po- ložili z uspehom zrelostni izpit, v 3. kategorijo pa pridejo oni uradniki, ki so dovršili najmanj 4. razrede srednje sole. Za zvaničniško služ-0 sezahtevata najmanj dva razreda srednje ali njej sorodne sole, za služiteljsko službo pa najpotrebnejša pismenost. Vse te posamezne vrste državnih uslužbencev in pri uradnikih tudi ka- tegorije, se delijo zopet po razdelitvi dela v razne skupine. Uradniška pragmatika določa poleg predpisane predizobrazbe tudi točno druge pogoje za sprejem v državno službo. Državni uslužbenec s vsemi pravicami in doižnostmi po uradniSki pragmatiki more postati le ^paš dr- žavljan, tuji državljani se smejp spre- jeti v državno službo le köt kontrak- tualni (pogodbeni) uslužbenci, s temi sklene država za vsak primer posebej uslužbeno pogodbo. Da zamore postati kdo državni uslužbenec (uslužbenka), je moral že dovršiti 18 leto starosti, po dovršenem 20. letu pa ne smejo moške osebe do- biti državne službe ali pa ostati v njej, ako niso po odredbah vojaškega zakona odslužili svojega roka ali niso oproščeni vojaške službe. Državna služba je v splošnem v prvih treh letih začasna. Po preteku začasne službe pa postane uslužbenec stalen, če je izpolnii obče predpisane pogoje in če ga je pristojna komisija za oceno po njegovem vedenju in poka- zanem uspehn, spoznala za sposobnega, da postane stalen. Tak stalen usluž- benec ne sme biti zoper svojo voljo odpuščen iz službe brez razsodbe red- nega in disciplinskega sodišča. Prejemki državnih uslužbencev se ravnajo po vrstah, ozir. kategorijah in skupinah. Pravico do pokojnine pri- dobijo državni uslužbenci po 15 letnem službovinju i. s. takrat v 60% višini njihove takratne place, za vsako na- daljno polovico leta dobijo 1% več, dokler ne dosežejo po 35 službenih letih pravico do celotne pokojnine, ki je enaka takratni njihovi plači. Vsak uslužbenec, tudi samoupravni, je seveda odgovoren državljanom za kazniva dejanja, učinjena pri oprav- ljanju svoje službe. Za Skodo, ki jo storijo državljanom državni (in tudi samoupravni) uslužbenci z nepravilnim izvrševanjem službe, odgovarja pred rednim sodiSčem država, dotični uslu- žbenec pa je potem odgovoren državi. Državni uslužbenec, ki prekrši v službi in izven nje svojo službeno ODEJE šivane in flanelaste, posteljne garniture, zavese, dobite najceneje pri Franc Kolbezen, Celje, Prešernova ulica 3. Razširjajte „Novo Dobo"! dolžnost ali škoduje ugledu svojega stanu, se kaznuje s kaznijo za nered- nost pri malenkostnih prekršitvah ali z disciplinsko kaiznijb pri večjih ne- rednostih. Kazni za nerodnost stj opomin in denaxna kazen, kateri kaz- ni izreka neposredni starejšina usluž- benčev. Disoiplinske kazni so pa ukor, zmanjšanje place, ujiokojitev in od- pustitev iz državne službe. Te kaizni pa izrekajo pristojna disciplinska so- dišča. to so upravna sodišča kot dis- ciplinska sodišča prve stopnje in dr- žavni svet kot disciplinsko sodišče druge stopnje. Pri upravnih sodiščih sodelujeta pri sojenju "poleg treh upravnih sodnikov, dva po činu višja strokovna. druga onih, o katerih se sodi. Omenjeno še bodi, da obstojajo gle- de gotovih poklicov državnih usluž- lx>ncev Še posebni zakoniti predpisi, kakor n. pr. glede učiteljstva, želez- nicarjev, sodnikov itd. Tudi obstoja za samioupravne uslužbence posebna službena l^ragmatika, ki jo dolocajo samoupravni organi saani. -z V. Sodna oblast. Kakor v vseh modernih državah, so tudi v naši državi sodišča neodvisna. ne stoje pri izrekanju pravice pod nobeno oblastjo, zanje jo nierodajen Je zakon. (Nadaljevanje sledi.) Kinoii d Mestni kino Celje. V četrtek 22. in petek 23. novembra repriza najbolj- šega HENNY PORTEN-filma »MATI IN DETE«, 6 dejanj o neizmerni ma- terini Ijubezni. Kakor znano, se je ta film predvaual od vseh HENNY POR- TEN-filmov z najvočjim uspehom. Ne zamudite ga, ker je ta film tudi edini v ccli sezoni! ORKESTER! — PRED- NAZNANILO: KRALJEV KAVALIR (Ramon Novarro), CIRKUS (Chap- lin), KRALJ KRALJEV itd. Kavodila za proslavo I. decembra" v Mariboru. Izkaznice za znižano vožnjo po železnicah v Marlbor. Izkaznice za četrtinsko vožnjo se bodo poslale vsem županstvom in društvom v zahtevanem številu. Kdor jih želi, naj se tarn prijavi. DruStva, ki bi izkaznic morebiti ne dobila — ali pomotoma ali ker niso znana — jih naj takoj zahtevajo od pripravljal- nega odbora v Mariboru, Maistrova ulica 17/1. Izkazniee veljajo od vStetega 28. novembra do vštetega 3. dec. 1928. Na vsaki izkaznici mora biti zapisano ime in priimek udeleženca, društvo in odhodna železniška postaja. Brez teh podatkov izkaznica ni veljavna. Znaki za proslavo 1. decembra v Mariboru. »V spomin na desetletnico osvobo- jenja Maribora« se bodo prodajali po I in po 5 Din. Vožnja z avti tn po železnlcah. Ako želi društvo ali večja družba avto iz Maribora, naj se ne obrača na pripravljalni odbor, temveč pravo- časno naravnost na mestno avto- podjetje v Mariboru. Do 25. novembra morajo biti vse pnjave s približnim številom udeležencev in z navedbo najbližje postaje zbrane pri priprav- Ijalnem odboru v Maistrovi ulici 17/1, da bode mogoče pri železniški upravi oskrbeti pravočasno zadostno število železniških vozov. Redltelji: V Mariboru bodo vsako skupino pri povorki vodili glavni reditelji z vidnimi znaki na rokavih, tern se mora vsakdo brezpogojno pokoriti. Vsako društvo si mora za svojo notranjo disciplino samo določiti spo- sobne reditelje brez vidnih znameni. Ojačenje govorov pri slavnosti. Na Glavnem trgu v Mariboru bodo nameščeni ojačevalci, ki bodo storili, da se bodo vsi govori slišali na od- daljenih koncih trga tako mofno, kakor v neposrtdni bhžini. Ta naprava bode v Mariboru prvič poslovala. Veljavnost izkaznfc \z\pezn\ce veljajo za četrtinsko vožnjo iz odhodne postaje v Maribor in nazaj. N>a odhodni postaji si naj vsak udele- ženec na podlagi izkaznice kupi polo- vični vozni listek za Maribor. Ob pri- hodu v Maribor ga ne sme izročiti vratarju, ker se bode z njJm peljal brezplaČno nazaj. Kdor listek ali izkaznico zaprävi ali (k(fpf^fjer bo dal v Mariboru i'zlcaznice žigosati, bode moras za vožnjo nazaj plačati celi vozni listek. Žlgosanje izkaznic. Izkaznice za četrtinsko vožnjo se morajo dati žigosati v Mariboru. Žigo- sale se bodo dne 1. decembra od 13. do 19. ure v čakalnici 3. razreda na glav- nem (ne na koroškem) kolodvoru, v Narodnem domu in v Unionski pivo- varni (pri Götzu), dne 2. decembra pa od 10. do 15. ure samo v Unionski pivovarni. Udeležba aktivnih vojakov izven Maribora. Vsem aktivnim vojaškim osebam, ki so I. 1918. sodelovale pri osvobo- jenju Maribora, je ministrstvo vojne in mornarice dovolilo dopust, da se lahko udeležijo letošnje proslave 1. de- cembra v Mariboru. Proslava traja od 30. novembra do 2. decembra 1928. Prosilci za dopust se naj sklicujejo na naredbo ministrstva vojne in mor- narice z dne 13. novembra 1928. Pov. br. 7703. Izkaznice za nečlane. Posamezne osebe, ki niso člani no- benega druStva, se naj ne ooračajo po izkaznice na pripravljalni odbor v Maribor, temveč naj se zglasijo za nje pri županstvu ali tudi pri kakem društvu svojega bivališča. Razobešanje zastav. Prebivalstvo se vljudno prosi, naj Za erne suknje, obleke ter spo^tne plašča dobite najceneje v novi manufakturni in modni trgovini FRANC KOLBEZEN, Celje Prešernova ulica 3 Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 132. Celjska posojilnica d. d. Y Celju V lastni palaLl Narodni dom Podružnici i Maribor^ ŠoSfanj Stanje hranfinih vlog nad Din 65,000.000*-. Stanje glavnice in rezerv nad Din 8,000.000'-. Sprejema hranilne vloge. bvršuje vsö denarne, kreditne hi posojibifl posle. — Kupuje te prodaja devize in vaiute. v vidno znamenje veselja, da smo po tisočletnem robstvu dosegli svojo državo, razobesi po hišah, poslopjih in cerkvah, naj si bode to po vaseh, trgih in mestih, ali po dolinah, rav- ninah in vrhovih, državne in narodne zastave, zlasti je prošeno prebivalstvo mesta Maribora, kjer se bodo zgrnile množice naroda, naj ne bode v mestu nobene H*e, ki bi ne imela zastave. Čuvajte se škrlatice! Škrlatica se je v zadnjem času po- javila tudi v naših kraj'h in doslej zahtevala že več smrtnih žrtev. Rav- natelistvo Sole narodnega zdravja v Zagrebu nas naproša za objavo na- slednjih nasvetov za uspešno obrambo proti Skrlatici : Škrlatica razsaja neusmiljeno in redči mladež Zagreba in mnogih dru- gih krajev. Širi pa se edino zaradi nepoučenosti in brezbrižnosti staršev v higijenski vzgoji svojih otrok. Pravila. da sebe in deco obvarujemo pred škrlatinko in njenimi posledicami (gluhostjo, gluhonemosjo, bolestjo srca in Iedvic), so enostavna ter jih lahko vsak otrok in vsak roditelj izvaja v življenju. Škrlatica je bolezen v vratu, ki }o povzročajo strupene klice, nevidne s prostim očesom, nahajajoče se v grlu, goltniku in nosu vsakega človeka, ki je obolel na skrlatici. RazSirjajo se s kašljem, glasnim razgovorom, poljub- ljanjem in na sličen način. Klice škr- latice se nahajajo v vratu tako dolgo, dokler traja vnetje v omenjenih mestih — dokler bolnik kašlja. To lahko traja 6 ali več tednov, zato je boinik nevaren svoji okolici, dokler kaSlja in ie pri tern vseeno, ali se je bolnik že olupil ali ne. Upoštevajo naj se na- slednje varnostne mere: Rosni izdih iz ust je opasen in enako vsi predmeti, na katere je ta rosa legla. Tako je nevaren tudi zrak v bližini bolnika, roke, v katere je morda bolnik zajel kašelj, pokrivalo, stoli, miza, postelj, na katero je pri kaš- Ijanju lahko legla rosa, ki se razleže od ust en meter naokrog. Posebno ne- varni pa so predmeti, ki jih je bolnik imel v neposredni bližini ust: svinčniki, igračke, robci, brisača in drugo. Pra- vilo bodi : Varuj se rose, ki pri izdihu ali kašlju prši iz ust drugega, pa naj bo bolan na skrlatici ali ne ! Navadi sebe, svojce in vso svojo okolico, pred vsem otroke, da pri kašljanju in ki- hanju stavijo na usta in nos robec. Na ta način se ne bo okužil zrak okrog bolnika in tudi ne predmeti v sobi. Ljudi, ki kašljajo in kihajo, ne da bi si stavili robec pred usta, izbegavaj kot antisocijalne in nekulturne ele- mente ! Osobito pazi nase na takih krajih, kjer lahko nastane gnječa kakor : na tramvajih, v vlaku, na zborovanjih, v javnih lokalih, brivnicah, šolah in dru- god. Obvaruje se na vsak način, da ti ne bo nihče kašljal ali dihal v lice. Da telo postane odporno proti kli- cam škrlatice, je potrebno cepljenje, ki varuje človeka pred epidemijo naj- mani dve leti, ako se točno izvede po izkušnjah ameriških, francoskih in ru- skih zdravnikov. Je brez opasnosti in ga vršijo vse državne, mestne in ob- činske zdravstvene ustanove. Dokler traja epidemija v vaSem kraju, ne puščajte otrok preveč od hiše in va~ rujte, da ne pridejo v dotiko z drugo otročadjo. Čim pa se pojavijo znak« obolenja, poSljite otroka takoj v bol- nico. Starši, ravnajte se po teh mnlih pravilih in poučujte svoje otroke ! h- polnite to na videz malenkostno, a v resnici veliko roditeljsko dolžnost. Pri skrlatici ne igra vloge usoda, marveČ nevednost in nepoučenost. Ročna dela! Dobili smo v zalogo zadnje novosti za boziciia darila kakor barvaste, risane in slikane bla- zine, Milieux vseh vrst in kvalitet, iz- gotovljene blazine iz klobučevine, na- mizne letače, torbice za serviete, na- mizne prte vseh velikosti in kvalitet, stenske preproge, prte za šivalne stroje, garniture za kuliinjo, ročne torbice, predtiskana itd. Tkanine za ročna dela, Smyrna volno, Tauben volno, Nordisch volno, Dnl- macija volno, bast in DMC prejce za ročna dela v vseh barvah. Velika izbira okvirjev in bobnjev za vezenje. L. Putasi, Celje Oglejte si izložbe. Dve učenki sprejme M. ŠRIBAR, Gosposka ul. 27, eno za šivanje perila in eno za trgovino s primerno šolsko izobrazbo. Lepa hssica 3 sobe in vcliki vrt, 20 minut od Celja za Din 46.000' - in krasna dvonadit opna hiša v centrumu Celja za Din 430.000* — na prodaj. ! K. Breznik, Celje, Uolgo polje i. fill Jim HU 'z vse-1 ruc^nikov in rlSmUll najhQl^e vr8te I Ivlllvlj dobavlja in do- stavlja najcenejše Fa»anjs^ Jo&t, Oäje, Aleksaiidrova ul. 4 Gpomofoni in plošče iz tovarne Edisoii Bell-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Boilžap E LeskGVšek, Celje knj«gar»na in w«!ets*powina a papir>iemt pisalnimi in r>i»L3Hninii predmeti, za damske plašče, kostume, obleke itd. ter najveqo izbiro volnenih damskih nogavic rtudLi po ii«34jnižjili cemah manvifc^RtiLiriia in modna Irgovina MIlos Pšeničnlk« Celje Pr»(i jntijerslii vinarsha zadrnge v Celin Cattkarjeva ul. Lt. It priporoča svoja izvrstna namizna ter odbramss aortimentna VINA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. ^W^k WF* Vzorci na razpolago ! oi R As R &\ E.I e| K O s! El c E L I E Knjigarna in veletrgovina s papirjem priporoča: Blasnikoveindružinskcpratlkc. — Beklatnne koledarje za novo lcto z natisom firmc. — Bo- žične okraske in jaslice. — Božične in novoletne dopisnicc. — Krcppapir, svileni in barvani papir kakor tudi vse druge Solskc in pisarniš^e potrebščine, ki se dobi- vajo v največjj izbiri in po najnižjih ccnah. Moderne lislcovine vseh vrst: knjige^ l-epaiLliKi-e, letake, pi§€>BTis!^^ glave, lcu^-erte^ vabila i. dr. Vam. no «ill v okusni Izv-edbi in po zmerni ceni Zvezna tisRcirno v Celju Izvršuje vsa v njeno stroko spadajoča dela. Ljudske knjižnice imajo pri vezavi popust. Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovoren za izdajatelja, tiskarno in redakcijo Milan Cetina v Celju.