Dredalštvo:	Upravntttvo:
te dvtofcu,I. nadstropje. M A |llll| |Jf ■	Naročnina «aS. » avtro-
R UH II II Ivi	oger«ke dežele: .....
Rokopisi s» ne vračajo. J/^ | J g	celoletno . . . K 25 —
* *	polletno •<. •>.- » K 12^9
Ii« izhaja vsak dan razun ne-	četrtletno ... . . K «'80
delj in praznikov ob 4. uri __ _ÉÉMB ^^ ■■	^^m Mm meseno . . K 2*10
•a:- ■ ■ M ■ ■ ■■■	■
^■j H^H ^Hm	^■Bj^V Naročnina se požilja vnaprej.
>-„ mm mm r u ■v	■ mm.
^^H ^^H	^^H ^^H večkraten	primeren
dopisi se ne uva- mKKBr «HB AHI ■■■ ^^ fK^k flHfc	Ml flM Vi popust
Posamezna Stev. stane 10 h.
Telefonska Številka 65.
Celje, v pondeljek, dne 22. februarja 1909.
Čekovni raian 48.817.
■ Ol
Stev. 42.
Moč štedilcev.
Ravnatelj češke Deželne banke g. Fr. Próchàzka je kot predsednik Zveze Čeških štedilcev predaval 14. t. m. v Pf*gi „0 pomenn Steden ja". Ker so idéje, katere je predavatelj razvijal, tudi za nas poučne, podajemo vsebino tega govora tudi našemu občinstvu.
Po daljšem zabimiveni govoru je prišel ravnatelj Próchàzka na jedro svoje naloge, katero je potem pretre-sftl v vseh podrobnostih korak za korakom ter dokazoval na posameznih pojavih češkega življenja moč širjenja té idójè. Oelò češko javnost napolnjujejo tožbe, da Čehi stokajo v odvisnosti od nemškega naroda, V odvisnosti od tujega kapitala; v resnici pa stokamo samo v sužnosti svojih strasti in slabih UaVad. Nobena vlada bi se ne predrznila nam naložiti toliko davkov, kolikor si jih nakladamo sami z nepotrebnimi izdatki za alkoholične pijače, obleko in zabave. Ves razvoj natbda jé vezan nä preprostost življenja n. pr. stara Sparta, Nizozemci iä dobe vojsk proti Španiji. Ta preprostost življenja bi morala postati državljanska Čednost Čehov (Sloven-čev), kàjti le malokateri n<rod je njim jédnak kar se tiče bistrosti duha in sposobnosti za zaslužek. Ta prirojeni talent pa treba podpirati s pridnostjo iä prihranki, z močjo ideje štedenja. Te misel moramo Vzbujati v mladini že i prvo vzgojo. Naš mladenič za-čtiitfja svojo kariero s tem, da spravlja v dim pO vzgleda odraslih imetje svo-jftr starišev s kadenjem, zapravlja podedovano imetje; šele v 40 letih se spomfii, da bi si moral nekaj prište-diti tudi za starost. Amerikanec začne Iä s 14 letom živeti samostojno, vse Snief njegovega življenja jè obrnjena k zaslnžku. Celo naše življenje pa ima td le smer: narodne pesmi proslavljajo piVovarstvo (sladko Vince itd.) in zapravljanje denarja, mesto da bi opevale izobraženost, možatost, delo, zvestobe, vstrajnost, ljubezen močnih do St&bifc in ljubezen do štedenja. Po go-vdrnikovem mnenju bi se morala skrajšati tildi doba študij, da bi se dala mladim: ljudem prilika za samostojni zàsftréék.
Češki narod si nalaga, kakor na-navadno računajo, po 230 milijonov kron prostovoljnih davkov na leto, govornik je pa izračunal še višje zneske,, po njegovih računih znašajo ti prostovoljni davki pa 350 mil. kron na leto. Kaj bi s tem zneskom vsega ne storil modri mecen, ki se imenuje: Narod seoi! Dosedaj nalaga češki narod 100 do 150 mil. kron na leto; Čehi bi ne smeli biti zadovoljni, dokler ne bodo imeli po 500 mil. kron hranilnih vlog na leto, kajti toliko lahko vsako leto prištedijo. Sposob-, nost češkega človeka za zaslužek je velika, s samoizobrazbo, pridnostjo in štiedenjem bi se dala pa še znatno zvišati.	.....
j ^a zmožnost se <;eni sedaj na 21/2 milijardi kron na leto, tu gre torej za miljarde narodnega imetja, za katere
bi se dali uresničiti narodni idejali. Danes pa dobiš komaj 3 ljudi med 100, kateri se trudijo poglobiti svojo izobrazbo, ko so že dosegli kako višje mesto. Ostalih 97 pa zabavlja po gostilnah na našo gospodarsko mizerijo. Àko bi učitelj v prostem času študiral narodno gospodarstvo, postal bi gospodarski voditelj celega kraja. Tudi najboljši general nič ne opravi s slabo armado, ta slaba armada smo pa mi, zato naši voditelji ne morejo nič opraviti in ne bodo ničesar opravili, dokler ne menjamo načina svojega neurejenega življenja.
Vsi živimo nad svoje razmere, zapravljamo ne samo svoj denar, ampak tudi svoj talent. Bil bi že res čas, da 8previdimo, da zapravljivec ni kavalir, da delavni človek ni suženj. Že svoje otroke učimo zaničevati in podcenjevati delo, ker trpimo, da trdo in grdo ravnajo s služkinjami in je za to delo še celo hvalimo. Mesto tega bi morali otroke učiti, naj služkinjam pomagajo, naj spoštujejo in cenijo njih delo, kajti priden,, delaven človek je kavalir. V tem tiči moč ideje čeških štedilcev: vzbuditi spoštovanje do delavnosti, dvigniti se z izobrazbo, pridnostjo, vstrajnostjo in štedenjem. Štedilci hočejo izlečiti bolni narod, kateri vidi črno za belo, belo za črno ter pri teb nazorih tudi ostaja. Hočemo, da hi naš narod nič več ne dajal na bobneče pa jalove fraze, temveč da bi si z gmotnim delom položil temelj boljše bodočnosti.
Konec prifi.
■ 1' i i t ili t iT*
Seji izvršev. odbora Nar. str. dne 13. in 20. febr.
Izvrševal» odbor Nar. str. je imel o tekočih političnih zadevah svojo sejo dne 13. febr. in nadaljevanje dne 20. febr. Posvetoval se je o stališču Nar. str. nasproti nenadnemu zaključenjn drž. zbora in sestavi 2. Bienerthovega ministerstva, nadalje o jezikovni predlogi za Češko in slovenskem stališču glede rešitve jezikovnega vprašanja, o jugosl. ministru-rojak« potem o vladnem načrtu glede soc. zavarovanja, o pred-stoiečem ljudskem štetju 1. 191 i in o strankinem položaju samem. Seje se je udeležil g. drž. posi. Franjo Roblek, ki je podal obširno in temeljito poročilo o zadnjih dogodkih v državnem zboru, katero se je vzelo z velikim odobravanjem na znanje. Glede vseh zgoraj navedenih vprašanj se je doseglo popolno soglasje in so se storili sledeči sklepi:
1.	Izvršev. odbor Nar. str, obžaluje, da se je vsled trmoglave vlado-željnosti nemških strank, vsled klerikalnega intrigant-stva in slabotne upogljivosti vlade zaključilo prvo zasedanje ljudskega parlamenta v trenutku, ko bi imel rešiti za ljndstvo in državo velevažne zakonske predloge.
2.	Dasi vsled nemške prepotence in Nemcem naklonjene vlade, katero je prikrito in javno podpirala tudi klerikalna večina slov. državnozb. dele-
gac je, prvo zasedanje ljudsk. parlamenta niti najmanj ni izpolnilo naših opravič. zahtev, da se niso mogle niti zavrniti nove krivice, vendar stranka odločno zahteva, da se ljudsko zastopstvo v najkrajšem času zopet skliče in da vlada poskrbi za mirno in uspešno delovanje. Sklicanje drž. zbora je tembolj potrebno vsled nevarnega položaja na srbski meji.
3.	Izvršev. odbor Nar. str. smatra sestavitev sedanjega po svojih odločilnih članih Slovencem naravnost sovražnega ministerstva za Slovence izzivalno ter poživlja slov. delegacijo k najstrožji opoziciji proti sedanji vladi.
4.	Ker je jugoslov. minister-rojak za uspešno zastopstvo naših narodnih in gosp. koristi v svetu krone neobhodno potreben, zahteva stranka, da delujejo slov. poslanci z vso odločnostjo na ustanovitev tega ministerstva. Stranka se nadeja, da bode nanovo ustanovljena „Slov. združitev" to zahtevo Slovencev z vso silo podpirala in odločno obsoja stališče S. L. S. v tem vprašanja.
5.	Glede soc. zavarovanja zavzema stranka stališče, da je vladna predloga zaradi velikih bremen, ki jih nalaga posebno kmetijskemu stanu, v sedanji obliki nesprejemljiva; stranka zahteva da se ta načrt razmeram primerno popravi in soc. zavarovanje ka*ln vzakoni.
6.	Stranka opozarja slov. javnost na važnost ljudsk. štetja 1. 1910 in zahteva, da se tozadevni zakon popravi, posebno v točki, da s« bode štelo po materinskem jezika.
7.	Načrt jezikovn. zakona za Češko je tndi za Slovence z ozirom na vzakonenje nemškega drž. jezika nesprejemljiv. Obširni referat o tem vprašanja z okostjem slov. zahtev priobči „Nar. Dn." Obenem se je izvolil posebni odsek, kateri bode te zahteve natančno furmuliral in izdelal poseben memorandum.
8.	Izvršev. odbor Nar. str. odločno obsoja politične persekncije kakor se gode sedaj na Češkem in se obljubljajo tudi n» Slovenskem.
Sklenilo se je prirediti v bližnjem časn več političnih shodov, na katerih se bode o vseh teh vprašanjih razpravljalo. _
. .	. ir i - ' v t ' \
Politična kronika.
b Položaj. Prizadevanja barona Bieuertha omogočiti redno delovanje parlamenta na ta način, da odstrani najprej vse zapreke, katere so Nemci stavili rednemu delovanju češkega dež. zbora, so se izjalovila. Nemci trdovratno odklanjajo vsako sporazamljenje glede deželnega zbora, dokler se jim ne dajo garancije za to, da se jim spolnijovsè njih zahteve in sicer: da se jim da na škodo Čehov ali fevdalnih veleposestnikov še enega deželnega odbornik«, da se Nemcem dovoli imenovanje deželnih uradnikov po njih načrta in da se izvedb, reforma novega deželnega reda po njih volji. Čehi pravijo: o vseh teh zahtevah se pogovorimo v
Leto I.
deželnem zbora, ki je edini kompetenten odločevati o tem, opustiti obstrnkcijo, omogočiti redno delovanje, le tako je mogoče priti do sporaznmljenja. Nemci pa trdovratno vstrajajo pri tem, naj jim vlada ne glede na večino deželnega zbora, da garancije za to, da bodo vse njih zahteve izpolnjene — sicer bodo obstruirali dalje..:
Baron Bienerth si v. svoji onemoglosti ne ve druge pomoči kot to« da ne skliče deželnega zbora. Nemški veto in nemški terorizem vlada neomejeno naprej. Preganjanje češkib radikalcev je položaj še poslabšata Težko si je misliti, da bi bar. Bienerth tega že vnaprej ne bi bil vedel, zato si te „akcije" njegove vlade ne moremo drugače razlagati, kakor tako, da baronu Bienerthu sploh ni na tem ležeče, da bi zopet omogočil delovanje češkega deželnega zbora in parlament*, da mariveč parlamenta sploh ne mara. Je li to samo njegova želja, se ho kmala pokazalo», saj je cela vrsta vprašanj nä dnevnem redu, ki nujno zahtevajo parlamentarne rešitve, največja zapreka parlamentarnemu delovanju je baron Bienerth sam in njegov kabinet. Pokazalo se bode, v katerem smislu bo pala rešitev, ko se bo stavilo vprašanje: ali baron Bienerth ali p* parlament. Velika „državna" stranka kršč. socijalcev je te vprašanje že rešila ii Bienerth« in proti parlamenta. M« velikem shodu v Währingu je dèjal princ Liechtenstein: Preustrojeni Bie-nertbov kabinet bo poskušal posredovati in pomiriti stranke, (kako jè tO storil, smo povedali n« začetka), «t* se ma p* ne posreči omogočiti delovanja parlament«, ga bo trèba razpustiti in razpisati nove volitve." Nove volitve in lcrV na še več mandatov, to je namen vseh klerikalcev, fi* to delajo vse njih stranke v celi Avstriji. Nemški „liberalci" in „naprednjaki" je pa v tem podpirajo, saj tndi njih listi, kakor „Tagespost" in dragi poučujejo svoje verne, da bode najboljše, «ko napoči nov doba vladé § 14. brez parlamenta Iz gole nacijonaine mržnje in nenasitnosti so *nàprednjaki" udnšiK parlamentarizem v prepričanju, da bodo s pomočjo nemškega uradništra tem lažje v absolutistično vladani državi izvrševali svoj nemškonacijonalai in cen* tralistični program tef širili svojo narodno posest na škodo nenemških narodnosti. Na eoo so pa ti naekmaldi pozabili, da je absolutizem iodi soci" jalnim zahtevam širokih mas sovražen — in te se bodo odločno nprle vladi na temelju $ 14.)
u Avstro-srbski spor. Vsi nemški in m«djarski meščanski listi zadnji čas silno ostro in hojsfcaječe pišejo proti Srbiji ter naravnost hvalijo Balano i*« vesti k a z e n s ko e k s ped i-c i j o dO Niša. O tej nakani-je, kakor smo že poročali, avstrijski poslanik v Petrograd« zaupno obvestil rusko vlado; Oficijelna Rusija je. pa pod pritiske« javnega mnenje * naenkrat premeni!*-svoje postopanje v balkanski politiki in zdi se, da tudi Srbije ne bode za-
postila. A Avstriji so vsi demokratični Usti io Se posebno glasila soc. dem. stranke kar z največjo odločnostjo pobijala blazno bojevitost nemškega meščanstva klerikalnih in vojaških krogov ter zahtevala, naj se odločilni krogi streznijo in ne tirajo države v nepotrebno vojsko. Avstrija bi od te kazenske eksped icije imela simo materialno in moralno zgnbo. Ako bi se 15 krat močnejša država vrgla na malo Srbijo, da -jo kaznaje, ker nekateri nerazsodneži iz kakoršnih si že bodi nagibov hnjskajo narod na vojsko, bi bila s tem avstrijska balkanska politika za veke oškodovana. Že do sedaj je avstrijsko vojno ministerstvo izdalo za mobilizacijo bosanskih in obmejnih posadk 270 mil. kron, ne da bi vprašalo parlamente, ali ma te troške dovole, koliko bi še le stala nameravana kazenska ekspedi ci ja! Vrhu vsega bi pa bila tndi popolnoma nepotrebno, ker Srbija sama ne more več prenašati troškov za mobilizacijo in bo vsed pomanjkanja denarja prisiljena Čimprej opustiti misel na vojsko. Vse to je začelo tudi na avstrijsko diplomacijo uplivati — in danes se že splošno govori, da je mirno sporazumljenje mogoče. Brikone bopoduplivom Rusije sklicana evropska konferenca, na kateri bodo signatarne velesile rešile tudi vprašanje o kompenzacijah za Srbijo in Črnogoro.
Dnevna kronika.
b Iz Pfibrama na Češkem. Nemški časopisi na Češkem so se vrgli v zadnjem času z vso silo na tukajšnjo rudarsko visoko šolo. Akademijo posečajo v ogromni večini Slovani, predvsem Čehi; tudi profesorski zbor sestoji z neznatnimi izjemami iz profesorjev — Čehov. Bilo bi torej tudi na mestu, da bi se predavalo v češkem jeziku. Toda nem-Skim „kultivirancem" ni dovolj, da se vrše predavanja neznatni peščici re-negatov-Nemcev na ljubo, ki obiskujejo predavanja, v nemškem jeziku. Mesto Pfibram jim je premalo nemško, njih sinovi ne smejo prirejati svojih tako-zvanih „bumlov". Radi tega hočejo, da vlada premesti akademijo iz Pfibrama v nemško mesto, radi tega črnijo profesorje po listih in pri vladi. Tako torej Nemci, katerih sinovi uživajo v mestu, kjer študirajo, največjo prostost. Ne vem, kaj bi porekli ti očetje, ako bi posnemali Čehi v gostoljubnosti Nemce v Gradcu, na Dunaju, v Ljubnu ali drugod.
Obrambni vestnik.
v Družbi sv. Cirila in Metoda je
prejela iz Hermanec pri Ormožu K 4*23, katere so zložili svatje ob ženitovanju gdč. Terezije Karbove in g. Lenarta Rajšp. Živio!
Štajerske novice.
v „PostajaTriglav L 2000." Karneval je dosegel včeraj v Celju svoj vrhunec: imeli smo sijajno obiskano maäkarado celjskega „Sokola" v vseh prostorih „Narod. doma". Turisti iz vseh krajev naše lepe Sp. Štajerske so prišli, da si ogledajo konečno postajo velike električne železnice na Triglav 1. 2000, katere pa — niso videli. Odbor si je namreč dovolil samo dobro uspelo predpustno šolo.. Toda vkljub nevidni postaji „Triglav" je vladalo celo noč neomejeno veselje, izvrstna vojaška godba je neprestano podžigala plesalce k plesu, v planinski Itoti, ki je edina opravičevala nekak planinski značaj maškarade, pa je bilo preskrbljeno ta one, ki samo še z melanholičnim smehljanjem gledajo rajajočo mladina. Udeležba je bila, kakor rečeno, sijajna; prvo četvorko jo plesale 90
parov, zadnjo še 34! Češko besedo je prvikrat plesalo četvero, drugič troje karejev. Oba'plesna aranžerja, eg. Sal-mič in Rotter zaslužita vse priznanje za spreten aranZma! In maske? Kdo bi popisal vse tiste pisane obleke, opisal vse tiste žive oči, smehljajoče ustnice, elegantne in elastične postave? Skupina je bila samo jedna in to dobro uspela: hrvatska svatba. Kakor čujemo, se je pripeljala ta svatba tam nekje od Velenja. Drugo je bila steterobojna množica slovaških kmetov, Židov veselih vdovic, Angležov, bistrookih Gorenjk, slovaških kmetic, dimnikaric, med katero so švigali mladi, krepki sokoli. Plesalo se je neumorno da četrte ure zjutraj. „Celjski Sokol" je lahko pono-nosen na lepo uspelo prireditev; upamo, da bode tudi gmotni uspeh povoljen.
v Ambrošlč in Al strich sta se 8 posredovanjem nemšk. ljudsk. sveta na Sp. Št. „častno" poravnala. Sedaj pričakujemo samo še, da Aistrich odloži „častno" kandidaturo.
u Nogo si je zlomil včeraj pri sankanju Adlerjev komi na Annenhofu pri Celju. Priletel je ob drevo in si je dvakrat zlomil nogo. Okoliška občina je tamkaj sankanje že pred nekaj časom prepovedala.
v Odbor Bralnega društva v Gaberjn se najprisrčnejše |zahvaljuje slavni slovenski občini Okolica Celje za podporo 25 kron, katera vsota se je oddala blagajniku.
V. Konečnik. taj. Fr. Pnšnik, preds.
u Velika družina. V Gaberjn živi delavska družina, obstoječa iz 25glav Živeča oče in mati imata 23 živih otrok. Na Francoskem bi dobila taka rodbina državno podporo.
u Prestavljen je kaplan Kovačič iz Šmartnega v R. d. v Zibiko. Srečni Zibičani!
u Zaradi obrekovanja gostilničarja g. Šribarja v Št. Petru v Sav. dol. v znani zadevi so bili pred okr. sodiščem v Celju kaznovani delavec Peter Jošt iz Celja na 10 dni zapora z 2 postoma, istotako Fr. Cestnik, delavec iz Ložnice; hlapec Jernej Križan v Žalcu je bil .obsojen na 8 dni.
Klerikalna izobrazba. Piše nam somišljenik: Nedavno sem prišel v Št. Jur ob J. ž. in zašel tam v K. klerikalno gostilno. Naletel sem na tropo pijancev, ki so vsi glasno kričali, da so klerikalci. Nek „izobražen" klerikalni mladenič se je hotel še posebno na ta način skazati, da je pljunil v poln kozarec vina in ga potem z vidnim tekom izpil. Žalosten vzgled, kam privede dragače pametne ljudi „krščanska izobrazba" in hujskanje duhovščine.
u Nerodnosti na pošti. „Narodni Dnevnik" neredno prihaja na Videm; istotako se ga je poslalo meato v Konjice — v Podčetrtek! Prosimo, da se te nerednosti odpravijo.
o Za družbo sv. Cirila in Metoda nabral e. Miloš Jarnovič iz Dramelj na lovski veselici v Vojniku po dražbi za zadnjega ustreljenega zajca znesek 24 kron.
v Za družbo sv. Cirila in Metoda so darovali mlinarji v Majdičevem paromlinu kot čisti dobiček dobiček plesnega venčka v Sp. Hudinji v soboto dne 20. febr. K 10.—. Prisrčna hvala vrlim narodnjakom!
a Prva narodna veselica na Mnti, ki se je vršila včeraj 21. t. m. v šoli Ciril-Metod-ove družbe je uspela nad pričakovanje lepo — udeležencev bilo nad 100. Zbrane je pozdravil g. učitelj Hren prav prisrčno ter omenjal v svojem govoru važnejše dogodke. V imenu glavne družbe je govoril g. Prekoršek iz Celja, ki je zlasti kazal na razloček med nemško in slovensko Solo ter na neizmerno Škodo, ki jo trpi slovenski otrok v nemških Šolah.
— TamburaSi « Vuhreda so poskrbeli za zabavo, domači fantje so igrali prav izvrstno, dekleta pa so nas razveselile z lepimi deklamacijami. — Ob meji se svita. Tako naprej!
a Kadar klerikalci politično za vozi j o, takrat pridigajo verski boj proti „Narodni stranki". Tako tndi zadnje čase sem. Mislimo, da se nobeden pameten človek ne bo dal zmotiti ljudem, ki oznanjajejo in branijo vero — a je sami najmanj imajo.
a Ženske že mobilizirajo klerikalci za bodoče deželno-zborske volitve. Znano je, da duhovni gospodje najraje izrabljajo naše ženske v svoje umazane pelitične in le premnogokrat tudi go* spodarske namene. To je tudi znamenje, da se bliža hud volilni boj.
a Nesreča. V sredo se je ponesrečila 22 letna Katarina Kokol, dekla pri posestniku Hrastniku v Koreni. Slamoreznica ji je odrezala tri srednje prste na desni roki.
a Iz zapisnika modroslovca. Človek, ki goji upanje — ima redko-kedaj denar. — Kdor hrani ljubezen v svojih prsih, on pogostoma sam umira od gladu. — Človek, ki nima sovražnikov, je sličen volčji črešnji pred katero celo ptice zbeže. — Resnica je denar, katerega slehrni rad izda, pa nerad vzame. — (Iz „Naše Bodočnosti", lista za šoli odraslo mladino, čegar 2. štev. je pravkar izšla. List stane letno 2 K 50 vin. Priporočamo ga najtopleje starišem, učiteljem in narodnim društvom!)
o Šmartno ob Dreti. Tukajšnji poštni nrad dobi pismouošo, kateri bode raznašal poštne pošiljatve v ponedeljek, sredo in petek v okolico Št. Jošt in Volog, v torek, četrtek in soboto v Delce, Brdo, Lužo, Lačovas, Potok, Pnstopolje, Sp. in Zg. Kraše.
o Minister Hochenburger pod obtožbo. „SI. Narod" zahteva obtožbo ministra Hochenbnrgerja, ker je drž. pravdništvo v Ljubljani konfisciralo besede, katere je govoril češki poslanec Klofač v delegaciji dne 30. sept. 1908. Pozivajo češki narod k najstrožjemu bojkota Nemcev. Zanimivo je, da sta iste besede priobčila pred „Slov. Nar." „Narodni Delavec" v Trstu in „Narodni List" v Celju, ne da bi bila konfiscirana.
o Notar Strafella v Rogatcu je zaradi nepravilnega napovedovanja svojih dohodkov v disciplinarni preiskavi.
o Vzoren nemški okr. sodnik.
Te dni je prišel znan Slovenec v neko rogaško gostilno, ne vedoč, da je tam gnjezdo rogaških Nemcev. Komaj ga je okrajni sodnik Pavliček zagledal, je že začel vpiti nad njim in je poklical domačega hlapca, da ga vrže vun. Za danes le toliko o celi zadevi, katera se bode pred sodnijo nadaljevala. G. Pavličku pa bodemo v prihodnjih številkah posvetili malo več pozornosti in ne vemo, če bo te pozornosti posebno vesel.
o Kranjska hranilnica je odpovedala na Dunaju in v Gradcu mnogim hišnim posestnikom posojila, ker rabi vsled neprestanih dvigov denar. Kakor poroča graška „M. Z.", znaša vsota odpovedanih posojil 10 milijonov kron.
u Iz Maribora. 8kloptičnt večer. V soboto 27. svečana se priredi v mali dvorani „Narodnega doma" skioptični večer s predavanjem. Kazale se bodo krasno kolorirane slike (okoli 100) Benetk. Vstopnina 40 vin, dijaki in delavci 20 vin. Začetek točno ob 8 zvečer.	Slov. Čitalnica."
v Vsiljiv berač. V Mariboru je prišel te dni v Langerjevi ulici 36 letni Šulc iz Razvine beračit. Neka 80 letna žena Lackner mu je zabranila vstop k hišni gospodinji, na kar jo je
dejansko napadel in še pozneje, ko ga je vpokoj. major Turič nagnal s palico iz hiše, starki .grozil, dajo ubije. Šttlca ima že policija na varnem.
v Posebno župo „Sftdmarke" sa Maribor in okolico ustanove Nemci dne 28 febr, v Mariboru.
v Gostilničar Celear Iz Št. Ilja naznanja v zagrizeno nemški „M. Z." za pustni torek ples lovcev.
u Proti ob«, vol. v Št. Petru pod sv. g. so vložili klerikalci ugovor V 3. razr. Bi radi doživeli še hujši poraz! — Proti obč. volitvam v Št. Jurju — okolici, kjer so zmagali klerikalci, bo vložen ngovor. Baje se bod > seznanili nekateri klerikalci s sodnijo.
u Iz Jarenine. Tukaj je po kratki bolezni, plačnici, umrl veleposestnik g. Jakob Rošker 70 let star. Bil je zvest sin slovenskega naroda, poštenjak skoz in skozi ter zmernega mišljenja. Čital je veliko ter dobro poznal razvoj in zgodovino naroda in njegovih voditeljev. Dolgo let ga je dušila huda naduha. Sreča mu ni bila mila. Naj počiva v miru v domači zemlji!
d Kecal v talarju. Komu je neznana neskončno komična prikazen ženitovanjskega mešetarja Kecala v Smetanovi „Prodani nevesti" ? Kedo se ni že naslajal na njegovem meàeta-rjenju ter občudoval njegovo spretnost, s katero vzbuja v mladeniču zanimanje in ljubezen do dekleta, ki bi mu ga rad zasnubil:
Zn&m jednu divku, Ta mä dukaty, (ma dukaty) Ale chalapu, také chalupu . . Nek klerikalni Kecal (bržkone v talarju) toži v zadnjem „Slov. Gosp.", da mu je bil zašel nek „liberalni„ kon kurent v zelnik, da je hotel zasnubiti nekemu „liberalnemu" fantu neveste iz klerikalne in zato seveda tudi „pe-tične" hiše. To se pa hvala Bogu tem brezbožnim „liberalcem" ni posrečilo, kajti klerikalna Mafenka je vprašal» liberalnega ženina: „Kateri časopis pa ti prebiraš?" In ko je sprevidela, da to ni „SI. Gospodar", ga je zavrnila: „Pri nas beremo „SI. G." in tndi moj bodoči mož mora imeti ta list na mizi. Drugemu ne zaupam svojega srca in pa — štiri tisoč krone". Srce in denar, narodne svetinje in sveti iakeljt Popolnoma v duhu in smislu „moralnih" naukov naše kmečke zveze in nje mla-deniških in deviških organizacij. „Ženin jo osramočen odkuri." — Nekemu drugemu .liberalcu" se je pa hujše godilo. Petična nevesta iz klerikalne hiše mu je dala košek, katoliški mladeniči so mu pa, ko so se najprej za njegov denar v gostilni okrepčali, „njegovega rojstva kosti prav pošteno prerahljali, na kar je z „eilcugom transportiral" svojo visoko glavico nazaj domu", poroča zmagoslovno Kecal v talarju, vesel, da jo njegov „liberalni" konkurent tako grozno pogorel ter dostavlja: „Prav tako! Vse deklice in neveste naredite tako in prazne ter puhle liberalne fantovske glave bodo hitro drugega mišljenja." Ta drugi dogodek nam jasno priča, kako lepo in harmonično se v svojem versko izobraževalnem delovanju spopolnujejo mladeniške in Marijine drnžbe. Marijine petične device (seveda samo petične, druge so pač manj zbirčne), dajejo liberalnim fantom korbce in njih bratci, katoliški mladeniči «e najprej za odklonjenih „liberalnih" ženinov denar napijejo ter jim potem še prav pošteno njih „rojstva kosti prerahljajo." Tako so rešene naše verske svetinje in — klerikalne petice in vse to se v „našem dobrem in poštenem" klerikalnem časopisju hvali ia stavi ljudstvu v posnemanje ia vsgled Kaj ne g. dr. Jančič?
v Češki uradniki v nemškem ozemlja .Glasilo nemškega „Schulve-reina" piše, da je v nemških krajih
sodilo v 3 mesečno ječo zaradi zape- i ljevanja h krivemu pričevanju.	'
o Idrijsko-vipavski kmečki mandat. „Naš List" pravi, naj bi se ta mandat, ki je bil že pred leti v rokah naprednjakov, ki ga je pa pri zadnjih volitvah dobil nedavno amrli klerikalec Lavrenčič, ne prepustil brez boja klerikalcem. (To je tudi v smisln sklepa zadnjega shoda zanpnikov nar. napr. stranke pričakovati! Op. uredn.)
o Idrijski dekan Arko, ki je pri zadnjih dež. zborskih volitvah kot klerikalni kandidat v idrijski mestni ku-riji propadel, je hotel še vseeno zlesti v dež. zbor. Hotel je dobiti mandat v kmečki skupini po umrlem Lavrenčiču. Duhovniki so takoj sklicali shod klerikalnih zanpnikov, a ti so odklonili kandidaturo Arkovo in soglasno sprejeli kandidaturo kmeta Bih. Ferjančiča iz Goč. ____
Koroške novice.
b Volilne shode priredi slovensko katoliško politično društvo za Koroško dne 28. t. m. v Orni, v Prevaljih in v Logivasi.
b Celovški okrajni glavar bi si tudi rad pridobil zasluge na polju po-nemčevanja. Zdaj zahteva od župuih uradov, naj bi izpolnjevali vposlane jim tiskovine za izkaze o cepljenju koz — nemški. Ponižne želje.
b Občinske volitve v Medgorjah za prvi razred bodo že v četrtek, dne 26. t. m.
b T Pllberku so na tamošnji šoli pobrali učitelji otrokom slovenske katekizme.
b V Dholiei na Koroškem je umrl odlični narodnjak Jos. Weiss, p. dom. Budih na Pavoru v 60. letu starosti.
b Srebrno poroko obhaja 24. t. m. gosp. Bud. Czecb, zastopnik tovarne Maurer v Celovcn s svojo soprogo Ka-rolino.
Višja dri&vna obrtna šola — seveda nemška — se ustanovi v Celovcu. Med ministerstvom za javna dela in celovško občino se vrše tozadevna pogajanja. Neizmerno ginljiva je vladna skrb za Nemce. Če mi zahtevamo obrtnih šol, na Dnnaju nič ne čujejo. Bo treba govoriti glasneje.
v O deželnozborskih volitvah na Koroškem piše nek „Observator" v mariborski „Straži". Graja dozdajno taktiko slov. pol. društva za Koroško ter postavlja sledeče principe: 1. postavijo se naj kandidati povsod, kjer imamo količkaj upanja, pa tudi tam, kjer imamo odločujoče manjšine; to velja posebno tudi za mesta in trge; 2. kandidati se naj postavijo nemudoma, in ne šele par dni pred volitvami. — Člankar trdi, da bi mogli Slovenci pri skrajno vzorni agitaciji zmagati v 2 okiajih v splošni in v 5 okrajih v kmečki kuri j i.
Primorske notice.
v Za 12.000 K je zvišala plače svojim učiteljem „Lega Nazionale".
v Pri električnemu tramvaju v Gorici so vsi nastavljenci sami Lahi.
v Pri obč. volitvah v Grožnjanu v Istri je po hudem boju zmagala ita-
ljanska stranka.
_ *
Slovanski zapiski.
u Nova slovanska skupina v državnem zbora, broječa 125 poslancev, je sestavljenja iz sledečih delov: 20 poslancev jugoslovanske zveze, 17 slovenskega kluba, 28 čeških agrarcev, 20 Mladočehov, 17 katoliško narodnih Čehov, 12 čeških radikalcev, 4 pripadniki moravske ljudske stranke, 2 realista in 4 Starorusi. Ako še pribro-jimo temu številu 56 poslancev poljskega klnba in 16 poslancev poljsae ljudske stranke, tedaj naraste število na 196, katero mora gotovo vsaki vladi imponirati. Najboljši del so si izvolili tudi tokrat Poljaki, ker na kateri strani bodo oni, tam bode pretež-nost.
u Madžarizacija po cerkvi. Nji-transki bisknp Imbro Bande je poslal na svoje vernike, ki so po večini Slovaki, pastirski list, v katerem jih opozarja, da glasom naredbe naučnega ministra grofa Apponyja posvetijo v nemadžarskih šolah čimnaj-večjo pažnjo naučenju madžarščine. Ta šovinistična propaganda od strani duhovnega pastirja je naravnost gnnsna!
n Vladimir vitez Gniewosz, bivši poljski državni poslanec, ki je umrl dne 17. tm., je bil, kakor poroča predsedstvo avstrijske centrale za varstvo kmetijskih interesov, tudi vrl pospeše-vatelj agrarnega gibanja; bil je dolgo vrsto let podpredsednik gori imenovane centrale iu se je krepko zavzemal za interese agrarcev. — Pogreb umrlega Gniewosza je bil velikanski.
n „ČeSk? dum" na Dunaju. S kapitalom dveh milijonov kron si hočejo dunajski Čehi v prvem okraju, naj-odličnejšem delu celega mesta zidati „Česky dum". Okrajni zastop notranjega mesta je spoznal v tem novi „naskok" na nemški karakter mesta Dunaja ter sklenil ostro protestno izjavo proti namenjeni zgradbi. — Neki okrajni svetnik dr. Nenman je opozarjal, kako postaja število Čehov vedno nevarnejše za Dunaj, kako se množe na Dnnaju češki napisi na trgovinah iu kaka nevarnost preti Dunaju, ako se izvede načrt, da si Čehi ustanove na Dnnaju svoje gledališče. Govornik je dejal, da nato kmalu pride na Du-vaju do prizorov, ki se sedaj gode v Pragi, da bode narodnostni boj postal tako oster kot tam, in da bodejo nazadnje Čehi na Danajn zahtevali popolno jezikovno ravnopravnost. Drogi govornik je naglašal, da žele Čehi na Dunaju le provocirati. Tako je neka velika češka banka v prvem okraju postavila na pročelju na prvo mesto češki napis z očitim namenom izraziti, da na Dunaju stoji češki jezik na prvem mestn, potem še le pride nemščina. — Po tem javkanjn se je predložena protestna izjava enoglasno sprejela. _
najnovejša* brzojavna in telefonija poročila.
nastavljenih 9641 čeških uradnikov z 30 miljoni kron plače. Koliko je nastavljenih nemških nradnikov na Češ-kem in na Dnnaju na onih mestih, ki bi pripadale Čehom, tega seve ne pove. Akao pa se vprašamo mi Slovenci, koliko nemških uradnikov živi na Slovanskem, kateri pospešujejo pri nas germanizacijo in so glavni hujskači v boja Nemcev in vlade proti nam? Dobili bi nedvomo strašne številke že na lastni zemlji, da ne govorimo niti o onih mestih v Gradcu in na Dnnaju, ki hi morala proporcijelno pripadati nam!
b Neuljuden uradnik. Te dni je prišlo v zadevi priziva proti občinskim volitvam v Celje več uglednih posestnikov iz Št. Vida pri Grobelnem. Imeli so na okrajnem glavarstvu opraviti z dr. Brescharjem. Ta je baje nad možmi strašno kričal. Bi radi vedeli, odkod si jemlje politični uradnik, plačan z denarjem davkoplačevalcev, to pravico?
b Povečanje nemškega posestnega stanja. Namerava se davčnega asistenta g. Josipa Tajnika premestiti iz Roaratca v Ljubljano. Komaj so to zvedeli rogaški Uemškutarji, so že ublažili razne gospode v Gradcu, da bi to mesto zasigurali v bodoče kot nemško posestno «tanje. To na znanje našim odločujočim krogom!
Štajerska dežel.-zborska vol. reforma je dobila že cesarjevo potrjenje. Pripraviti se imamo torej na deželno-aborske volitve najkasneje v majniku.
o Sneg je silno zapadel na Zgor. Štajerskem. Železnično ravnateljstvo je včeraj odredilo, da se ustavi radi snega ves promet na železnici Eisenerz-Vordernberg trg. — V Celjn in okolici smo dobili za 1 dm novega snega. — Iz Lvova poročajo včeraj, da je po celi deželi zapadel visok sneg. Vlaki imajo večurne zamude.
b Ponesrečil se je v Ljnbnem na Zg. Štajerskem premikač J. Smrekar. Padel je pod kolesa in mu je zdrobilo levo nogo.
u Spala sta pri mrtvem otroka zakonska Braunstätter v Eisenerzu na Zg. Štajerskem, ko sta se namreč zjutraj xbudila, sta našla pol leta staro deklico mrtvo v postelji. Otroku se je ponoči sedeno mleko vzdigovalo in se je pri tem zadušil.
Kranjske novice.
» Veliki ples narodnega delavstva v Ljubljani v soboto zvečer se je vršil ob veliki udeležbi iz delavskih in obrtniških krogov. Prišli so tudi: državni poslanec Hribar, dež. poslanci Knez, dr. Tavčar, dr. Triller, Türk, dr. Novak, Zupančič. Osobito ngoden je materijelni uspeh; za bolniško in podporno blagajno N. D. O. je čistega dobička okroglo 800 kron.
o Mlekarski zadrugi v Ljubljani je podelilo poljedelsko minister-atvo za pokritje stroškov založbe knjige, ki jo je izdal g. Legvart, 500 kron podpore.
o Pravila drnfitva slovenskih trgovskih potnikov je dež. predsedstvo kranjsko potrdilo.
o Samoslorenske krajevne table sta si oskrbeli občini Ježica in Šmartno pod Šmarno goro pri Ljabljani.|
o Klauerjev liker „Triglav* je prevzela narodna tvrdka J. Popovič v Ljnbljanl.
o 9000 K državne podpore je dovolilo polj. ministerstvo kranjski kmetijski družbi za povzdigo sadjereje in vinarstva v L 1909, posebno za društveno drevesnico v Ljubljani
o Šola na Koroški Beli se razširi v štirirazrednico.
o Notar Hafner obsojen. Kasa-cijsko sodišče je zavrnilo pritožbo notarja Hafnerja proti sodbi okrožnega sodišča v Novem mesto, ki ga je ob-
b V Istri imajo posestniki toliko vina, da ga ne morejo predati. Zato so se nekateri posestniki zedinili, da bi ustanovili v Trsta „Zadružno istrsko Krčmo".
b Okrajna bolniška blagajna v Gorici, ki je v rokah socijalnih demokratov, pošilja tndi v slovenski del dežele laške dopise. Ali je to enakopravnost ?
b Drag xa dragim sta umrla Lucija Tominz, soproga vpokojenega vodje zemljiške knjige pri sodniji v Gorici, in drogi dan nato je umrl še mož Ivan Tominz. Skopaj sta živela 59 let in imela 19 otrok, od katerih živita dva.
v Istrski deielnl zbor se, kakor naznanja ministerstvo, ne skliče zaradi notranjega pol položaja in ker ae v kratkem skliče državni zbor.
Vojske s Srbijo ne bode? o Dunaj, 22. febr. (Brz. „N. Dn.") Na borzi je bilo danes nabito ofici-jelno naznanilo, da vse vesti o skorajšnji vojski s Srbijo nimajo nobene reelne podlage. Resnost položaja se sicer ne da tajiti, vendar pa vlada ni ničesar ukrenila, kar bi ne odgovarjalo pomirljivi politiki.
Parlamentarične zadeve.
d Dunaj, 22. febr. (Brz. „N. Dn." Ker dosedanja pogajanja z Nemci in Čehi glede zborovanja češk. deželnega zbora in zopetne otvoritve drl zbora niso imela uspeha, kani Bienerth ta teden sklicati konferenco načelnikov posameznih klubov. On zlasti račnna na to, da bi se izjavili o položaja
socialisti, Poljaki in Bnsini. Ako br ta poskus ne imel uspeha, namerava Bienerth navzlic tema sklicati drltVal zbor in poskusiti z njim delati; ako ne bo Šlo, bi ga zopet poslal (!) na počitnice in še-le koncem maja znova sklical. Ako še takrat ne bi bilo mira, bo sledil razpust drž. zbora.
Poljaki proti Abrahamovi čn.
d Lvov 22. febr. (Brz. „Nar, Dn.") „Kurjer Lwowski" je v svojem včerajšnjem uvodnika ostro napadel pevskega ministra-rojaka Abrahamowicza. List pravi, da ni niti govora o tem, da bi še ostal v kabinetu. Pač pa se mora „Poljsko kolo" ukvarjati z vprašanjem, jeli še Abrahamowicz ostane član kola ali ne.
Dogodki v Srbiji, o Belgrad, 22. febr. (Brz. N. Dn.) Oficijeluo se zanikuje, da bi bila poročila avstrijskih listov o izvanrednih vojaških pripravah, o naraščanju bojnega razpoloženja in u kritičnem položaju kralja resnična. Zadnji teden se ni ničesar zgodilo, km* bi moglo dati povod za ta naznanila.
o Berlin, 22. febr. (Brz. Nar. Dn.> Nekemu tuk. lista se javlja iz Petro-grada, da ruska vlada ne bode podpirala korakov francoske vlade za Srbijo.
o Dunaj, 22. febr. Po včerajšnjih vesteh iz Belgrada soditi, se da pričakovati miren razvozljaj avstro-srbskega konflikta. Iz Pariza se poroča, da se pripravljajo na svet ministra zunanjih zadev Pichona velevlasti za posredovanje med Avstro-Ogrsko in Srbijo.
o Belgrad, 22. febr. (Pos. brz. N. Dn.) Na včerajšnjem protestnem shodu proti preganjanju Srbov na Hrvatskem je bilo navzlic strašni zimi čez 10' tisoč ljudi, ki so stali celi 2 uri na snegu in poslušali govore. Govorniki so na-glašali, da so Srbi na Hrv. preganjani samo zato, ker se hočejo kot dobri sinovi Hrvatske skupno boriti z eno-krvnimi brati za pravice skupne domovine, ki jo hoče tujec podjarmiti. Srbi so torej preganjani samo zato, da bi se razbila srbsko-hrvatska koalicija ki jé najboljša garancija za uspeh narodne borbe Hrvatov. Ogorčenje zbo-rovalcev je bilo ogromno, navzoči so klicali živio bratom Hrvatom ia bratski starodavni kraljevini Hrvatski
o Belgrad, 22. febr. (Pos. br. N. Dn.) Kriza še ni rešena, pa se reši že v bodočih t. eh dneh. Po vseh strankah se z ozirom na zunanji nevarni položaj opaža velika treznost in po-mirljivoBt.
Različne vesti.
d Trident. Državno pravdništvo je zaplenilo „Guida per le Al pi Giudicarla" na 13 mestih zaradi veleizdaje in raz-žaljenja veličanstva. „Guida" (potovalna knjižica za judikarske alpe, je napisal dr. E. Battisti.
d Caracas. Zvezno najvišje sodišče je razsodilo, da se Castra preda vojnemu sodišču radi sodelovanja pri umoru predsednika Gomeza. Castro je ustavno odstavljen od predsedništva republike venecuelske.
d Praga, 22. febr. Včerajšnji baml nemških visokošolcev se je vršil na Vaclovem trga. Razun nekaterih malenkostnih spopadov z narodnimi soci-jalisti, ni prišlo do nemirov.
d Olumuc, 22. febr. V soboto je imel tu dri. poslanec Primavesi shod, na katerem se je izrekel proti jezik, predlogi za Češko. Voiiici so ma naročili, naj se potegaje ca eaoten nastop vseh nemških poslancev y drž. zbora.
Po sveto.
a Dve novi madžarski Soli na
Hrvatskem je dovolila vlada baroaa Raucha v Grahišnem polja in v Zrinjskem.
- < t Casar pride 28. arg. t t na Tirolsko ob priliki slavljenja stoletnice tirolskih bojev proti Francozom.
^ d Umorjeni sodnik. Iz Lodza se poroča, da je bil v Voronešu na eni nàjbolj obljudenih cest od neznanih teroristov umorjen preiskovalni sodnik Przjborowski.
b V Mesini se je vršil v sredo.17. t m. dvoboj med urednikom papeževega časOpisa „Osservatóre Romano" in pohorskim častnikom Repetto zaradi ne-kega prepira. Urednik je častnika na katoliški podlagi — odbil nos.
Med grškimi in arabskimi duhovniki v Jeruzalemu se je napetost zopet povečala. Ker je preiskovalna komisija nasproti mnenju grških klerikOv izrekla, da je nstanovitev samostojnega klera arabskih kristjanov postavno dopustna, so grški duhovniki napadli arabske in štiri ustrelili. Arabci so nàto napadli grSke cerkvene Samostane. Grški škof je umorjen.
d Višji prokurator «ruskega sinoda Izvoljskij je odstopil. Kot njegov naslednik se imenuje Rogobič. .: d Umrl je 18. t. m. ponoči bivši poljski državni poslanec, član polj-stégà kluba, vitez Gniewosz po težki operaciji.
v Obsojen j« bil 17. tm. t Zagrebu bivši trgovec Aleksander Ebenspanger, rodom iz Varaždina, ker je v 1. 1906 in 1907 ter početkom leta 1908 izvabil od raznih tvrdk blaga v vrednosti več stotisoč kron, dalje ker je ponareja! menice in tako oškodoval mnogo ljudi, slednjič ker je s svojim rasipnim iivljenjem prišel tako daleč, da ne more ^plačati dolgov, ki znašajo 350.361 K 79 vin., — na 5 let težke ječe.
Vojaško poveljstvo v Dalmaciji se bàje opusti ; Dalmacija bi se razdelila v 2 vojaška pasa, katerih vsak se da ^Odredi vojaškim poveljstvom v Bosni in Hercegovini.
v Veliko deževje je bilo minnle dni na Ogrskem. Ponekod je napravilo na setvinah precej škode.
v Bivši ruski ministerski predsednik Witte bi bil menil priti pod obtožbo zaradi svojih zvez z radikalci in revo-lucijonarji. Witte je izjavil, da se ne boji soduije. Sedaj je vlada zadevo potlačila, ker se boji, da bi Witte marsikaj razkril.
V Dve novi državi v Združenih tftfavah. Poslanska zbornica v Washing-tonu je vsprejela zakonski načrt, da se teritorija Arizona in Nova Meksika proglasita za državi.
v Veleizdajniški proces v Zagrebu HS prične 3. marca t. 1.
v Baron Schönaich adoptiral svoja pastorka. Vojni minister baron Schönaich je s cesarjevim dovoljenjem adoptiral svoja dva pastorka, ki sta dobila tudi dedno baronstvo. Nosila bosta ime Schönaich-Hiller.
v Kolik* sladkorne pile se rabi U 100 kg sladkorja? Vsled rednega izboljševanja sladkorne pese in vsled vedno večje popolnosti v izdelovanja sladkorja se je dvigvila množina sladkorne vsebine, od 6 */o na 14 % do 16%.v Siciliji celo 20"/0. Zračunalo
se je da je trebaló za 100 kg sladkorja L 1836: 1800 kg, 1842: 1600 kg, 1857: 1200 kg, 1871: 1100 kg, 1900: 750 kg sladkorne pese.
v „Določanje tolščobe v mleku" je naslov drobni knjižici, ki jo je ravnokar izdala opremljeno z 18 podobami
kr. kmetijska družba kranjska kot IX. zvezek svoje „Kmetijske knjižnice". Spis je priredil potovalni učitelj za kmetijstvo na Kranjskem Gustav Pire. — Važen dohodek govedoreje je mleko, čigar vrednost je odvisna od njegove tolščobe. Umna reja govedi in umno mlekarstvo nista mogoča brez določanja tolščobe v mleku. Pri vsaki pravi živinorejski zadrugi ni dovolj vedeti samo to, koliko mleka daje v čredno knjigo vpisana krava na leto, temveč tudi to, koliko daje dragocene mlečne tolščobe. Zadružna mlekarna more le tedaj resnično doseči svoj trgovski smoter in vzgojevalni cilj, če plačuje mleko po vrednosti, ki je v trgovini odvisna odinole od množine mlečne tolščobe. Ta spis je torej namenjen živinorejskim zadrugam ter njihovim udom, ki morajo poznati važnost mlečne tolščbe in okoliščine, kako je preiskovati mleko na tološčbo. Preiskava mleka na tolščobo pò dr. Ggrberjevem načinu, ki je dandanes najprimernejši, je v tem spisu popolno pojasnjena in popisana, da v kakem slučaja tudi kak zadostno nao-bražen nestrokovnjak more po njem zanesljivo preiskovati mleko. Zanesljivo preiskovanje mleka pa nilehko, inpri-reditélj tèga spisa odkritosrčno priznava, da mu je bil namen pri spisovanju te knjižice, prizadete kroge prepričati, da najbolje store, če pošiljajo mlekò preiskovat izvežbanim kemikom, in sicer na Kranjskem kmetijskokemijskemn preskušališčn v Ljubljano, kjér se to delo ne le ceneje, temveč, 'kar je poglavitno, tudi resnično zanesljiveje zvr-Šuje kakor pri zadrugah. Cena knjigi je za družbene ude s poštnino vred 25 v., za neude in v knjigotrštVu 30 vin. brez poštnine.
Državno poskušnjo vin priredi društvo za varstvo avstrijskega vinogradništva dne 15. in 16. aprila na Dnnajn. Poskušala se bodo vina iz tostranske polovice države. Na poskušnjo lahko pošlje vsak vinogradnik vina lanske trgatve, ki jih je sam pridelal; vino mora biti čistovrstno, drugega se ne sprejèma in pojasnila daje društveno vodstvo (Geschäftsleitnng des Vereines zum Schutze des österreichischen Weinbaues in Krems a. D.)
v Čebelarska razstava bo v Rnmi v Slavoniji od 29. avgusta do 5. septembra t. 1.
v Rudnik pred 3000 leti. V Ko-
niahu v Mali Aziji So odkrili prastar rudnik, v katerem so že pred 3000 leti kopali Frigi. Rudnik ima še velike kakovosti rude, ki je na poskušnji dala 9 odstotkov čiste kovine. V nekem rovu rudnika so našli 50 okostnjakov i orodjem in svetilkami. Gotovo se gre tu o sknpini rudarjev, ki so pali kakor žrtev kake nesreče v rudniku.
zvečer v prostorih ar. SerŠena. Pri plesu imajo splošno, direktno in tajno volilno pravico samo in izključno dame. Vstopnina: Maske 29 v, nemasfce 48 v. Ne-ma8kirani gospodje nosijo za kazen nos. Prosi se, da pridete maskirani.
a IV. redni občni zbor akad. tehn. društva „Triglav" v Gradcu se vrši v sredo, dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih (Leonhardstr. 4/1. z običajnim sporedom. Slovansk gostje dobrodošli.
Sejmi na Štajerskem.
Brez zvezde so letni in blagovni, i 1 zvezdo (*) živinski, z 2 zvezdama (**) letni in živinski sejmi. 23. februarja: Ormož (svinjski), Rogatec (velik živinski), Ljutomer*. 24. februarja: Imeno (svinjski), Arvež**, Maribor* Laško**, Vildon** Sv. Duh-Loče**, Slov. Bistrica**, Ptuj (svinjski), Rogatec**, Kozje**, 25. februarja: Breg pri Ptuju (svinjski)*. 27. februarja: Vuzenica**, Brežice (svinjski).
-Si.
wwvwvwwwwwivi
prodaja in razpošilja po to-varnišKih cenali trgovina F. Confidenti, Zavodna pri Celju. Naročila se Izvršujejo točno in solidno, m 4 3
flpno
v vsaki množim prodaja
kemična tovarna y Gaberju
pri
Loterijske števil*«,
Gradec, 20. februarja 1909: 1«, «4, 8, 84. Dnn»j- » „ » 87, 89, 3, 6, 4«.
Odhodnica princa
Karnevala
(maškarada) je v torek 23. februarja
v hotelu p. belem vola
h kateri vljudno vabi 127 2 2	Jakob Trontelj»
Vstopnina 1 K. Začetek >b 7. uri. (Brez posebnega vabil»)«
dobro izdelane, lesene, razpošilja vsako množino (samo trgovcem) 100 komadov za 50 kron franko, postaja Ptuj ali Rogatec Maka Berlisg, Žetale pri Rogatcu. 89 itì a
118 4-3
i i boljše hiše se sprejme takoj v trgovini
Cokiin in Radanorič
v Krškem. 122 š-a
Dve
v trgovino z mešanim blagom sprejme takoj tvrdka
E.
183 5-3
t
Društvene vesti.
a Čitalnica v Ljutomeru priredi zabavni večer na pustgi torek ob 8. uri
Plača se za enkratno Objavo t..................... .	60 vin«
za dva- ali večkratno objavo za vgafejkrat ...........50 „
Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako na-
daljno vrsto ......................10 „
Oglase v „Malem oglasniku" se plačuje «naprej (tudi v	znamkah)-
Na vprašanja, tičoča se OglaSov, odgovarjamo lef če je priložena	vprašan j* znamka ali dopisnica za odgovor. •■.
Upravništvo „Narodnega Dnevnika".
Učenec, £
priden, poštenih staršev. kateri dovršil z dobrim uspehom ljudsko šolo, je vešC slovenskega ako mogoče tndi nemškegea jezika, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. Kje pove Anton Poplas Spodnji, Dravograd, Koroško.
Prnria eo trgovska m* « g*
■ ■ l»M«p	stilno is trafiko s»
dobrem prostora pod ugodnimi pogoji, takoj. Ponudbe ni upravništvo „Narodnega Dnevttka4.
12 10-10
m Zuezna trgovina m
RotouŠka ulico 2 v Celju
Cek.rač.St. 75.221
n
Svoji k svojim!

fK
"RfiOVINA s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem priporoča: kan-celijski, konceptni, pisuii-ni, dokumentni, ovitnl, barvani Itd. pnpir. Prodaja e.kr. šol. knjig in igralulh kart. Lastna zaloga Sol. «ve/kov in risank. Svinčniki, peresa, peresnikl, vsake vrste Črnilo in Imrrà, radirke, tablice itd. Največja zaloga vseli tiskovin za krajne Šolske svete, občinske urade, hranilnice tn posojilnice, okraj, zastope, župnijske nrnde,odyetnike, notarje, privatnike Itd. Trgovske knjige v vseh velikostih, z eno ali «tvenin kolonama Črtane, vezane t papir, platno, gradi ali pa v pol usnje. Dopisnice umetne, pokrajinske in drage. Zavitki za nrade v raznih velikostih. Molitvenike itd. Priznano dobro blago. Solidna in tvčna postrežba. Cene nizke.
IHM
-r
"L
Zvezna tiskarna v Celju
Schillerjeva cesta it. 3.
Cek. račun «t. 75.222.
ImvIISKOVINE v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba _ .
I I vsakega podjetju, ki hoče nspešuo delovati, kajti tiskovine Uj-J brez nčiuka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprè*
Ks čitane i kod. Sleherni ki to upošteva in delnje dosledno t tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemnika asili nehote prepričanje, da delttje t vznrùim pod« jet jem, katero se potrudi v vsakem ozira izvršiti naročilo skrajno, natančno in z namenu potrebnim dčlnhoni. ooooooooooooooo Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju modèrne tiskarske tehnike je „Zvezna tiskarna v Celju". Založena z modernimi t- : črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotiskniml stroji najnovejše konstrukcije in zlairalniml prlstfojl i« T položaja t polni meri zadovoljiti svoje oenj. stranke. ooooooooooooooo
. S	•■•.■• ■ 65 ••	V, j ? f.."
Zuezna knfigoneznica
Sdiillerjeua cesta 3 v Celju Sdilllerjeu« cesta 3
Svoji k svojimi ""j J
•
77p)0BN0 nrejena tef opremljen» s
najnovejšimi pomožnimi stroji, a modernimi črkami in okraski sé priporoča slav. občinstvo, korpo-racijam, društvom In uradom v izdelovanje vseh t svojo stroko špadajočih del od najpriprostejšfe do najfinejše izpeljave. Vezanje knjig za privatnike, društva in korporncije se izvršuje v najkrajšem času. Trgovske knjige, f zelo trpežni vezavi. Hranilne in zadružne knjižice s črnim, slatini in barvastim tiskom v moderni izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska dela. Natis na trakove. Časopisne mape za kavarne, gostilne Iii drnštva. Aktni fascikljl za odvetnike !■ urade. Za trgovce* tovarne in obrtnike se najhitreje Izvršnjejo vzorčne Knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene.
- - -1_.a -A ristia_na■ i L'
via
■m m m
-L
■pMdMÉ
. .	.i ; ■ ■ . ..... u:
m
mm

31T rnatmtm

É
mm—mm
«MP»
lt; « ri
ini ti
.ti.-.
_