189. številka. Ljubljana, v petek 21. avgnsta. XVIII. leto, 1885. I lu-.ja vsak dan aveoer, izimni nedelje in praznike, ler velja po poŠti prejeuian za avstrij »k j-o>ko za hrbtom vzdrževali zveze. Ta nemški časopis morda le zato tako piše, da bi odvrnil veliko vojno. Da bi Nemci bili tako dobro poučeni o postojankah Rusov in Angležev v Srednji Aziji, ni lahko verjeti. — Na železnici, ki bode držala v Askabad, začeli so Rusi pokladati relse. Do konca novembra bo ta železnica popolnem dodelana in je v vojnem oziru zato važna, ker bodo čete lahko prišle šest dnij prej iz Rusije v Askabad, ko bi jih potrebovali v Srednjej Aziji, nego sedaj. Kakor se iz Varšave poroča, začne v kratkem KiiMija iztiravati nemške podložnike. To bode najboljši odgovor na iztiranje Poljakov iz Prusiie. Ruski listi se že dolgo pritožujejo, da se pogostem naseljujejo Nemci v Rusiji ki pa nečejo postati ruski podaniki, in mislijo, da to utegne še nevarno postati za Rusijo. Sedaj je pa Rusija dobila povod, da lahko domov požene te priseljence, ker Prusija tako dela z njenimi podložniki. Kakor poroča „Kuryer Poznanski", je do sedaj samo iz pruskega okrožja Inovvrazlavva bilo izgnanih nič manj kakor 700 Poljakov. Ravno tako zelo se pa tudi iztiravajo Poljaki iz drugih okrožij. Pri volitvah za iraurosko zbornico bode od strani monarhistov kandidovalo več bivših reakci-jonarnih senatorjev, kateri so pa propali pri poslednjih volitvah za senat. Tako hočejo kandidovati bivši ministri Tailhaud, Fourtou, Broglie, velik prijatelj Orleanske rodovine, Lambert de St. Croix, bivši vojni minister general Barrail, zaščitnik Don Car-losa, general Barry. Najbrž ne bode zmagal nobeden teh nazaduj ako v. Hgiptovuka državna blagajnica je že začela izplačevanje odškodovanj onim, ki so bili poškodovani ob bombardovanji Aleksandrije. Skoda se poplača v popolnem znesku, samo zapale obresti ne. — Anglija protektorata v Egiptu baje ne bode vspre-jpla, ko bi je tudi egiptovska vlada za to prosila. Tako se vsaj sedai zatrjuje. Sicer je pa še mogoče, da se Angleži premislijo, ako se bode lahko dalo na ta način povekšati svoj upliv in veljavo ob Nilu. V kidiij.skrj provinciji Ili uprli so se bili vojaki, ker neso dolgo časa dobili plače. Pobili so častnike in razrušili več hiš. Poveljnik in civilni mandarini so ušli, potem pa zbrali nekaj čet, ki so ostale še zveste, in začeli boj s puntarji. Ker pa puntarjem od drugod prihaja vedno več nezadovolj-nežev, jih poveljnik s svojimi četami ni mogel ugnati. Sedaj ustaši krožijo okrog in pustošijo deželo. Sicer pa ta ustaja nema posebnega pomena, kajti podobni vojaški upori neso redki v Kitaj i. Iliu/.ilijski cesar naročil je konservativcu Cotegipe, da sestavi novo ministerstvo. Ta je tudi prevzel ta nalog. Dopisi. Is Kurit o volj 50. avgusta. [Iv. dop.] Dovoljeno naj mi bode danes nekoliko besed o avstrijskem vojnem brodovji, ki ima vrle in hrabre vojake, pomorščake, večinoma Slovane. Baš o teh mi je govoriti. Ako štejemo Slovane pri mornarici po odstotkih, dobimo naslednje številke: Dalmantinskih Hrvatov do......65°/0 Tržaških okoličanskih Slovencev do . . . 3°/0 istrskih Hrvatov do....... 9°/o vkupe 77°/0 OBtalib 23% je prištevati Italijanom. A že mej temi se nahaja nekaj istrskih Slovencev, Čehov, Poljakov, Nemcev iMadjarov. Iz tega se vidi, da ni pri avstrijski vojni mornarici niti 20,,/° Italijanov. Ako bi pa to število v roke dobil kak častnik mor- — Zmočil se je ! zagodrnjal je lakonično Lon-hou z zamolklim in potrtim glasom. Li-fu m Ki-se sta se prestrašila tako slabe novice. Zdaj pa poginemo v gošči! Nesta se tako bala lakote, kakor ropnih zverij. Smrti za gladom se ni bilo bati — kajti v gošči se dobi različno korenje in jagode, — da se ž njimi preživiš. A strašna je smrt v zobeh kake ropne zveri. Pot ni bil kratek. Treba je bilo laziti po hosti najmanj štirinajst dnij, predno bi prišli do kakega bivališča, kjer bi bilo moč dobiti malo smodnika. Če tudi je to jako potrlo Lonhou-a, da se je smodnik zmočil, vender ni obupal. Bil je že večkrat v podobnih težavnih okolnostih, zato se mu tudi sedaj položaj ni zdel brez vsega upa. Zastonj ni on lazil po gošči že toliko let. — Nikar ne tugujmo!. .. Bomo že prišli domov . . . Božestveni Fo bode nas varoval, rekel je Lonhou in iztresel iz roga črno blato. — Počivajmo do jutri, potem pa odrinemo dalje, pristavil je Lonhou, ko je malo pomislil. XIX. Doma. Šli so dalje, potniki prišli so do rešilnega potoka in skočili kopat se v njegovo prozorno, hladno vodo. Okrog je gorel gozd, mrgogele so razne živali: nekatere so brele po potoku, druge so pa v jedno mer dirjale dalje ... V tem se je ogenj, pri-bližavši se k nepričakovanej oviri, besno zavrnil, in kakor bi se bil razjezil, začel požirati suhe grme, ki so rasli na obeh bregovih potoka. Nekaj krat je plame poskusilo preskočiti na drugo stran, pa zastonj. Potok je bil širok in sedaj popolnem zanesli va bramba proti razjarjenemu elementu. — Hvala božestvenemu Fo-u! rekel je Lonhou, ko je zlezel na drugi breg in z očmi gledal za gozdnim požarom, ki se je sedaj obrnil na drugo stran. Sedaj pa že ostanemo živi!... V tem se je začelo daniti. Najprej so pomislili na jed. Lonhou je imel prav. Jedva so stopili na še goreče pepelišče gozdnega požara, kar so naleteli na mrtvega zubra. Žival je bila popolnem pečena. Ko so se najeli svežega mesa in odrezal vsak še velik kos za na pot, odpotovali so dalje ... In to trpljenje bilo je zadnje . . . Drugi dan so iska-telji že srečno prišli iz tega grmovja na dobro iz-hojeno pot, ki je držala proti Ussuri-ju. Vse nevarnosti imeli so že za seboj. Pogumno so korakali dalje, izogibajoč se Kozakov in lovcev, kateri radi gonijo tudi klateže. Čez štiri dni se je Li-fu približal domačej hiši. Izza hrastovega gozdiča videla se je slamnata streha z ostrim vrhom, katero so zlatih žarki zahajočega solnca. — Nu, z Bogom, tovariš! rekel je Lonhou, ustavil se in podal tovarišem svojo široko, mozu-Ijasto roko. — Pojdi v našo hišo, počij se malo! rekel je Li-fu. — Tu blizu živi moj stari tovariš; k njemu pojdem, odbil je surovo starejšina povabilo. Z Bogom, z Bogom!. . . Ako hočeš še iti bodočo pomlad, tedaj pridem po tebe . . . — Imam dovolj! Ne! Nič več ne pojdem v goščo . . . — Kakor hočeš!. . . Tvoja volja! . . . Z Bogom! .. . zagodrnjal je Lonhou in hitro se obrnil ter korakal proč od Li-fu-a. Ko je prešel kakih dvajset korakov, obrnil se je in zaklical: — Ali hočem priti po tebe bodočo pomlad V ... Li-fu je odmajal z glavo in skril se v hrastovem gozdiči. Hitel je, da se zopet vidi s svojimi starimi stariši in kaj zve o svojej Ljaj. — Vrli deček! je žalostno zamemral Lonhou in otožno šel daljo . . . — Li-fu stopil je v hišo, ko so stariši ravno useli k večerji. Nepričakovani prihod sina je je tako narice, za gotovo vem, da bi se nepovoljno o njem izrazil, ter prisodil bi Italijanom najmanj polovico večje število. In mož bi imel prav, kajti sodil bi po „svojem prepričanji." Evo dokaza. Oni mladeniči, kateri so pri vojaškem naboru v Trstu v vojake potrjeni zbrani so na dan nabora v posebni sobani, kjer imajo tudi priseči. Prej nego prisežejo, ukaže jim podčastnik, naj se razdele po narodnosti. To je: Slovenci na jeden kraj, Italijani na drugi. Nekaj okoličanskih mladeničev se sicer odpravi na slovensko stran, kjer tudi „v svojem jeziku" prisežejo. Mnogo je pa takih mladeničev (posebno iz predmestij,) kateri pristopijo na italijansko stran, ter tudi v italijanskem jeziku prisegajo. Sramujejo se ti mladeniči svojega jezika ter rajši v tujem jeziku prisegajo. Gotovo je tudi, da mnogo besed, koje pri prisegi rabijo, niti ne razumejo ne. — Ko potem ti mladeniči v Pulj pridejo (vsaki rojak pomorščak mora iti v Pulj v ondotne pomorske vojašnice izvežbat se, predno se ukrca na ladijo), upi-žejo se za Italijane, ter imenujejo svoj občevalni jezik — italijanski jezik. Na jednak način upišejo se pri mornarici za Italijane skoro vsi Tržaško-okoli-Čanski Slovenci, velikanska večina istrskih Hrvatov, i tudi mnogo Dahnatincev. Poznam mladeniča, ki pri mornarici služi, i kateri se je, dokler je še doma bil, zval narodnjaka, ter bil je celo narodni pevec! Ko je pa iz Pulja domov na odpust prišel, pokazal mi je svojo „vojaško knjižico", v katerej sem zapazil, da je upisan kot Italijan!... Pred par leti bil jo potrjen v vojake mladenič okoličan, moj prijatelj. Dokler je bil še doma, poznal sem ga kot narodnjaka, že omikanega mladeniča. Predno je odšel v Pulj, zatrdil mi je, da svoje narodnosti nikakor pri mornarici ne izda (kakor drugi domači mladeniči). Mladenič je sicer to obljubo spolnil, a vsejedno ne more se vzdržati, da bi mi ne pisal slovenskih pisem z italijanskim zunanjim nadpisom. Kaj se more pa od druzih bolj priprostih mladeničev pričakovati? Vsega tega je krivo mornarično vodstvo samo. Dokler je Avstrija ukazovala in gospodarila nad italijanskimi provincijalni, bila je pri vojnej mornarici morebiti istinito italijanska večina. Odkar so se pa nekdanje italijanske avstrijske provincije Italiji priklopile, nad-vladuje ob avstrijskih primorskih obalih slovanski jezik. Dokler so pri našej mornarici služili za vojake mladeniči sedanjih italijanskih provincij, zapovedoval je pri cesarski mornarici italijanski jezik. Nemški jezik bil je le površni jezik. Vsi nižji častniki ukazovali so v italijanskem jeziku. Italijanskemu jeziku moral se je uklanjati slovanski in celo „državni" nemški jezik. Tako je bilo nekdaj pri avstrijski vojnej mornarici. Tako je bilo nekdaj, ko je tam bila italijanska večina. Tako je pa i sedaj, ko je pri našej mornarici velika slovanska večina. — Nižji častniki (nostrouommi) ukazujejo še zmirom v italijanskem jeziku i temu mora se i „državni" nemški uklanjati. O slovanskem jeziku (hrvatskem ali slovenskim) ni pri mornarici niti govoriti. Slovan je tukaj pravi suženj. Pitajo ga s priimkom „ščavo". Včasih zbere se na kakej fregati tropica Dalmatincev, ter pričenja pjevati svoje narodne pesni, n. pr. o „ kralje- viči Marku". A brž je obsuta s tropo „omikanih" Italijanov in domačih renegatov, kateri jih oponašajo, dokler ne odjenjajo peti. Škoda, da ni tega sam videl pokojni Krilan, predno je zložil pesen o „Slovenskem vojaku." Kako se jednakopravnost pri mornarici spol-nuje, vidi se tudi iz tega, da izhaja mornarični časnik le v nemškem in italijanskem jeziku. Slovanski mornarji in častniki citati morajo važne mornarične dogodke v „Marine Zeitung"! Ni čuda torej, ako se slovanski mornarji porenegatijo. Ko se Tržaško-okoličanski mladeniči od mornarice vrnejo, govoriti nečejo druzega nego italijansko. Iz njih ust se sliši grozovita italijanska kletvina, i italijansko „narodno tulenje." Avstrijski čut jim je deveta briga, svoj rodni slovenski jezik imenujejo pa „robski jezik"! Neverjetno, a vendar popolnem istinito. V Barkovljah ustanovil se je pred kacimi tremi meseci močen pevski zbor, kateri vrlo napreduje. Že prve dni pa, ko so se začeli peti učiti, jeli so jim zabavljati nekateri domači mladeniči, kateri so pred malo časa od mornarice prišli. A da bi jim bolj kljubovali, zbirali so se zvečer skupaj ter peli italijanske pesni! In ob volitvah v državni zbor kljubovali so g. Nabergoju ter mu dajali razne priimke, akoravno je bil g. Nabergoj vladni kandidat! Imenovani mladeniči nasprotujejo toraj pri volitvi narodnemu kandidatu, (kateri je i od vlade podpiran) ter držijo s kandidatom bivšim Garibaldincem. Ob času volitve imenoval se je celo „Garibaldinca" jeden imenovanih mladeničev. Čudne razmere to! Tržaški okoličanski mornarji podobni so nekdanjim janičarjem. — Koliko in koliko jednakih dogodkov bi lahko še dokazal. Ako bi pa hotel vse povedati, zadostovale ne bi vse štiri strani cenjenega Vašega lista. — Pri našej avstrijski mornarici moralo bi se vsaj grozovito preklinjanje zabraniti. Bil sem na na-! šib fregatah, ko so bile pred Trstom, a iz vsacega j kota, iz vsacega predala posamične ladije donela mi je na uho nezaslišana, grozovita italijanska klet-I vina. Bil sem i na ruskih fregatah, a našel sem pri I „barbaričnih Rusih" vse drugače. Ni je bilo slišati i kletvine, a toliko bolj sem se čudil veliki omiki I ruskih pomorščakov. Posebno proti tujcem (nam Av-! strijcem) vedli so se Rusi prijazno, ter nam razka-I zali od najmanjšega „oružja" do najzadnjega kota j svojih fregat. O ruskih pomorščakih slišal sem i i višje državne uradnike povoljno pogovarjati se, i ruski hrabri vojaki ostali so Tržačanom v najboljšem spominu. Ne bodemo pa dalje o Rusih govorili. Vrnimo se k naši mornarici. Omenil sem že, daje vodstvo naše vojne mornarice samo krivo, da se Slovani pri mornarici poitalijančujejo. A to se da lahko popraviti. Častnikom in podčastnikom morali bi zapovedati znanje hrvatskega jezika, in dati moralo bi se mu vsaj toliko pravice kot italijanskemu. Ako se to učini, videli bodemo v kratkem pri mornarici izpremembo, v korist cele Avstrije. O b a 1 o v i č. Z Gorenjskega 20. avgusta. [Izv. dopis.] Ko sem pretekli teden po opravkih potoval po Gorenjskem, videl sem, da je po nekaterih krajih suša mnogo škode napravila, pa, Če ajde ne bo vzela slana, bo letina dobra. Mej potjo prišel sem v neki osupnil, da neso vedeli, kaj storiti. Od samega veselja bi bila mati kmalu prišla ob pamet. Kaj,!. . . Prišel je nazadnje tisti, o katerem so mislili, da je že mrtev, prišel je sin, za katerim so že opravili sedmino in zaradi katerega prdzgodnjc smrti je že prebudila in prejokala mnogo noči... Z jedno besedo, ustal je od mrtvih. — Previdnejše, mati, rekel je Li-fu, prizadevajoč osvoboditi se iz njenega objetja in držeč v rokah dragoceni kozulj. — Kaj imaš tam? vprašal ga je oče. — Žen-šen . . . Našel sem ga v gošči ... Ves čas sem bil v gošči. . . Vzeti hočem Ljaj, rekel je Li-fu. — Dobro, sinček, dobro, rekel je oče. Le ženi se, a midva bova ljubkovala unuke. — Le počakaj, jaz tečem po Ljaj, rekla je mati. Kako se bo razveselila ubožica! . . . Dolgočasila se je ves čas, čakala te in te še sedaj čaka . . . Verjela ni, da si umrl. .. Ves čas je govorila: „Živ je še, živ!" ... — Dobro, stara! ... le teci po Ljaj, le hitro . ., pretrgal je starec besedo. — Takoj tečem! rekla je starka in hitro zginila skozi hišne vrata. Minulo je več kakor jedno uro. Stari Kuan- Keba (Lu-fu-ov oče) je že do dobrega ogledal zdravilni koren, kateri je našel sin in cenil ga je na sto in dvajset tel (240 rubljev.) Ali je to kaj malega: sto in dvajset tel! .. . To je celo bogastvo!... Kuan-Keba še v sanjah ni nikdar videl take svote. In toliko denarja dobil je dečak jedno samo leto. „To je dečko! .. . Kuan-Keba pogledal je na svojega sina z nekakim spoštovanjem. Kak dečko je to, mislil si je starec, — pravi korenjak .. . Kak mož je postal!. . . Težko ga je spoznati." Res je bilo Li-fu-a težko spoznati. Petmesečno bivanje v gošči ga je zelo premenilo. To ni bil več prejšnji, sveži mladenič, rudečelic, polen in ponižen, ampak resen potnik z upalim, zagorelim obrazom, ki je kazal energijo in pogum. To je bil pravi lovec, predrzni iskatelj korena. Starec se je tako zagledal v sina, da še zapazil ni, kako so se odprle hišne duri in prišla notri vesela in težko pričakovana Ljaj. Čez jedno sekundo jo je že krepko objel Li-fu. — Koren žen-šen sem našel ... Sto in dvajset tel je vreden. Sedaj lahko odkupim tebe, zaše-petal je Li-fu svojej ljubljenki. — Že vem, vem! — Pravila je že mati . . . Strijc gre semkaj . . . Pusti me! /okla je Ljaj in se mu spretno izvila iz objetja. vasi v gostilno. Ukazal sem si prinesti merico vina, in poslušal pogovore pričuj.ičih pivcev. Pri prvi mizi sedeli so štirje možje in pili „vodko". Govorili so v vojni, o Rusu, Lahu in — Garibaldiji. Naposled tožijo čez slabe čase, in jeden izmej njih pravi, po-pravljaje si tobak v mali pipici: dokler smo ga pili mi sami je že še bilo; ali zdaj ga srkajo tudi ženske in to je slabo. Moja baba nesla je jajca na prodaj in mi obljubila tri pakelce tobaka, pa mi še jednega ni prinesla. Rekla mi je, da jo je dregnil nek vol in je jajca razbila, pozneje pa sem zvedel, da jih je pri V. zašnopsala. Kaj je to, pravi drugi: jaz sem dal moji „škatli" „zeksar," da mi prinese laškega olja, ker bi bil prav rad kumare jedel. Ko pride domov, mi pravi da olja nemajo in da je ^zeksar" zgubila. Smrdela je pa po šnopsu tako, da je še meni dišalo, če tudi sem ga poprej jeden frakeljček zvrnil itd. Pri drugi mizi sedeli so trije in pili — vino. Jeden, ki ga je že imel nekoliko pod klobukom, toži da imajo sicer prav fletnega gospoda, le doma jih ni nikdar, da po več dnij in nočij ostanejo od doma ker se hodijo za „šolmoštra" učit, ker jih menda „celjanska" šomoštrija bolj veseli kakor pa vsa fajmoštrija. Nadaljuje sledeči: ko sem bil v veliki noči „na rajtengo" pri sv. Jošiu, pravili so mi tam njih prejšnji farmani, da so tudi tam tako delali; ali da je bilo njim v Bukovšiči lahko, ker so imeli soseda dobrega gospoda Fronca, kakor-šnega ni pod tremi škofijami. Pri nas pa bi težko dobili tacega gospoda, še celo v Preddvoru, kaj pa še le na Koroškem, itd. Ker se mi je mudilo domov in je kanonček tudi že bil prazen, plačal sem in smeje oddrdral proti domu. Na zdar! Is Kadeč pri Zidanem mostu. 18. avgusta. [Izv. dop.j Ker se od nas le redkokdaj kaj dopisuje v Vaš list, naj mi bode za danes dovoljenih par vrstic. Povod mi daje praznovanje cesarjevega rojstvenega dne. Danes zjutraj ob xkL uri naznanil je strel topičev s Starega gradu, da je danes za Avstrijo slovesen dan. Ob 9. uri daroval je slovesno sv. mašo tukajšnji župnik g. Andrej Pavlic. Maše udeležili so se uradniki c. kr. okrajne sodnije, davkarije, potem žandarmerija, županstvo, tukajšnja požarna hramba, vitez Gutmansthal z rodbino, in še mnogo druzega občinstva. Šolska mladež udeležila se je cerkvenega opravila pod vodstvom gospodov učiteljev s svojo lepo zastavo in pela je v cerkvi cesarsko himno iu zahvalno pesem. Pogrešali pa smo pri tej slovesnosti tukajšnje godbe in res ne vemo, zakaj da je izostala. Po tukajšnji okolici se že nekoliko dnij potika nek zavarovalni agent, ki trdi, da je narodnjak in vse druge zavarovalnice z blatom ometuje, le zavarovalnica, katere on zastopa, ta je kaj vredna. Njegovo narodnjaštvo ne more hiti posebno, ker niti svojega imena pravilno pisati ne zna, sicer pa smo čuli več stvarij, ki nas opozarjajo, da treba biti previdnimi in ne vsega verjeti „inšpektorju", ki kaj rad po gostilnicah kozarce prozorne dela. Domačo stvari. — (Dopolnilne volitve za deželni zbor krajski) bodo prihodnji teden. Za okraje: Velike Lašče, Ribnico in Kočevje na me- Duri so se odprle in v hišo je prišel ponosno v spremstvu Li-fu one matere strijc Ljaj-jiu — Fu-čan. Poslednji je že zvedel o zakladu, kateri je našel Li-fu in želel ga je ogledati s svojimi očmi. — Na zdravje, Li-fu, na zdravje! rekel je prijazno Fu-čan. No, pokaži. Previdno jo izvlekel Li-fu iz kozulja dragoceni koren in pokazal ga navzočnim. — Za manj kakor sto tel ga ne smeš dati, rekel je ponosno Fu-čan. To je dečko! . . . Kaj ti misliš, Ljaj ? . . . Ljaj je povesila oči in zarudela. Bila jo jedne misli s strijcem. — No, z Bogom, Kuan-Keba, z Bogom, stara, z Bogom, Li-fu, rekel je Fu-čan po kratkem molčanji. Sedaj pojdeva z Ljaj-jo domov! . . . In Fu-čan seje napravil v spremstvu svoje nečakinje iz hiše. Na pragu se je ustavil in hitro rekel: Kuan-Keba, tvoj sin naj le pošlje suubače ... Zdaj mu ne branim vzeti Ljaj. Čez jeden teden se je Ljaj že preselila v hišo Kuan-Kebe, kot zakonska žena Li-fu-a, katori je plačal Fu-čauu za njo dvajset tel. Za ostalih sto tel (najdeni koren so prodali za 120 tel) je Li-fu postal trgovec . . . sto DJMritga Dragotina Rudeža v torek 25. t m., za Idrijo, na mesto umršega viteza Sehneida pa y sredo 2d. dan t. m. Za Idrijo bode kandidatom postavljen g. Srečko S teg nar, učitelj v Ljubljani, na Dolenjskem pa se o kandidatu ne morejo sporazumeti. Vuk okraj ima svojega kandidata. Centralni volilni odbor ima sicer danes popoludne sejo, a mnenja volilc^v so si tako nasprotna, da se najbrže za nobenega kandidata odločil ne bode. Pri tacih razmerah pričakovati nam je, da zmagajo Kočevci, ki se gotovo ne bodo cepili, v najugodnejšem slučaji pa, da bode ožja volitev. — (G o s p. dr. V. J a g i ć), profesor v Peter-burgu, došel je danes v Ljubljano. — (Hrvatske paralelke na gimnaziji v Pazinu.) „Naša Sloga" piše: Zvedeli smo po prijatelji iz Pazina, da se je ondu raznesel glas, da se bode s prihodnjim šolskim letom na tamošnjoj gimnaziji v prvem razredu otvorila hrvatska para-lelka. Ko smo vprašali natančneje, reklo se nam je, da je deželni šolski svet res od ministerstva dobil nalog, naj poizve, kako bi se najlaglje mogle uvesti hrvatske paralelke na Pazinski gimnaziji. Deželni šolski svet izjavil se je — po istem poročilu — proti hrvatskim paralelkam in temu se ni prav nič čuditi, ako pomislimo, da so v tem svetu skoro sami Italijani. Ta šolski svet pa je predlagal mini-sterstvu, naj se pomnoži število ur za hrvatski jezik in naj se nekateri predmeti poučujejo v hnatskem jeziku. — Ako je ministerstvu res bilo do tega, da zadovolji pravici in želji istrskih Hrvatov, se ne bode oziralo na ta predlog, temveč dalo nalog, da se že v bodočem šolskem letu otvori prva hrvatska paralelka. — (Na gimnaziji v Pazinu) bilo je preteklo šolsko leto 129 rednih dijakov, mej njimi G3 Italijanov, 44 Hrvatov, 12 Slovencev in 11 Nemcev. Istranov bilo je 108, ostali iz drugih kronovin. V 8. razredu bilo jih je 9, od katerih je 7 napravilo izpit zrelosti. — („Slovensko pevsko društvo'), če-gar namen je, jedino le gojiti slovensko petje, je v svojej šele kratkoj dobi naraslo v lepo število udov, tako, da veseli pričakujemo prvi veliki pevski zbor, ki bode letos v Celji. Zborovanje in koncert sta se preložila oil 8. na 20. sept. t. L, ker le takrat lahko sodeluje vojaška godba, ki je prejšnje dni prihod-nega meseca zadržana pri manevrih na Koroškem. ■Slavnostni odbor za Celje je izvoljen in je že pričel svoje delovanje. Vspored jo sestavljen in bode obsegal a) občni zbor, b) skupni koncert in c) prosto zabavo s sviranjem godbe, petjem posamičnih in plesom. Lire, ki so nam prav okusno in fino na Du-naji narejene in imajo napis: „Slovensko pevsko društvo", bodo pri velikem zboru izvršujoči udi dobili. Čast. gg. poverjeniki! skrajni čas je tedaj, da še pošljete odboru vse potrebno in zaostalo in gledate na to, na se pevci pridno vabijo. Vaje, h katerim pride kapelnik bodo pozneje napovedane. K društvu se vedno oglaša mnogo udov. Mej ustanovniki je najnovejši c. kr. sodnik gosp. Fran Krašovec iz Špitala (roj. pri Žt. Jurji na Ščavnici), dalje je ravnokar pristopilo slavno „Dolenjsko pevsko društvo v Rudolfovem". Ako Še kdo hoče pristopiti in ne bi poznal pravil, ali hoče kot ud dobiti sekiric, ali se pri petji posamičnikov udeležiti itd. naj se pravočasno oglasi. Telegrami „ Slo venskemu Narodu": Dunaj 21. avgusta. „Wiener Zeitung": Nadsodnije svetnik Kočevar imenovan predsednikom deželne sodni je v Ljubljani. Praga 21. avgusta. Lichtenstern, načelnik in zastopnik deželnega židovstva, prinesel je v imenu te korporacije in v imenu zidov, po deželi v Ceski živečih, nadškofu čestitke. Nadškof je v svojem odgovoru, oprtem na naj-blažje in najljudomilejše nazore, izjavil, da je nalog škofov, pospeševati verski mir in da si bode prizadeval v tem zmislu delovati. Berolin 21. avgusta. Tarifska komisija brzojavne konference vsprejela z veliko večino jednotni tarif za terminalni in transitni promet, z nekaterimi od nemške strani predlaganimi premembami, s katerimi se zvišajo ta-rifski stavki. Nadejati se je, da se bodo znižale kabelske pristojbine za daljši prekmorski promet. Marseille 20. avgusta. Včeraj 23 osob za kolero umrlo. Pariz 20. avgusta. V Toulonu zopet dva slučaja kolere. Na Španjskem kolera pojema. Včeraj 110 za kolero umrlo. Avstrijska »perij nI i tet a. Tridesetletna izku\ stva so dokazala, da seje „Moli O V Seidlitz-prašek* pri vsakeršnem slabem prehavljenji in zaprtji kot jedino uspešen lek izkazal. Cona škatljici z navodom 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr, dvom) založn k i a Dunaj i, Tuehlaube^ 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 5 (11—5) Tsisjci: 20. avgusta. Pri Mionnt Hoffstiitter z Dunaja. — Scheutz iz Prago. — Kumvalder iz Gradca. — Groschel Iz Pulja. — Smedker, Gangl iz Metlike. Pri tiKMH: Hermann z Dunaja. — Hehovšec iz Linca. — Ficht z Dunaja. — Miiller iz Budimpešte. — Lin-hardt z Dunaja. — Mllonek iz Celovca. — Todorovicb iz Knina. — Witt z Dunaja. Pri avstrijskem cesarji: AlijančiS iz Trsta. — Lipovec iz Kočevja. Umrli so v Ljubljani: 19. avgusta: Lorenc Kesnik, gostae, 75 let, Kravja dolina št. 11, za starostjo. — Margareti? Apolonija Hrovat, usmiljena sestra, 28 let, Kravja dolina št. 11, za plučno tuberkulozo. — Rudolf Trdina, trgovčev sin, 15 mes., Stari trg št. 17, za katarom v želodci in ćrevih. Meteorologično poročilo. S Q Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. bi) > -o 8 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73375) mm. 733 24 min. 733 17 mm. 12-6" C 19-4» C 14 4° C si. sev. si. svz. si. sev. obl. d. jas. d. jas. 0-00 mm. 85 55 95 86 Srednja temperatura 15-5°, za 3 3° pod norinalom. HD-u-ziajslsia "borza- dne 21. avgusta 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 82 gld. 85 kr. Srebrna renta.......... 83 „ Zlata renta........... 108 „ 5°/0 marčna reuta......... 99 „ Akcije narodno banke....... 873 „ — „ Kreditno akcije......... 2S6 n — „ London............ 124 „ 80 Srebro............ — „ — „ Napol........... 9 , 9G „ C. kr. cekini.......... 5 „ 91 „ Nemško marke......... 61 „ 25 , 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld 127 „ 25 Državne srečke iz 1 1864 100 gld. 168 „ — 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 109 „ — „ Ogrska zlata renta 4<70...... V8 „ 80 „ • papirna renta 5°/0 ..... 92 „ 45 „ 5*/0 štaje.rske zemljišč odvez oblig . . 104 „ — „ Dunava reg srečke 5% . . 100 gld 11» , 50 „ Zemlj. oh6 avstr. 4V,0/,, zlati zast ,lst' ■ 194 „ 50 „ Prior, oblig Elizabetine zapad železnice 115 „ — „ Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice !06 „ 50 , Kreditne srečke.....100 gld 179 „ — „ Rudolfove Brečke.....10 „ 18 „ .K0 „ Akcijo anglo-a"str. banke . 120 , 100 „ 25 „ Trammway-društ velj. 170 gld a. v. . . 191 „ 40 „ V „NARODNI TISKARNI" v JLjiil>lja.iii so izšle in se dobivajo sledeče knjige: Knez Serebrjani. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. J-anak našega časa. Roman. Spisal Jf, Lermouiov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 2ti4 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. NOV. Roman. Spisal Turgenjer, poslovenil M. Malovrh. — MI. 8°, 32 pol. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Dubrovski. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Časnikarstvo In naši časniki. Spisal * * * Stat nominis urabra. Ml. 8°, 19 pOJ. Cena 70 kr., po pošti 76 kr. Mazilo zoper pege, I j. u m/.olji'K«-, rmlecieo na ohruzu i. t d. Isto (»hrani kožo vedno belo, gladko, (isto in nežno ter podeli obličji mladostno svežost. Običajno izgine, ce se 15- ali 20krat namažeš s tem mazilom, vsaka nesnaga z obličja. Lonček velja 50 kr. in kos mila 12 kr., torej vkup liJ kr. Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s poŠto na deželo: (405—7) .LS<:ii.%■!VI TRNKOCZT' zraven rotovža v Ljubljani. pride najceneje, kdor se obrne na ARNOLDA REIFA, DUNAJ, I., P88TAL0ZZI6A8SI I, najstarejša tvrdka te vrste. (628—46) Natančneje izpovedbe iii prospekti zastonj. BBBBB ZBLSI&nSBmBSSSiBSl Marij inceijske ice za želodec, oeprese&uo izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci, in nepresežno zoper noalast do jedi, slabi ielodeo, ■mrdooo sapo, napihne« nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodoi, zgago, da se ne nareja pesek in pieno in slez, zoper zlatenioo, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), zoper kri v želodoi, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, Črve, zoper bolezni na vranici, jetrah in zoper zlato žilo. Lekar C* Itra«ly9 Kremsier, Moravsko. Jodna sklonica z navodilom, kako se rabi, stane fjsy k*'. ^|*J3 Prave ima sa.mo: V Ljubljani: lekarna Ga brlel Piccoli, na Diinajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trg;i. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli, lekarna Josip Bergin no n« V Postojni; Anton L ob an. V Gorici: lekarna A. de G i v on col i. V Ajdovščini; lekarna Miehael Guglielmo. V Celji: le!:ar J. K u p le rs c b m I n <3. V K r a n i: iekar D r a g. S a v n i k. V Kamniku: Iekar Josip Močnik. V Radovljici: Iekar A; Rob le k. V Sežani: Iekar Ph. Ritschel. VCrnomlji: lekar Ivan Ulažek. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani. V Roki: lekar A nt. Mizzan. W Svaritev! Ker se v zadniem času naš Izdelek posneuilje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Mariiinc.eljsko kapljice za želodec morajo imeti v Bklenlou vtisnem; besede: Eobte Mariazeller Magcntropfon — Bradv & DoBtal -- Apotheker, sklonica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobo iitisneno sod-niisko spravljeno vnrNtveno /.iiniiieMJe in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim zunuie-iijeiu. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-niajo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci In •M-odajalei. (90—28: rjifei-L*f>* < M« i is 'ts o CD o I—' S* TI O O c* H B L ^ ° rt 2. .i S f CD s. 2ž> 30 •o "2* 4 i^i -----a$ C. kr. avstr. ogrsk. priv. (161-12) e ■ i »i vzmetnicami, ■'.7~—......^..} / 6 gi- nadomestilo za slamjače in žične ustavke, čisti, trnjui in ceno, izvrstni za zavode in bolnišnice. Ako se jih več vzame, zniža se primerno cena. Pri naročbi naj so naznani notranja Sirjava in dolgost postelji. Glavna zaloga: L Neuer Markt 7. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni k ar. Lastnina in tisk rNarodne Tiskarne". 7