DR. EMILIJAN CEVC FEICHTINGERJEV NAGROBNIK V STARI LOKI (Spomenik renesanse in protestantizma na Loškem) Po bogatem c\cte.nju poznosrednjeveške umetnosti na loških tleh nas — vsaj kar zadeva slikarstvo in kiparstvo — začudi majhno število spo menikov, ki jih je tod zapustilo zrelo in pozno 16. stoletje. Vemo sicer, da je sredi 16. stoletja v Škofji Loki deloval neki rezbar Janez (meister Hans schnitzer zw Laakh). ki je 1552 napravil tablo za oltar sv. Janeza v Zasipu pri Bledu in leto kasneje pozlatil neko razpelo.^ toda od njegovega dela se nam ni ohranil noben izpričani spomenik. Toda že plošča s freisinškim grbom na okroglem stolpu loškega gradu iz leta 1527 priča, da se je rene sančna umetnostna volja pojavila tudi na Loškem, čeprav najprej s sever njaškim naglasom. Seveda je vprašanje, če je bil klesar te plošče loški domačin, kajti že sedem let poprej ga srečamo pri klesanju velikega grba nii okroglem stolpu gradu Turjak. Prav ob istem času se približuje vzorom severne renesanse že mojster HR s sklepniki v prozbiteriju loškega sv. Ja koba in nagrobnik leta 1550 umrlega Viljema Raspa (zdaj v starološkem gradu) spada celo med najlepše renesančne spomenike na naših tleh. Ce omenimo še relief Križanja na fasadi nunskega samostana (iz srede 16. sto letja), smo našteli vse vidnejše kiparske dosežke prve polovice 16. stoletja. Najpomembnejši dokument škofjeloških umetnostnih ambicij pozno- renesatičnega časa pa je gotovo nagrobnik gospoda Jurija Feichtingerja v starološki župni cerkvi, ki je zaradi svoje kvalitete našel milost celo v očeh do umetnosti sicer tako neprizanesljivega graditelja no\e cerkve; vzidali so ga v zunanjo steno prezbiterija, kjer je bil izposta\ljen na milost in ne milost vremenu, dokler ni pred kratkim našel zavetja \ južni kai)cli iste cerkve. Po svojem značaju je ta nagrobnik klasičen zastopnik tipa poznega 16. stoletja, kakršnih se nam je večje število ohranilo predvsem na Štajer skem, niedtoni ko na nekdanjem Kranjskem njihovo število ni veliko. Ker sovpadajo ti nagrobniki s časom iiašega protestantizma. jih imenujemo im- vadno kar protestantske, kajti redki katoliški se od tijih ločijo le po vsebini napisov.^ Prav Feichtingerjev spomenik pa je po svojem značaju zelo zgo voren dokiunent reformacijske miselnosti. Nagrobnik je po arhitekturnem sestavu zelo strogo pojmovati, v čemer je še vedno lepa jjriča zrele renesanse. Ok\irni motiv povzema tektonsko kompozicijo portala oziroma odličneje poudarjene okenske edikule s pri- strešenim čelom. Spodnji del, ki spominja na oltarno predelo. prekriva na pisna plošča s hrustančasto požiAljenim okvirom ter z močnima volutama ob straneh, ki se vzpenjata navzgor. Nad tem se dviga osrednji del s figu- 105 ralnim reliefom, ki ga na obeh straneh omejujeta dva z osmičastim pre pletom v lahno poglobljenih i)oIjih okrašena piiastra. Ta stojita na pro- filiranih bazah in se končujeta v jonskih kapitelih, na katerih počiva profiliran arbitra v, nad njim pa friz z napisom, ki ga na vrhu zaključuje klasično profilirani venec. Vrh krona trikotno sleme z napisnim trakom med lobanjo in peščeno iiro v zatrepn. tri polkrogle na vrhu pa nadomeščajo ixilmetne akroterije. Vsa kompozicija našega nagrobnika se torej uveljavlja s klasičnimi arhitekturnimi elementi. Laliko rečemo, da izhaja temeljni koncept iz rene sančno predelanih antičnih vzorov. Toda figuralni del ubira drugačna pota., Osrednji relief v okviru »predele«, pilastrov in arhitrava se podreja že manieristični sintaksi, s katero zabrisuje jasnost in logičnost kompozicije in celo njene tektonske vrednote. Prvo. kar opazimo še v samem arhitek turnem okviru, je problem razdelitve ploskev in raznierje do prostora kot globinskega faktorja. Ozadje je pojmovano kot notranji okvir s polkrožuim zaključkom. Da je izhodišče res v samostojnem okviru, nam priča angelska glavica, ki izpolnjuje levi zgornji kot med lokom iu zunanjim okvirom; na desni strani tistrezna glavica manjka, ker sega v ta ogel glava vstalega Kristusa. Toda notranji okvir izgubi svojo logično pogojenost v trenutku, ko se zavemo, da se pravzaprav spreminja v knUsno ozadje — v nekako tri- foro s tremi polkrožno zaključenimi loki, ki so poživljeni celo s pozno- gotskini deteljičastim krogovičjem. Figuralika se omejuje na monumentalni lik klečečega patricija pred postavo vstalega Kristusa. Umrli je oblečen v značilno sodobno nošo s tesno se prilegajočinii hlačnimi noga^•icami. medtem ko ima dokolensko suknjo s krzneno podlogo in z nabranim ovratnikom samo ogrnjcno. Kleči na stop nici, ki se malce zalamlja proti ozadju, sklepa roki v molitvi in se z mar- kantnim, bradatim obrazom ozira v Kristvisa pred seboj. Ob kolenu ima prislonjeno pokrivalo, bareto z ozkimi krajevci. Na rajnikovi desni vidimo njegov grb s lirustančasto dekoriranim ščitom, s čelado in z baročno raz gibanim palmetnim okrasom. Levo polje grba (od gledalčeve strani) izpol njuje figura iskro se vzpenjajočega konja, desno polje pa trije meči, po loženi drug nad drugim; iz čelade rasteta dva roga. med katerima se dviga roka v oklepu, držeča meč. Grb služi obenem kot podstavek za podnožje Kristusove figure, toda namesto neke smiselne tektonske baze opazimo na koncih zavit napisni trak z religioznim napisom. Nad njim stoji anatomsko lepa, mišičasta postava od mrtvih vstalega Kristusa; ledja mu ovija ozek prt, od ramen mu pada plašč, ki vihra na (njegovi) desni v stran kakor ob sunku močnega vetra. Kristus z desnico blagoslavlja (pač umrlega), v levici pa drži banderce s križem na vrhu. Modclacija obeli figur je renesančna in poudarjeno plastična, Kristusova stoja je poživljena celo s poigravajočo desno nogo — toda celotni kompozicijski koncept je heterogen in raz rahljan. Že ua vprašanje, kje kleči patricij, težko odgovorimo. Ali v pro storu s trifornim ozadjem, proti kateremu vodi tudi poševno zasukana stopnica v ospredju? Delno sega s stopalom, s koncem suknje in z bareto celo pred ploskev zunanjega okvira. Na ta način je kipar skušal povečati vtis globinskega poudarka, na drugi strani pa tudi kompozicijsko in vse binsko povezati okvirne elemente z glavnim prizorom. Prav tako segajo na Nagrobnik jiirijn Foichtingerju v slarološki cerkvi. (Foto B. Stajer) 106 (naši) desni strani čez vse okvire okras grba. napisni trak in Kristusovo bandero. Neutemeljena je Kristusova stoja. Ali plava figura v zraku ali stoji na vzvalovanem traku, ki prav tako ne more nuditi trdne opore nogam, kakor razgiljaiii in krhki grb le slabo nadomešča trdni podstavek. Postava umrlega je mnogo večja od Kristusove figure. Ne gre torej za upodobitev molivca pred realno vizijo Vstalega, ampak je Kristus samo vsebinski rekvi zit, utelešenje \cTe v vstajenje od mrtvih. Z opisajio kompozicijsko in prostorninsko nelogičnostjo pa se je spo menik že oddaljil od pravega rencsaiičiioga ideala in se približal maiiie- rističnini principom, h katerim bi lahko prišteli tudi nemirno vijuganje osmičastega ornamenta na pilastrih. la sicer poudarja dinamiko njune vertikalne rasti, negira pa ju kot tektonsko trdna nosilna člena. Toda v celoti vendarle ne moremo prezreti tudi plemenite skladnosti. Od nekoliko patetičnega, že lahno baročno uglašenega prvega takta v vo- lutah >prcdele« se gradi edikula v umirjenih proporcih v višino, si strogo vertikalo omehča z loki notranjega okvira oziroma ozadja, se umiri v gredi, ki ji arhitrav in venec zmodulira z lepima profiloma ter končno nad trikotnim čelom v akroterskih polkroglah spet izzveni s tisto mehko melo- dioznostjo, s katero sta se razživeli »predelni« votuti. Nekoliko nas začudi gotski spomin v krogovičjii ozadja. Mislim, da pri tem motivu ne smemo računati z nepretrgano tradicijo poznogotskih form, pa če bi bila ta v našem kulturnem prostoru še tako verjetna, prav tako pa tudi ne s kakšnimi severnjaško orientiranimi renesančnimi elementi. Kazno je. da gre za tisto ponovno prebujenje gotskih form, ki je značilno prav za pozno Ib. in 17. stoletje.' V tej retrospektivi pa se nam razodeva spet manieristično razpoloženje. Na vprašanje o etnični pripadnosti kiparja lahko oclgo\orimo za zdaj le na splošno. TipoloSko izhodišče nagrobnika moramo iskati v italijanski umetnostni smeri, kar nam potrjujejo tudi vse klasicistične črte, ki smo jih na spomeniku poudarili. Pravih srednjeevropskih elejnentov ne opazimo nikjer, saj niti gotizirajoče krogovičje ni nujno odmev severa in gotica napisov je pogojena pač v želji naročnika in lokalni praksi, ki se ji je kipar podredil. Vemo, da so v zrelem K), stoletju preplavili srednjo Evropo in tudi naše dežele scvernoitalijanski stavbarji in kamnoseki, ki so sodelo vali bodisi pri velikih fortifikacijskih nalogah, pri zidavi palač in meščan skih stavb in tudi ob mnogih kiparskih naročilih. Na drugem mestu bom pokazal delež, ki so ga ti lombardski mojstri iz okolice sevcrnoitalijanskih jezer prispevali tudi k našemu poznorenesančncmu in manierističnemu patrimoniju, v Škofji Loki, ki je bila z italijanskimi in furlanskimi sosedi že od srednjega veka v tesnih zvezah, pa bi bil pojav italijanskega kamno seka še posebno razumljiv. Vsaj pri enem naših nagrobnikov tega časa, Reichhardtoveni v Ljutomeru, ki porablja celo loškemu analogen osmičasti preplet, lahko ime avtorja tudi arhivsko ugotovimo: Vincentius Cumini; na Štajersko je prišel iz severne Italije.* Te italijanske mojstre, ki jih rodna dežela ni mogla preživeti, so povsod radi s|)rojcniali na delo. saj so bili vešči svojega poklica in so se obenem znali prilagoditi tudi lokalnemu okusu in potrebam in ijoscbtiim naročnikovim željam, olienem so pa razširjali po srednji Evropi forme, ki jih je izoblikovala Italija v velikem razcvetu rene sanse. Tako je tudi ob Feichtingerjeveni starološkem nagrobniku kipar 108 prelil v stilno govorico svoje domovine vsebino, ki mu je bila kol prote stantska morda osebno tuja. Vsi napisi so pisani v gotici in nemščini; duh humanizma, ki rad po rablja tudi latinske citate, torej tukaj ni našel izraza. Glavni povedni napis beremo na »predeli«: »In Crifto Jefu Ruet hie der Ernueft Furnemb / vnd WeiB Georg Feih- tinger gewerter Ratfburger / Alhie zu pifchofflach Welliher zu Stain ver- Ichieden Ift den / 5 tag DecemberiB des 1583 jars fanibt Sreien (sic!) Ellich / en Hauffrauen Nainens Aiigne/5 Eiii Smolin (?) AiignelJ / Ein Weingerin vnd Appolonia ein Dellagrotin velichen vnd vnfl Allen der vMmechtig Got Auli genaden ein frelliche / auferstehung zum Ewigen Leben \erleihen welle Amen.« Napis torej pove, da počiva tu odlični Jurij Feichtinger, ud (loškega) mestnega sveta, ki je umrl v Kamniku 5. decembra 1583. Ob njem počiva tudi njegova žena Agncs. Za ostale ženske osebe, ki jih napis še omenja. ne poznamo zgodovinskega ozadja in zato ne vemo, kako so bile s Feich- tingcrjem v rodu. Jurij Feichtinger spada med najvidnejše loške protestante in mestne patricije, zato je razumljivo, da je bil hidi ud mestnega sveta, ki so ga v času protestantizma sestavljali |)redvsem luteranci. Po grbu sodeč (vzpenja joči se konj, trije meči), je moral biti v sorodu z viteško družino Petscha- cherjev, saj poznajo Petschaclicrjevi grbi oba ista rekvizita.^ Ker je ta družina imela v lasti gradič Zgornje Perovo pri Kamniku, je verjetno, da je Feichtinger prav tam umrl, bodisi na obisku sorodnikov, bodisi na kakšni trgovski ali uradni poti. Zaključek napisa, ki izzveni v prošnjo, da »naj tem (rajnkim) in nam vsem vsemogočni Bog milostno imkloni veselo \stajenje v večno življenje«, pa je že odmev reformacijske miselnosti. Poudarjanje vstajenja po smrti je tipična formula vseh protestantskih nagrobnikov, prav tako kot je za protestante značilna tudi frazii »freliche Anfersteliimg«. Srečamo jo tudi pri Primožu Tndjarju. ko 1557 v predgovoru v la jirvi dejl tiga noviga testamenta omenja Bonomovo smrt in pri tem vzdihne: »Chriftus der Herr verleiche jme vnd vns allen ein froeliche Vrftend / Amen.«' Prav tako naglasa vero v vstajenje tudi napis na zgornji gredi: pre vzet je iz 11. poglavja Janezovega evangelija in prirejen po Lutrovem pre vodu: »Ich bin die Auferfteliung vnd das Leben Wer an mich Glaubet der "vvirt / Leben ob Er gleich Stirbt vnd wer da Lebet vnd Glaubet An / Mich der wiert Nimermer Sterben JohanneB XI.« Ta citat se na luteranskih nagrobnikih mnogokrat ponavlja; pri nas ga n. pr. srečamo na epitafu 1581 umrlega Jolianna Baptista Valvasorja in nje gove žene Emerentiane. ki je vzidan danes v steno kaplanije v Laškem.^ Tudi J. B. Valvasor je bil protestant: med drugimi bibličnimi prizori sre čamo na njegovem imgrobniku tudi relief vstalega Kristusa. Tretji tekst beremo na napisnem traku pod Kristusovimi nogami, po ložen pa je v usta samemu Kristusu: »Ich gevvare fambt allen auffervvell (en) / ein froliche auferstehung zum Ewige(n) lebe(n).« Kristus obljublja torej vsem izvoljenim veselo vstajenje za večno življenje. Spet srečamo izraz »veselo vstajenje«, pojem »izvoljenih« pa se prav tako stalno ponavlja v protestantskih tekstih, saj ne poudarja samo izvoljenosti za zveličanje, ampak tudi razloček do »neizvoljenih«, do zaslepljenih »papistov«. Trubar 109 piše: >Vi izvoleni božji...«, Sebastijan Krelj: »Tzvoleni krščenik!«, Jurij Juričič: »Izvoljeni v Kristusu.«, Janž Tulščak: Obari, lubi Bug, Tvoje iz- volene na le-tim hudim svejtu, de oni ne bodo v zmoto zapclani ...« itd.' Ob vseh teh citatih, mislim, da mi ni treba posebej razlagati vsebin skega značaja reliefa s klečečim rajnikom in vstalim Kristusom, saj je ta samo ilustracija omenjenih besedil. Poudarek na rešenju po Kristusu — brez omenjanja pomoči svetnikov in Marije — pa je spet za svoj čas zgo voren, saj včasih napisi podčrtujcjo celo. da je »rešitev le v Kristusu, edinem Odrešeniku« (in Christo Jhesii unserm Herrn und ainigen Erloeser)." Napis v timpauu je le moralizirajoč opomin, pa nič manj značilen za duha časa: »Heut an Mier / Morgen an dier.« — torej: Danes meni — jutri tebi! Napis spremljata še oba simbola smrti: mrtvaška glava in peščena ura — spet rekvizita, ki sta pogosta že v renesančni, še bolj pa v manie- ristični simboliki. Prav na vrhu nagrobnikov so taki meditacijski napisi zelo pogost pojav, n. pr.: »Disce mori!« ali »Memento mori.« in podobno. Tako nam torej s.tarološki nagrobnik dopolnjuje tudi v likovni umet nosti podobo reformacijskega gibanja v Škofji Loki. Nastal je najbrž takoj po Feichtingerjevi smrti 1583. seveda pa ne moremo reči, če smemo v črtah moževega obraza sklepati kar na Feichtiiigerjev portret. Nemški teksti in gotica gredo pač na račun naročnika epitafa, vse pa kaže. da kipar nem škega jezika ni bil vajen, saj je celo zaimek »seiner« iznakazil v »sreien« in tudi sicer ni bil ortografsko dosleden. In končno je Feichtingerjev nagrobnik pomemben tudi kot eden naj lepših poznorenesančnih spomenikov ne samo na Gorenjskem, ampak na vsetn nekdanjem Kranjskem. Po kvaliteti bi našel tekmece samo v nekaterih štajerskih nagrobnikih v Ptuju in okolici. O p o m h e 1. M. Kos. O imenih in osci)ali nekaterih umetnikov na Slovenskem v srednjem veku. ZUZ NY V.-Y1. (Laureae F. Štele oblatae), Ljubljana 1959. str. 297. — 3. F. Štele, Vloga reformacije v naSi umetnostni zgodovini. Drugi Trubarjev zbornik. Ljubljana 1951. str. 142 sq. — 5. Tli. Miiller. Friilie Beispiele dcr Retrospektive in der deutschen Plastik. Baverische Akademie dcr Wissenschaftcn. Philosopliisch-liistorische Klasse, Sitznngsbcrichte 1961, zv. 1. Munclien 1961. — 4. R. Kolilbadi. Steirische Bildhauer, Graz 1957. str. 85. 85 in 485 so. - 5. Prim. Valvasor. Llire IX, str. 113. — 6. Prim. M. Rupel, Slovenski protestantski pisci. Ljubljana 1954. str. 20. — ?. V moderni trans kripciji ga citira P. v. Railics. Johaiiiics Weikhard Kreiherr von Valvasor, Ljub ljana 1910. str. 11, op. 27. - S. M. Rnpel. o. c. str. 99, 185, 238. 245. — 9. Prim. G. Mecen- seffv. Protestantisclie Inscliriften anf den Denkmalern der Pfarrkirche St. Jakob in Villach, 900 Jahre Villach, 1960, str, 557 sq. Z u s a m m e n f a s s u n g \ DAS GRABMAL DES GEORG FEICHTINGER IN STARA LOKA Das bedentendste Zeugnis der Reformationszeit und der Spatrenaissance — mit bereits manieristischem .\nsrhlag - im Gebiet von Skofja Loka ist das Grabmal des 15H3 verstorbeuen Cieorg leiclitinger in der Pfarrkirche zii Stara Loka. Angeblich ist es dic Arbeit eines Arbeit eiiics norditalieiiisclicn uandernden Bildliauers. Dic biblisihen Texte und Redcx\on(lungcn. die vor allom den (iedaiiken und den Glauben ui\ die Auferstehung nadi dem Tode bctoneu, und das Bildrelief bczougeu die protc- stantische Zugehbrigkeit des Verstorbenen, die auch aus Akten jener Zeit bestatigt ist. 110