Leto LXV~ ŠL 162 LJubljana, sreda M. folija 1932. Cena Din i.— Uhaja vs^ dan i»podn^ teyxexnftl nedelje ta praznika. - Inaeratl do SO petit L5?™Ta ^2-50' «1 100 do 300 vrst 4 Din 3.—, večji taserati petit JtCT K J£ inaeratnl davek posebej. — »Slovenski Narod< ▼elja mesečno t Jugoslaviji Din 12—, za inozemstvo Dta^.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNIftTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica st. 5 Telefon st. 3122, 8123, 3134. 3125 m 8126 PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg st. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — . — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Zedinjenje balkanskih Slovanov Akcija mlade bolgarske generacije za zbližanje z Jugoslavijo Sofija, 20. julija. V zadnjem času se Je v Bolgariji, v sofijetolh in potoraimskih li-mrzh. v brošurah, na raznih konferencah lu predavanjih ponovno sprožilo vprašanje zhlizanoa Bolgarov z našo državo. Navedenih je bik) mnogo pozirtirvndh iln negatlv-nri-h mnenj, izraženih v raznih oblikah o pogojih za tako zbUžamje. Izdane so bile posebne brošure za zedinjenje in zbližanje vseh južnih Slovanov kakor tudti proti. Gre za borbo dveh miselnosti oziroma dveh generacij s popolnoma nasprotnim} nazira-noi o najbolj aktuamdh vprašanjih, kar mora dovesti končno, ako ne že sedaj, do razčiščenja tega najvažnejšega vprašanja balkanskih Slovanov. Kaže se, da isgubloa stara miselnost, kri je zapeljala bolgarska narod v bratomorno vojno in ki jc še polna stare mržnje, tla pod svojimi nogami, zaradi česar tudi ostro napada spontano akcijo, kn se je započela skoro po vsej Bolgariji za zbližanje z jugoslovenskim narodom m jugoslovensko državo. V uzložbah sofijskih knjigarn so se čez noč pojavile brošure, ki skušajo dokazati vso škodljivost zbližan j a z Jugoslavijo, že tedaj, ko je bila proglašena zedinjena Jugoslavija, so biH vsi nasprotniki zbiiža-nja močno presenečeni. Kadar se govoru o Jugoslaviji ali pa morda o z-bliizanju in združitvi vseh južnih Slovanov v močno državo, ki bi jo mejila tri morja ob Balkanskem polotoku, imajo ti Bolgari v mir sMh predvsem Srbe. Tu gre za stare račune dveh glavnih balkanskih tekmecev. Razumljiva je bojazen onih Bolgarov, ki so proti uresničenju jugoslovanske ideje z enotno jugoslovensko državno skupnostjo, da ne bi Srbi postali prevladujoč element v bodoči veki k i in močni državi ze-dinjenih balkanskih Slovanov, ki ga povečuje še dejstvo, da prevzemajo zavedne bolgarske narodne množice idejo zed in jenja vseh južnih Slovanov. V tem je tu-di vzrok pojavu raznih pamfletnnh brošur in člamkov v bolgarskih listih, kil so naperjeni proti akciji za kakršnokoli zbližanje z na>;m narodom. Glavni povzročitelj tega razburjenja v Bolgarskem tisku je ugledni bolgarski publicist Nikola Antonov, ki je bil še nedavno med onimi Bolgari, katerim ne ugaja misel zbližan ja vseh južnih Slovanov. Po predzadnjem bivanju v Beo-srradu pred šti rimi ali petimi meseci je objavil celo nekaj povsem negativnih člankov glede na vo-rašanje bolgarsko - jugoslovanskega zbližan ja, te dni pa je objavil v sofijskem >Miru« celo vrsto člankov v popomoma nasprotnem smislu, v katerih izraža spozna nje. da je rešitev vseh južnih Slovanov v rim hitrejši likvidaciji starih nesoglasij in v ustvaritvi znosne atmosfere, ki bi omogočila balkanskim Slovanom, da ponovno skušajo najti pota, kri bi jih doved-3a k istovetnim političnim ciljem. Proti Antonovu se je dvignila burja ogorčenja in napadati ga je začela cela vrsta bolgarskih publicistov stare miselnosti. Zdi se. da je Antonov s tem zadovoljen, ker je dosegel namen, da so postali ndegovi članki predmet obširnih razprav v bolgarskem tiSkn in Javnosti. V enem izmed svojih člankov zavrača trditve nasprotnikov, da bi razčiUčenje razmerja med Bolgarijo In Jugoslavijo na podlagi medsebojnega m enakopravnega prijateljstva, dovedlo do poslabšanja odnosa jev med Bolgarijo in drugimi njenimi sosedi. Predvsem ugotavlja, da Je bolgarski narod pet let prelival svojo kri s edi-ndni uspehom, da so se ojačlli sosedje na njegov račun. Nadalje poudarja, da se Humunija in Turčija, zlasti pa Grčija močno vznemirjajo zaradi morebitnega sporazuma z Jugoslavijo, kakor je tudi! točno, da se Jugoslavija vznemirja zaradi vsakega poizkusa Bolgarije za zbližanje z eno toni ed teh njenih sosednih držav. To pomeni, pravi Antonov, da nismo povsem brez pomena kakor nam govore naši voditelji, ču da kljub sedanćenra obupnemu položaju nismo brez možnosti za manevriranje. Nočem reči. da naj se igramo zvezo z enimi proti drugim. Prepričan sem, da đe politika zvez za Bolgarijo končno pokopana in vladna vNezavisimost« piše pravilno, da ne moremo reševati razkosanega naroda danes s Srbi proti Grkom, jutri pa z Grki nrotj Srbom in nasprotno. Vprašanje je. aH je zares mogoča samo taka politika za medsebojne odnošaje na Balkanu. Bolgarija že nad 10 let ni (prenehala iskat! sporazuma s svojimi neslovan-akimi sosedi, pogledati pa je treba, kakšen je bil pri tem njen nspeh. Nedavno se je pričel pokret za rumnnefeo-bolgarsko zbližano e in prijateljstvo t«r sta bili osnovani v obeh prestolnicah tudi društvi v ta namen. Ko so došli bolgarski novinarji z bolgarsko delegacijo v Bukarešto, jim je dejal predsednik vlade Jorga, da je zbližanje vedno mogoče med inteligentnimi lđndmš v dveh državah, težavno pa je med narodnimi množicami. Antonov ugotavlja, da Je hotel s tem reči, da je zbližanje nemogoče in da se zaman fz aro bij a. čas za prizadevanja v ta namen. Ta sodba je seveda pogrešna, ker izhajajo v prvi vrsti hi tatelT* gence ovire za pomirjen je naroda, toda predsednik romunske vlade je s svojimi oesedami skoro popolnoma ubil učinek bolgarskega poseta v Bukarešti. S Turčijo »odi Bolgarija najbolj pridateljake odnošaje in Je aUenila s njo vse potrebne dogovore, vendar pa je veteki spor zaradi likvidacije emigrantskih posestev v Tračni že leta nerešen in pred nekoliko meseci započeta pogajanja v Sofiji so zaspala, ne da bj dala turška vlada odgovor na spomenico bolgarske vlade v tej zadevi. Razmere z Grčijo so še bolj nevesele. Ta država bi se mogla še najbolje razumeti z Bol erari jo. ker Imata po prostovoljni zame njavj prebivalstva še najbolj maloštevilni manjšini, zaradi česar bi za ureditev položaja ne bilo posebnih težkoč. Toda zaradi nerešenih sporov o vseh mogočih reklamacijah, je Bolgarija izgubila skoro vso svojo trgovino na jugu. Končno se res kaže boljše razpoloženje v Atenah, toda ustvariti se ne bo moglo ničesar druge ga kakor enostavna možnost za normalne odnošaje brez kakega upanja za aktivno sodelovanje. Nazadnje pravi Antonov: >ALi naj na podlagi vsega tega sklepamo, da naši ne-srbski sosedi ne žele sporazuma z nami. Razume se, da ne, toda vsi oni snujejo svo- jo balkanako politiko, zlasti, v kolikor tiče nas, na prepričanju nepogasnega neprijateljstva med Srbi ter Bolgari in pri prvem znaku zboljšanja naših odnosa jev z Jugoslavijo bodo pričeli motriti ta sporazum z nemirom ter bodo opustili mnoge svoje pretenzije in protiusluge. Iz tega se more sklepati, da bolgarsko-jugoslo-vensko zbližanje ne bo oslabilo, temveč nasprotno ojačilo postojanke Bolgarije pred njenimi ostalimi sosedi, ki jo bodo prav v tem primeru bolj cenili in z večjo pozornostjo upoštevali njene upravičene zahteve. Tu se pojavlja vprašanje, ali je mogoče tako zbližanje in sporazum z Jugoslavijo pod pogoji, ki bi nas zadovoljili? Poteg vsega, kar sem v času svojih dveh posetov videl in čul v Beogradu, sem globoko prepričan, da je to mogoče in še bolj, da postaja vedno bolj mogoče. Pri Srbih se pojavlja pričetek revolucije, ugodne za pogoje aktivnega bolgarsko-jugoslovenskega prijateljstva.. .< Zaključna pogajanja v Ženevi Sporazum o ukinitvi letal za bombardiranje — Nadzorstvo nad civilnim letalstvom Ženeva, 20. julija. AA. Ves včerajšnji dan so v Ženevi živahno razpravljali o stilizaciji sklepne resolucije, ki jo je pripravil glavni poročevalec raz-orožitvene konference dr. Beneš Glede letalstva se je včeraj med francosko in angleško delegacijo dosegel sporazum, po katerem bo konferenca sklenite ukinitev letal za bombardiranje, pod pogojem, da se uvede nadzorstvo nad civilnim letalstvom. V krogih konference mislijo, da bi še danes moglo priti do sporazuma med posameznimi delegacijami o besedilu omenjene resolucije. Sam dr. Beneš je izjavil, da gre samo še za ureditev nekaterih točk. Predsednik razorožitvene konference Henderson bi se rad prihodnji teden vrnil v London na otvoritev kongresa angleške delavske stranke in je zato določi)! sejo splošne komisije konference za danes dopoldne. Na tej seji bodo ratzpravliali o načrtu resolucije, ki naj zaključi prvo dobo ženevske konference. Pariz, 20. julija. Pariški listi beležijo z velikim zadovoljstvom v Ženevi začasno dosežen sporazum med Francijo. Anglijo, Ameriko, ItaMjo in Japonsko glede razorožitvenega vprašanja ter ugotavljajo, da bodo posamezna vprašanja, ki jih je še treba urediti, kakor na primer o težkem topništvu, rešena bržkone danes. Dogovor o civilnem zrakoplovstvu, ki bo postavljeno pod mednarodno nadzorstvo, označuje pariški tisk kot zmago francoske teze. »Petit Parisien« izjarvlja povsem odkrito, da je sklep o civilnem letalstvu naperjen predvsem proti Nemčiji. Preprečiti se hoče. da ne bi nemško zrakoplovstvo, ki je zelo razvito, zavzelo napram drugim prevladujoče stališče. Velika trgovska letala in Zepnelini bodo podrejeni strogi kontroli in pozneje tudi internacijonalizaciji. »Marin« poroča, da je nemški delegat Nadolny poseril včeraj predsednika francoske vlade Herriota ter mu sporočal, da bo na glavni seji glavnega odbora protestiral proti sklepu petih velesil. Prijateljska pogodba Rumunije in Italije Podaljšanje sedanje pogodbe za šest mesecev — Ovire za zaključftev nove pogodbe po želji Italije Bukarešta, 20. julije. Romunsko-i talijanska prijateljska pogodba je bila znova podaljšana za šest mesecev. Med Italijo in Rumunijo se vrše že leto drni pogajanja za zaključi tev nove pogodbe, ki pa so se doslej vselej razbila zaradi nekih gospodarskih vprašanj. Rum unska vlada ni mogla ugoditi italijanskim željam, ker bi sicer spravila v nevarnost ravnotežje svoje tr- govske bilance. Na drugi strani je italijanska delegacija izrazila tudi željo, da bi obe vladi podpisali deklaracijo o nevtralnosti, pri čemer bi prevzela Rumunija obveznost, da bo ostala nevtralna v primeru oborožene? spooada med Italijo m njenima sosedi. Tudi zaradi tega pogoja se dosedanja pogajanja niso zaključila s pozitivnimi rezultati. Sodelovanje Egipta in Italije Poset predsednika egiptske vlade v Rimu — Fašistični tfsfc pričakuje od poseta ne le gospodarskih, temveč tudi političnih koristi ki Sidkijem pašo ustanovila podlaga za koristno sodelovanje med obema deželama. Italija fjvemlja s strnpat?f ami napore egiptske vlade za gospodarsko obnovo in politični prestiž Egipčanov v njih lastni državi. Po sestanku se bo Hali jamsko sodelovanje z državami v vzhodnem Sredo-7,emfSlužbenni Novmanc vsem, ki imajo v svodih rokah taka potrdila, ki se ne glase na njihovo ime, da do vštetega 13. septembra prijavijo svoje delnice banki in dokažejo, da so si jih nabavili. Ce do lega roka tega ne store, se bodo priznale delnice tistim osebam, ki so ket delničarji zabeležene v knjigah banke. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2270.70 — 2282.06, Berlin 135S.37 — 1349.17, Bruselj 781.85 do 785.79, Onrih 1097.35 — 1102.85, London 100.73 _ 202.33, New York Ček 5617.00 do 5*45.26, Pariz 220.90 _ 222.02, Praga 166.67 do 167.53, Trst 287.24 _ 289.64. INOZEMSKE BORZE Pariz 20.131/«. London 18.3050. New Tork 515.1375, Bruselj 71.2750, Milan 26.25, Madrid 41.15, Amsterdam 206.9250, Berlin 122.1250, Sofija 3.72. Praga 15.19, Varšava 57.40, Bukarešta 3.05. Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki ;jih zaradi tega mučijo krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemoroidalnem zamotku, fistulah, jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko »Franz Jo-sefove« grenelce Vodilni zdravniki ki-rurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« grenčice po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova grenčlca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovi- »SLOVENSKI NAROD«, dne 20. julija 1932 Stev 162 Nikjer ne cvete kupčija Je MI danes zaloten dobra, na živinakem pa ni Kilo posebno Živahno LiJittjlJaiKL, 20. Julija. Vsak dan se dopoldne vračajo z žhrfl-akega trga kmetice in Trnov čanke, mnoge skoraj s prav tako polnimi voaovi zelenjave in sočivja kot so j8x pripeljale na trg. 2e nekaj časa ni več razHke med navadnimi in tržnimi dnevi na zrvllskem trgu, ki je vsak dan popolnoma zaaodcn. Vsega seveda neštete prodajalke ne morejo prodati, najsi Se tako znižajo cene. Danes je bil trg popolnoma zaseden, vendar pa ne tako preobložen kot v soboto in nič bolj založen kot včeraj. Velik tržni prcstor, ki je določen za zelenjavo in so-črvje. je bil zaseden do zadnjega kotička, vendar so pa bili vsaj prehodi prosti. Sadni trg- so zopet založili okoličani, pa tudi nekateri domačini z ogromnimi množinami borovnic. Predaja tega sadeža je zelo hvaležna, ker borovnice ne zgnijejo tako hitro ter lahko nosiš na trg ene in late jagode ves teden. Prodajalci morajo tudi tako delati, ker Ljubljančani ne morejo pri najboljši volji kanzrirmirati vseh teh jagod. Cena je v splošnem zmerna, 1.50 do 2 E>in liter, če pomisliš, koliko truda stane nabiralca, preden je nabran liter. Nekatere mlade gospe so pa prepričane, da lahko nabereš liter borovnic v četrt ure, kot je dejala gospa, ki so se ji zdele jagode predrage, češ, da jih je včasih sama nabrala tako hitro liter, ko je bila mlada. Tudi črešenj je še vedno dovolj, pa niso več tako aktualne, ker se nihče več poseb-mo ne puli za nje. Zato se tudi ne morejo podražiti, kg najlepših je po 5 Din. Od dne do dne je več rdečih malin, ki se pa zde drage 6 do 7 Din liter. Davi je bilo tudi nekaj lepega ribezna po 7 Din liter. Prekupčevalci se zdaj najbolj zalagajo s hruškami, ki so jih prodajali po 4 Din kg. že nekaj časa je tudi dovolj ringloja, kg po 4 Din. Poleg sadja imajo največ paprike, da se zdi kot da si prišel na madžarski trg. Sicer pa tudi Ljubljančani cene papriko in je še vedno dr volj kupčije. Prodajali so jo po 0.50 Din komad. S sočivjem prekupčevalci ne morejo več tako konkurirati s kmeticami in Trnovčankami, ker je zdaj že dovolj tudi vseh vrst domačega sočivja In zelenjave. Vendar pa d<:be vedno kakšno novost, danes so prodajali melone, kg po 8 Din, in sladke buče po isti ceni. Dovolj je že domačih kumar, saj je tu velika kumarčna sezona. Kumarice za vlaganje so prodajali po komadu. 9 komad* v za dinar. Večje kumare so pa bile 7 komadov za dinar. Stročji fižol se je zelo pocenil, najlepšega dobiš po 2 Din kg. Lani je bil najcenejši po 3 Din. Prav tako je pečeni tudi grah. po 2 Din kg v stročju. -STovi krompir, ki ga je dovolj kg po dinarju, se pa zdi gospodinjam še predrag. Ba-rantati sicer ne morejo več, gledajo pa na kvaliteto. Pozno dopoldne so nekatere kmetice bile pripravljene predati krompir po 0.75 Din kg, pa ni bilo kupcev. Da cene padejo proti poldnevu, že vedo nekatere gospodinje in tato prihajajo na trg opol. dne, možje pa Čakajo na kosilo do 15. Slavo moramo peti Trnovcanom, saj so založili trg te z letošnjim kislim zeljem in repo. Kot pravi delikatesi sta Se zelje In repa poceni, zelje kg po 5, repa pa po 3 Din. že ves mesec je trg založen tudi z lepimi domačimi zeljna tim i glavami, ki jih prodajajo po komadu od 2 do 3 Din. Na kokošjem trgu ni bilo taktnega navala kot navadno, bilo je namreč manj prodajalk. Gospodinje se pa kljub najaes-nejštm časom zanimajo vedno enako za piščance. Na tem trgu je najhujše barantanje. Par piščancev je po 25 do 40 Din in je prava umetnost zbarantati piščance po zmerni ceni, namreč po takšni, ki bi bila všeč gospodinjam. Kmetice tarnajo, da morajo plačati po 4 Din ^šrangec za piščanca. Nekoliko je to tarnanje nedvomno upravičeno. živinski trg ni bil tako dobro zaseden kot prvo sredo. Zlasti je bilo mnogo manj konj, ki jih je bilo prvo sredo okrog 30O, danes pa niti 100 ne. S tem pa seveda ni rečeno, da je kdo pogrešal Živine, da bi bilo vsaj toliko kupcev, kolikor je bilo živine! Najbolj so se kupci gnetli okreg pujskov, ki jih ni nikdar preveč na sejmu in so tudi vedno še precej dragi. Uradno določena cena je za 6 do 8 tednov stare 70 do 100 Din, kmetje pa držijo ceno visoko, kar se da in ne popuščajo skoraj nič. Po nekaj mesecev stare so prodajali po 200 Din, majhen popust so pa dovolili tistemu, ki jih je kupil več skupaj, n. pr. 3 pujski po 4 mesece stari so stali od 500 do 600 Din. Tudi pri teh kupčijah imajo vmes prste mešetarji, ki so tem bolj podjetni, čim slabši časi so. Mešetarjem smo pa dolžni hvalo, seveda predvsem kmetje, da najbolj uspešno pobijajo krizo, kaj bi brez njih ne bilo niti toliko kupčije kot je je. Veli so od sejma do sejma bolj pitani, a nihče se za to ne zmeni. Živa vaga za prvovrstne vole je 5 do 5.50 Din kg. Krave so si kmetje precej ogledovali, toda govejo živino kupuje zadnje čase navadno le mesar. Cene za krave so zelo različne. Še precej lepa krava je bila prodana za 700 Din. kdor pa ni strokovnjak, ni opazil posebne razlike med to in kravo, ki je bila prodana za 1700 Din. Kmetje seveda vedo že po koži. katera krava je mlekarica, so pač pravi mojstri v otipavanju. Na sejmu se pa ne žrtvujejo samo kmetje in mešetarji. temveč tudi krave, ki jim curlja mleko iz napetih vimen. Skoraj pod vsako je stala luža mleka. • Na konjskem sejmu so prodajali samo konje, ki stopajo v zasluženi pokoj, drugi so predragi. Za lepega konja moraš šteti 3 jurje. Toda kobila, ki je bila prodana za 600 Din, je bila še dovolj lepa in sta bila oba zadovoljna, kupec in predajalec. Takšnih kupčij je pa bilo zelo malo, da bi bili vsi zadovoljni. v slabo srce ter da ne more prenašati vročine. Ljudje so jo tolažili, naj si ne jemlje stvari preveč k srcu in da so ji radi pomagali, saj vendar ne smeš pustiti človeka kar na cesti, da bi umrl pred očmi brezbrižnih ljudi. Gospa je bila namreč v zadregi, ker me je neka matrona zgražala nad ljudmi, ki so dajali gospe obkladke na glavo, češ, ne poznajo ženske, pa jo drgnejo, na)brž ni niti dostojna dama. Ljudje so pač dobrosrčni in zato je tudi pridrvel po gospo rešilni avto, ki ga ni nihče naročil, in ko je bilo gospe ie odleglo. Kako se meščani selijo Kako je, če se mora človek v Ljubljani seliti iz ene hiše v drugo Ljubljana. 20. julija. Meščanu je stanovanje os. okroe: katere *e suče vse njegovo žit je in bitje, ženske, ki !majo obiranje ljudi v zakupu, začno vsako konferenco s stanovanjskimi vprašanji. Vaj meščanski raz'-rov ori se sučpoo najraje okro? stanovanj, največ tožb je "v mestu saradj stanovanj, največ sivih las delajo ljudem stanovanjske skrbi, največ tarnanja, obupava.n-ja, žalosti in sovraštva izvira od stanovanjskih zadev — Cn zarad 5 teh vražjih stanovanj moramo biti tudi previdni, da ne povemo ^?sa preveč, kajti govoriti o stanovanjih je najbolj kočljiva zadeva. Govoriti o meščanskih selitvah je pa že povsem revolucijona.rna zadeva. Saj pomeni skoraj vsaika sel.'tev "v mestu pravo pravcato revolucijo. Revolucionar je seveda selPec\ na ienm la jalec sra v duhu neštetokrat ra7četveri, ?a obsodi med največje potepuhe, sra prekolne do sleherne dlake rn mu naprti za cel leks/kon najbolj drastičnih vzdevkov Na zunaj teca seveda ne pokaže naravnost, kaj se kuha v njom. pač pa kar ffori v želji, da bi se mu maščeval. Ko pa najemnik odide '.n je takoj polno stanovanje interesentov, je najemodajalec pripravljen povzdigovati prejšnjega najemnika do neba. češ. tako ime-nrtna, fina. solidna stranka je stanovala doslej pri meni. da si bom dvakrat (premislil, komu bom oddal stanovanje v najem. AH pa pravi, da ima tako slabe skušnje, da se mnra vsestransko informirali, s kom ima čast. .. Toda. kot rečeno, o teh zadevščinah ni varno mno-sro grovoriti in seveda tudi ne o najemnikih, ki se selijo ter berejo v duhu levite hišnemu gosno^larju. Končno pa tud: nI treba, saj eni ta drnsi skrbe z vsemi silami za medsebojno reklamo. Pri novem hišnem gospodarju oberre najemni* prejšnjega najemodajalca do kosti, prav tako pr: vseh znancih in prija+eljih. in tudi hišni gospodar j: ne poznajo pardona. Zunanja slika selitev v T.jubl'anl je pa povsem nedolžna, vsaj na prvi pogled. Pred veznimi vrati stojri voz, zadnje čase navadno odnrt. ker je prešel jevanje v zaprtih vozovih precej dražje: na taksen voz ti nalože bogastvo ali siromaštvo ter te razkrinkajo pred vsem mestom. Vsa okna bližnjih hiš so polna radovednih «lar. Neprizadet.!m sosedom se zdi višek nžJtkov občudovati takšno prenašanje in nakladanje pohištva. Kot najvestnejši statistiki preštevajo vse kose pohuštva 1n si vtisnejo v spomin za večne čase, kakšni so posamezni kosi. Pešci tudi niso indiferentni. Vsak se nstavi, vsaj toliko, da prečem: pohištvo na prvi pogle>d. Mnoga sr ga pa pošteno ogledajo, pretipajo in ovohajo. _ Po bencinu smrdi! «_ Po naftalinu tudi! ugotavljajo. _ Kakšna ropotija! _ No startni je kupljeno! — Vidite, plesmoba! Vlažno stanovanje! — Seveda, takšna umazana bajta! — Jaz stanujem v modemi vili, pa m niti v nji vse tako kot bi moralo bita, v takšno, hišo bi se pa bal samo stopiti. Ko prineso nosači zopet kos pohištva, jnh tesno ob stopijo in hočejo zvedet: vsi, kdo se seli in zakaj. Hočejo pa tudi vedeti, po čem je stanovanje, kdo ga oddaja in kakšno je. — Radoveden sem pa le, kakšne luknje so v tej bajti, — pravi tisti, ki je dejal, da bi se bal vstopiti, ter se opogumil prvi in vstopa v stanovanje z nosači, ne da bi kaj vpraševal, če sme ali ne. Ko najeti v stanovanju na najemnika, ga vpraša naravnost: _ Ali je to stanovanje prosto? — Ne vem, — odgovori najemnik nevoljen. Medtem pridejo še drugi, na mah je stanovanje polno ogledovalcev hi ubogi najenm:k se seveda ne more stepsti z njimi, ker jih je preveč. — Ni tako napačno, če ba ne bilo predrago, pa bi ga najel, — al misli tisti, ki stanuje v modemi vili. Ko najemnik v drugem stanovanju razvršča pohištvo, lahko študira na njem odtise prstov neštetih meščanov. Ljudje radi pomagajo Ljubljana, 20. julija. Ljudje so še vedno dobrosrčni in jih takoj gane nesreča bližnjega. V marsikom se skriva samaritanski talent, žal pa ni dovolj pravih prilik, da bi se takšni sočutni ljudje lahko večkrat izkazali. Takšen talent pa ni kar tako; moraš biti dovolj uren in spreten in znati moraš telefonirati, da nemudoma obvestiš reševalno postajo o strašnem dogodku in da takoj zdrvi rešilni voz po nesrečno žrtev katastrofe. Poklicni reševalci pa morajo tudi seveda takoj stopiti v akcijo, ne da bi vpraševali po podrobnostih. Ljudje se tega dobro zavedajo, zato so pa rudi takoj pripravljeni klicati reševalno postajo, zlasti tedaj, ko proglase koga kar na lepem za norca. Reševalci pridirjajo, kot da se podira svet. potem pa se jim prav tako mudi nazaj, kajti nazadnje nihče ne ve niti povedati, kdo je potreben pomoči in kdo je telefoniral. Včeraj je postalo mladi gospe v Šiški na sprehodu nenadoma slabo. Bila je pač pasja vročina in mladim gospem postane če-šče slabo. Gospa se je zgrudila, ljudje so jo prenesli v bližnjo hišo, kjer so jo spravili k zavesti s konjakom in kisom. Gospa se je takoj zavedla ter se zahvalila dobrim ljudem za pomoč. Potožila je, češ, da Kako so našli prof a Jesenic a Trije mlade zagrebfiki planinci. Milan Sorš. Zvonimir Kohnan in Slavko Pinta-ric; člani rjfla*i.mskega društva »-Runolist«, so splezali v začetku julija na Veliki Klek in bodo o svoji naporni turi predavalri dre-vi na društvenem sestanku. Zvonimir KoJ-man, ki je krenil pozneje na. Triglav, opisuje v zagrebškem »Jutarnjem listu« usodni padec pokoj. vseučifoSkejra profesorja dr. Frana Jesenka. Vračajoč se s Triglava mimo Sedjmerih jezer, pripoveduje g. KoJman. sem se spušča! preko Komarče proti Bohinjskemu jezeru, naenflerat sem na opazil na tretjim poti v grapi na strmi steni Človeško nojro. Talooj sem skUenil spustiti se v jarek, kar pa ni bilo lahko, kajttn stena je zelo strma. Ko sem se spuščal po steni, se je od-krušilo nekaj manjših kamnov in tedaj sem začul slab glas, ki je klical na pomoč. Zato sem se začel spuščati hitreje. Kmaiu sem prispel do ponesrečenca in z veliko težavo sem ga spravil na pečino. Moral sem ga držati z rokami, ker je bil one-sveščen. Sele pozneje sem opazil, da je ves po-tolčen, zlasti še. ker je bil brez srajce, a glavo je imel vso okrvavljeno. Nisem ga mogel pustiti na pečini, da bi hotel po pomoč, ker bi bil padel v še večji prepad. Držal sem ga, čakajoč, da kdo pride, ker sem vedel, da mri sledi skupina planincev. Kmalu je prišel neki turist, ki sem ga poklical in potem je on držal ponesrečenca na pečini, a jaz sem hitel po pomoč v do-lino. Hitel sem na vso moč, ker sem vedel, da lahko postane vsaka minuta usodna. Kmalu sem bil v dolini pri stražarnici obmejne straže, ki sem jo takoj obvestil o nesreči. Z menoj so odšli trije vojaki in vzeli s seboj veliko odejo, kajti nosilnice ni bilo mogoče spustiti v prepad. Z velikim naporom so prenesli ponesrečenca v dolino, kjer je bil najemnik »Zlatoroga« ta Čas že organiziral pomoč. Ljudje so nam pomagali prenesti ponesrečenca v »Zlatorog«, kjer mu je nudil zdravnik prvo pomoč, potem so ga pa prepeljali v Ljubljano. Praznik naših avtom&M*.istov Ljubljana, 20. julija. Sv. Krištof, ki ga časte motoristi vsega sveta kot svojega patrona, je zaščitnik tudi naših avtornobilistov in motociklistov. Ni ga menda avtomobila, ki bi ne imel vsaj ene plakete ali kaikega drugega znaka z likom sv. Krištofa. Tuda na ljubeljski cesti, tej naši najtežavnejši gorski cesti, kjer marsikatero vozik) »v potu svojega hiadiča« piha proti vrrhu, imajo avtomobi-hsti znamenje s kipom svojega patrona sv. Krištofa. Tukajšnji AvtokhKb priredi v nedeljo, dne 24. t. m,, v primeru slabega vremena nedeljo pozneje, izlet na Jezersko, ob kateri priliki bodo počastila avtomobili-sti in motocikl isti svojega patrona, slično kot lansko leto na Vršiču. Svečanost se bo vršila na Jezerskem vrhu, kjer bodo avto-mobilisti taborili na travniku poleg nove planinske restavracije tik ob državni meji. Letošnija svečanost bo pa imela š« poseben pomen, ker bo ob tej priliki razvit tudi klubski prapor in je zategadelj pričakovati prav znatne udeležbe avtomobilistov in motociklistov, članov našega agil-nega Avtokiuba, ki ne bodo hoteli zamuditi te lepe prilike, da se prvič zbero pod okriljem svojega prapora. Skupnega odhoda ne bo. temveč prisoo izletniki posamezno na čili vendar tako, da bodo zbrani na Jezerskem vrhu že oko-hi 11. ure, dočim je določena svečanost blagoslovitve vozil in razvitja novega prapora za ^12. uro. Verski obred bo opravi! iz ljubezni ivosti pater Zakrajšek, ki je že za časa svojega bivarrja v Ameriki tudi kot aktiven avtomobilist sodeloval pri proslavah sv. Krištofa. Po končanih ceremonijah pa se prične taboren-je m zabava po mili volji izletnikov. _ Čudna bolezen LiabUana, 20. julija. Ta bolezen bi ne bHa čudna, ko bi ne bila tako skrivnostna, da jo ljudje taje in skrivajo, kot da je sramotna. In čudna je tudi v tolifco, da je ne moremo na dolgo in široko opisovati. Reči le smemo, da se je pojavila nenadoma in še preden so ljudje začeli govoriti o mi, je že razsajala prav pošteno ter mučila že nešteto bolnikov. S statističnimi podatki vam tudi ne moremo poMreči, kajti za rnkogar m več zanesljivo. ali le zdrav ali ne. Ktfub temu pa, da je ta bolezen tako skrita, je vendar resna. Vsa zadeva Je prej tragikomična kot smešna m Se bo še nekaj časa tragikomična, bo postala nazadnje celo tragična. Bolezen namreč razsaja v bližini sadnega trga, najbrž tudi na trgu samem; sicer pa ni važno, fcfe razsaja, važnejše je, loje se je pojavila. Nekateri torej trde, da se it pojavila v bižmi trga. In trde tudi. da je po značaju bolezni sklepati, da jo povzroča ofižoia UuMUnfce. Toda o Ljub- ljanici se pri nas ne sme mnogo govoriti, ker je preveč popularna in ker mnogi smatrajo, da je nedotakljiva. Bod! kakorkoli, bolezen razsaja, nič ne pomaga. Morda je bolnih že polovico meščanov, saj bolezni ne obeša nihče na veliki zvon. Vsi trpe kot vdani \ božjo voljo. Ce izbruhne prava epidemija, se seveda tudi ne bo nihče pritoževal. In tudi ob tej priliki se ne pritožujemo, le opozarjamo ljudi in poklicane činitelje, naj kmalu po-krenejo gradbeno akcijo, da bo dovoli tistih prepotrebnih prostorov, ki jih zahteva razmah te skrivnostne bolezni. Ni treba naglašati še posebej, kako važnega gospodarskega pomena bo taflcšna gradbena akcija. Vse to je kot na dlani. Zato tudi pričakujemo da bo šel v tem pogiedu naš napredek neoviran ter bo ta čudna bolezen še dolgo aktualna. Naši onstran meje V Ajdovščini pri Gorici je bilo obsojenih te dni več naših rojakov, ki so bili obtoženi, da so pobegnili v Jugoslavijo brez potnih listov. V kontumaedji so bili obsojeni na 4 mesece zapora in na denarno globo po 3240 lir Drago Kodrič, Rafael Hu-mar, France MiheliČ iz Rihenberga, Lojze Gorjup, Tone Mohorčič, Marija Ceh ovi nova in Andrej Kodele iz Vipave. Josip Saksida iz škrilja, Janko Vidic iz Dela - Otlice, Andrej Jejčič iz Erzelja, Alfonz Rotar iz Vipavskega Sv. Križa, France M are in Josip Marc iz Budanj ter Ivan Oesnik iz Dolge Poljane. Karabinjerji so ovadili goriškemu sodišču 57-letnega Andreja Uršiča iz Volčje draje, ker je brez potnega lista prekoračil mejo. V Trstu je bil obsojen na eno leto zapora 41-letni Frmjo Krelič, ki je bil obtožen, da je na dan »rimskega božiča«, ko je bil ves Trst c k rasen z italijanskimi zastavami .izgovoril za italijansko zastavo žaljive besede. V Podgori pri Gorici je prišlo pred tednom do težkega incidenta med slovensko družino in karabinjerji. 32-letni Angelo Bregant je bil obsojen iz političnih razlogov na policijsko nadzorstvo, na kazen, ki je za stopnjo nižja od konfinacije na otoku. Karabinjerji se često zglase pri takih obsojencih, in tako so prišli oni dan tudi pred Bregantovo hišo. Doma so bili Angelo Bregant, njegov oče in mlajši brat. ki so baš metali z voza seno. Karabinjerji so domnevali, da je Angelo Bregant seno zaslužil, kar jc po predpisih policijskega nadzorstva prepovedano. Zato so ostro nastopili, kar je izzvalo Bregan-tove, da so se začeli braniti. Prišlo je do spopada, karabinjerji so segli po orožju, Bregantovi so bili aretirani in izročeni sodišču. Na Reki je bil obsojen te dni na 9 mesecev Rudolf Ricul iz Pule, ker se je v aprilu na cesti stepel s fašističnimi miličniki. V Idriji je bil prejšnji teden aretiran in izročen sodišču 30-letni jugoslovenski državljan Fran Brodnič, ker se je upiral policijskim agentom. Na meji svobodne cone nad Opatijo so opazili financarji dva moška in misleč, da sta tihotapca, so ju pozvali naj počakata. Eden se je ustavil, drugi je pa začel bežati. Financarji so streljali za njim in ga ubili. Gre za 18-letnega Petra Ivančica. Njegovega tovariša Matijo Brajkoviča so pa aretirali. Nova planinska postojanka Od Ljubljane da Koprivne je komaj tako daleč (po karti) ko do Bleda, do Zidanega mosta ali do Kočevja, vendar kako malo jih je, ki ved6: kje je Koprivna, kdo so Koprivci. — To je tam »na pozabljenem*, med Olševo, Raduho in Peco, prav bDizu državne meje nad Železno ka-plo in Globasnico (v Podluni). Prelep kos slovenskega sveta zase v mirnem gorskem zatišju. Malone tak še, kakor ga je Bog dal: brez velikfh cest, brez ropota ki smradu bencinovega, brez vasi, Ie sem pa tam te pozdravljajo raztresene kmetije Kopriivcev v starem domačem slogu, ena slfkovrtejša od druge po strmih bregovih in tesnih dolih ob povirju reke Meže. Sredi te mikavne krajine na skrajnem vzhodnem klinu Olševe, vrh lepo odmrtega razbora pa ždi prijazni zaselek št. Jakob v Koprivni, 1073 m, z lično cerkvico in par hfršami. glavni kraj Koprivne. Tu je doma Ivan Hojnik. daleč znana, vsesplošno pri-IjuibMena dobričina: župnik, trčitelij. občinski mož, ranocelnpk, graditelj potov, ama-ter-fotograf, astronom, muzikant, velik prijatelj turistov, vse obenem. Mož ima za Koptrivno premnoge zasluge. Le redki turisti so zašli doslej semkaj med Koprivce, kajti na vsem tem zapuščenem svetu med Solčavo, Lučami, Črno pri Prevaljah. CHobasnico in Železno kaplo ni bilo primernega zatočišča za popotnike. Temu se je sedaj odpomoglo. Dne 34. t. m. se namreč otvori tu prepotrebna nova pla-nmska postojan/ka, ki bo ugodno vpKvala na razvoj turristike v teh doslej za turiste zelo slabo prirejenih krajih. Planinsko gostišče pri Sfc Jakobu v Koprivni tik pod cerkvijo nudi zaenkrat turistom v 2 sobah 5 čednih postelj ter prav dobro prebrano in pijačo; v kratkem pa bodo uredili še 2 sobici, tako da bo ta dom kmalu primeren huda za sprejem gostov za daljše bivanje. — St. Jakob v Koprivni je izrazita gorska prehodna postojanka med Savinjsko in Mežiško dolino, Jcier se križa 7 važnih turis+ovkih potov. Tako imamo k Št. Jakobu: iz Solčave mimo Stiftarja po iz-vrtno nakopani jezdni Hojnikovi poti (divna gorska promenada) le 2.30. rz Logarske doline 3.45, od Potočke zijalke in po slemenu Olševe 3. od Sv. Duha pod Potočko zijafko v Oflševi sprekoma mimo Stritarja pod Olševo 2.30. iz Črne nri Prevarah po Mežiški dolini navzgor 2.15, iz Železne kaple skoz Remšenik in čez planino Olševo 4, rz Otobasnice čez Lože skoz Kopriv-no 4 ure. Prav ugodna pa sta od št Jakoba tuda pristopa ozht. sestopa s Pece Im Raduhe. Priporočamo turistom, da čimprej po-setrjo to novo postojanko pri Št. Jakobu v Koprivni in spoznajo krasno Koprivu o tam mod Olševo, Raduho in Peco. KOLEDAR Danes: Sreda, 20. julija: katoličani: Elija, česlav; pravoslavni: 7. julija. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Deviški Jakob. Kino Ideal: Luka greha. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bah ovec. Kongresni trg 12: Ustar. Sv. Petra cesta 78: Hočevar, Ljub-ftana VII, Celovška cesta 34. Bojevita divja lovca Ljubljana, 20. julija. Odvetnik dr. Ivan Tavčar je že pred dnevi prijavil policiji, da je 7. t. m. v zgodnjih jutranjih urah nekdo v njegovem lovskem revirju pri Crni vasi ob Ljubljanici streljal divje race. Posestnik Ivan Biz.iak iz Stoždc, ki se je ta čas slučajno mudil na drugi strani Ljubljanice, je strelca opazil in spoznal v njem nekega š. iz Crne vasi. S krikom: »Aha. zdaj sva pa skupaj!« je stekel proti lovskemu tatu, ki pa je. ko je opazil, da njegovo početje ni ostalo prikrito, takoj vr^cl puško in ustreljeno raco v travo in zbežal proti domu. Bizjak se je s čolnom prepeljal čez Ljubljanico in našel ustreljeno raco, puško pa pustil v travi, ker se je bal, da se mu ne bi divji lovec osvetil, ker ga je že opetovano opazil na ' prepovedanem lovu. Dva dni pozneje je lovski čuvaj Ivan Novak proti večeru ponovno opazil lovska tatova, ki sta streljala divjačino. Obvestil je Bizjaka in sta skupaj zasledovala storilca. V bližini Ljubljanice sta ju dohitela m spoznala v divjih lovcih brata Š. Ko sta. brata opazila zasledovalca, sta začela streljati po njima z lovskTma puškama. Oddala sta 8 strelov, od katerih pa k sreči rd nobeden zadel. Bizjak in Novak, ki kaj takega nista pričakovala, sta se seveda ustrašila in opustila zasledovanje. Bojevita divja lovca sta takoj ovadila. Davi sta se dva stražnika napotila proti domu divjih lovcev in jima ob 5.30 zjutraj napovedala aretacijo. Ker pa stražnika nista točno vedela za imena, sta odvedla s seboj vse tri brate in sicer 27 letnega Ivana, 241etnega Franca in 23 letnega Alojzija. Navedeni so zanikali vsako krivdo, trdeč, da sploh nimajo pusk in da so bili kritičnega dne doma. Stražnika sta 6icer takoj izvršila preiskavo, vendar nista ničesar našla. Sedaj jih zaslišuje policijski uradnik. Iz policijske kronike Ljubljana, 20. julija. Na policiji se je zglasila hišnica Poz-na-jelsek Julka, stanujoča na Napoleonovem trgu št. 7 ter izpovedala, da sta bila včeraj med 8. in 10. uro istotam s stopnišča ukradena dva, po 80 cm visoka kipa rz mavca, predstavljajoča dečka in deklico. Neki prijatelj rastlinstva je ponoči ob-islcal vrt upravitelja splošne bolnice Sara-(bona Jožefa na Poljanskem nasipu m odnesel dva oleandra ter tri barvaste krogle, ki služijo za okrasitev vrta. Davi, v zgodnjih jutranjih urah, je policija izvedla v svojem okolišu običajno tedensko racijo, ki je prav dobro uspela. Prijela je okoli 50 raznih postopačev m delo-mržnežev, od katerih so mnogi stari znanci. Sedaj jrh zaslišujejo in upajo, da so med njimi temni elementi, ki so v zadnjem Časni izvršili več manjSh tatvin. Slovenski Tisk Zgodovino prvih let »Slov. Naroda«, boje ob ustanovitvi prve slovenske tiskarne v Mariboru in težave našega prvega urednika Tomšiča zaradi tiskarne, obenem pa ustanovitev Narodne tiskarne v Mariboru nam ofcširno in živo opisuje Janko Glaser v odlični reviji »Slovenski Tisk«, ki je pravkar izšla 6. številka njene II. knjige, Glaserjevi članki »Iz zgodovine slovenskih tiskarn« so tako važni prispevki k naši kulturni in tudi politični zgodovini, da jih mora citati vsak naš intefcgent. Direktor Gerhard Haegens nadaljuje v tej številki svoje za vsakogar poučne razprave »Iz kraljestva barv«, saj pri nas celo inteligenca o tisku ne ve skoraj ničesar. Direktor licejske knjižnice dr. Janko Šlebin-ger objavlja nadaljevanje svoje do skrajnosti popolne »Slovenske bibliografije za L 1930.«, ki nam dokazuje, kako mnogo publikacij izhaja pri nas navzlic gospodarski krizi. V upravičeno gostem »Jezikovnem Rešetu« in vsem tako silno potrebnem, ki žele pisati pravilno slovenščino, nas uči dr. Rudolf Kolarie, da ne smemo pisati »Ne odtrgati!«, da zvezki niso »močni« 200 strani, temveč »debeli«, nadalje, da položaj ni »krizast«, pač pa kritičen, kako neroden je »brezžični telegrafist« in kakšno preglavico nam delajo ločilni števniki, ker vedno zamenjujemo »tri« in »troje«. Radi-on ne pere »belejše in hitrejše«, pač bi pa moral prati »bolj belo in hitreje«, tako tudi ni dovolje.io pisati, da »posedujemo« dosti jezikovnega znanja, pač nas je pa dr. Kolarič s svojim izvrstnm »Jezikovnim Rešetom« že davno preveril, da ga »ima« zares prav mnogo, njegovo koristno delo pa tudi mnogo uspeha, ki se pozna tudi na topot prav dobrem »Izrazoslovju«. Izrazoslovje je pač silno težko delo, zato pa odkrito občudujemo zvecino prav posrečene izraze Frana Savinška. »Slovenski Tisk« ie z vsako številko boljši, vsak dan pa tudi bolj vreden, da *e razširi no hišah -sch slojev, zlasti pa, da ga naroce tudi kavarne in drugi javni lokali, ker raznih društven.h knjižnic pač ni treba opozarjati, da ga morajo imeti. Revija se naroča pri Zvezi faktorjev v Učiteljski tiskarni, a tiska jo z izredno skrbjo za opremo Delniška tiskarna v Ljubljani, naročnina na 10 zvezkov je pa le 70 Din. Kumifte kolke proti tuberkulozne lige! »SLOVENSKI NAROD«, dne 20. julija 1932 Stran S. Dnevne vesti — Izpremembe v državni službu Imenovana je za sestro pomočnico pri šoiski polikliniki ▼ Ljubljani zaščitna 6estra Viktorija Kecelj; vpokojen je arhivski uradnik pri zdravstvenem domu v Celju Alojz Mramor; v višji razred so pomaknjeni policijski stražniki-zvaničn!k; v Ljubljani Vinko Ceh. Franc Drašček. Franc Jurjec, Ivan Mežek. Ivan Tome in Josip Zavodnik. — Izpremembe v banovinski službi. Imenovani so za banovinskega uradniškega pripravnika banovinska zaščitna sestra dnevničarka pri združeni zdravstveni ooči-ni v St. Vidu nad Ljubljano Ana Bižal, za profesorja banovinske šole na Grmu pri Novem mestu sreski kmetijski referent pri sreskem načelstvu v Novem mestu Franc Malasek in za banovinskege zdravnika združene zdravstvene občine Črnomelj zdravnik v Črnomlju dr Boris Malerič. — Iz prosvetne službe. S kraJjevim ukazom so premeščeni po službeni potrebi v osnovne šole Rado Grtrm, Andrej Sežun, Ofea Knez, Leopoldina Kti-mn. učitehji in učiteljice vadnice učiteljišča v Liubtfani ter Friderika Tarson in Jožika Trdina, učKefjici meščanske šole v Ljubliani. na-datfe Ferdinand Robič. Aleksander Kopriva. Slavica Venca iz, Anton Kutina, Mirko RakteJj, Ludlmila Bratič, Marija Humek, Elza Lešnik. Framja Rebolj in Marija Re-har, učitelji in učiteljice vadn-ice učiteljišča v Mariboru. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list ter. banske uprave dravske banovine« št 57 z dne 20. t. m. objavlja pogodbo med Jugoslavijo in Češkoslovaško o ureditvi plačevanja iz blagovnega prometa i. dr. med obema državama, zapisnik o turističnem prometu med Jugoslavijo in Češkoslovaško, pravila o opravljanju završnih :z-pitov na umetniških šolah, odločba o ukinitvi uvozne carine na prečiščeno žvepk) in žvepk>v cvet objavo o novih telefonskih zvezah z ino-zemstvom in eno objavo banske uprave o pobiranju občinske trošarine za leto 1 932. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 1. do 7. t m. je bilo v dravski banovini 16 primerov tifuznih bolezni (umr'a 2), 74 škrlatinke. 75 davice (umri l). 95 ošpic. 11 griže (umrla 2). 26 sena. 7 du>-ljavega kašlja, 4 krčevite odrevenelosti (umrl 1), 6 hripe. 2 otrpnjenja tilnika, 1 nalezljivega vnetja možganov in 1 otroč-niške vročice. — Vinogradniški kongres v Smederevu. 25. in 26. septembra se bo vršil v Smederevu na pobudo srbskega poljedelskega društva državni kongres vinogradnikov, aa katerem bodo razpravljali predvsem o vinogradniški Drodukcij.i. načinu razpošiljanja in izvoza grozdja, kakor tudi o raznih trtnh škodljivcih. Na razstavi, ki bo otvor-jena obenem s kongresom, bo organiziran tudi poseben oddelek za inozemstvo. — Ustanovitev potovalne poljedelske razstave. Pod predsedstvom načelnika za kmetijstvo dr. Ljudevita Prohazke se >e vršila v Beogradu konierenca širšega odbora za potovalno poljedelsko razstavo in šolo skupno za podunavsko, savsko, dravsko, vrbasko in primorsko banovino. Na konferenci so sklepali o organizaciji razstave. Gmotna sredstva za njo so zagotovljena. — Nabava živinske hrane in stelje za vojsko. Takoj po končani košnji in žetvi bodo vojaške komisije kupovale za gotov denar na Hcu mesta, direktno pri proizvajalcih Oametih) za vojaško potrebo seno, oves. ječmen ;n slamo. Posredovanje po doUavMdSii Cpreflonptih) :e izključeno. Kupovalo s« bo neposredno od producen-tov. — Razpisani službi. Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani razpisuje mesto ženske pomožne moči (laborantke) v centralni ambulanti za specijalno zdravljenje državnega prometnega osobja v Ljubljani. Prošnje je treba vložiti do 26. t. m. pri upravi. Banska uprava savske banovine razpisuje natečaj na mesto sreskeea zdravnika v Koprivnici. Prošnje je treba vložiti do 10. avg. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje pri obči državni bolnici v Ljubljani shižbo šefa kirurgičnega oddelka. Prosilci morajo dokazati kvalifikacijo po § 30 zakona o bolnicah. Prošnje s potrebnimi prilogami je vložiti pri kraljevski banski upravi v Ljubljani do 4. avgusta. — Kraljevska banska uprava razpisuje na osnovi § 31. zakona o banski upravi v območju s reškega cesrtnega odbora v Prevaljah službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer: za progo od km 13.000 do km IS.491 banovinske ceste št. 84 Maren-berg-Ribnica-Brezno. — Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kol-kovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list. domovinski lest, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka. zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega ob last va, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja. eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti je vložiti najkasneje do 31. julija pri sreskem cestnem odboru v Prevaljah. — Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje pri javni bolnici v Celju službo ekonomskega pripravnika po § 45 odst. 2 zakona o uradnikih. Prošnje s prilogami je predložiti kraljevski banski upravi v Ljubljani do 28. julija. — Sprejem gluhonemih otrok v gluno-nemnico V gluhonemnico v Ljubljani se sprejmejo v začetku šolskega leta 1932-33 vnovič gluhonemi otroci na prošnjo staršev ali njih namestnikov. Prošnje je treba vložiti do 31. t. m. pri ravnateljstvu dole. — K spominu na Fr. Gos+iaesrja nam piše naročnik: Glede na članek »Francu Gostinčarju v spomin« lahko še naknadno omenite, da je bil GostinČar obtožen po-skušenega umora. Državni pravdnik je bil g. Eckl, ki je bil pozneje imenovan za dvornega svetnika pri najvišjem sodišču na Dunaju. Ta gospod je pri obravnavi strastno govoril m zahteval, da bi porotniki vprašanje glede poskusenega umora potrdili Porotniki, dasiravno je bilo med njimi 0 Nemcev, so vendar le z veliko večino prvo vprašanje zanikali ter potrdili vprašanje, da je bil Gos t in čar takrat zares v sili. samo potrdili so. da je bil silobran prekoračen in zato je bil Gostinčar obsojen na mesec dni strogega zapora. Naš naročnik, ki nam to piše. je prisostvoval dotični porotni obravnavi. — Naši letalci na 117. mednarodnem letalskem mitingu v Švici. Švicarski Aero-klub je povabil na mednarodni krožni ;>o-let okrog Alp tudi naše vojaške letalce. Miting bo prirejen nekako v spomin na tragično smrt našega letalskega podpolkovnika Živorada Petroviča in letalskega poročnika Dragoljuba Pajeviča. ki sta se na mea-narodnem letalskem mitingu v Švici v Alpah smrtno ponesrečila. Kot spomin r.a njuno smrt je pripravil švicarski Aeroklub p kal Petrovič-Pajevič. Mitinga se udeleže naši letalci, letalski kapetani Fedor Gradišnik. Zla tko Šintič. Leonid Bajdak :n Oavro Škribanič ter letalski poročnik Kazimir Židanik 6 tremi aeroplani. Naši letalci so krenili iz Novega Sada včeraj zjutraj. Miting se bo vršil od 22. do 31. t. m — Hrvatski planinci na Triglava. Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme« priredi od 22. do 24. t m. za svoje člane skupni zlet na Triglavsko pogorje. Udeleženci se odpeljejo iz Zagreba v netek 22. t m. ob 13. do Mojstrane, od koder krenejo na Tr'glav m mimo Sedrne-nh 'ezer v Bohinj. — Tujski promet v Dalmaciji. V Dalmaciji ie tujski promet letos še dokaj živahen. Zlasti mnogo ie tujcev v Makarsk5 in Hvaru, pa tudi v Splitu iih te precej, zlasti Nemcev. Avstrijcev in Cehov. V Dubrovniku in okolici pa kar mrgoP tuicev. — Prepoved zahajanja v kreme. Okrajno sodišče v Celju je prepovedalo Josipu Klincu iz Gorice občina Dobrna zahajanie v krčme za eno leto. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno iasno in vroče ter nagne-nje k nevihtam. Tudi včeraj ie bilo skoraj po vseh krajih naše države lepo. Najvišja temneratura ie znašala v Skooiju 33, v Beogradu 30. v Ljubljani 29. v Zajrrebu in Splitu 27. v Mariboru 23 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.3, temperatura ie znašala 14 storvnj — Razne nesreče. Hlnpec v Sp. Domžalah Martel Vinko je včerai tako nesrečno padel s kolesa, da ie dobil močne notranje poškodbe. Dolinar Mirko, sin žagar-*a. si ;e pri padcu z lestve zlomil levo roko. Bolniica ie davi sprejela v oskrbo 27 letnega Janeza Karabašnika. stanujoče-sra v Žibertovi ulici. Pil ie v samomorilnem namenu lizol. 76 letni Kalešni-k Franc iz Povšetove nI. 69 ie uslužben pri Slo-eradu in dela ori regulaciji Ljubljanice. Davi se je pri premikanju vagončkov tako močno poškodoval na nogi. da so ga morali poslati v bolnico. — Samomor lepotice. V Bosanskem Petrovcu si je končala v ponedeljek življenje 18 letna hči svečenika Radmrila Kec-man. Po obedu je šla na vrt in se obesila na jablano. Radmila ie bila najlepše dekle v mestu. — Tragedija matere in otročirka. Na Srbečici pri Zagrebu si je hotela k on Sati življenje 221etna ključavničar jeva žena lv-ka Truhan. Napila se je oetove kisline m prepeljali so jo v bolnico, kjer so ji izpra'i želodec, pa je njeno življenje še vedno v nevarnosti. Njen triletni sinček Ivica je ostal doma sam in ne da bi vedel, kaj se je zgodilo z materjo, je skakal po sobi in iskal igrače. Slučajno je našel na tleh *udi stekleničico, iz katere se je bila njegova nesrečna mati napila oetove kisline. Nekaj kisline ;e bilo še v steklenici in otrociček ;0 je popil Takoj Je začel obupno plakati, prihiteli sc sosedje in brž so ga prepeljali v bolnico. zadovolji vsakogar s ka-pri Fr. P. Zajec, optik tre 9 Cenik* brf^znlnčnA »Franz-Josef« zmanjšuje močno uttrLpanie srca. _ Foto-sport mero. kupljeno Liublja-ia. Stari — Grenčica tesnobo v prsih in —n Včeraj drobiž po 20 Srebrni drobiž ie že v prometa. je po Ljubljani Že krožil srebrni po 10 Din. dočim pridejo novčiči Din v promet poznede. Obenem se vzamejo iz prometa bankovci po 5 in modri po 10 Din. V privatnem prometu se mora sprejeti do 500 Din srebrnega drobiža, državne blagajne ga pa morajo sprejemati v neomejenih zneskih. Vsega srebrnega drobiža bo za 450 nrlijonov, za 200 milijonov po 10 Din. za 250 milijonov pa po 20 Din. Srebrnike po 20 Din kuje naša domača kovnica v Beogradu. Kmalu bodo zamenjani tudi dosedanji 1000 dinarski bankovci z novimi, a v promet pridejo tudi bankovci po 50 Din. —Hj Groharjevo cesto, ki drži s križišča Blei^eisove. Tržaške in Rimske ceste proti Trnovemu ter je torej važna prometna cesta, znižujejo v zgornjem delu, ker cestišče ni pravilno vzpeto. Doslej le tam zastajala voda in se ni mogla zaradi vzbokline odrekati v nobeno smer. Cestišče bodo znižali za nekaj decmietrov in ga nasuii z gramozom ter dobro utrdili. Doslej pa ni bilo niti pravega cestiKa, ilovnata poljska cesta ie bila posuta s tanko plastjo gramoza. —Ki Previdnost le mati modrosti, pravi ljudski pregovor; nekatera podjetja se ravnajo strogo po Hrena. Odkar le v velavi novi obrtni zakon, je treba ročnim delavcem odpovedati na 14 dni, kar pa nekaterim podi etnikom ni všeč. Zdi se jnn bolj praktično, če lahko postavi deiavca aa cesto kadarkoli brez vseh ceremonij. Podjetniki so pa tudi iznajdljivi ter si pomagajo na ta način, da vsem delavcem odpovedo vsakih 14 dni in jan je torej vedno odpovedano. Ko poteče en odpovedati rok hi delavce še vedno potrebujejo ter jih ne ouste. jim odpovedo za vsak primer zopet da jih potem ob prihodnjem plačilnem dnevu lahko odpuste, kolikor se jhn jih zdi potrebno — in seveda brez navedbe povoda. Ob vsakem plačanem dnevu rešeta-k> na ta način uboge delavce, H so v večnem strahu .da izgube de k) ter borni zaslužek. Zobozdravnik 9320 DR. RODOSCHEGG ne ordinira do 22. avgusta. —Ij Trinadstropno stanovanjsko hišo zgrade na Sv. Petra cesti, kjer je doslej stala pritlična hiša Iv. Adamičeve vrvarne. Zazidana ploskev nove hiše znaša okrog 160 kv. m. Hiša bo seveda stala v novi stavbni črti in se bo cesta razširila ob nri za defarih 5 m. V pritličju Sodo trgovski lokali tvrdke Iv. Adamič; zgradba je pod-kletena, v zgornjih nadstropjih bodo trisobna stanovanja, v vsakem nad6tronju po eno. Gradi podjetje ing. Dukič. —l'j Izlet ljubljanskega Avtokluba na Jezersko. Tukajšnji Avtokkrb nas obvešča, da bo vozil ob priliki izleta na Jezersko poseben avtobus za one člane, ki se ne morejo udeležiti izleta s svojim vozilom. Odhod iz Ljubljane 24. t m. ob 8. uri zjutraj izpred klubskega sedeža Kongresni trg 1, povratek v Ljubi«ano po dogovoru na licu mesta, predvidoma okoli 16. do 17. ure. Cena vožnje tja in nazaj Din 60.— za osebo. Ker je potrebno pravočasno rezervirati si mesta in se ie že prijavilo več interesentov, naproša tajništvo sekcije Ljubliana. naj javijo ostali interesenti svojo namero tajništvu najikasneie do net-ka. t. j. 22. t m. opoldne. Poskrbljeno bo za lep in udoben razgledni avtobus. —I j V počastitev spomina pokojnega prof. dr. Franca Jesenka, enega od fun-datorjev poljoprivredno-šumarske fakultete v Zagrebu in njenega dekana v študijskem letu 1920/21. je poslal dekanat te fakultete dekanatu filozofske fakultete v Ljubljani znesek 400 Din za humanitarne namene ljubljanske univerze. —l!j Dancing v hotelu »Tivoli«, nov vari jetetski program; odprto do ji>tra. Cene: pivo 6, vino 15—20 Din itd. 40l/n —Ij Društvu slepih je g. dvorni svetnik v p. Fran Bonač darova! Din 150.— v počastitev spomina blagopokojne gospe Marije Seljak ove iz Ljubljane. 402/'n —Ij Bel foxterrier s črno liso na glavi, z ovratnikom, se je izgubil. Sliši na 'ine »Fifi«. Kdor ga privede na Breg 10-11.. dobi nagrado. 403-a \HSKE 'VETE. za hujšanje Vam vrnejo vitkost, mladost in lepoto, ker raztope in odstranijo preobilno mast. Tekom enega leta izgubite na težini 8 — 14 kg. Doza 100 tablet Din 46—, doza 200 tablet Din 74.—. Proizvaja: Lekarnar M. Bahovec, Ljubljana, Iz Celfa —c Advokatski izpit s prav dobrim uspehom je napravil te dni pri viš. dež. sodišču v Ljubijani g. dr. Jože Gračner, koncipiierrt v advokatski pisarni g. dr. Ernesta Kalana v Cel-ju. Iskreno čestitamo! —c Mladinski odsek društva »Soče« v CeJiju bo imel občni zbor v četrtek 21. t. m. ob pol 9. uri zvečer v društvenih prostorih v Narodnem domu. Na sporedu je volitev novega odbora ter sklepanje o smernicah delovanja za bodoče leto. Vabiti eni so vsi člani, kakor tudi oni, ki želijo nanovo pristopiti. —c Občinska cestna naklada. Mestno načelstvo v Celju razglaša: Na podlagi sfclepa občinskega sveta celjskega z dne 34. VI. 1932 se od 4. t m. dalje pobira kot najnižja pristojbina za občinsko cestno naklado znesek 50 par. —c Izguba. Te dni je neka dama izgubi J a v celjskem mestnem parku dežnik. Najditelj se naproša, da ga odda pri pred-stojntištvu mestne polterje v Celju. —c Himen. V soboto 16. t m. se je poročil v Ljubljani g. dr. Stane Strnad, sekund a rij javne bohiice v Cerju, z gdč. Erno Cimermanovo. uradnico v Lju»bfjani. Iskreno čestitamo? —c Obrtniško zborovanle v Rogaški Slatini. V nedeljo 24. t. m. ob 9. dopoldne se bo vnšil v prostorih hotela »PoŠte« ▼ Rogaški Slatini ustanovni občni zbor Obrtnega društva za Rogaško Slatino in okolico, združen s predavanjem o novem obrtnem zakonu. Ker le ob tej priliki določen tudi izlet obrtništva v RogašTco Slatino, so vabljeni tovariši obrtniki, da po-hitijo ta dan v Rogaško Slatino._ Nesrečne tujke. Hčerka priđe od fotografa in pravi materi: Mama, vzel me je en faca. Mati ae pa razjezi, rekoč: Mrha grđa, saj sem ti vedno pravila, da pri takih kočljivih rečeh ne znaš hiti previd- Krožna kolesarska vožnja po Franciji Nadaljevanje tradicionalne vožnje „Tour de France44 §• in 6« etapa 5. etapa: Pau-Luchon (229 km) Na vrsti je sedaj etapa, katera s svojimi ostrimi klajici In vidinama Aubisque Ln Touirmadet (1745 in 2122 m) zahteva od neskakovaioev >rešpefct«. Marsikdo je že na tej etapi potegnil sigurno črto k svo^i touraki zmagi, nasprotno pa je ta etapa tudu marsikoga prisilila, da je napravil konec svojemu nadaljevanju. 2e dolgo pred začetkom letošnjega >Toura< so se ra teh gorah, kjer je proga ponekod ta-na.-ura in si a ha, da morajo vozači tudi peS, vrSAli poskusni treningi Cranccskih kolesarjev, kjer so nekateri prevozili strma k.lajica v rekordnem času. Ko pa prode čas odločulne borbe v gorah, padejo v vodo vsi rekordi in vsi tren.ingi prav nič ne zaležejo. Tajko se je n. pr. zgodilo tudi pred dnevi na tej etapi. Ko so se zjutraj kotesaTJi (pripravljali na start, je že od prejšnjega večera padal neprestan dež. Z odrom na naporno gensko vožnjo so si skoraj vsi menjali zelo niizke prosta v p, in sicer od 3.75 do 4.24 metrov za obrat. Po danem znamenju se dirkači spustijo po lepi, toda kolinasti progi proti prvd etapni težavi, Goli d'Aubis-que, odaljenem od Paua 43 km. že v teh kilometrih padeta Sieronaki in Moineau ter zlomita vsak po eno kolo, ki ju kmalu zamenjata in vozita dalje. Tu pa tam poskušajo dirkači svoje ubege že pred gorami. V takem dirlndaju privozijo fantje do kontrole v Eauxe Bonnes, čigar hiše so še vse s snegom pokrite. Tu se sedaj začenja pekel, ki se v 12 km vleče na prvi vrhunec, t. j. Aubisque, kjer je že zbrano veliko radovednežev z avtomobili, moto-cikiji in peš. Pot je zelo slaba in težavna vsled prahu in kamenja, ki se je, vse skupaj namočeno, spremenilo v težko blato. Širina ceste je pod 4 metre. Na čelu vodi Archambaud, za katerim je š-panec True-ba In še nekaj drugih. Ostali so takoj za njim. Po štirih kilometrih klanca ostane mali Trueba sam na čelu z razliko 40 sek. in se prav energično vzpenja, naprej proti vrhu, kamor prispe srečno ob 9.30, t. j. 2 min. 8 sek. pred sledečo četvorico, medtem ko si ostaM po malem sledijo. Navzdol proti Argeles Gazost vozeč je zaradi slabe poti mnogo defektov in več dirkačev pade. Med padlimi je tudi Dii Pacoo, ki hoče ob tej priliki zapustiti nadaljevanje, vzpodbujen pa po svojih tovariših vozi! dalje. Na-daljuje se v raztresenem redu vedno po blatni in slabi cesti z griča na grič. Trueba. kateremu so spremljevalci ma teh višinah nadela ime >špamska bolha«, vozi spredaj §e vedno sam. Na 90 km mora končno tudi ta >»bolha< pod leči d. vem a najbližjima zasledovalcema. Lie za trenutek je solne e pokukalo izza oblakov in zopet se vLije dež, ko dirkači raztreseni dospejo ob 11.11 do prve okrepčevalnice Luz St. Sauveur (101 km), t. j. pod vznožje drugega gorskega kolosa Coll dn Tonrmalet. Ponovno zvijanje hrbtov in napenjanje mišic po 8 km dolgem vzponu, nakar se po kratki ravninilci šele začne kalvarij-a 11-kilometersKega kJanca. Posebno njegova druga polovica, je tako napeta in težavna, da se zdi skoraj neprevoziji»va. Kot prvi naskoči tmjevo pot Camusso. Fant si na vse kripije prizadeva prevoziti jo sam, naposled pa vendar opeša. Takoj ga prehitita Trueba in B. Faure, ki ee, podigana od tudi na te višine prisopihajoče publike, gugajoč se zdaj na eno, zdaj na drugo stran, krivita in vzpenjata kvišku. Vrhunec (2122 m nad morjem) dosežeta skupno ob 12.40. Cez poldrugo minuto jima sledi Camusso, pominu-tno pa še dmgi. De-muysere jo primaha kar 13 nnin. za njima. Dež, megla, blato, gramoz — vse to ne ovilra kolesarjev, da bi divje ne brzeli v zasledovanju navzdol, šumenje koles in brenčanje izpod gum odskakujočih kamnov, ki ee glasno odbijajo od ogrodij sovo-začev, Je prava spremljajoča muzika kolesarske borbe na Pirenejih. Mnogi so žrtve defektov in med njilmi tudi vrli Trueba, Na 149 km je podpisna kontrola, kamor prispeta prva Faure in Camusso, 3 min. za njima pa Pesen ti in Gestri. Podpisi si slede drug za dTugim in brž naprej v lov. Ko manjka še 24 km do cilja, se Pesenti približa obema ubeglecema. Trojica nadaljuje vožnjo menjaje se v vodstvu s 35 km tempom ln pri drvi tako v mesto Lruchoai, v čigar centru je postavljen cilj. Na zadnjem kilometru vodi Faure. Ko ae tako trojica približa na 200 m, naskoči Francoz odločilni sprint. Pesen t: in Camusso storita isto, nakar ee Pesen-tiju posreči za eno kolesno dolžino zmagati nad Faurejem. Proga je prevožena v Času 9:00.33 (25.418 km na uro), 2. B. Faure, 3. Camusso, 4. Gestri. Ostali sledijo po nekaj minutah v manjših in večjih skupinah. Odstopili ©o: Le Drogo, Fichot in Mauclarr. 6. etapa: Luchon - Perpignan (322 km) Druga pirenejska etapa, ki ima zraven gorskih težav še to >dobro« stran, da je za 100 km daljša. Tudi tu prevladujejo krute strmine s slabimi cestami, ob robovih katerih so nevarne pečine, strma skalovja in prepadi. Od visokih gora obdano mesto Lriichon je se zavito v mračno jutranjo temo, ko se >touristitourskemuc vzponu Por-tet d'Aspet, na čigar vrhuncu Je določena nagrada 8000 frankov dirkaču, ki ga prvi provom. Seveda se je za to lepo vsotico vnela med dirkači ljuta borba. Resni konkurenti so: Barall, Schepers. Trueba in Pesenti. Sreča se Je navrhu nasmehnila italijanskemu vozaču Barallu aa 20 sek. za Belgijcem Sehepersom. Česar se fant zelo razveseli. Skupina pridrvi ob 7.45 v mesto 9t Gtrons (79 km) ter se bliža drugi siti m hud Coll dn Poet t turistovskem tem- , pn. Zopet začne novinarsku aeroplan kro- žiti nad dirkaškimi glavami. Klanec, ki ga borci naskočijo, je dolg 12 km in vsled razmočene ceste zelo težaven, za kar so v rabi nizke prestave prejšnje etape. Skupina, setoječa iz 50 mož In ki jo vodi Le-ducq, se vzpenja začetkoma kompaktno v hitrejšem tempu, kmalu pa se začne zaradi napora trgati. Ob 10.56 privozi krdelo močnejših do prve okrepčevalnice v Fa-raseoni (137 km), kjer pa ni ndkakega nevtralnega časa. Tu se dirkačem nudi krasna asfaltirana cesta s prijazn.lmi na-selbinami, ki so ob spriliki praznika vse okrašene. Bližajoč se mestu Aix les Ther-mes, nenadoma vbode BuJlo spurtna muha. Urno so mu za petami Lieducq, Pesenti, Gestri in Verwaecke. Takoj nato se od skupine odtržejo še TiLerbach. Lemalre, Moineau in Favotle. Začne se besen lov in po nekaj kilometrih se obe ubegii skupini zedinita. Na vidiku je strmina Coll du Puvmaurens. Bela, med skalovji se vl-joča asfaltirana cesta, katero od leve in desne obdajajo visoki s snegom pokriti pirenejski vršaci. Med dirkači vre ogorčena zasledovalna borba. Ponavljajo se neprestana poskusni ubegi, kajti tudi na vrhu omenjene strmine je za prvodošlega dirkača določena nagrada 2000 frankov. Četvorica, ki se bije v ospredju, je čim bolj ognjevita. Leducq, boreč se po levje, mora malo pod vrhom odnehati, nakar se z vso siJo vrže v ospredje Cacioni. Ta se vzpenja in končno se mu za poldrugo minuto razlike njegov trud izplača z omenjeno vsoto. Vsi ostali sledijo v malih presledkih. lOkilometerska strmina je bila prevožena v 2S min. 40 sek., kar pomeni čas, ki se ga na tem klancu doslej 5e ni doseglo. Divji lov se nadaljuje navzdol proti Bourg Madonni (221 km), kamor dospe ta Gestri in Cacioni poldrugo minuto pred zasledovalci. Ledncq ln Tierbach pri popravljanju defektov nekoliko zakasnita, ostali pa besno zasledujejo nbegleca, ki imata na vrhuncu gore C. d. Perche šest minut razlike pred skupino 15 vozačev, ki jih vodi Leducq. Tu menjajo nekateri močnejše prestave in se z ^rumenim svit-rom« na čelu spustijo z vrtoglavo bralno v dir. Vsled posute ln slabe ceste je Le-ducq zopet žrtev defekta. Pa še drugi dirkači so deležni iste usode. Ko sledeči De-muysere vddi, da Je položaj resen, prevzame vodstvo zasledovalcev in >vleče< na vso moč, ne oziraje se niti na defekt svojega >šoceLnac Aertsa. Sodelovanje Belgijcev, Francozov fin nekaj Italijanov rodi uspehe. Ra-zlika ubegle dvojice se hitro manjša, zakar je vzrok tudi padec Cacio-nija, 'ki zaostane od Geetrija. V Pradesu, kjer je podpisna kontrola, je Cacioni v rokah zasledovalcev, Gestri pa še za eno minuto spredaj. Dadje tudi tega doženeta francoski amater Bernard iai Pesenti. Do cilja manjka še 34 km. Skupina, katero Še vedno vodi le tu pa tam po Lreducqu ln Archambaudu zameraj-anl Denrhvsere sledi v 40 km tempu in je vsak odpor nbeglecev obsojen na neuspeh. Chn briže, tem krajša je razlika in ob 16.28, t j. 15 km od cilja, kjer ai med dirkači mešajoči se avtomobili sledijo drug za drugim, je čez dramatični lov potegnjena črta. Predvidevan je skupinski sprint. TJbeg poskuša sedaj Barall, ki pa ga Demuvsčre prepreči. Archambaud m Verwaecike trdita skupaj, padeta in izgineta tako iz skupine. Mnogo-barvna gruča kolesarjev p-rlhrami v divjem tempu na cilj v Perpignan, kjer nestrpno pričakuje velikanska množica gledalcev. V ospredju so Belgijci in Francoza. 150 m pred črto se vrže naprej Bon-duel in prehiti za pol kolesa L»educq«a, za eno pa St Spela. Tn je za ciljem stoječa množica povzročila tudi padec Leducqa in Morellija, ki sta se precej popraskala. Bonduel je prevozil etapo v času 11:50.31 (36.956 km na uro), 2. Ledncq, 3. Stopel. Drugi sledijo v raiztresenean redu in v skupinah. Dirko so na tej etapi zapustili: Pi-ipoz, Murler in Naerts. Iz Kranja — Stražnika se je lotil. Predvčerajšnjem amo imeli v Kranju ponedeljikofv sejem. Iz Ser.čurja je prišel v mesto tudi 25Jehni Pavel B., ki je bil vso noč na domači gasilski veselici. Imel ga je že pošteno pod kapo, pa je pil še vse dopoldne, mešal pivo z raznimi vrstami vina, dokler mu ni vse skupaj v glavi zavrelo. Začel je vriskati in peti po trgu. Stražniški nadzornik g. Figar ga je parkrat lepo opozoril, naj miruje. Ker ga ni ubogal, je šel za njim ter ga hotel prij&tL Pijani Pavel je hotel g. Figarja vreči ob tla, kar pa se mu ni posrečilo. Pač pa ga je udaril po glavi, da mu je odletela čepica na tla. potem je pa zbežal. Med tem pa je prišel še stražnik g. šuc, ki je razgrajača dohitel. Ker ni hotel iti mirno v zapor, sta ga morala stražnika dobesedno vleči po tleh. Ženske so se sicer razburjale, ker niso vedele, da ga ni bilo mogoče spraviti na miren način v zapor. Ko se je dobro naspal, je priznal, da se je močno napil in da v p'janosti ni vedel, kaj počenja. — Razsajanje toče v okolici. Preteklo soboto je razsajala v naši okolici precej močno toča. V bližnji okolici mesta ie škoda neznatna, precejšnja pa v vaseh Smlednik. Tnboje, Mavčiče, Preše in Jama. Površina poškodovanih pridelkov znaša nad 300 ha, škoda pa v denarju okrog 350.000 Din; številke odgovarjajo cenitvam posestnikov samih. Najbolj »ta prizadeta oves in ječmen, ponekod je uničenega skoro 80 odst. pridelka. Skoro polovico rži in pšenice je poškodovane. Najbolje se drži še krompir. Nerodovitna tla. Plešec: Vaše mazilo za rast las ni vredno piškavega oreha. Mazal sem si glavo od jutra do večera, pa poglejte, če najdete le en las na nji. Drogerist: Oprostite, gospod, motite se. Naša maža je imenitna, nismo pa krivi, če vaša glava ni za nič. »SLOVENSKI NAROD«, dne 20. jufija 1033 Stav 10 P. Decourcelle: BREDA« ŽEPNI ROBCI, RAZNA PREDTISKANA ŽENSKA ROČNA DELA RAZPIS Srbska pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani razpisuje v skrajšanem roku oddajo posameznik del, in sicer: U Težaška, betonska, zidarska in armiranobetonska dela 2. kamnoseška dela, 3. tesarska dela, 4* krovska dela, S* kleparska dela za zgradbo Srbske pravoslavne cerkve Cirila in Metoda v Ljubljani. . .... _ pripomočki se dobe v pisarni uprave pravo-parohije v vojašnici Vojvode Mišica na Tabora v Ljub-' 19. JaDJa dalje proti povračilu nabavnih stroškov. ponudbe po far. post. 25. taksne tarifo po zakona o Je vložiti v aapeeateneni ovoja do dne 1. avgusta 1932 11. ura dopoldne ▼ omenjeni pisarni uprave pravoslavne > mM al i o4lasi< Vsaka besedo to odgovor Plačo, se lahko auti m • No worošonJo bres Najmard* *4la» lHo> • KUPIM STISKALNICO ZA SENO (Hebel oder Kettenpresse), rabljeno, kupim. Ponudbe na naslov: Lud. Krautsdorfer, Loče pri Pol jčanah. 2883 PRODAM SINGER ŠIVALNI STROJ prodam zaradi selitve po zelo nizki ceni. Naslov v upravi lista. 2885 9i 2 POLETNA JOPIČA 1 nov, 1 zelo dobro ohranjen, zelo poceni naprodaj. Naslov v upravi >S1. Narodac. 2887 AVTOMOBILI 2 rabljena Chevrolet in 2 skoro nova Brennabor avtobusa, osebne taksije ter pottovonie in tovorne avtomobile ugodno prodam. Vprašati: Beograd, Frane. Srpska Banka. Robni odio, aH Zagreb, JelaMe trg 4-L desno pri blagajni. 2880 ▼ LfrsM}a*ii. STANOV/M* PRAZNO SOBO za pisarno na Aleksandrovi cesti oddam takoj. Informacije: prehod. 287« GRAMOFONSKE PLOSKE OD DEN" 15.— prodaja »šlager«, Aleksandrova cesta 4 (prehod >Viktoria« palače). 69/T POSOJILA RESITE SE DOLGOV postavite si lasten dom z brezobrestnim posojilom »Stavbne hranilnice in posojilnice«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15/c. ŠPEDICIJA TURK OCAMNJENJE vseh uvoznih in Izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija Sravilnega zaračunavanja carine po njej eklariranega blaga ln vse informacije brezplačno. Telefon lnterurban štev. 2157. LJUBLJANA Masarv-kova c 9 (nasproti carinarnici > prevzema PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konja) uprego kakor tndi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri m sedem ton nosilnosti. 117 Telefon lnterurban Ste v. 2157. pAzrso, »SCHAFFHAT7SEN« precizne žepne ure prodajam z 20% popustom. Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred škofijo 15. 2877 SLUŽBE MLADENIČ 22 let star, išče službe v kaki pisarni, gre tudi za slugo v mesto ah na deželo. — Ponudbe pod > Vesten 2874< na upravo »Slov. Naroda«. 2874 OVSKI POMOČNIK mlad, ki bi raznasal tudi kruh, dobi zaposlenje v pekarni Wil-fan, Tržič. 2886 POMOČNIKA s ataotuniiul zahtevami, s hrano m stanovanjem v nisi spaojme takoj Marko Vrca, brivec Polzela Sav. doHna. PRTKROJEVALNI TEČAJ za damska in moška oblačila priredim od 1. avgusta do 20. avgusta 1932. Poučuje se najmodernejša metoda. Priglasitve se sprejemajo vsak dan. Natančnejša pojasnila daje lastnik k one. strok. Sole. Teodor Kune, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, H. nadstr. Krojni vzorci se izvršujejo po meri. 2878 TUDI POHIŠTVO NA OBROKE! Kompletne spalnice od 2200 Din omare od 450 > postelje od 250 > kuhinjske odprave od 900 > kuhinjske kredence od 500 > Največja izbira pohištva! Vse drugo pohištvo se izvršuje po najmodernejših načrtih; sprejemajo se vsakovrstna mizarska naročila in popravila po najnižjih fmnmtt — samo pri MIZARSTVU »SAVA« IS VINA pristna dalmatinska in slovenska, na debelo in na drobno čez ulico od 4 Din naprej pri »Dalmaciji«, Gosposvetska 13, Kolizej. 2884 »TI ČEVLJI NA OBROKE PO«, Gledališka ulica 4 (nasproti operi). Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON FRESKER, Ljubljana, Sv. Petra c 14. 72/T MALINO VEC o risten. naraven s čistim sladkorjem vkuban se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G PlcooO. Liubliana Dunaiska cesta 6. 57/T HTROMANT-GRAFOLOG TIMOTEJEV V hotela »Uoyd«. 2890 MODROCE otomane, divane, fotelje ln vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE, Ljubljana, Gosposvetska cesta SL 16 (pri Levu) 25/T KPKMftN eno pred petimi leti zidano, in njivo, na krasnem prostoru v bHž<"* domžalske železniške po- staje, po zelo ugodni ceni prodam zaradi preselitve. Pojasnila daje Avgust Cotman, Rodica 4, pošta Domžale. 2881 Staro znana goriška Met Stari trg it. 11 a, poleg Šentjakobske knjižnice je zopet ODPRTA, sedaj delikatesa in vinotoč pri »Jelki«. — Točijo se najboljša Štajerska, dolenjska ter daimnriTiairn vina. Žganje, likerji, pivo po najnižjih cenah. Najboljše dalmatinsko vino. • • . Din 8.— Štajersko in dolenjsko vino .... Din 10.— Cenjenemu občinstvu se najbolje priporoča LASTNIK. Oton Chrlstof. — Val v Ljubljani.