$*1/. €■ c. /& |*»&&Шг« -v «SrSt-ss-rS &2SS t>*tvfiaJ*jra,neu Minile. XITI. ü«JoJ'«ine Hst«: C«io leie & 120'—, pol jeta |t 40" > t*W let* K 50"—. Itfen lujjo&tevije: ■Celo äelo K. 150" - Insfrsfi ali ozr-v _Л!а »e хл-Ш&тајо po dogovoru ; pri 4*čkr«feiem inserir«»ju 'ftftwvi'TZTi pffpthsl Upravni stvo sprejeme naročnino, JWM*re»e In reklamacije. — — Telefon it 226. lesdvfsšn političen »1. £г«пвгИХкЈ». ■НимшмекпА Ätevliäcai star»« 1 Кгојш. ixhaja v ponđeljek, sredo in petek* Uredništvo in uprevnistvo je v Maribora* Korošc a cesta št. 5. — Z uredništvom se mor® poet vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacij« so poštnine proste. -----------Teielon št 220. višek vzornosti ]n discipline:- postala je najboljši učni zavod te vrste v vsej državi* In kal se j® zgodilo? Ze pred pridelkom drugega šolskega leta v — „svobodni“ Jugoslaviji je vojno ministrstvo odpoklicalo Slovenca Žunkovima, na njegovo mesto pa je prišel ka-valerijski polkovnik VUastimir Jakovljevič, Ali bi Slovenec res ne smel biti v Sloveniji nikjer na vodilnem mestu 1 Komandant dravske divizije % Ljub 5 , Ijani tudi ni Slovenec in bili bi zadovoljni, ako bi se na tem mestu nahajal vsaj Hrvat. Isto je s komisarji železniške po- i licije, „figoha“ od 18, t. m. poroda, da je postavljen za privremenega kom: -> sarja železniške policije na Jesenicah neki Vojislav Djirovič, v Gornji Radgoni pa Joža Karabajič, oba seveda Srba. Ali res nimamo slovenskih policijskih uradnikov, ki bi zasedli ta mesta? Saj so slovenski uradniki v pretežni večini policajdemokratskega mišljenja in je strah belgrajske vlade pred „uepouzdanim čmovhištvom“ popolnoma brezpomemben. O imenovanih v carinski" službi, tej nekrotični — rak-rani na upravnem telesu naše države, pa raje molčimo. Prišli smo torej do zaključka, da je brezvestna strast partizanov okovi „državotvornih“ strank poteptala po • *eg smejalne in gospodarske tudi plemensko enakopravnost. Temu se navsezadnje ni čuditi, kajti vlada, ki sm čajno knmiari našo državo, se v polni zavesti opi,ra na vidovdansko ustavo, jfo o,-lavo je ustvarila heterogena .tmalicija demokratov in radikalov, torej pristašev dveh najmočnejših srbskih strank. ‘ Slovenski demokrati, sa-mostojneži in muslimani so igrali v vi dovdaiiski tragikomediji le uborno vlogo plačanih statistov, tvorili so pla čano štaiažo, Za odlična mesta, težke svote in pristransko rešitev agrarne reforme so z glasovanjem za vidovdan sko ustavo prizadejali plemenski enakopravnosti težak udarec. Nehote se spominjamo časov, ko nam je Dunaj vsiljeval nemško uredništvo, ki se Je nad nemščine neukim ljudstvom zadiralo prav po tevtonskih metodah, Nad Hrvate so Madžari po- šiljali svoje eksponente, .Tisti Časi so minuli, otresli smo se nemško-madžar-skega birokratizma, Napočila je sicer invazija napolizobraženega uradništva iz južnih delov naše države, ki bo v gotovi meri škodovala državni ideji, nikdar pa ne bo dosegla onih' ciljev * za katerimi stremijo gospodje v naši prestolmak Slgjvenci in Hrvati smjat trajo premeščenja in imenovanja srbskega uradništva v. naše kraje kot — skrajno nezaupnico slovenskemu ter hrvatskemu uraJdništvu, ki je ustvaritev skupne domovine gotovo pozdrav -IjaJo z največjim oduš(|vljenjem. Slovensko uradništvo se nahaja ponajvee le v nasprotnih taborih in bi pravza-prav no imeli povoda, se zavzemali zt njegove interese, ki jih je ravno v pogledu centralizacije iangirala vidovdanska ustava. Sedanja ustava, ki omogoča plemensko nadvlado in pobija ehakoprav nost dveh' plemen, je provizorij, kateremu mora v izvestnem času slediti trajen fundament nadvse predrage in. celokupne domovine. Upajmo, da vstane z revidirano ustavo obenem tudi plemenska enakopravnost med Srbi 3 Hrvati in Slovenci. Dobro zastopstvo. * Gazette Franko - americaine« iz Ne\v-Yorka poroča, da je amerikansko državno predsedništvo v Washingtonu odreklo exequatur SHS generalnemu konzulu Saviču v New-Yorku, ker je na raznolične načine teroriziral čitalce v New-Yorku izhajajočega hrvatskega glasila »Narodni list« in pa tvrdke, ki v tem listu inserirajp, Mož imäs visoko šolo Pašić-Pribičevićeve policajdemo-kracije, pa se je zmotil v mislih, da se dajo te metode povsod tako izvajati, kot v Jugoslaviji. Sicer pa to ni prvi konzul, s katerim so se naši državo-tvorniki nesmrtno blamirali pred celim kulturnim svetom. Naša demokracija je pač nekaj čisto posebnega, nikjer nimajo za njo smisla, njeni prvaki v Jugoslaviji pa le ne odnehajo, temveč jo vijejo in vlečejo naprej. »Nek se čuje, nek se zna«, kaj smo-mi in kaj znamo. Pravica močnejšega — dvojna politika demokratov. Svetozar Pribričevič. Svetozar Pribičevič je eden izmed tistih redkih politikov., ki se z brutalno silo vzdržujejo na uplivnih mestih. Brezobzirni diktator y vrstah policaj-demokracije in najboljši pomagač Pa-•šiče.v pri ustvarjanju vidovdanske u-stave sedi v ministrskem svetu že izza prvo vlade po preobratu, ,V. kabinetu g. Protiča je zavzel ministrski portfelj za notranje zadeve, ki se mu je dozdevno najbolj priljubil. Vesnič mu je pri sestavi svoje koalicije ponudil Istnico prosvete — in Pribiče-»vič jo je sprejel. V PaŠičevi vladi se je Pribičeviču zopet zahotelo po policijskem ministrstvu. Po Ježki borbi med demokrati in radikali je zmaga5 vendarle skrajno strasten demokrat — Svetozar Pribičevič. Da je ta človek poosebimna politična strast, nam je bilo znano, skoraj neverjetno pa se nam je zdelo dejstvo, da se je ta va-Sedemokrat pred Bogom in ljudmi družil v svrho izvedbe svojih umazanih načrtov z avantgardo prevratnih elementov s komunisti. Belgrajski list „Balkan“ sicer no uživa mnogo ugleda. Mnogo jih je, ki trdijo, da to poloficijelno trobilo radikalov vse preveč kriči. Kljub temu pa priznava vsa belgrajska „čaršija“, da „Balkan“ brez stvarnih argumentov ne napade prav nikogar. V 181. številki od dne 18. t. m. je razkrinkal Svetozarja Pribičevjča, katferemu predba- $m, \e ч XovvoölM бШ konmiii-ste, ki naj bi. s svojo politično agitacijo uničili njegove nasprotnike — radikale, „ßalkan“ piše: „Narodna uprava je leta 1010 obvestila g. Pribičeviča, ki je bil v tistem času minister za notranje zaideve, o nameravanem vpadu neke. skupine boljševiških agitatorjev, ki čakajo ob madžarski meji z veliko množino propagandnih letakov. Pribičevič pa ni podvzel za preprečitev te agitacije ni-Tcakšnih korakov: nasprotno,■ ko so letaki že krožili po Vojvodini, je Svetozar namignil policijskim oblastem, da naj ne delajo tej agitaciji nobenih sitnosti, Posebno naklonjenost Pribičevi-bevo je užival agitator. Laza Vukiče -.vič. Na shodih, katerim je prisostvoval zastopnik policijske oblasti, je Vu-kičevič v Novem Sadu pozival na v-stajo in pridružitev „k bratom onstran demarkacijske črte (Madžarska je takrat ječala pod režimom Bele Kuna). Policijska oblast ga ni smela aretirani, ker je za aretacijo potrebovala dovoljenje (!), tega dovoljenja pa po izpričevan ju policijskih uradnikov oblast ni dobila niti po preteku dveh me secev, ko je Laza že davno izvršil — svoj posel ter srečno prispel med svoje „brate“ onstran demarkacijske črte. Ob priliki pretresa neke Koračeve interpelacije v Privr. narodnem predstavništvu je g. Korač (socijalni demokrat) ministra Pribičeviča pred celo zbornico obtožil, da vzdržuje zveze s komunisti.. Točno po stenografskih beležkah je rekel:- „V. Vojvodini — into na vojnem teritoriju, kjer je proglašeno izjemno stanje — je oblast mirno pripuščala, da se je par mesecev popolnoma neovirano vršila boljševiška agitacija. V Novem Sadu je eden izmed teh agitatorjev odkrito pozival de lavce na pobuno. Novosadska policija je zahtevala dovoljenje za aretacijo tega hujskača in ga ni dobila niti po preteku dveh mesecev, tako da ga ni nihče oviral v svojih agitacijskih poslih.“ Na drugem mestu je Korač ponovil svojo trdita^ s klicem: „Minister policije je čakal cela dva meseca, prodno je izdal dovoljenje za aretacijo teoa boljševika!“ Nato se je oglasil k besedi gosp. Dušan TuŠanovič; kot član Narodne .uprave jo tudi on obtožil Pribičeviča radi toleriranja boljševišjke agitacije, .trdeč, da ga je Narodna uprava že o tvsem obvestila, ali on kljub" temu ni podvzel pikakMnih ukrepov, Gospod Tušanovič je izjavil natančno po stenografskem zapisniku sledeče,:. „Gospod policijski veliki kapetan v Novem Sadu je zatrjeval, da je izdal tiralico za človekom, katerega je osebno ob -tožil razžaljen ja Nj. Vel. kralja in pozivanja. naroda na pobuno. Ta človek se sprehaja že šest tednov po Beogradu V Beogradu ga „niso mogli naj ti.“ Sicer , je bilo znano, da se nahaja v Beogradu, toda, upravnik mesta Beograd ga „po nalogu višje oblasti“ ni smel aretirati.“ S tem je dokazano, da je Svetozar Pribičevič z mirno vestjo dopuščal — boljševiško agitacijo, ki naj bi po njegovih nazorih in načrtih oslabila ra -dikalno stranko* V svoji slepi, pclicaj-demokratski strasti se je poslužil naj-ogabnejšega sredstva — zveze s prevratno druhaljo, ki je baš v tisti dobi že jedva Čakala na ugoden udarec — proti današnjemu družabnemu redu. V Sloveniji so v zadnjem času libe -ralni mladini že tako pobesneli da i-stoveti’o „klerikalce“ s komuni o u ter komuniste s pristaši drugih opozicijo-nalnih strank. Da imajo v svoji sredini največjega prijatelja Trookijevih naukov, tega nam še jutrovci seveda niso razkrili. Stranka, ki se hoče s tako nesramnimi sredstvi vzdrževati na političnem površju, je vredna vsega preziranja. Slovenci in Hrvati smo prestah dobo Stürgkha in Tisze, preživeli bomo tudi Pribičeviča, vernega slugo madžarskih krvosesov. „Enakopravnost.“ Fraza o ekonomski, kulturni, so cijalni, politični in Še bogvekakšni „enakopravnosti“ se je izza preobrata do današnjega dne že tako obrabila , da med tistimi, ki verno zasledujejo vse pojave v naši državi, ne vzbuja prav nikakšne pozornosti. Posebno degradacijo pa je doživela takozvana „plemenska enakopravnost“,, o kateri lahko prav z mirno vestjo izjavljamo da je ni več . . . Na shodu zaupnikov demokratske strank.; v Zagrebu je pred par dnevi izrekel vrhovni militi policajdemok”a 'cije, minister Pribičevič, te-le neisti-nite besede: „Kdor hoče v naši državi kaj doseči, naj pokaže najprej svoje sposobnosti, pa mu bodo odprta vsa vrata in nihče ga ne bo vprašal, kateremu delu naroda pripada,“ G. Pri--bičeviču, ki ima v ministrskem svetu brez dvoma znaten vpliv, bi navsezar dnje verjeli, ako bi se pravočasno ne spomnili imenovanja novega vojnega 'ministra Zečeviča, kateremu je pokoj ni vojvoda Mišič zabrusil: „Idite, ali ne zaboravite, da tamo imate medji potčinjenima kud i kamo pametnijih i sposobni jih od vas!“ .Vojni minister Zečevič je član „Bele roke“, v vsej vojski znan kot nesposoben oficir, kateremu bi v urejeni državi težko po-f. - nii usodo kakšnega dopolnilnega po veljstva. Kjerkoli je služil, nikjer ni bil na svojem mestu. Neznanje in o-mejenest na eni in lokavost na dre strani so edine lastnosti in „sposobnosti“, ki odlikujejo tega moža. Na vsem tem je najznačilneje, da je Zečevič imenovan za vojnega ministra baš istega kabineta, v katerem, si je demokratska stranka prilastila največ vpliva. G. Zečevič še ni nikdar in nikjer pokazal svojih zmožnosti in k.'jub temu je danes — vojni minister naše kraljevine! Kje je tu logika ? i Ali res nimamo med visokimi častniki niti enega, ki bi se odlikoval s posebr imi sposobnostmi ? Ali morajo odločevati pri imenovanjih' res vedno in v prvi vrsti le plemenski in strankarski razlogi? V Mariboru je prevzel v "dobi preobrata Slovenec — podpolkovnik Zun-kovič, izvrsten vojaški pedagog in priznan kulturni delavec na polju slov. jezikoslovja — vodstvo vojaške realke ter jo v prav kratkem času dvignil na X ilustracijo naših demokratov hočem navesti samo par primerov. Kako se hlinijo demokratski agitatorji in voditelji po raznih shodih, je znano. Obljubljajo volilcem vse mogoče, uporabljajo razne fraze in udrihajo po du-* ho Vinkih, da bi si pridobili glasov. Oglejmo si to družbo malo bližje. Ni še dolgo od tega, kar sem slišal znanega demokrata (če ga smem tako imenovati) in urednika policijsko- de -* mokra iškega glasila, v družbi, kjer se ie debatiralo o politiki, izjaviti :i „Id®-* alisti so norci, idealizma ne poznam. Človek mora iti preko mrtvih in živih trupel, ne oziraje se ne na desno ne na levo, brez ozira na morebitne žrtve, na trpljenje drugih, ne izbirajoč sredstev^, "če treba tudi smrt drugih, samo da doseže svoj končni cilj---------- korito. Velja samo pravica močnejšega. Ako je kdo drugi močnejši, pa naj poskusi. Vse drugo šo samo fraze, da Človek to doseže. Ako je kdo na polu, se ga £me tudi ubiti, samo da nihče ne vidi. Poznati mora takozvano dvojno politiko, eno za nedelje, drugo za delavnik e.“ Dvojno politiko misli tu na ta nač'n, da se ljudem hlini, drugače pa sam dela. Kratko se to imenuje hinavščina. Tudi ne gledajo na narodnost. Lahko si največji nasprotnik naroda in države, ti to ni šteto za zlo, ako si organiziran v Jedesarski stran ki in si član Sokola (kjer ti niti slovenski ni treba znati), Ako si pa najboljši državljan, največji narodni delavec, organiziran pri Slov. ljudski stranki, te vse hoje narodno delo ne reši očitka izdajalca* „Slov* Narod"' z dne 18. t. m. je poročal o nekem slovenskem odvetniku I., ki je zagovarjal zagrizeno Nemko in bil od državnega pr avdništva opozorjen na to. — „Narod ' je poročilo svojega dopisnika očividno predrugačil, ker doslovno se je ta znani.demokrat-Sokol dr, Irgolič izjavil: „Zagovarjata obdolženko, ker je bila ovadena in tudi bom vedno zagovarjal vse Nemce (ne Slovencev) (kot v „Narodu“), dokler se jim bo godila taka krivioa, kot se jim godi danes.“ „Narod“ sam je torej prinesel poročno o značajnosti svojega pristaša, Samo s to razliko, da je zamenjal Nemce za Slovence, s čemur izgubi celo poročilo smisel. Kaj porečejo к temu njegovi kolegi? Kaj bratje Sokoli? .Vedite, gospod zagovornik, da s takim nastopi škodujete mnogo celokupnemu narodu, ker zgubi vero v pravo narodnost voditeljev in roma v vrste iuternacijonale, kar se pr: sedanjem žepnem patrijotizmu demokrat skifi vcddeljev ni čuditi. Je sicer, še par značajnih mož, ki pa na vodslv* J DS nimajo vpliva, Podoben -slučaj je bil pri znanem zagovorniku K., ki je ’v zadnjem momentu iz strahu pred javnostjo zagovorništvo odpovedal. -pa no opravičuje njegovega dejanja. D.)ber demokratski steber jo tuen znani solastnik mariborskega demokr glasim, ki'sČdi na precčj važnem me-кш v Maribora. Ta’.gospod je svoje-časno v. Trstu na neki slovensko-hr- ? a tak» prireditvi zapovedal odstraniti slovenske zastave in soprogo učitelja •Tv oz aerjal s „seiavo“, zapodil ven. češ, 'da tu ne trpe srboiilstva. Ker se dotioua gospa nahaja še v Primorju, ne more zaenkrat nastopiti dAaža te/ nice. Prišel pa bo čas, ko gospoctu svetniku ne bodo tudi demokratski listi ш za brezdelje plačani proiesonji mogn pomagati. Svaka sila do vremena. Napadate duhovništvo, da ni na rodno. Gospodje, vprašajte Primorec, in poglejte malo v kolone tudi svojih listov, ier tržaške „Edinosti“ in videli bodete, da so duhovniki edini, ki na ustrašeao vztrajajo na svojih mestih, Kateri največ trpe in so izpostavljeni največjim preganjanjem, med tem, ko vi tu napada fe in po kavarnah na ra t*un ljudskih žuljev popivate ter zabavljate čez vse, kar ne trobi v vaš rog Ravno v začetku omenjeni demokrat , pravi, da delajo to samo radi sebe m da imajo gotov cilj. Gospoda, če je to rudi res, je pot, po kateri hodijo, bolj idealna in občnemu blagru koristna, rego vaču Vam je narodnost le samo sredstvo v dosego korit. Narodnosti v pravem pomenu besede ne poznata. Narodnost vam je samo molzna kra-va! Žuani veledemokrat v P — —ju. dr F je vzel v zagovorništvo naj večje nasprotnike države, uslužbence ve I eposes iva grofa H., katere je hotela merodajna oblast odpustiti radi njihovega nemškega prepričanja, ker špa dajd celo v Nemško Avstrijo. Slovenci raorajo pa brez posla tavati in sira -dati radi žepnega patnijotizma takih odvetnikov. Kako kruto se je varal tu pesnik tV., ko je zapel: „Slovenec — tvoja zemlja je zdrava —kar se pa danes ue moro več trditi. Slovenska zemlja je bolna, ker jo okužujejo demokrat je s svojim brezmejnim koritar stvori. „Demokratska stranka mora propasti, ker dela nepošteno“, je rekel demokrat-urednik. K, KRALJEVINA SHS. G. Miklavž Bašič Še vedno brez oddiha predseduje ministrskemu svetu. Sam PašiČ se zanima za naše razmere ob albanski meji in je o teh obmemdi razmerah tudi poročal ministrskemu svetu. Pašičevemu albansko obmejnemu zanimanju se pridružujeta tudi notranji in vojni minister. Naše notranje državno posojilo se bo po večini porabilo za obnovo našega železniškega omrežja, vsaj tako so sklepali naši gg. ministri Ministrski svet je ukinil naredbo o trgovini z valutami in de -vizam Odslej je do* oljena trgovina z vsemi tujimi valutami in devizami, V' Beogradu se vrše predpriprava za trgovinsko pogodbo med na šo kraljevino in Francijo. ALBANIJA. Xt Albaniji, v deželi večnih nemirov, je izbruhnila revolucija. Vladi so ve uprli rodovi severne Albanije, zlasti Miriditi, ki so proglasili, u-stänovitev lastne republike. Ze nekaj dni vlada v teh' krajih silno klanja^. Vstaši so zapodili v beg vse vladna čete. Italija pošilja v Albanijo velike množine munioije, kot 6 topov, 14 stroj nie in 600 zabojev druge munioije* V zvezi z vstajo je proglašena splošna mobilizacija vojaških obveznikov od 18, do 40* leta. Z spričo teh dejstev bo morala tudi naša vlada storiti primerne korake, da si pravočasno zavaruje svoje meje, da albanski pustolovci De bodo udrli na naše ozemlje ter ropali in požigali* MADŽARSKA, Madžarska vlada je izdala narsdbo, v kateri razglaša, da se bodo tisti deli trianonske mirovne pogodbe, ki se nanašajo na vojsko, na mornar.00 in plovbo, izvršili pod nadzorstvom posebnih komisij vrhovnega sveta. Ase tozadevne stroške nosi o-grska vlada. Na poslaniški konferenci v Parizu se je dne 21, julija t, 1, vršila konferenca o vprašanju izvedbe trianonske mirovne pogodbe,. iTe konference se je udeležil ttuli ameriški poslanik Herrick. Določili so, da bo postala trianonska mirovna pogodba veljavna prihodnji teden, kajti izmenjava listig se bo izvršila dne 26. L m. GORNJA SLEZIJA. Razdelitev Gornje Slezije. A krogih francoske zbornice se zagotavlja z vso resnostjo, da je prišlo glede razdelitve Gornje Slezije do popolnega sporazuma med Anglijo ter Francijo/ Nemčija bo baje dobila 10 severnih in zapadnili okrožij ter Glivice, Hindenburg, .Velike Strelce ter Tarnovice, Poljska pa Bytom, Kato -vice, Kroiewsko Huto, Pštino in Rvb-nik, TO Črto označujejo že kot končno-eljavuo. Berolinski listi so pa mnenja, da ta delitev še ni končnoveljavna. Da se delitev Gornje Slezije izvrši na gori označeni način, bo poslala Francija po dve diviziji pehote in konjenice v Gornjo Slezijo, Italija pa dva polka. V a J i ki p r y o b or i te 1 j Poljakov Korfanty je prišel dne 18, juh v Pariz, kjer je bil navdušeno spre -jet. Korfanty je izjavil, da bo vrhovni svet vprašanje, glede Gornje Slezije p; aviguo rešil. IRSKA. .Vsa znamenja kažejo, cia se boste Irska in Anglija v najkrajši dobi sporazumeli. Angleški listi ja -ljajo, da bodo pogajanja med De Valero in Lloyd Georgom končana že v. sredini prihodnjega tedna. De Valera je baje izjavil, da se Anglija in Irska še ni «coli nista tako složno pripravili na medsebojni mir. Glede Ulstra, je izjavil De Valera, ne more biti govora o kakšni neodvisnosti, ker je provinca Ulster integralni del Irske, pač pa i-majo Ilisterci pravico do avtonomije v okvirju irske republike. GRŠKA, Grki so začeli proti kemali-stom tokrat eelo po turških vojnih poročilih uspešno ofenzivo. Turki so na umiku m Grki so prodrli do črje Je-nišehir--Kasan Paša- Politična poročila. p Konferenca opozicijonalnega bio ka. (Informacija „Jutarnjega lista,“) Blok opozlcijonalnih strank se bode v svrho konferiranja sestal dne SO, jul. Pred konferenco se bo pozval še tudi Jugoslcv. klub, da odpošlje svoje delegate na konferenco. Na tem sestanku so bo definitivno organiziral opo-zicijon-aini blokj ki bo stopil v tesnejše zveze s srbskimi opozieijonalnimi skupinami in pristaši g. Stojana Pfo-tiča, Ako bi se delavna opozicija ustvarila. potem bi tudi Radič sodeloval in prišel v Beograd. Ker bi temu bloku načelovala dr, Ante .Trumbič in Stojan Protič, torej dve odlični osebnosti, bi brez dvoma prišlo do urejenih parlamentarnih' razmer. Govori se c dvema močnima blokoma, ki bi, men jaje se, prevzemala vso oblast. Konferenco opozioijonajinega bloka pričakujejo v vseh političnih krogih z veliko napetostjo. p Nova nasprotstva med Demokrati in radikali. Demokrati so sklenili, da se ima koncem septembra odnosno začetkom oktobra vršiti plenarni kongres strankinih pristašev. Na kongresu bodo predvsem razpravljali o razdelbi oblasti, ker je projekt o parcelaciji Hr-vatske trčil na splošni odpor. Skupina, ki se formira v okvirju demokratske stranke proti Svetozarju Pribičeviču, je mnenja, da je prišel čas, da se naj upliv njegove osebnosti zmanjša. Radikalci so demokratom zamerili ono mesto v proglasu demokratske stranke, ki pravi, da je demokratska stranka imela v narodu večino, a je na dan volitev ni za-mogla priboriti. Radikali vidijo v tem poizkus demokratskih ministrov, ki se izigravajo kot nekaki voditelji današnje vladine politike. Čim mine letna sezona počitnic, pride med obema glavnima skupinama v vladi do ostrega obračuna, ki lahko rezultira z razkolom v obeh strankah, ni pa tudi izključeno, da se ustvari nov blok brez enega dela demokratov (samostalcev) in Protičevcev, kateremu bi zopet načelovala Pašič in Pribičevič. p Samostojni zborujejo. Samostojno polni obraz pesniškega Mrmolje, se je svetil v rdečih barvah na shodu slabo-stojnežev pri Sv. Turju ob Ščavnici 17. t. m. Gosp. Mrmolja si je prignal seboj slabostojnega oprodo harmonika-fabri- kanta Simoniča od Sv. Urbana. Poslanec Mrmolja je vejal slamo o centralizmu in avtonomiji. Prav dobro je razložil, da pomenja centralizem nadvlado Srbov, avtonomija pa samostojnost Slovenije. Mrmolja je kot goriški begunec zdeloval Kranjce, .češ, po centralistični ustavi se bomo Štajerci vladali sami ! V resnici pa po centralistični ustavi nam Štajercem ne bodo vladali Kranjci, pač pa Srbi!--------Mrmolja se je hi- navsko zavzemal za verski šolski pouk, pač pa prepovedoval duhovščini politiziranje. Na jurjevškem shodu sta se pa Mrmolja in Simonič posebno pokazala kot kavalirja ženskega spola. Mrmolja je rekel: Če bi njegova žena drugače mislila ali celo drugače volila, kakor on, bi jo kar naklofdtal. Kaj ne da. prijazen mož svobode! Še svobodnejši pa je drugi, namreč Simonič! On pa ima doma pri Sv. Urbanu svojo ženo od časa do časa zaprto v Krmlenšaku; ko pa ji postane dolg čas, pa jo pride božat s kolom. Prav po turško! Če ne veijamete, pa pojdite vprašat sosede k Sv. Urbanu. Oni bi Vam vedeli pripovedovati še vse lepše reči. Toliko smo vam morali povedati, da boste vedeli, kakšna dva samostojna junaka ste hodili [urjovčani poslušat zadnjič k Re-penšeku. p Zanella sestavlja reško vlado, »jmarnji list« poroča iz Bakra: V par dnevih bo na Reki sestavil Zanella novo vlado. Poleg avtonomistov bodo vstopile v vlado tudi druge stranke. S sestavo reške vlade je v zvezi obenem tudi odhod italijanskega komisarja Foschinija v Italijo. Zanella bo imenoval enega svojih prijateljev za komandanta mestne obrane. Pnevne vesti. d Rešitelj v sill I Povsod po časopisju čitarno naznanilo, da je nasto-pila za našo žurnalistiko ona presneta doba kislih kumare, ker ni parlamenta in sploh politično življenje ter gibanje stoji. Ubogi časnikarji vlad -nih strank se v tej neprijetni dobi love okrog po svetu kot muhe v pajčevini. Ravno v tej dobi kislih kumare nam pride kot rešitelj iz Beograda — sam minister, dr. Kukovec, ki bo poročal dne 80. t. m. v Mariboru na velikem shodu JDS o ustavi. Drugi dan bo govoril na shodih v Ptuju in v Ormožu. Prihod, g. ministra in njegov govor o ustavi bo važen dogodek v. našem krajevnem političnem življenju. Tako „Tabor“ od dne 21. t. m., ker. se veseli, da bo lahko ponatisnil dr. Kukovčeve otrobe. Dr. Kukovčeva govorniška griža, zaletavost, nelogika in bedasta prerokovanja so za žurnalistiko to, kar med za čebele. Torej na svidenje, g. minister, veselita se vaših besed „Tabor“ in „Straža", ker, za dobo kislih kumaro je prikladna le samo telesno obsežna in duševno votla ministrska osebnost g. dr. Kukov- CEt . v * v d Celjskega JDS shoda, na katerem bo jokal mili nam minister egoistične socijalne politike, se morajo u-đeležiti vsi nad 18 let sfari Člani demokratske stranke. Tako „Nova doba“, da ne bi g. Kukovec v svojem go vom preobračal moraličnih kozolcev/ in poau ;šal mladoletnih. To vest be -ležimo na plat stroge morale, kateri Se hoče menda v bodoče posvetiti „Nova, doba.“ d Nobena vas ne sme ostati brez lokalnega JDS odbora, naznanja za „Jutrom“ „Nova doba“, ker je to parolo izdal glavni odbor demokratske stranke* Ko ljudje čitajo tako bedaste organizaforične klice slovenske stranke dveh možičov, pravijo: Da uši kaš ijajo in žabe lajajo! d Politična poštenost de. Vošnja- ba. Univerzitetni profesor navadno ne menja kar čez noč svojega prepričanja. ima pač dovolj prilike, da si to svoje prepričanje utrdi. Je težko verjetno, da bi mož, v najboljši svoji dobi, k) je svojo stvar 'dobro proučii, spustil par knjig na svetlo, radi svojega .prepričanja moral iz domovine , da bi torej to svoje prepričanje naenkrat men;al, ker je spoznal, da je napačno. Za tak duševni preobrat ni pri dr. Vošnjaku prav nobenega povoda. Kaj bi pač moglo uplivati na njega, da je «bil v dobi životarenja-konst’ , »ante (dobi sedem mescev) ori-gel do prepričanja, da je Jugoslavija mogoča le v centralizmu. Kdor je ta čas (Ш9 do 1921) le malo zasledoval politiko v Jugoslaviji, je moral priti do fakta, da bi dogodki razvoja Jugoslavije mogli Vošnjaka v njegovem prvotnem avtonomističnem mišljenju I® • še utrditi. To bi bila poštena pot za resnega moža — profesorja in politika, In dr. .Vošnjak! Prva štev. „Ju -goslavpe“ (ljubljanske) po tiskarskem štrajku 1919 je prinesla v uvodniku pogovor urednika z dr, Vošnjakom, Tam so tiskane besede: „Dr, Vošnjak je trdno prepričan, da je v Jugoslaviji mogoč edino le decentralizem.“ iste je izrazil na shodu začetkom meseca novembra 1919, katerega je. sklicala JDS v Narodni dom. Tam je rekel v svojem govora: „Da je on (Vošnjal^f, trdno prepričan, da bo Jugoslavija obstojala samo tedaj, če bo decentralizirana, avtonomistična, Slovenci bodo imeli vodilno vlogo v državi,“ In se * 8ai ? Dr, Vošnjak je danes trdno (l G » repričan, da je Jugoslavija mogoča № v centralizmu. To svoje trdno prepričan,«e je dokazal z glasovanjem Zb ustavo. Ali je dobil za svoje „trdno“ prepričanje kakšno plačilo. Da! On je poslanik SHS države v Pragi. Jasno, kot beli dan, da je mož prodal to svoje „prepričanje“ za mesto poslanika Pričakovati nam je po dosedanjih izkušnjah, da bo krona v Ziiriohu spet padla, kc pride dr. Vošnjak v Prago na svoje poslaniško mesto. d Poverjenika Dolfeta Ribnikarja je povišanje od tržnega nadzornika do sekcijskega šefa v IV. činovnem razr. tako iznenadilo in presenetilo, da je odpotoval za več tednov, da se se vživi in privadi svoji novi vlogi, d „Jutro“ že zopet vidi strahove. V politični beležki »Klerikalni načrti«, se sklicuje na informacije »Jutarnjega lista« in poroča o nekih posvetovanjih med dr. Korošcem, zajedničarji in Radičem. Pozabljiva gospoda okoli »Jutra« naj se blagovoli spomiti, da je pred dnevi še sama prinesla vest o potovanju dr. Korošca v Karlove Vare. Dr. Korošec se nahaja v Karlovih Varih in je nemogoče, da bi se v Zagrebu pogovarjal z Radičem in zajedničarji. Ju-trovci so podobni onim, ki slikajo hudiča na steno ... d „Kdor srna, ta zna!“ Izvedeli I smo sl čajno, da uporabljajo razni židovski interesenti pri občevanju z našimi termiki prav dobro zamišljeno g gestikuiaeijo, s pomočjo katere se „zedinijo“ glede višine neizogibnega ter. za našo državo škodljivega, še bolj pa; sramu'dnega „bakšiša.“ Ako intera -sent ne dobi hitro svoje „rabe“, se najprej informira o „nadležnosti“ — kompetenci — tega ali onega činovni-ka. Nato se mu predstavi ter ga roti* — uporabljajoč pri tem vse registra j svojega obsežnega znanja in židovske rutine — naj mu izposluje' Čimprejšnjo rešitev zadeve. Carinik seveda skomigne z ramo: „Treba da čekaš, brate!! j Vidiš, da imam puno posla!,“ ■ Zdaj prične zanimiva gestikuiaeijo. Totere- : sent roti činovnika ponovno,, pri tem pa mu poriva vso petorico razprtih pjs stov ene roke venomer pod nos; (se* ve na svoj kavalirski način, ki ne more vzbuditi med očividci nikakih’ po* i mislekov). Cinovnik: „Ne mogu, brate!“ Carinik sa pa s petimi prsti na zadovoijava in mu z obema rokama dokazipe, da je 5 (5000 dinara) pre -malo, „treba još 5 pa onda bit če sv e u redu! “ Interesentu je pa 10 preveč in v istem hipu že lahko opaziš 2-S prste skrčene, kar pomeni, da mu ponuja (cariniku) 7—8000. Nazadnje s« carinik' uda, kupčija je končana. 2e kmalu nato izplača interesent cariniku na ta način „določeno“ svotico, ne ; 'da bi kdo slutil, kedaj in na kak na- \ čin sta kupčijo perfektuirala. Javnost, | javnost, kedaj boš pogledala za kul!- I se naše gnile uprave! d Uniforme se sramujejo. Carinski uradniki slovenske narodnosti se sramujejo znane »hohštaplerske« uniforme z zelenimi našivi. Ako ga vprašaš, kje da je uslužben, ti bo v zadregi in nekoliko sramežljivo odgovoril; »Na kolodvoru !« Smrdeti mora že prav pošteno okoli naših »Kr. carinarnic I. i R, reda«» če poseduje pošteni del uradništva toliko dobre zavesti, da se sramuje službene uniforme. »Lepa naša .. .L d Direktni vozovi na progi v Celovec se ukinejo. Naša vlada je ukinila, direktne vozove na progi Wolfsberg — Klagenfurt preko Labuda in Pliberka in na progi Graz Klagenfurt preko ''ЗЉотШ"».' Potniki na tehjprogah morajo imeti predpisane potne listine naSe driži- . đ Ш§Ш»пја. Našemu Janezu Dornika Ш Dttižmirja samostojna žilica še ne dM Mrd, Brez vsakega povoda je v krčni svojega pristaša Gregorevčiča nahrulil poštenjaka Ljudske stranke: »Vsi klerikalci ste prokleti faloti*. Lep dokaz -srčne ttriifke, kaj ne? Kdor Johana pozna, se ne.more čuti užaljenega — kaj bo ničla brez veljave, posebno, če deluje alkohol v njem? Onemogla jeza! Kako sladko» se je ponujal tem pr . .. klerikalcem, upal je celo, da bo igral vodilne» ulogo. Pa brihtne glave so ga hitro spoznale in sfrčal je na zrak obešat se je narodnim socijalistom, liberalcem socijalistom — in ko ti duševni ččvčlri v celi občini niso mogli kandidatke liste skrpati, je pri volitvi -z dragimi samostojneži vred skočil v sobmlfetični tabor pod vodstvom zakonskega taoiä Zalešnika. Pa vkljub vsem ■näjjprpm — propad na celi črti — ko* minfiffev Ju fašistov pa v naši občini ni. Ali pri teh razmerah tako delavnemu možakirju ni za pččit od jeze? Ornilu* jejmo te, ljubi Janez, bojimo se za tvoje zdfžrvje zelo in ti prizanašamo iz hvaležnosti — kajti če se je v DuŽmirju ..zjasmloj imaš precejšen del zaslug ti m tvoj štab. — Hvaležni za usluge, ki si jih K. Z. izkazal, se poslovimo od tebe, he bomo se več s teboj pečali, .škoda črnila, ki je tako drago. Da pa znaš v cerkvi oči brumno zavijati, v krčmi pä krščanske ljudi preklinjati. To je pa jpmteä samostojna vera, katere si še’ iž švdjegk evangelija »Kmetijskega lista«, naučil. Ali te bo na stare dni paritet srečala ? d Duhovniška vest. Mil. g. arhidi-jakon Franc Hrastelj v Konjicah praznuje 22, julija t, 1. štiridesetletnico maš-nišiva Visokemu jubilantu ob tej priliki iskreöo Čestitamo in mu želimo učakati še rfäti in biserni mašniški jubilej. 'd '-Prleški srednješolci« iz Maribora so» priredili v Sv. Jurju ob Ščavnici .Meškovo dramo »Mati« in so poslali cisti prebitek v znesku 2000 K Dijaški kuhinji, Prisrčna jim hvala! Drugi dijaki naj jih posnemajo! h 1/5gabila se je v Oslušovcih pri Veliki Nedelji 42 let stara posestniška Ш Matija Korpar, ki je odišla dne 16. t. m, zarano od doma in se dose-4aj at vrnila, Imenovana je bolj drobne in majhne postave in kmetiško ob leSena, Mariji Korpar se včasi zmrači um io je gotovo, da je v takšnem položaju odšla od doma, kot je že enkrat storila, in šla h kakemu kmetu služit. Za tozadevno obvestilo proti primerni nagradi prosi Tomaž Korpar v ÖMtJovcih pri Veliki Nedelji, d Griža v Ljubljani. V deželno bolnišnico v Ljubljani so spravili družino, ki je obolela na griži. Govori se, da se je ta bolezen v zadnjih dneh v Ljubljani močno pojavila. Kot vzrok se navaja uživatlje nezrelega sadja ter prepogosto uživanje Solate. a Eägföto dobi moderno klavnico,?. Eagrebška občina je izdelala načrt za zgr®SM nbVö, moderne klavnice, ki bo zgrajena po vzorcu clraždanske mestne klavnice, ki je, kakor se splošno trdi, najbolj moderna v celi Evropj* Ш zgradbo bodo v kratkem pričeli in bo dovršena v dveh letih’» ffa klavnica bo baje stala 100 milijonov kron. d Atentat na bivšega notranjega ministra Draškoviča, Predvčerajšnjem, dne 20. t. m. je v Delnicah (Zagorski kotar) izvršil neznanec atentat na bivšega notranjega ministra Milorada Draškoviča -— duševnega očeta in zagovornika protikomunistične »obznanec. Atentator je oddal na Draškoviča tri strele, ki so ga zadeli v prsi. Draškovič je bil pri priči mrtev. d Preiskava radi atentata na prestolonaslednika Aleksandra se nadaljuje. Kakor je iz beograjskih poroči! razvidno, se množijo aretacije novih osumljencev dan za dnevom. Posebno krivdo pripisujejo preiskovalni sodniki komunističnemu poslancu Kovačeviču, kar je razvidno iz dejstva, da zaslišujejo po-največ priče, ki bi s svojo izpovedjo Kovačeviču stališče otežile. Smo zelo radovedni, kedaj bo te komedije konec. d Železniška nesreča pri Sisku. V sredo, dne 20. t. m. se je v bližini Siska dogodila velika železniška nesreča. Na mostu čez Kolpo med Capragom in Siskom je zapeljal Orient-ekspres, ki je vozil iz Beograda ob 18. uri 30 minut, v oddelek vojaštva, ki je korakal preko mosta. Proga naredi pred mostom velik ovinek in je razen tega obraščena z grmovjem. Strojevodja vojakov ni 6pa-zil in je bila nesreča neizogibna. Lokomotiva je z vso brzino zavozila med vojake. Trije so pri priči obležali raz mesarjem in razbiti. Sedem je tako težko ranjenih, da bodo najbrže umrli. Lahko ranjenih je večje število. Mrtvece in ranjence so prepeljali s službenim vozom v Sisak. Lokomotiva je bila spodaj in spredaj vsa krvava. Krivdo pripisujejo oficirju, ki je četo vodil preko železniškega mosta, d Prihod angleškega brodovja pred Beograd. Dne 19. t. m. je priplula po Donavi mala skupina angleškega brodovja, sestoječa iz dveh monitorjev in ene patrulne ladje, v našo prestolnico. Vlada je pripravila angleškim gostom prisrčen sprejem. Komandant brodovja, Cornig, je obiskal odlične osebnosti. Dne 20. t. m. je eskadrila odplula proti Novem Sadu. Spremljali so jo naši monitorji, med njimi »Sava«. V Novem Sadu se je vršila svečanost, katero je Angležem na čast priredila naša mornariška posadka. d Ena najdaljših stavk končana. Dne 20. julija je bila končana stavka čeških bančnih uradnikov, ki je bila ena najdaljših stavk. Prišlo je s posredovanjem vlade do sporazuma med bančnimi uradniki in lastniki bank. d Lakota v Kosiji. Listi potrjujejo žalostno vest, da je zavladala v, ruskih gubernijah Samara, Kostroma, Vjatka, Penza, Caricin, Perm, Kazan in na severnem delti Kavkaza silna lakota, ki preti s smrtjo 25 milijonom ljudi. Letina, je bila izvanredno slaba, ljudje so posejali samo toliko., kolikor, je pač vsak mislil, da Bo potreboval zase, boljševiška vlada se pa ni zmenila za te pokrajine» Sedaj se izseljuj je kmetsko ljudstvo v celih trumah v, Turkes’an, Kuban, Ukrajino in v Sibirijo. Ж teh krajih, v katerih' vlada lakota, najdeš cele vasi, ki so, popolnoma prazne, v njih ne najdeš enega človeka, še celo mačke in psi, kolikor, jih izstradano ljudstvo ni poklalo, so zapustili svoje domove, Lakoti so se pridružile še tudi razne kužne bolezni. 'Amerika je prva ponudila pomoč tem pokrajinam. Ruski pisatelj Maksim Cerki je naslovil na. nemškega dramatika Gerhard Hauptmanna iflle-grafičen apel, v katerem opozarja, da preti vsleđ slabe žetve milijonom Ru som lakota. Gorki prosi za pomoč, o-sobito za kruh in zdravila ter se nadeja, ,.da bodo kulturni ljudje Evro, >e in Amerike razumeli tragičen položaj ruskega naroda.“ d Vrednost denarja. Ameriški dolar siane 157—158y.j naših kron, za 100 avstrijskih kron je plačati 20 -20V» naših kron, za 100 nemških mark 213 do 215 in za 100 laških lir 715 jugoslovanskih kron. Iz Maribora. d Deputaoija mariborskih trgovcev se je pod vodstvom „trgovca“ .o. Serneca podala pred nekaterimi drevi v Beograd, da se pritoži pri finančnem ministru dr.. Kumanudiju radi davčnega vijaka, osobito radi dohodnine in davka na vojno dobičke. De-putacija je bila silno hladno sprejeta. Demokrat-minister še niti na besede demokrata dr. Serneca ni reagira;, ,Trgovcem se je sicer obljubilo, da bo prišla posebna -komisija v Maribor* ki bo vr'iia preiskavo pri davčni obla ■» sti, a take („komisije“ so navadno samo phusk v vodo. Mi pa vemo samo eno čisto resnico, zakaj se predpisujejo tako neznosni davki. Prvič: zato, ker imamo v Beogradu koruptno demokratsko vlado. Drugič: ker demokratska vlada izplačuje Muslimanom 1200 milionov K za nakup njih glasov za ustavo. Tretjič: ker »plačuje vlada Sokolom njih izlete, kar stane tudi težke stotisočake. Četrtič: ker de-mokrateko-sfamostojna, vlada subven -cionira jetične demokratske liste. Gg. trgovcu Dokler se boste držali za demokratski frak’, dokler bodo s pomočjo vaših glasov koruptni demokrati na vladi, bodo davki vedno večji, davčni vijak bo deloval vedno Hujše. Dokazov imate dovolj!» d Ljudje, ki Bogu čast kradejo in ki jih za ta »trud« še država mastno plača, so videti v Mariboru na vsakem oglu. Cela kompanija jih je. Lepo civilno oblečeni in imajo dragoceno znanje z verižniki in ponočnimi pticami. Kdo je to? d Umetnost, kako znajo v Mariboru loviti žepne tatice in tatove, je neka specialiteta. O tem bi vedela povedati marsikaj zanimivega soproga odličnega mariborskega slovenskega meščana. Žepna tatica si je pri kupovanju čre-šeiij od nje »izposodila« iz ročne torbice okoli 4000 K. Vrlo zanimivo bi bilo, ako bi zbor detektivov objavil »uradno« poročilo, kako je dotična gospa dobila nazaj ukradeno svoto z vsemi dragimi stvarmi vred. d Dve zanimivi igri uprizore dile-tantje Jugoslovanske strok, zveze v soboto 23. julija ob 8. uri zvečer v dvorani v Splavarski ulici. Prijatelji naših umetnikov so najuljudneje vabljeni. d Kegljiški klub ima danes petek zvečer v gostilni »Plzenska restavracija« svoj kegljiški večer. d Primarij dr. Janko Dernovšek ne ordinira do 20. avgusta. V nujnih slučajih naj se bolniki obrnejo na oddelek za očesne, nosne, vratne in ušesne bolezni v tukajšnji javni boiniui. d Hišni posestniki dobijo v pisarni „Društva hišnih posestnikov.“,v Mariboru, Gregorčičeva ulica Št. 8, pritličje novotiskani slovenski „Hišni red (cena 3 K) in „Stanarinsko knjižico“* (cena o KI. Za lastnike hiš, kakor tudi za najemnike je nujno potrebno, da so poučeni o hišnem redu in o določbah glede stanovanjske najemnine, d Kam gremo v nedeljo? V J areni uo, kjer priredi iamošnja naša mladina s sodelovanjem Orla in pevskega zbora veselico na prostem pri cerkvi. Po veselici prosta zabava pri g. Cvi-laku. Mariborčani, ki so radi veseli ш pojdite v nedeljo, dne 24. julija, v. law renino. Iz Maribora vozi vlak' ob 12.41, nazaj pa iz Pesnice ob 8. uri zvečer. Iz Pesnice je v Jarenino peš pol ure hoda. Na svidenje v prijazni Jarenini! Orlovski vestnik. o Ptujski orlovski tabor je pred durmi. Ne zamudite takoj odposlati naročila za železniško izkaznico, za polovično vožnjo Orlovski Zvezi v Ljubljani. Istotam naročite tudi obed. o Vstopnice za orl. tabor v Ptuju. Iz prijav je posneti, da bo udeležba na taboru velika. Da se odpomore prevelikemu navalu pri blagajni, je pripravljalni odbor organiziral predprodajo vstopnic, in sicer se dobe iste v Mariboru v Cirilovi tiskarni, v Ptuju prt Kmetski posojilnici, pri Sv. Marjeti n. P. pri br. Franc Prelögu v Zagajičih, ter pri orlov, odsekih Maribor, Ptuj, Sv. Marjeta, Ormož in Središče. V vsakogar lastnem interesu je, da se oskrbi pravočasno s vstopnicami. 4 o L Prleški orlovski tabor na Ptuju. Zanimanje za ta tabor je veliko, vsak dan prihajajo vedno nove pri jave. Orlovska Zveza v Ljubljani pošlje ,\ri.,ayniKom po povzetju: 1. izkaznico za polovično vožnjo po železnici (4 K), Ž, izkaznico za obed (15 K); 3, vstopnico k javni telovadbi (sedeži 20 K, stojišča 8 K). Vozne cene so na (težavni in na južni železnici polovične. Glede tabora je omeniti, da se bo vršil v g avnih' obrisih: Dohod članstva in občinstva, sprevod do minoritskega samost! na, sv. maša, sprevod po mestu na telovadišče, |avna telovadba in ljudska veselica. Pričakovati je, da se udeleže sprevoda fanfaristi na konjih, dalje (a ntovska konjenica iz Murskega polja, gostija iz ptujske okolice na okrašenih’ vozovih s kočijaši, Narodne noše bodo s svojim nastopom zelo okrasile ves sprevod. Vsa prireditev, je zamišljena, v večjem slogu, zato somišljeniki, agitirajte pridno za čimve-čjo udeležbo! o Celjsko orlovsko okrožje s sedežem na Teharjih naznanja» 'da se vrši v nedeljo popoldne ob 3. uri v društveni sobi v kapJaniji na Teh ar -jih seja okrožnega sveta za celjsko o~ krožje. Poskrbite, da bo vsak odsek? kolikor mogoče polnoštevilno zastopan. Ob poi 5. uri popoldne bo v istem prostoru po seji sestanek članov domače- Belo zlato. .EgmMn s Pohorja. — Napisal J. T. (Konec.) Ko je zopet jesen prihajala, je pa jzačet Andrej obratovati, mirno, tiho, neumorno so se vrtela silna kolesa, se gibali stroji, bogate zaloge so se kopičim v. skladiščih in so tudi potovale v svet. Smrekar si je vse natančno po • gledal, poslušal ljudi, ki so govorili o Andrejevem silnem bogastvu, bral je časopise, ki so računali velike .dohodke tega Andrejevega podjetja in zamišljen dejal:. „Torej je res našel belo zlato!“ la čakal je, kedaj pride Andrej pc Anico.' Pr Andreja še ni bilo. O Božiču je povabil vse kmete K sebi, tudi Smrekar je bil poleg, jim razkazal svoje podjetje: elektrarno v soteski in tovarne za celulozo, papir, aa IČsne polizdelke spodaj za vasjo in jim razložil njiliov namen in pomen. „Iz lesnih odpadkov", je govoril, „ki ste jih metali vstran, vam bodo delale tovarne dragoceno celulozo in dragi papir, iz lesa, ki ste ga dosedaj sirovega za neznaten dobiček prodajali v tujino, vam bodo izdelovali stroji polizdelke vseh vrst, ki jih bodete desetkrat dražje prodajali, nego neobdelan les, in električna sila vam bo povrh še gonila kmetijske stroje, vam prihra -nila čas in dragocene delavske moči. - Kam, pravim, Kajti nisem za sebe vsega tega postavil. Bog mi je naklonil bogastvo in znanje, da sem vam mogel v kratkem času postaviti te-le dobičkanosne naprave. Sedaj pa jih dajem Vam!, Združite se, vsi skupaj ste dovoli bogati, da prevzamete tovarne, 50 in več odstotkov, vam bodo nosile od vloženega denarja in povrh bo še vse to vaša last. — In tako se bo izpolnilo prerokovanje planinske vi le, ko' je napovedala, da se bo našlo belo zlato v Radoljici — ne rumeno, blesteče, goljufivo zlato, ampak belo, čisto, pošteno — vodna sila šumeče Radoljice! “ Brihtni Pohorci so kmalu razumeli Andrejev novi nauk o tovarniški za -drugi, Zbrali so se okrog njega, poslušali ga, kда1!!!т|1ипн1тпп)1)|1п!гг ‘ .c ГГ - - - 1 -If- v ' I “j Srene čestitke izrekajo g. šefu . . | J... Jakobu JPreae - I *|’ h godu 1 Telefon 344 Telefon 344 Carinsko posredništvo F. & A. UHER Maribor, Slovenska ulica št. 8 se priporoča za izvrševanje vseh carinskih poslov. Cene zmerne, točna m kulantna postrežba. 2—5 394 418 naetavljtnd ßrme JSreae in Šoštarič ттттшшшашктмтјјтткттштшташ1шшшшшшмшшштттшш Kdor ne verjame, K> Klobuke, obleko, penilo, čevlje, dLoSeoIesiice, poto-v*. 3sožaxe, tos1o5.ee asa, trg-in razno galanterijsko blago najboljše in najceneje pri tvrdki Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2. 2~3 Samostojne 3W kontoristinjo sprejme tovarniško podjetje v bližini Ljubljane. Naslov pove upravništvo. »ж»ј©јљ® im offcast» kupi tvrdka Inton Tonejo im dLB»iafjr» Maribor, Mlinska ulica 23. : 2-2 397 , «ARißOKSKA-£1БКТШЗДА INSTALACIJSKA m Šri?p5Mj5HA DRUŽIŠ a: ŽO-2 ртттшм ЈЛћШОР, ■ 60SPÖ5HA üutA зта. тпТб». srwm-ш: mimm шш .QBRÄtj ' зтгг.та.зн, I Pr o da jalni o ddelek: ?Š Prodaja vseh inštalacijskih pred-' metov kakor svetiljk, dinamo-strojev, električnih, bencinovih in diselovih motorjev. Inštalacijski oddelek: Izvršitev notranjih.inštalacij, visokih in nizkih električnih napeljav, transformatornih postaj, električnih central za mesta, vasi, posestva in tovarne v vsakem načinu električnega toka. Električna delavnica: Novo ovijenje električnih strojev, popravila in izdelava novih kurilnih predmetov ?a likalnike, priprave za kuhanje in špeci-jalne aparate. Izdelovanje proračunov in izvršitev inžinirskih del za stroj-I—töf ne stavbe ter elektrotehniko. 400 . Tozadevna pojasnila radevolje vsikdar na razpolago. Slovenska Matica je izdala ravnokar kot izredni izdanji dve knjigi in sicer: Pavla Golie lirsko zbirko »Pesmi o zlatolaskah« in Frana Finžgarja ljudsko dramo »Razvaline življenja«. Člani Slovenske Matice, ki sp za tekoče leto že poravnali članarino, in ustanovniki dobe omenjeni knjigi broširani po 18 K in vezani po 24 K. Za druge, ki niso matični člani, je cena broširanih in vezanih izvodov za 6-— K višja. Od knjig, ki jih ima Matica še iz prejšnjih let v zalogi, opozarjamo na Do* stojevskega-Levstika »Zapiske iz mrtvega doma« (20 K), Radivoja Peterlina-Petruške pesme »Po cesti in stepi« (8 K), dr. Fr. Detele »Tujski promet« (16 K), Ksaverja Meška zbirko novel »Slike« (16 K), Zovke Kveder-Demetrovič povest »Njeno življenje« (12 K), Etbina Kristana sanjsko zgodbo »Pertinčarjevo pomlajenje« (12 K), ter še na razne zvezke Zabavne in Knezove knjižnice, na razne »Zbornike« itd. Pri nakupu matičnih knjig imajo Matičarji 25% popusta. — Za tekoče leto so štiri knjige, ki izidejo kot redna izdanja, do malega dotiskane. Letnina znaša 40 K. Prosimo vse tiste člane, ki za letos še niso plačali članarine, naj to čimprej store. Vse druge pa vabimo, naj se blagovolijo pridružiti krogu članov »Slovenske Matice«. Zemljevid slovenskega ozemlja se tiska ter kmalu izide. — Uradne ure pisarne Slovenske Matice, Kongresni trg 7/1 so ob počitnicah vsak tegek in petek od 3—5 popoldne. »* 413 Gospodarska zveza, Centrala za skupni nakup m prodaje r. Z. z o. z. Ljubljana, podružnica Celje, Razlagava illci ii.-lj ima v zalogi špecerijske predmete, kolonialno blago vse vrste žita, moke i. t. d. Prvovrstno češko in an- j gleško manufakturo, najboljši splitski cement, lahki in težki bencin, vsakovrstne poljedelske stroje in železnina. Največja izbira mesnatih izdelkov. Nakup do mačih vin, kakor tudi nakup in prodaja-vsakofrstnega lesa. Vse informacije naj se zahteva od podružnice Celje. ‘ “ 2-396 Štev. 792. RAZPIS. Okrajni zastop v Mariboru razpisuje gradbo o-krajne ceste II. razreda Maina—Velka (občina Pio-deršnica) v dolžini 3.3 km. Gradba se mora izvršiti točno po načrtih, ki so interesentom med 8. in 12. uro dopoldan v uradnik prostorih okrajnega zastopa, Koroška cesta 26, na vpogled. Tam so razvidni natančnejši predpisi glede izvršitve gradbe in kakovosti materijala, po katerih naj se točno sestavi cela ponudba. V obče so obvezni za deloprejerrmika vsi splošni in posamezni pogoji za oddajo javnih del Ponudbe je vložiti zapečatene najpozneje dc 1. septembra 1921. Priložiti jim je potrdilo o plačani 5 •/* -varščini cele ponudbene svote. Varščina naj bodo vložne knjižice kakega domačega denarnega zavoda. Z delom se prične takoj, dovršiti ga je; do j 31. decembra‘1922. f Okrajni zastop Maribor, dne 15. julija 1921- Vladni komisar: j 2—3 . .396 dr. Leskov», s. . LIVARNA ZA ZVONOVE IN KOVINE POPREJ BEN2EIA ŠROTI MARIBOR : KOPALIŠKA ULICA S je zopet v obratu! CERKVENE ZVONOVE izdeluje surove iiive v vseh kovinah in zlft-vinah (bron, medenina, aluminij itd.) UMETNA LIVARNA RELIEFI, CERKVENI SHEMI Vsa oprema za žgalnice, kletarstva, pivo-yams, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipo za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravljalnima za brizgalne itd. m Inž. I..& H. BDhl. 150 SDidajatel] in založnilr;! Konz. „Straže. (Odgovorni urednik:) Vlado Pušenjak. t'i'isk ('irilove tiskarne v Mariboru*