89. številka. Ljubljana, vtorek 21. aprila. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. za cotrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celi) leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., čo se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši
Politični razgled.
\»r.r.i»jr dežeto.
V Izubijani 20. aprila.
Denes v ponedeljek se delegacije snidejo v Pešti. Dasiravno so delegacije ustavna naprava, ki poleg vladarjeve osobe edino de veže Ogersko z našo ..(!islejtanijou, vendar se ne zanimajo narodi posebno za nje, morda zavoljo tega ne, ker je glavni nalog to korporacije skleniti največji strošek, ki ga država ima, namreč proračun za vojsko. — Andraši bode kot minister vnarjjih zadev poročal o „nuleči knjigi", o razmerah in razpravah g tujimi državami. A menimo, da letos ne bode nič novega ali nenadnega povedati imel.
Staročeški listi mislijo, da je treba železo kovati dokler je vroče in pridno obre-k nje jo svoje rojake mladočehe, t. j. posebno dr. Sladkovskega, zavoljo tega ker je Sel z Nemci vred k ministru. Vsak pameten človek vidi, da stvar nema nobenega političnega namena, in — ko bi ga imela, da bi lep bil, ker bi Nemce pridobil za Češke narodne terjatve, kajti Sladkovski ne more nikdar dru-zega biti kot prijatelj svojega češkega naroda, za katerega je osem let v ječi železje nosil! Gabi sa nam torej brati „Pokrok" ali „Politiko1, ki hoče dokazati, da je Sladkovski narodno stvar izdal, ali denuncirati, da je z Nemci zvezal se. — Celo „ Posel z Prahy", ki se je dozdaj držal bolje „starih", spoznava osobne motive Riegrovih prodajačev in ob-sojuje polemiko „Pokrokovou.
Fcvdalski dunajski „F <ttralttml'■' ima mnogopot tako originalne ideje, da skrbi poleg svoje kazane vernosti tudi za humoristi ko in zabavo vsega neklerikalnega občinstva. V najnovejši številki je rečeni list znašel, da si Mladonemci, Mladočehi in Mladoslovenci rok6 podaje jo v zvezo radikalizma. Fantazije pa fevdalni list nema dovolj, da bi to sliko v zraku toliko raz plel, da bi svojim vseverniru bralcem resnici vsaj podobna bila.
V zadnji seji ogerske poslanske zbor-
Metek.
Nasledki prisilnega celibata.
(Spisal Cisuiontanus.) (Dalje.)
Pa kaj čuda, da je bilo dahovništvo tako nemoralno, ko so sami papeži, ki so celibat nalagali in vsilovali, dajali izgled razbrzdanega živenja? V dokaz tega citiram besede kardinala Baronija, velikega leto-pisca rimske cerkve. Gosoiee od papežev desetega stoletja pravi pri letu 912 to-le : „Aj, kako neznansko žalostno je bilo takrat obličje sv. rimske cerkve ! Gospodarile so v Kimu mogočne in nesramne blodnice (meretricos) ter po svoji volji podeljevale škofije in prestavljale škofe, in kar je ostudno povedati, vzdigavale so na stol sv. Petra svoje  ljubčeke, sinove in vnuke,
niče je minister predsednik Bittd razložil program poletnega zasedanja. Predlogi o reformah se tudi v teku sesije predlože. Dalje se predloži novela o volilni postavi in o redu civilnega procesa j posvetovanje o notarijatni postavi, o advokatskem redu in o železniškem poroštvu se bode nadaljevalo. Govor predsednikov je bil z veliko pohvalo sprejet.
V ii   ii jo d riavc.
V kakem prisiljenem položji so spanj-\ki vojaki, razvidi se uže iz dopisov, ki jih dobivajo angleški listi. Republikanski in kar listični vojaki hodijo drug k drugemu, kvar tajo, pijo, in se vselej zdibovajc ločijo drug od drugega, češ, da si bodo morali drugi dan z napetim petelinom nasproti stati. Zato pa se tuji opazovalec lehko prepriča, da je razgovarjanje med Serranom in Don Karlo-som, ako je res bilo, pripisovati le temu, da je mislil Serrano s tem nekaj armade pretendentove za-se pridobiti.
.iitiflv&ki ultramontanci z vro silo na to delajo, da bi od Nevvdegata predloženo postavo o uredjenji samostanskih razmer iz zbornice spravili. Kakor telegraf poroča, se je rovarjem posrečilo, posvetovanje o tej nepriljubljeni zakonski osnovi do maja meseca odriniti.
Pet sej je nvm.iki državni zbor potreboval, da je končal drugo branje vojaške postave. Vladna predlaga je skoraj povsem zdrava in cela prišla skozi debato. Mislil bi človek lehko, da bode vlada pripravljena glede tolikega zatajenja parlamcntaričnega faktorja, da v tiskovni postavi malo popusti. Toda tukaj ostaja zavezni svet trdovraten pri svojem sklepu, ter se brani, dati iz rok sovražene določbe prisilnega pričanja in policijske konfiskacije. Tiskovna postava pride še tekom tedna k tretjemu branju, med tem pa se ima posvetovanje o vojaški postavi dokončati. Postavi o državnem papirnatem denarji, in o cerkvenih služabnikih se imaste tudi v hitrem tempu pregledati, da državni zbor 28. t. m. svoje zasedanje lehko sklene. OdnoAaji na cerkvenem polji se vedno bolje špičijo. Za odstavljcnjeni nadškofa grofa
krive papeže, ki se v imenik papežev smejo vpisati le zarad kronologije!" — Baronij tu misli nesramno Teodoro in njeni še razuzdaniši hčeri Marocijo in Teodoro, lepe, zvite in drzne Rimljanke, ki so takrat v Rimu ukazovale. Marocija ljubila je papeža Sergija III., katerega pater Lah bo v svoji zbirki cirkv. zborov opisuje takole: „lltmo vitiorum omniuni servus, onmiumque lacinorosissimus . . . ad sacrilegium nefandum turpissimam impudici-tiam addidit." (Tom. G., pag. 517). Teodora mlajša pa jo gorela za nadškofa iz Kav ene, a ker zarad oddaljenosti od Rima uij mogla pogostoma ž njim ležati — „ra-ri8simo coneubitu potiretur" pravi Liutprand — dala ga je izvoliti za papeža; imenoval se je Janez X. Bil je vojščak, kakor Julij II. Marocija ga je črtila in dala vreči v zapor ter nazadnje zadušiti — cervical super os ejus posuerunt.
Ledochovvskega je prišlo še v taisti sapi od-stavljenje kanonika in oficijala Wojciechow-skega v Gnezncm, ki se bode eno leto hladil v zaporu. Vse se kaže, da hoče vlada enkrat za vselej popom grebene potlačiti.
Dopisi.
Iz Mozirju 14. aprila. [Izv. dop.*] (Osnovanje gornjesavinske posojilnice.) Uže ste v vašem listu omenili, da se je po prizadevanji našega neumorno dcla-jočega poslanca dr. Vošnjaka v našem trgu na velikonočni pondeljek zbralo več veljavnih mož, ki so ustanovili za naš kraj tolikovažni zavod — gornjesavinsko posojilnico.
Ne bodem vam tukaj o pravilih novega zavoda govoril, ker se vam bodo itak poslala, naj mi bode samo dovoljeno, akopram malo zakasneno, da shod v katerem se je posojilnica osnovala in ustanovila malo popišem. G. dr. V o šn j a k stopil je bil v zvezo z nekaterimi veljavnimi možmi našega kraja ter jim svetoval, naj za gornjesavinsko dolino posojilnico ustanovijo.
Ideja se je radostno sprejela in povabil se je g. poslanec, da naj on sam blagovoli k oživotvorenji te misli na kateri mu ljubi dan v Mozirje priti. OdloČil si je za to velikonočni pondeljek.
Velikonočni pondeljek se je dr. Vošnjak pripeljal v Mozirje kjer so njegov prihod veseli streli in živahni „živio"klici pozdravljali. Takoj po prihodu je šla mala deputacija tržanov k ljubljenemu svojemu poslancu ter ga je tako pozdravila. Popoludne ob dveh se je jako mnogobrojna množica Gorujesa-
*) Da Bi smo užo v zadnjem listu od druzega dopisnika o tem poročali, vendar priobčujemo tudi ta dopis, ker prvega dopolnujo. Uredn.
Isto tako je Marocija dala v uječi umoriti Leona VI., čegar volitev je prej doguala zavoljo mladoletnosti svojega sina, ki ga je imela s Sergijem III. Tega mladeniča je po smrti Štefana VIII. res storila za papeža, da si je imel še le 22 let. Bil je Janez XI.; poginil je 1. 935 otrovao. — Pa pustimo Teodoro in Marocijo in pogledimo nekega druzega presvetega očeta in nezmotnega papeža te dobe! Ta cvet je bil Janez XII., ki je kot 18 leten mladenič papež postal. Lateran, nekdanje bivališče svetnikov, bil je pod njim najnesramniše bordelišče; on in njegov oče, patricij Alberik, sta tu vrh mnogih druzih blodnic vsak eno sestro za priležnico imela; celo kelihe in križe iz bazilike sv. Petra je nesramnicam v dar razdajal. Rimljani so cesarju Otonu ga tožili zarad umora, krone oskrumbe in božjega ropa.   Neki ljubosumen mož  ga je pri
duhoven nij udeležil posvetovanja, akoravno so bili vsi v našem kraji povabljeni. To je tudi znamenje časa in je pri ljudstvn veliko nevoljnost izbudilo, kar je gosp. Lipold tadi povdarjal. Hvala in slava pa zarad tega nevtrudno delajočemu dr. Vošjjaku!
Z IMinnja 17. aprila. [Izv. dopis.] V državnem zboru se posvetovanja vrše zdaj precej mirno in nij več onih viharnih sej in govorov, kakor pri narodnih vprašanjih in prvih konfesijonalnih postavah. Poslanska zbornica je v prve dni po praznikih bila tako slabo obiskana od poslancev, da bi skoraj ne mogla sklepati. Še v drugi seji je manjkalo 148 poslancev izmed 319; Rusine so zadržali njihovi prazniki, pa tudi dosti Poljakov in „pravnarjev" nij bilo pri seji. — Rusinski škof Sembratovič je res svojo jezo spustil nad onimi rusinskimi duhovniki, kateri so se predrznih za konfesijo-nelne postave glasovati. Korarju Pavlikovu je vzel njegov referat v konsistoriji, dvema dekanoma pa dekanijstvo. Pavlikov je imel neko remnneracijo za svoja posla in ta plača mu tudi zanaprej ostane, ker jo dobi iz religij skega fonda.
Iz Kil? 1*4*1»il 10. aprila. [Izv. dop.] Znano je, da ima ogerska vlada s srbskim cerkvenim kongresom veliko sitnosti. En del teh sitnosti kani pa ogerska vlada s tem na uašo vlado odvaliti, da jej prepušča neko ingereuco na kongresne zadeve. Stvar se ima takole. Od kar so se pravoslavni Ilu nmni od srbske patrijarhije ločili, osnovavši si svojo samostalno rumunsko patrijarhijo, leži večji del srbske patrijarhije v Hrvatske j, v Slavoniji in v teritoriju poprejšnjo vojne krajine, in razmerno samo mali del v Bački, v Banatu in v poprcjšiijej ogerskej vojni krajini. Da si ogerska vlada svoj posel olajša, sprožila je vprašanje: da-li ne bi naša deželna vlada skupaj s provizorno vlado za razvojničeno krajino kakšen vpliv na srbski cerkveni kongres v Karlovcih izvrševati mogla? in glede tega vprašanja teko sedaj dogovori med Zagrebom in Budim* Pešto. — Ko se je 17. stoletja 0O0OO srbskih familij pod vodstvom patrijarha Crno-jevića iz stare Rnscije v BaČko in Banat preselilo, zagotovil jim je Ler pold I. popolno avtonomijo v njihovih in šolskih zadevah. Kot zakonodavno telo osnoval se jo „kongres" ; izvršujoči organ je pa patrijarh, katerega kongres voli in krona potrjuje.  V te
še zmirom veljavne pravice srbskega naroda na Ogerskem, Hrvatskem in Slavoniji se dve sto let nij drezalo. Stoprv centralizujoče težnje Magjarov so začele pred kakimi 40. leti na teh starih srbskih pravicah vrtati in škrtati. Nasledek je bila vstaja Brhkega naroda leta 1848. proti Mag jarom. Kar se Magjarom tačas nij posrečilo, to poskušajo sedaj na novo. Razloček med tačas in denes je samo to, da so tačas to sami poskušali, denes pa iščejo v našej vladi zaveznika in pomočnika. Ogerski kultus minister misli, da ima pravico, vtikati se v cerkvene zadeve srbskega naroda, in ravno tako domneva si tudi naš vladni oddelek za bogočastje in nauk, da ima dolžnost in pravico se v to vtikati. Prav za prav je pa stoprv ogerska vlada na to njeno dolžnost in pravico opozorila in opomenila. V tej celi zadevi bo brž ko ne naša vlada za ogersko morala kostanj iz žarjavice pobirati, in to vsakako nij niti častna niti zavidljiva naloga. Naša vlada bode morala — to se samo po nebi razume — v korist teženj ogersko vlade in-gerirati, ker je ogerska vlada v tej zadevi tako rekoč njen mandatar. Odium bo tedaj skoro ves samo na našo vlado padel, in bati se je, da stari antagonizem med Srbi in Hrvati zopet v plamene ne švigne. Sicor se pa nadejamo v državniško izkustvo in veščino Mažuraniča in Mollinarvja, da no bodeta kaj na sebe vzela, kar bi moglo ugledu našega naroda v očeh srbskega naroda škoditi in bratinsko slogo kaliti.
Dr. Mnkanec ponudil se jo našej vladi za profesorja na naš?m vseučilišči. „Obzor" ga hvali zavoljo njegove požrtvovalnosti, ker je pripraven, prostovoljno odreči se odvetništvu v Petrinji, ki mu tri in četirikrat več nese, kakor vseuČiliščna profesura, ter ga priporoča vladi.
Pred zadnjim dežjem goreli so gozdi v mnogih krajih pri nas. V celem je pogorelo kakih 12.000 oralov. Če ne bi bil dež ognja pogasil, bi morebiti še danes gozdi goreli. Crnogledci bo celo trdili, da je v teh požarih neki plan, ter da za njimi nobeden drugi ne stoji nego internacijonalci s svojimi ko-munardi, petroleri in intramingenti.
Domačo, stvari.
— (Banka „Slovenija") jc imela včeraj sejo svojega upravnega odbora. Ču-
vinčanov v novi gostilnici „pri avstrijskem carji" zbrala, bilo je tudi prišlo kljubu slabemu vremenu veliko GornjegradČanov in Rečičanov.
Ko gosp. dr. Vošnjak spremljan od naj-Teljavnejših tržanov v prostorno sobano stopi, zaori ogromni „živo dr. Vošnjak" in še le, ko so glasi vtihnili, izpregovori gosp. Janez Lipold, bivši deželni in državni poslanec, ter se pred vsem zahvaljuje g. dr. VoŠnjaku za njegov trad, da jo pri tako slabem vremenu k nam prišel in začne potem politično •delovanje naših zdanjih poslancev povdar-jati. G. Janez Lipold omeni, da se g. dr. Domin kuš, kot dež. poslanec — dr. Do-ininkuš je pismeno svoje obžalovanje izrekel , da se zarad seje upravnega odbora xiarodne tiskarne, ki jo isti dan v Ljubljani bila in pri kateri je on moral navzočen biti, ne more udeležiti shoda v Mozirji, obljubil pa je tudi, da se bode poletni čas svojim volilcera predstavljal — in g. dr. Vošnjak, kot deželni in državni poslanec popolnem po mnenji svojih volilcev obnašata, da je postopanje dr. Vošnjaka in dr. Razlaga v državnem zboru popolnem opravičeno, da bi mi Štajerski Slovenci ne mogli boljega poslanca si izvoliti, posebno pa govornik tudi poudarja, da je dr. Vošnjak tudi glede konfesijonalnih postav čisto v soglasji se svojimi volilci in koncem predlaga, naj tukaj zbrani možje svojemu poslancu zaupnico izrečejo.
Govor gosp. Lipolda starejšega bil je z navdušenimi „živio" in „dobro" klici sprejet, niti eden nij nasprotoval, akoravno je bilo tudi takih mož navzočnih, ki so pri volitvi zapeljani od ncc*ga farškega nemirneža proti Vošnjaku delali; ginljivo je bilo videti gornjesavinskega patrijarha pov-darjati zasluge VoŠnjakove.
Pa tudi na drugi strani bil je Lipoldov govor zanimiv, ker ta jasno kaže, da upliv šentmarttnskcga župnika šo nij m.igel premotiti zdravih političnih načel, katerih se je zmii' m Lipold kot poslanec držal. Še stoji mozirski trg na čelu liberalnoslovenskemu gibanju v gornjesavinski dolini, še je g. Lipold starši naš — popolnem naš in porok so nam njegove besede, da bode to tudi zmirom ostal. — Dr. Vošnjak jc potem izvrstno raztolruačil pravila nove posojilnice, ki se je potem takoj ustanovila.
Naj končno še omenim, da se nobeden
svoji ženi zasačil ter s kladvom po glavi umoril leta 9G4. R. J. P.
Ako so nezmotni papeži brez morale bili, kedo bo zameril nižjim, zmotnim duhovnikom, Če so svoje načelnike posnemali? Cerkv. zbor v Troyes 1. 90U govore od duhovenstva pravi: rIpsi quoque sacerdotes computrescunt in stereore luxuriae", tudi isti duhovniki gojijo v govnu (blatu) nečistosti. — Baterij, Škof iz Verone, z veliko silo napada nesramnost duhovnikov iste dobe ter pravi, da je težko bilo koga najti, ki bi bil vreden škof postati, niti škofa dobiti, ki bi bil dostojen druge posvečevati. — Angležki kralj Edvard sv. piše škofom svojega kraljestva (pismo donaša pater Labbe tom. 9., pag. C98) zastran mesenosti duhovnikov takole: „Z žalostjo omenjam a povedati je treba, kako duhovniki žive v pojedinah, v pijanstvu, v prešestovanji in nesramni nečistosti, tako, da so njih hiše postale biva-
lišča bloduic in zbirališča kvautačev, norSe-valcev in znsmcliovalcev. Na takov način zapravljajo so pat rim o ni j i kraljev, miloščina ubožcev in kar jo strah reči, cena krvi K r i š č e v e!"
Poslušajmo sedaj pričevanje dveh cerkvenih učenikov. Sv. Peter Damijan je spisal knjigo z naslovom „Sođoma" ter jo posvetil papežu Leonu IX. V tej knjigi tako živo pred oči stavi nesramno vedenje duhovništva iste dobe, in se spušča v tako umazane natančnosti in posameznosti, da bi se pero Eugcn-Sue-a sramovati moralo. — Sv. Bernard opisuje res z večjo skromnostjo a nič manjšo živostjo pohotnost in uasladnost duhovništva tisti čas užc zavezanega k p o silnemu celibatu, ki ga je, kakor znano, nesveti Ilildebrand 1. 1074 določno vpeljal. V knjigi „de con-vorsione ad elericos" pogl. 20pravi j Bernard:    „Med  duhovniki kraljuje la-
komnost, zapoveduje e c s t i ž e 1 j u o s t, vlada napuh, ukazuje kriviČnost, prebiva požresnost, vse pa nad vladu je nečistot (luxuria). Ako bi, po besedah E z e h i c 1 a proroka, vzdignili zagrin jalo, pokazala bi sc strahovita ognjusnost in videle bi se ostudne reči v hiši božji. Kajti razen blodnosti, prešestovanja, krvnoga o sk run je vanj a nahajajo se pri nekaterih tudi pregrehe uajnesramnojih strasti j". — Menim, da spisi sv. Bernarda ne spadajo med „lažnjivc škarteke". Kaj porečete vi, „lažnjivi" p rat i k ar?
Pater Labbe (tom. 10, pag. 707) donaša pismo papeža P a Skala II. do A n-zelma nadškofa Kauterburv-skcga, s kate rim škofa pooblastujo, da sme tudi sinovo d u h o v n i k o v ordinirati, kajti bilo jih je na Angležkcm tolikšno število, da je bilo skoro nemogočo duhovnikov dobiti brez fa-jrovških sinov. — Še eno smešno. Presveti
jemo, da je bilo precej viharno. Bilanca, ki jo je izdelal direktorij, bila je kot nepopolna pregled oval nem u odseka v popravo izročena. Generalni direktor Trennstein je bil stante pede odpuščen. Novi direktor bo neki Blascbke iz Prage. VeČ nečemo poročati, saj bo itak v prihodnjem občnem zboru, ki ima kmalu biti, na dan prišlo za tiste, ki se bolje nego mi zanimati uzrok imajo.
— (Iz Krškega) se nam piše 1!'. apr. Denes v jutro je g. Simen Z ar k, pošten narodnjak in trgovec v Krškem umrl.
— (Iz Goriškega) se nam piše 15. aprila. Naš trg Kanal je dobil pred nekaj meseci novega sodnika g. J. Gorjupa, rojenega Slovenca iz naših hribov. Dvojno je, kar nam pri tem gospodu posebno dopada, 1. to, da so se nepotrebne, pa drage komisije odpravile, 2. pa to, da so zdaj v naši okrajni sodniji lep slovenski jezik sliši in večkrat tudi piše, '— Te dni jo razposlal g. sodnik tiskane obrazce za izkaze umrlih osob vsem dušnim oskrbnikom celega sod-nijskega okrožja. In ti obrazci so spomina vredni ne le zato, ker imajo slovenske napise po vseh predalčkih, ampak še bolje zato, ker je ž njimi neka nepotrebna tožba osramotjena. Tožil je namreč prejšnji sodnik Graf banjskoga g. vikarja Žnidarčiča, ki je take obrazke zahteval, ne samo pri čast i tem dekanstvu, ampak tudi pri vis. č nadškofijstvu, da bi ga ono od te zahteve odvrnilo. Vse odvračevanje je bilo pa brez vspeha in t>žba je vzela slab konec.
— (Na kranjskih srednji h sol ah) so razpisane profesorske službe: 1. na ljubljanski realki za italijanski jezik. 2. V Novem mestu tri mesta za klasično filologijo se slovenščino, eno mesto za naravoslovje zvezano z matematiko in fiziko, ter eno mesto za risanje. 3. V Kranji mesto za klasično filologijo se slovenščino. 4. V Kočevji za klasično filologijo, daljo za geografijo in zgodovino. Termin prošenj na deželni šolski svet do 20. maja.
— (Znana pravda fajmoštra Jarca) proti „Laib. Tagblattu" je prišla v nov studi um. Na pritožbo dr. A ha čiča, ki tožnika zastopa, namreč višja sodniia nij potrdila prvo sodbe, in bode zato 30. aprila obravnavanje pri državnem sodišči na l)u-naji o vprašanji kompetence ali nekompe-tence prve sodnije.
—   (Iz Litije)  se nam piše:   C. kr. okrajna sodni j a je  obsodila družino Zore, očeta, mater in sina, ki so obrekovali peka U
papežev legt, kardinal Janez, sklical je 1. 1125 v Londonu zbor, da bi očitno razglasil postavo o silnem celibatu. A duhovniki so skrivši opazovali njegovo živenje in tisto noč po oklicu ga zasačijo preoblečenega v hiši neke očitno blodnice. Se ve, da „verba movent, exempla t rali untu in po izgledu so se ravnali. Glcdi prelepih nasledkov silnega celibata! Se-li bere grozdje s trnja, ali fige z os ata?
To da še lepših nasledkov seno manjka. Komaj sto let p o II il d e b r an d u ali po vpeljavi silnega celibata s p u nt ali so se Škandinavci zoper Valdemara L, danskega kralja 1. 1170, in eden izmed razlogov njihove vstaje bil je, ker kralj nij hotel preklicati postave silnega celibata.   Kaj vraga, vprašal bo kedo, da so
Grčarja in njegovo ženo, da v kruh ki ga prodajata, mešata stolčene človeške kosti, vsakega zarad žaljenja časti na 8 dni zapora.
— (Tatvine.) V okolici pri Borovnici so zadnji teden tatovi jako rogovilili. Pri gosp. Goletn so vlomili v prodajalnico ter pokradli moke in nekaj gotovega denarja. Potem so vlomili pri M. Cerku v vinski hram, kjer so se dobro napili in gotovo tudi nekaj vina Hoboj vzeli. Tudi pri Fr. Verbiči v Borovnici so prišli v vas, ter so vlomili v žitni hram, in odnesli 2 žaklja turšice. Ne zadosti : vlomili so v drugo shrambo ter od nesli več flaš žganja.
— (Toča). IG. t. m. je šla, kakor se nam od Svetinj pf***j letos uže drugokrat toča po ljutomerskih goricah. Vreme za kop, katere je še dobra četrt ostala jc slabo, ker uže več d nij po malem dežuje. Drevje lepo cvete in nadejati seje v vsakem obziru dobre letine.
Narodno-gospodarske stvari.
— Podzemeljski prekop medCa-lai8om in D o ver jem. Francosko zemljo loči od angleško kanal Ia Manche. Zadnji čas se je začelo misliti na to, da bi se pod tem kanalom, pod morjem, naredil tunel, enak, kakor so po naših železnicah. To delo so ve da, je strašno, in zanima naprvo Francoze in Angleže, potem pa tudi druge, bodisi zaradi izvršenia, bodi-si zaradi bodočih dobičkov v trgovinskem obziru. Zato se nam zdi, da bodo naše bralce zanimalo, ako jim navedemo sledeče točke.
Prva vprašanje, ako domišljija pride do takega novostnega, In reči se smo, od s k r i v n o s t i j obdanega dela. je morska globočina med obema zemljama. Beseda morje vzbuja misli o strašanskih brezdnih, o nezmernih overah. da bi se človek skoraj videl primoranega, tako poskušnjo imeti za nemogočo, da, brezpametno stvar. Toda v resnici se Človek v tem moti, vzlasti pri ka-leški morski ožini. Preiskovanja uČe. da v oni ožini morje nij nikjer nad 54 metrov globoko, tako, da ko bi zvonik pariške notr damske cerkve mogel iti po dnu morja med Francosko in Angleško, da bi še na najglo-bokejJem kraji za 12 metrov izpod morji molel. Tedaj nij tukaj nič takega, kar bi novo vednost moglo v strah spraviti.
Podzemeljski prekop se ve da, bi moral biti precej nižje narejen , ker je treba, da jo oblok med njim in med morjem precej debel. Vprašati pa se mora vendar, ali bi bila ta stena v stanu, nositi strašansko vodno breme, ki bode nad votlim tunelom tiščalo, in ali bode varovala tunel, da so ne udro, in da ne pride voda vanj, kar bi bilo strašno.   Tudi tukaj mi  nemarno še pravih
Škandinavci bili do duhovnikov tako usmiljeni in ljubeznjivi V — O ne, nijso se uprli no iz ljubavi do farjev, prisiljeni so bili k uporu zaradi sebe; kajti odkar jc imela veljavo ona postava, ubogi Škandinavci nijso nikakor več mogli čuvati in braniti svojih žen in hčer ter sester. Bile so jako slabe letino za zakonsko z v e s t o s t in deviŠtvo; noben žensk predpas nij bil več varen celibatarjev! — Zaradi mesene nev-zdržnosti duhovnikov bil je v 12. stoletja Ljudovik VI. prisiljen jim dovoliti očitne pri lež niče. In J a kop da Vitrv, kardinal in papežev poslanec na Francoskem, pravi, da Fransozi nijso verovali, da bi blodnost bila greh, ker so farje očitno vanjo pogreznene videli, ki so si cela v Čast šteli, da so imeli konkubine (piiležnice). (Daljo prihodnjič.)
pojmov in ako mi to stvar tukaj počasi po jasnimo, bode bralec videl, da se tudi v tej točki moti.
Res je, da dozdaj nij še takih tunelov, kakor ima ta biti, toda pač ho uže taka dela, ki so temu zelo podobna, kar so tiče nemarnosti zarad m' rja. To so postavim rudarske galerije, ki so na nekaterih krajih na Angleškem daleč od brega p*»d morjem narejene, tako na enem kraji 700 metrov, na drugem 5 kilometrov. A morska voda še nij nikdar sem prišla, in knapje celo mislijo, da ne more more tako dolgo biti, pa bodo, ako bodo pridno naprej kopali, prišli pod Irsko, ki jo sicer sto kilometrov še daleč.
Pa tudi nij treba, da bi bila pod vodo debela stena, da bi je morje ne prodrlo. V Iluel Cocku je stena, ki vzdržuje morje, komaj 5 metrov, to je, dobrfl! 1? čevljev debela, da rudokopi vedno slišijo morje šumeti, ki se ob steno zaletava so svojimi valovi. Tudi slišijo gromeaje, katero pronzro-čajo kameni, ki so butajo drug ob drugega, kartone, ki naprvo sem noter pridejo, na vdaja z velikim strahom«
Da, še več! Delavci so celo tako dolgo kopali, da nijso imeli do morja več, ko štiri čevlje. A voda nij prišla skozi. Uzrok temu je baje to, da so vsa morska tla prevlečena z nekako žolcasto stvarjo, da jih voda ne mnre prodreti. Vcrd-v bi ne bilo pametno, ko bi se, kljub u tomu Iggledn, francosko angleški tunel ne delal bolje globoko pod morjem. Zato ga pa tudi hočejo narediti tako da bodo stena med vodo pa med tunelov kakih 46, ali k večjemu 54 metrov debela, kar jo dvojna mera najvišje pariško tri5c. Nij nam treba dostavljati, da bode tunel skrbno obzidan, tako, da ga voda ne bo mogla nikjer prodreti.
Kar se tiče dohoda na obeh Izhodih, bode se na obeh krajih tako daleč po zemlji podaljšal, da se. b»de na površje skoraj no ravnem prišlo. Med nar < dne železnice bi šle tedaj brez prenehanja kar iz eno dežele lehko v drugo. Francija bodo potem od Angleško le še tako ločena, kakor je zdaj od Italije.
To je prav gotovo velikanska misel, ki je vredna, da vso pozornost na-njo obračamo.
Vsem bolnim moč in zdravje brez lel:a
in \)ve.7. stroSkov.
Revaiesoiere tiu 8arry
Odstranenjo vseh bolezni brez; leka in stroškov z izvrstno zdravilno bran O Ilevnleseiure <lu l$arry i/. Londona, katera pri od raščen i h in otrokih svoje stroške SOkrat v drogib Bredatvih prihrani.
Izpisek iz To.OOO ozdravljenj bolezni v želodci, v živcih, v drobu, v prsih, na pljucah, v grlu, v duS njako, na žlezah, na ledvicah in v mehurji — od kojih se na   zahtevanjo posnetki  zastonj in franku dopošljejo:
Spričevala it, 64.810.
V Napulj i, 17. aprila iNtL'.
MoJ gospodi  Vsled bolesni na Jetrah sem bival sedem let v strašnem stanu sušenja in vsakovrstnega trpljenja,   ^'ijsein iiil v stanu no  citati niti pl sati; moji živci sn se tresli po celem životu, slana prebavljivost,  vodna nespečnost, in fnicl sem zinir. m: razburjeno živce,  da nijsuui nikjer našel miru, pri tem sem bil  tudi silno otožen.   Mnogo zdravnik o\ jo svojo umetnost poskušalo, a ne da bi moje trpljenje olajšali. V popolni obupnosti sem Vašo Kovah poskusil in zdaj,  odkar sem jo tri mesece užival zahvaljujem ljubemu Ho<ni. Kevalesciere zasluži mm vedo hvalo,  ona me ju popolnem zopet ozdravila, tako, da morem svoj'1 dnržhinsko stališču zopet /:\ zimati. Z iskreno hvaležnosti o in popolnim spoštovanjem
Mamuisc do Brdh&n. Spričevalo št. 05.810.
Noufohatcatj (Volt. -23. dec. 1862.
Moja hit, 1" let stara, jo trpela vsled poma i kanja svojih pravil na strašni razburjenosti živcev, imenovani sv. Vidov ples, in vsi zdravniki so d>" mili na mogodesti kakšne pomofiL Od tega časa sem ji po nasvetu prijatelja, Revalcsciure dajal, in ta Izvrstna hrana jo ju na sacudenje vseh, kateri trpečo poznajo, popolnem ozdravila. To ozdravljenje je te, vuliko pozornost vzbudilo in nuio^o zdravnikov, ki ho to bolezen za neozdravljivo proglasili, hu zdaj čudi, mojo hčer močno, čVvfo i-   popolnem zdravo videti.
Marti n, OmVieie
Gomptable on retraite.
TecnejSi kot meso, prihrani Kevaieaciere pri Ou.aščeuih in pri otrocih 50krut svojo ceno za zdravila
V plehastih pu&icah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 fhrt 2 gold. f>0 kr., 2 fanta I golil. 50 kr., 6 fnn
tov 10 gold., V funtov 80 goUL, 24 funtov 36 tfolcL,
— Uovalescierc-Biscniten v pu.1ieah u y gold. 50 kr. in i £old. 50 kr. — BevaicHciefv-Chocolate« v prahi in v ptaicHoall z>» 12 ta« 1 foUL 50 kr., '24 t*s 2 gold 60 Vr., i8 t!iB \ (jold. 50 kr., v puhu za 120 U-10 ^old., za 28« ta« 20 £.dd., — za 576 taa 36 gold.
— . rodaje: Bnrry du IJivrr/ 4 ('o rop. na Oia-buji, 1»alJii*>cii*a»Me ai. O, v LJuUljMni E& &labr, v €wrH«lvI bratje Ohur»iizm«yr, v ■«»-I-., l.u Diechtl & Frank, v ( elovcl P. Ii srn bacber, v Loućl Ludvik Miillor, v Mariboru F. Koletnik £ M. Mori d, v Merami J. B. Stockbausen, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjib in Bpocerijakih trgovcih; tudi razpošilja dunajska bila na vse kraju po poštnih nakaznicah ali povsetiihi
JJunajSKa Dorza 20. aprila.
Akcije ndn.d.ne banko , . 973 „ — Kreditne akcijo ... . 215 „ 50 Srebro.........105 .75
za poštevanje, razštevanje in metrično mero
8 pojasnilom vred velja 4 kr. in so prodaja pri Gerbcrji v Ljubljani, pri Se it z u v Gorici in pri pisatelji Žnidarčiču na Banjšicah (posta: (Canale Gorz). Kdor pri pisatelji 10 ,.Ključev naroči (z nakaznico), ue plača poštnine od njih, Vseslavno c. kr. deželno šolsko svetovalstvo v Gorici je „Ključ" pregledalo in priporočilo. (105)
Zahvala.
Za obilno udelcžeuje, ki se mi je pri pretresljivi izgubi mojega nepozab-ljivega soproga, gospoda
dr. Franja Bratkovića,
advokata v Krškem, od vseh stranij v tako obilni  meri izkazalo, izrekam vsem Horodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo in najsrčnejšo zahvalo. (103) Krško, 17. aprila 1874.
Ana Bratković.
St. 250«.
Oznanilo.
Po naroČilu c. kr. mini^teratva za poljedelstvo od 25. marca 1874, št. 3742 se ozua-nnje, da se bodo deželni žrebci plemen jak i angleškega čistokivuega in uoriškega (piuc gavskega) plemena nakupovali na tisti način, ki je bil dozdaj v navadi.
Posestniki takih prodalnih žrcbcev pa, kateri nijso angleškega čistokrvnega, uiti no-riškega plemena, se povabijo, da naj do
31. maja 1874
svoje žrebce najavijo deželni komisiji za konjerejo na Kranjskem zarad nakupa svojih žrcbcev za deželne žrebce plemenjake.
Žrebci, ki se bodo nakupovali, morajo imeti sledeče lastnosti na sebi:
ICocI: Pri žrebci h, ki izvirajo od cesarskih ali licenciranih žrcbcev, so mora i od dokazali po vbrejnem listu, pri drugih pa po verjetnem pismenem spričevalu.
Pri žrebcih, ki so se že rabili za brc-jenje, se mora vrb tega dokazati njih plodno-t H I,•■■•«»•»< : ne spod 3 ne čez 7
v.)
let.
Telesnost: Krepak razvitek in zdrava kakcšuost vseh delov; dobra zložnost po* samnih delov k celoti; krepka, pravilno postavljena podslomba (fundament) ; prosta hoja
brez pogreško v.
T« m |ic* ra iiu-ii* : Nehudoben pri živahnem Kpolueui nagonu.
1 relllkO*tl Spadajoča pod višo srednjo vtito močnega života, t. j. od 15 pesti 1 palec do 16 pesti.
Pu izvrstnih žrebcih gališkega narodnega plemena (tirolskega ilallmgskega, kakor tudi dalmatinskega) je zadosti velikost od 14 pesti 3 palce do 15 pesti, brez da bi se zahtevala natanko (po črki) ta visokost.
O velikosti huculjskih žrebcev se nič ne določuje.
llarva: Splošne zgornje dlake.
Ako se nahajajo vse druge lastnosti, «e bodo uakupovali žrebci vsako barve.
Cena: Še bo po izvrstnosti žrebca do-govoril« z njegovim posestnikom.
Od c. kr. deželne vlade za KraijsO
v Ljubljani 30. marca 1874. (93—3):
Mrt) antotvt Sti}vt\b-tttq\\\fittn. 3ltTcd fcinfler Clualtfrit $u nadtffrt)ciifccit Spottpretfcn.
Motto det Hautoo Franids. Brlefpaplere "^Mf
mit (Brati* • 8iitpreffuii| leter beliebigen ftameti ,*TBnQ-
ft.iiH-u mit Pronen. 100 €tUd Cttab, feln »fig . ■. —.45
10
100
llKl 100
loo
100 „
100 „
100 „
ion ■
engl. gcripV* ober ti n tir* gcitppt, tn olelen ijatben Ouart, fein ircift .
H    ciijI flctippt cttr liniirt ttoubert«, Dl -    J. C
•    farbifl, grtippt
I. —.65 I. —.75 I. —.85 I. 1.—
I lav, ttrift  ....   I. —.30 Cttab, ,ieiippt, (lati. fJab. I. —.50 I. —.66
„    »on  i n ncii emaidirt .   I. —.60
■ fiiiOiiart.gtrlppt.ftartei■sita n. — .85 tili'UV ^'uitft.iiK-a fjmmt Hrene ia
tem   mobevnen   verfibiebenm ffavbenbrutt fofsen aui 100 <f3apiert, ^icnogramin .     . 80 fttr. i« o liouvevt« UHenogramm .    . 80 M
gTsfST"        Slflck Visitkortei "W
ati> Topp.fl.icf, f. Mibcgrabbie, neuelh 6*rlftatt H. ».— ticjclbiii, i ni 11 ni.t f$ivar)cm Ttucf .     .     .  ff. —.50
T^C^~ StnlilTedcra. "^Hf
ftMMlatvI ■ i^Cfm |um ritttcn fOt jtte fianl nnk ju
|lb<m l'.ui v, 12 isti«......14 tr.
1 i ;t. cnštitatf in 11 ber btfttn 6orten •    .    to fr.
10 „    (ci.i '.sn ton) in obiacn @otttn 80 fr.
11 „ niiiininiiim.gebcrn, aedttlbt aracn Dtofl . 80 tr. i   „    ft.iutjibiif'Stbci'n, au#fle» In i^Tt cr «tt .    10 tr.
Dil ber..Siht:   oi |0| id e Mnganra bounm»ffrbrr, far :tbe val,b VM' eiib, fammt )}CDcr6altcr 18 Gtiitt 15 tv. 1  „    VUifiiitc, aute 6ortc, 10, 15, 85, 85, is tr. 1   „    Qeber6eUe    .,      „    10, 16, 80, 80 tr. P^l28"~ t5inai  0xoi<n OcrtlrH grtoabren btc neuen ar***    W»a»f>iiiwnbleiaiitr ; man tnpart ba* Uftige 'šuocit unb ifl aeatn tai ^redjen ber *3bibc aefttbert. 1 €t;.nf in aefafit 10 tr., 1 ©lild in »ein 15 fr.,
1 ' lint mit i>cberba1ter unb UJleffer 80 fr., 1 JtapfelfuDuiia, fiir brci <Ptouatc qciiii.»enb, 10 fr., 1 ©tiid Union • 9?abir< nismo i far 2»ki unb lintt 5 fr.
W(F*       sclionc Fe^erholter. "ojfcfj
li n rriull fUitfrJn j?arbttteter 8fbtrfc«:ier an» »'mi, k«. iebci mit e.ner mtereffanseii 9iirra<^botoar«b^ie,  ifl ,u (-ab n n m ben epvtnrei« »on 85 fr. rti Cta<t.
S^gT*  Fcinsi grutlrte Petschafte
mit frtiiiufter <Zef>riff. l 5ii.f mit 8 3'ubflttben fammt feinflem StBtfel 50 fr., ftv tu '»lUt :in Tj., tyiv# H68M8] ^fljgff \Knu—]
e— .»'ivf'bi-n.uirrfKii fammt »lamrn, feinft au»*
"* ^     flO fclt, |1. 2.80.
'T.'-ćlT- -it.nn. i.tiun fammt »icrbfaften, fjett unb ?tnfel
1. 4 50,
-;   r    i!.'fZfll>rit>rffiirhOiiia».Zfainpinlif n
'' nuiben ii)o> 'flbtniđe mit einmal Itriinfen ter i albine, ra. |)r«tti{<ltftc fiir Hemter ober đ«mrtoir«,
ir'Uct famiiit feini'ter ti)ra» rung fl 6.50. 1; iy i'e f<1> nftrn -?f,inifn?ta.i». u. (Sratulatioiifti "r -v     Jt.irtfii, leivntau.iflrftalltt, lfetUlf 6, 10.15 fr., •• tr.ifciif Sorten mu feinft parfilmirlem, etotg buftentem riceOpcI] «r. i <tiij *o, 30, 40, .*0 fr.
lic   iiitmriitiifiUrtKii   elaftffrhcti 9(erlieu« lil, 1 tr. 5, 10, 15, 80.
£TIjr~ Schr^ibe-Mappen,
ti n, ^ ftju-ffermat, ot>ne (iinriil tn •o i 8i. iieieuen m t f. m :ai i i r sii f 1. !>, s s ., ii,Jur o# au*a flatut ven Jnnen u i '.'lu en, »t. .1 so, 4, 4.5ii fljnfj t.uart.jjcrmat obne uiiiviatuiij fl. 3, 3.. o, 4. Xl.ielben tujurio« aMJaeftattet fl. 4.50, 4 , 5.50.
Briefsiegelmarken,
baleti iMgfn i^rer «equeiiriibfeit, ©itlifl'eit unb ifcre« fiivrii ;!* r cb'ujfe« beti Cblaten unb tem ©ieđetlađ uor-LUjUten ft»<". i:i fetnfler Cnaiitat, mit 6etiebl»ter (Jirma, •li-anfcn,   Ji-.men o>Mr SDIonogramm, 500 ©tfltf fl. 1.80,
1000 ■Ztiir ft. 1.80.
S?^T" Pupcterlen.
ffinefibi-ii .uuM^ftattete Oriinelopp«, gefUat mitberf4iebenen ;".iiU'J-l<.iviaen unb Coucert«, t @tttcf 86, 85, 60, 60, nO tr.. fl. 1.
:iM mit : lilo': ft. 1.20,
(eter ©a)reib«OSinrid)
Hud) fiifliije OSanre fnun gut ftin.
fffnp>rartif<t)c< biiii^ir« <9ef<f>enr ifl bienette 6c5icib]avnitur au< Slronce^uf?, befieUenb -.uit 10 etdefon, unb |»ar: 1 ©cbitil jcug, ( Šercmager, 1 tJefibivrrer, » ©ireibembter, 1 a^erintuie'er, l jpanb« teurbter , 1 Reutrjcujtragor, 1 ,\ it m'i|<nr unb eiit SrSmuct- nnb nbitriiger. uliti febr bUbfib unb etegant aiKgcfUBrt unb Čoflet Mc8 3 fl.
NenerAmdenc8Tinten-PnlTer.*^30
9l~ur burđ; 89eimifa)ung von SDaffer evHii t man bic auo« gtjeiitnett Olanjliutt.  1 6d)a(bte( (Ur SO fr.
Vorlagen   fiir   ^evroli rili r hr umi kollgraphlsclie Schrirtttbnngen, ^JfJ* ^b
»eblrnftsrrtfi. 1 $«ft, tlcinel fjormat, mi m SA<ri|!«rteu, ftet 10 U. 1 t>eft, arofic« formul, mit -i xi: ti -l<rao t> €d>ii|tarten 65 tr. — 33»r(agcn, um fcbneU Jdt:nen vi tem«, neuefle ajlelbobe, f ii v Vtnf.ingeT mit i iic ior.tr , In mannl|fatttr 31uftcab(.  i {ieit io. is, 25 tr.
BV Bine compležeZeichiicnsrhulc
tn 6 Acftcn , bon eiuein Beivcr a.;enbe-i j e idneitiiteftct brranfgegeben, bom rrften 6irl4i anocaiipeit tu t*fl m«« tifite« tllflufnngen bi< |ur ;i.ini!ia'«ii fltfl i hi g ter Jfiibenfanfi. |}ilr lic biibenM 3ii,tenb tcfoiitcr« ju em. pfebjfn._10« 6 4j(fte toflM b(o3 ft. 1 tO.
lltrsIlleoseB-BlilMtirt.
Di«6 ifl ein |ierliibcr, fugcsfprittnfi'rmi n aii*l«bl»m« eieiflift, in beffen S tnebenlaufe i m >• ei lbf*Vfcif|| te Hlr mjbrert SDlouaie bcfinbeu. i Si.uf fofltl SioltO :r Das nene Schreib-Roule^nv
j
au6 Juibtiitlibir. ftbr etegant, lei.bt uut r|UbrlM n. fo bifj el aud) fiir id> it r acei n t i fl. um tem , u.alie in feinft t Oualilat: 1 ~ o) « b:eng l fjebnbaliei, 1 urabOU, 1 8inc«l aut Sein, i m.ih.mii, i vl<etfibait. 1 Đia ir-meffet, 1 <e»ilct eiegellacf , 1 Siabirjuuimi , «; «£t.:rf ijefirii, jufatnmeti * oi ft. 1.70.
SchaltiiMrhen fiir MVdchrn and K na ben.
1 e tiiif famntt :>i itmeii, eiu «.i) 't 4 p, 50, t j. 1    „    biecibt au» « ter, fr 90, no, sH>. i    ■   ^uiitbct.n-ecbul.^^rirtu Kf, fr 00, fl. t, l to. lUr lieate Federtntlscher. ""^^^
Oin bflbfitcii forj n.ini.ifji!jt,i, mit Vcv.m (jefiitlt, m.'lcb« bic  fitntu';ta:tt ,sebft   mit   eiuiii.it  a'.> reifeu   le :en« relntijt.   l ©tflcf lo fr.
Tlalc In nI len 1'nrben,
tifl. H*iiirf«   i <u.r.„ *i*iin irn   ■>•*• M.m
1.—. 1.50,
este Keissicu^«'. t ©iflit 0e©6)ttIer8OTr., fl 1,—, i so, i 1 m m m fl«Oe €orte, 'omilet. fl. v6n, 3,— 1 G tuđ feinfte |iir 3nge.iieure ft. S.—, 2..so, 8.50, 4.5 i. t 3irtti 80 tr., l Oteinfeber 3 I r.
FsrbpR.Ka Mim, "^2^
aefdllt mit f inm v:n:.>iir e.i fiir tfolctirit uitieit ber •uo) »l.tiiavell-11'alercieii. l Aa;-n>en, .leil. t mit »8. 8. 84 tfarben, 80. j5 45 rr t ftafKOtn, .;« a: m t ftfi fte i ©orten, 12, 18, 24 IJavleu, so rr, ft. i, i s.i i etmf femen $.iau-iuict l Ir. unb 2 tr. 1 ;u : ai.-ee.t Ii.|ib 80 unb 30 Ir.
MlobllHKC
fiir ©iSUIer tebe?Hlaffe, i etflđ 5'i, 80 't, 1.80 1.60, 8 —, 8 50. 1 ©tiid mit DttUOitta 8 50, 4.50, 8 S >
Nutiiliilrher
©tuđ, in PaSlft gebuuben 6, 10 tr. „   in   m ,i .i    „    is, 25 fr.
„    Vebcr. i u 'le      .'15, 45. 00 tr ebjiiel SMiji'ucb mit l'ergament^lattem, I lirt> 46 fr.
SJ^ST" Praktlsdie Datumanu Ig r,
i Ctftd fiir Ifaiiiteitn 20, so, 6d fr. i    „    ft nft. iiir ćal nt. 70 tr, ft. l. <_j_ • j0J toplr-PrcsseR,
befir, touerhoftcfte unb praf ifdio Ren ruttion, eiit © tilvt ft. i o. Oot r li.Kr a 5 • v .atter 1 80, e.Vt fi« 1   O o; trt: alt. 1 Jtrug 45 fr
1 grofjer Qacton, S Ctiiđ felii|lc6 2ieatUacf in blbccfe.t Barbcn bts« ib Ir. t .98
Si— w
Izdate!) in za uredništvo odgovoren S
—:"») ^tt biefet Citalitiit aSebtlVt boben iti
VVien. Bazar griejLmaiaa, Praterstrasse 26.
•^r 3. < 3B O
i S"8
i -
§ B w
■J tL.
S. B N B WF*
f
S S*"
■on: a>
? s:
I K*
z?
i
2
^ sv« Tj o. !=»
-■p g c
a i g<-1 fr
1^1 g<l?8r
It lili ••m     o e» 9 5"n -5"
S3 S'taji oH1
S s
g. S i . . » Foo 1 I I g
H P B i*«
J s i
c OS*
o.
"g
3} ii
_. -a
ti 3.
o-. »
eu
w i ^w
g ro? en
lili
3 I a S.
'    N —■
I 11 . Fr
p' o
a -. O p 5 s —. o
eo eo * Ji W i
^—"        FT ob
1
o B
Lastnina in nwk „Narodne tiskarne."