Poštnin« plačana ▼ gotovini
Posamezna številka 5 din
ZASAVSKI
TRBOVLJE, 12. septembra 1951 Štev. 37. — Leto IV.
.O OSVOBODILNE ; OKRAJA TRBOVLJE
Ob obletnici delavskega sveta na rudniku Trbovlje-Hrastnik
Te dni so trboveljski in hrastniški rudarji praznovali obletnico prevzema rudnika v lastno gospodarjenje. Prizadevanje ■n cilj desetletja trajajoče borbe delavskega razreda: »Tovarne in rudnike delavcem!* sta se v mladi socialistični Jugoslaviji uresničila. Nastopili smo novo Pot gospodarjenja v naših podjetjih, pot socialističnega gospodarjenja — upravljanja naših podjetij po delovnih kolektivih samih. Maša država je postala že Pet let po osvoboditvi naših narodov tako močna, da je njeno vodstvo lahko mirne nesti izročilo podjetja delovnim kolekti-»om v upravljanje, česar Sovjetska zveza u 30 letih še ni storila.
Tudi rudnik Trbovlje-Hrastnik je stopil s tem revolucionarnim korakom natega državnega in partijskega vodstva na novo pot. Težava je bila v tem podjetju, kakor tudi v številnih drugih podjetjih n tem, da člani delavskega sveta, po večini vsi preprosti delavci, niso še imeli .nobenih izkušenj o vodstvu podjetja. Da se člani delavskega sveta pripravijo in Usposobijo za svojo veliko in odgovorno nalogo, so se na rudniku organizirali študijski sestanki, na katerih so člani tega sveta dobili vpogled v upravljanje podjetja, zlasti še v njegovo finančno gospodarstvo.
Ker se člani delavskega sveta iz razumljivih razlogov doslej še niso mogli Poglobiti v svoje delo v taki meri, kot bi kilo morda želeti, je vso težo in odgovornost za nov način gospodarjenja nosil v Prvi vrsti upravni odbor podjetja. Po enem letu novega gospodarjenja lahko fečemo, da je bil upravni odbor tega velikega podjetja svoji odgovorni nalogi Popolnoma kos. Seveda so mu bili člani delavskega sveta, ki se bodo morali v Use večji meri poglobiti v svoje delo, Upravnemu odboru rudnika z raznimi na-sueti, pobudami, opozorili in predlogi v dragoceno pomoč.
Rudnik Trbovlje-Hrastnik je napravil Po enem letu gospodarjenja po delavskem svetu in upravnem odboru precejšnjo razvojno pot. Tako se je rudnik urastnik, ki je bil prej sahiostojna gospodarska in upravna edinica, v tem času družil s trboveljskim rudnikom pod skupno upravo, s čimer se je doseglo znatno poenostavljenje vodstva obeh rudnikov, dosegli pa seveda pomembni prihranki v vodstvu podjetja, zlasti pa v njegovi administraciji. Pod novim vodstvom se je upravljanje tega podjetja poenostavilo in pocenilo tudi z reformo rudniške uprave na samem trboveljskem sek-,0'ju, in sicer z združitvijo stavbenega »brata, zunanjega obrata in materialne Uprave v eno upravno enoto. Pocenitev Upravnih in proizvodnih stroškov rudniku se je dosegla še z raznimi drugimi ukrepi in prijemi, da omenimo n. pr. fPustitev lesnega skladišča v Hrastniku ln centralizacijo vseh del, ki jih terja Poprava za jamo potrebnega lesa, na 'udniškem lesnem skladišču v Trbovljah. ‘Udi ta in druge spremembe in poenostavitve so privedle do pocenitve upravah in proizvajalnih stroškov podjetja.
Pred težkim problemom sta stala upravni odbor in delavski svet rudnika spričo okoliščine, da gre pridobivanje Premoga na dnevnem kopu Dobrna-Neža zaradi krčenja premogovnih zalog po tridesetletnem izčrpavanju h kraju. Ker °ka jamska obrata v Hrastniku še nista '»ebanizirana kot v Trbovljah, t. j. da tamkaj še ni mehanizirano zasipanje odkopanih jamskih praznin in da tamkaj ‘e ni mehanizirano pridobivanje premoga s širokočelnim odkopavanjem, kar pa
v načrtu in bo pripomoglo na eni strastI do izboljšanje! produkcije v obratih Ojstro in Hrastnik, na drugi strani pa do Pocenitve pridobivanja premoga, sta bila Upravni odbor in delavski svet rudnika 'Pričo upadanja produkcije premoga na Cevnem kopu, s čimer so do neke mere "^stjeni seveda tudi dohodki rudnika, pomoljena pred delikatno nalogo, t. j. J^onavešenja dohodkov podjetja z nje-1**1 izdatki. To uravnovešenje je ter-)t 1 med drugim prilagoditev delavskega I ,e?a rudniških zunanjih obratov s sta-B trsi delavstva v farni, kar se je doseglo
Prui vrsti z redukcijo vseh pogrešljivih „1 ounih moči na rudniku. Potrebno £"noteženje dohodkov in izdatkov rud-se je že in se bo doseglo še z dru-prijemi, t. j. s skrajnim varčeva-
njem materiala, električnega toka, kom-primiranega zraka, znižanjem potrošnje industrijske vode, boljšim izkoriščanjem delovnega časa in podobno.
V načrtu je tudi predelava in povečanje sedanje rudniške separacije v Trbovljah in z njo koncentracija čiščenja in pranja ter ekspedicija premoga vseh treh zasavskih rudnikov Trbovlje, Hrastnik in Zagorje. Tudi s tem osredotočenjem separiranja premoga se bodo ustvarili prihranki v prid podjetja in našega narodnega gospodarstva. Produkcija premoga in z njo dohodki rudnika se bodo izboljšali z odkritjem novih premogovnih polj, prav tako pa tudi, kakor hitro bo po odpravi deviznih težkoč in zaprek rudnik prejel iz tujine potrebne mu jamske zahvalne cevi in drug material, nadalje zadostno število stresalnih agregatov in transportnih trakov za mehanizacijo hrastniškega dela rudnika ter za nadomestitev že iztrošenih jamskih strojnih naprav v Trbovljah.
Delavski svet, zlasti pa upravni odbor rudnika Trbovlje-Hrastnik sta po enem letu gospodarjenja pokazala, da sta dorasla zaupanimi jima težkimi in odgovornimi nalogami. Z nadaljnjim in nenehnim usposabljanjem članov delavskega sveta bo odgovorno delo upravnega odbora tega podjetja postalo mnogo laže.
V počastitev 10-letnice JA
V okraju Trbovlje so tekmovanje poživili
Akoravno iz trboveljskega okraja ni bilo dosti slišati o tekmovanju v počastitev 10. obletnice ustanovitve JA, so bili vendar v raznih področjih dela doseženi prav lepi uspehi.
TEKMOVANJE OBVEZNIKOV PREDVOJAŠKE VZGOJE
Centri obveznikov predvojaške vzgoje v okraju Trbovlje so tekmovali že v počastitev 22. julija. Dneva vstaje slovenskega ljudstva. To tekmovanje so podaljšali do praznika Dneva JA.
V prvem delu tekmovanja je dosegel najboljši rezultat center predvojaške vzgoje na Dolu pri Hrastniku; od zadanih si tekmovalnih točk je dosegel 93,8%. Na sektorju Radeč je bil najboljši center KLO Radeče z 88% uspehom zadanih si nalog, na zagorskem odseku pa je dosegel najboljši rezultat center KLO Izlake s 77% postavljenih točk. Na sektorju Trbovlje je bila najboljša cementarna, kjer so dosegli 93% zadanih si nalog. Najslab-šj center v okraju je bil center Ml,O Trbovlje, kj s eprvega dela tekmovanja sploh ni udeležil. Med tekmujo-
Vest o tragični smrti našega v Ameriki živečega rojaka, uglednega publicista, pisatelja in javnega delavca, čigar glas je imel v mogočnem ameriškem tisku veliko ceno,, je tudi v naših zasavskih revirjih odjeknila bolestno Louisa Adamiča ni več in težko nam je. Ako je dejanski položaj pri nas in postanek naše nove
h
I
:
>•
»ika
Mini
Jugoslavije v Ameriki in še drugod poznan danes pobliže in če imamo v Ameriki in drugje številne prijatelje in iskrene zagovornike, je to v nemajhni meri zahvaliti ravno temu možu. Čudovita, nenavadna je bila življenjska pot Louisa Adamiča, ki se je kot selfmademan dokopal do svetovno znanega publicista in književnika. Kot li-leten dolenjski kmečki fant je odšel v daljno Ameriko za svojo srečo. S prirojeno nadarjenostjo, žilavo vztrajnostjo, pridnostjo in voljo ter življenjskim optimizmom si je utrl pot do naravnost zavidljivega položaja, saj ga je poznala in cenila vsa ameriška in ostala kulturna javnost.
Pozornost je zbudil Louis Adamič s svojo prvo knjigo 'Dinamit*, ki jo je izdal leta 1931. V njej je po temeljitem študiju ameriških razmer napisal tamkajšnjo zgodovino proletariata. Rila je to prva zgodovina delavskega razrednega boja v Ameriki. Zn to delo je dobil v Ameriki književno nagrado. MajveČji ameriški pisatelji so mu čestitali k tej knjigi. Naslednjega leta je napisal knjigo »Smeh v džungli*, ki smo jo dobili tedaj tudi mi v prevodu. Leta 1932 je prišel na obisk
V trboveljskem okraju se orioraviiaio na uredbo hovega finančnega zakona
vah v trboveljskem okraju prav ži-kni”,0. razpravljajo po vseh podjetjih in ti, *“vih o novem finančnem sistemu.
raifistiio različne nejasnosti glede 'but,,6r'*' .*0^ °*n,l,ka tega zakona, si je H,ln v° ekonomistov v Trbovljah zadalo *ir,8°’ da P? v,eh *v°j'h članih organi okP .P° podjetjih in ustanovah našega Ja Si.r5° °bravnavo lega vprašanja. cije ,** le v dvorani rudniške restavra-hr, ' Trh,,vljah v petekf dne 7. septembre Zhra*° nad 200 udeleženrev na kon-ftijs.nc°’ k* jo je sklicalo društvo ekono tekto'" lz vse8a »kraja so se zbrali di ®dbr> ,P°djetij. predsedniki upravnih r°v in delavskih svetov, zastopniki
sindikatov, naši najboljši aktivisti in še drugi zastopniki raznih naših podjetij in ustanov.
Minister za finance pri vladi LRS tov. Zoran Polič je v prav poljudnih besedah na tej konferenci osvetlil osnovna načela novega finančnega zakona, po kalerem se bo razvijalo naše nadaljnje gospodarsko življenje. Na številna vprašanja, ki so jih posiavijali razni naši predstavniki, je tovariš minister dajal odgovore in pojasnjeval novo finančno gospodarstvo v naši državi.
Po tej konferenci bodo prihodnji teden širši sestanki po naših kolektivih in krajevnih ljudskih odborih našega okraja.
v domovino. Svoje vtise iz tedanje Jugoslavije je opisal v knjigi >Rojakova vrnitev*. V njej je ostro ošibal tedanje politične razmere v Jugoslaviji. S to knjigo se je silno zameril našim tedanjim mogotcem, saj je bila pri nas strogo prepovedana. Pozneje je napisal knjigo 'Vnuki*, ki jo bomo dobili v kratkem v našem jeziku. Mapisal je knjigo »Hiša v Anti-gui*, avtografsko povest >Moja Amerika* in »Zibelka življenja*. Tudi nekdanji predsednik ZDA, Delano F. Roosevelt, se je začel zanimati za Adamiča in postala sta prijatelja. Mapisal je še več drugih del, med njimi med zadnjo vojno »Moja domovina*.
Po drugi svetovni vojni je izdal knjigo »Večerja v Beli hiši*, s katero se je pa zelo zameril \Vinstonu Churchillu.
Leta 19A9 je prišel Louis Adamič spet na obisk v Jugoslavijo. Seznanil se je po večmesečnem bivanju med nami z razmerami v naši državi. Pripravljal in pisal je delo o novi Jugoslaviji in izgleda, da je morda ravno ta popis postal za Adamiča usoden. Nepričakovana zagonetna smrt Louisa Adamiča je zaenkrat še nepojasnjena, indicije pa kažejo, da je verjetno zaradi svojega novega dela o Jugoslaviji postal žrtev političnega sovraštva. Akoravno je njegov rokopis »Orel in stena* po izjavi njegove tajnice ob njegovi smrti izginil, je dvojnik tega rokopisa ostal v varnih rokah in bo, kakor smo te dni čuli, objavljen.
Louisa Adamiča, čigar delo, ki ga je opravil med vojno in po njej v Ameriki za naše osvobodilno gibanje in novo Jugoslavijo, je neocenljivo, bomo ohranili vsi v najlepšem spominu. Slava mu!
Vso pohvalo zaslužijo
Člani delovnega kolektiva »Odpada« v Celju so dokončno potegnili iz Save ruševine železnega mostu v Zagorju. Delo je bilo naporno in nevarno, saj so morali dele ruševin vezati do dva metra pod vodo.
S tem je ta kolektiv odstranil iz naše Save zadnje ostanke okupatorjeve zapu ščine, naše železarne so pa dobile tri vagone starega železa. Temu delovnemu kolektivu je treba izreči vse priznanje, saj so to težavno delo opravili ob nedeljah. Da bi ti požrtvovalni fantje našli mnogo posnemalcevl
Tekmovanje fronte v Zagorju
Tereenski odbori OF v Zagorju tekmujejo. Delo v teh odborih se je po izmenjavi nedelavnih odbornikov razgibalo. Članarina, ki je zaradii malomarnosti nekaterih blaga jnikov ostala neporavnana, bo v kratkem v celoti pobrana.
Na sejah razpravljajo odborniki o pasivnih članih in vključujejo v Fronto ljudii, ki so se izkazati pri delu in v družbenem življenju. Terenski 'odbori prirejajo množične sestanke s prireditvami, katerih čisti dobiček je namenjen za ureditev terenskih pisarn ter za pod poro socialno ogroženih frontovcev. Teren Zagorje II je imel 2, t. m. veselico, ki je bila dobro obiskana. Dne 16. t. m. bo imel enako prireditev teren Toplice I, teren Zagorje I pa pripravlja za 30. september družabni večer s srečolovom. Tudi ostali terenski odbori se pripravljajo na podobne sestanke.
čimi je bil najslabši center rudnika Zagorje, ki je dosegel 63% vseh točk.
V	zaključnem delu tekmovanja, 22. julija, so v paradi predvojaške vzgoje trboveljskega okraja sodelovali vsi centri. Najbolje se je izkazal center rudnika Trbovlje, ki je pokazal pravo sliko discipline.
V	tem tekmovanju so se izkazali tudi predavatelji centrov, med njimi komandir centra rudnika Trbovlje, tov. Gornik, komandir centra Dol pri Hrastniku, tov. Satbasa, komandir centra KLO Radeče, tov. Martinšek in komandir centra hrastniške steklarne, tov. Anžlovar.
Na Bregu so pričeli graditi gasilski dom
Tudi gasilska društva so se vključila v to tekmovanje ter dosegajo raz-vesljive uspehe. Talko si je gasilsko društvo na Bregu zadalo nalogo, da bo začelo graditi gasilski dom. Meseca julija so ustanovili gasilsko društvo in takoj pričeli z gradnjo doma. Poleg članov so se vključile v društvo tudi žene in mladine. Na podeželju je opaziti večje zanimanje žena in mladine za gasilska društva. V času tekmovanja je bilo izveežbanih na novo 5 desetin žena in 10 desetin mladincev. Vsi ti so se izšolali v mesecu juliju in avgustu.
Glede sprejemanja novih članov so bili dosti boljši v vaških gasilskih društvih, saj so v vaških krajih pridobili 42 novih članov, v industrijskih pa samo štiri. Vso skrb so posvetili v teh društvih predavanjem o iz venami ad ni vzgoji, saj so imeli v dveh mesecih 20 predavanj, ki se jih je ude! žilo nad 300 članov. Večina teh predavan| je bila na vasi. Poleg teh predavanj so imela podeželska gasilska društva v tem času 12 predavanj o protiletalski zaščiti.
Tekmovanje planinskih društev
Najdelavnejše je planinsko društvo v Zagorju, ki se je v času tekmovanja uredilo kočo na Čemšeniški planini. Koča je že odprta. Planinci v Hrastniku so zelo aktivni pri urejanju svoje koče na Kalu. Društvo je imelo več predavanj za svoje člane. Zelo delavni so nadalje hrastniški alpinisti. V počastitev Dneva JA bodo imeli kratek tečaj o spoznavanju teorije alpskih
disciplin. Preseneča nas pa, da nič ne čujem« o tekmovanju PD Trbovlje in PD Kum v Trbovljah.
V tekmovanje so se vključili tudi strelci in RK
Strelska družina v Trbovljah je agilna in je organizirala v avgustu vaje, kj jim je prisostvovalo nad 400 gledalcev. Najboljši strelci so dobili nagrade.
Ker so te strelske vaje vzbudile med prebivalstvom zanimanje, si je strfelska družina zadala nalogo, da pridobi čim več novih članov. V času tekmovanja bo imela več podobnih vaj, zlasti za mladino.
Strelska družina steklarne v Hrastniku je prav tako imela strelske vaje, medtem ko je strelska družina v Hrastniku samem pridno na delu ter si bo v času tekmovanja uredila svoje strelišče.
Tudi organizacija Rdečega križa se je udeležila tekmovanja, ki dela predvsem na učvrstitvi svojh vrst in pridobivanju novih članov. RK polaga veliko pažnjo na predavanja, ki jih je imelo med tekmovanjem že osem. V načrtu imajo še več predavanj.
Tudi člani ZB tekmujejo na čast JA
Krajevne Zveze borcev NOV v Hrastniku, Trbovljah. Radečah in Zagorju so si zadale nalogo, da na osnovi izkušenj partizanskega pohoda, ki so ga izvedle v počastitev 22. julija, prirede ponoven partizanski pohod skozi trboveljski Okraj v počastitev JA. Zveze borcev se bodo učvrstile organizacijsko ter nted tekmovanjem pomnožile svoje vrste, z 22. decembrom pa zaključile sprejem novih članov.
Okrajni odbor ZB NOV Trbovl je je v času tekmovanja odprl Muzej narodne osvoboditve okraja Trbovlje. Obnovil je stavbo Rudarskega doma v Trbovljah in v njej uredil muzejske prostore. Do 22. decembra bo okrajni odbor ZB muzej še spopolnil.
V času tekmovanja si je Partija okraja Trbovlje zgradila svoj lastni dom. Odprtje tega doma bo predvideno prve dni meseca oktobra.
Tudi vsa ostala društva, med njimi fizkulturna, lovska in ribiška društva, so se vključila v tekmovanje v počasti vev JA, tako da bodo tudi ta društva in organizacije dostojno pričakale deseto obletnico naše JA.
Dela na cesti dobro napredulefo
Trbovlje dobivajo novo lice. glavna cesta se modernzira in širi. Tri mesece se že vrše dela na cesti ter so s tlakovanjem začeli v torek, 4. septembra. Tlakovanje kaj hitro napreduje ter bo treba s potrebnimi pripravami prav pohiteti.
Velike so bile težave v začetku, v prvem delu rekonstrukcije ceste od Vod do Bergerja, ki je sedaj že tlakovana s kockami. Vsi, ki delajo na cesti,. so se skupaj z gradbenim vodstvom obvezali, da bodo do 16. septembra tlakovali cesto že do Delavskega doma. Časa ni na pretek, treba bo res pohiteti. Do Delavskega doma bodo zaenkrat tlakovali cesto, medtem ko pride izdelava hodnikov na vrsto pozneje. Lepa tlakovana cesta ter betonirani hodniki, od Bergerja do spomenika padlim junakom pred Povše-tom pa prav čedna, iz kamna zidana ograja ceste bodo dali temu delu Tr-bovelj povsem drugačno lice.
Prostovoljno delo na cesti, ki je bilo prva dva meseca, zlasti pa v juliju prav uspešno, je v avgustu popustilo. sedaj pa spet oživelo. Prav lep zgled pri prostovoljnem delu' so dali
člani VI. terena OF v Trbovl jah, ki so delali na cesti 7. septembra, kjer sc je dela udeležilo 107 frontovcev, ki so opravili 333 prostovoljnih ur. Dosedaj je bilo izvršenih na cesti 8718 prostovoljnih ur, največ v juliju in sicer 4642, v mesecu juniju pa 2333 ter v avgustu 1234, ostale ure pa v tem mesecu.
Mrtvilo, ki je zavladalo na trboveljski cesti v avgustu, je sedaj ponehalo. Vsak dan je več frontovcev na cesti, zlasti še, ker so si posamezni tereni napovedali medsebojno tekmovanje.
Promet, ki se je odvijal prej po tem delu ceste, poteka sedaj čez trboveljski trg in skozi Počiravškovo kolonijo. Pri tej stanovanjski koloniji se sedaj že dela novj most čez Trbo-veljščico. po katerem bo tekla zasilna cesta mimo stanovanjskih hiš trboveljske elektrarne na Dežmanovem travniku in od tu mimo telovadišča ob Fizkulturnem domu spet na staro cesto.
Če ne bo nepredvidenih ovir in bo lepo vreme, bo trboveljska cesta do 16. septembra tlakovana do Delavskega doma. .
Polaganje kock dobro napreduje
v preteklem tednu
Zatišje pred viharjem na Korejskem bojišču
Dogodki zadnjih dni nam pokazu-jftjo, da zaenkrat ni večjih izgledov, da bi prišlo vendar do premirja v Kesongu in nadaljevanja razgovorov v Kesongu. Severnokorejci iščejo vedno nove izgovore in uprizarjajo nove incidente. Vse bolj prihaja do izraza mišljenje, da so Severnokorejci s podajanji v Kesongu, ki so jih zavlačevali (seveda po navodilih iz Moskve), imeli načrt, da se pripravijo na novo ofenzivo. Poleg Severnokorejcev in kitajskih enot, sodelujejo v zadnjem času z njimi ttidi enote »prostovoljcev) iz informbirojevskih držav. Tako so se v Koreji zbrali prostovoljci iz Če-
ške, Madžarske, Romunije in Bolgarije. Kakor se na eni strani pripravljajo Severnokorejci, tako tudi čete združenega poveljstva ne drže križem rok, marveč se prav tako pripravljajo na bližnji spopad,- Kakor poročajo tuji listi, so v Severni Koreji tudi že sovjetski vojaki. Sedaj’imamo lahko že precej jasno sliko,- kdo je zavlačeval mirovna pogajanja v Kesongu in kdo je največji pobornik za »mir«.
V najbližjih dneh se bo verjetno že pokazalo, da-li se bodo manjše praske in priprave na eni kot na drugi strani razvile spet v vojni vihar, kj traja v Koreji že nad eno leto.
NEJASNOST V PERZIJI
Perzijska vlada je v petrolejskem sporu nepopustljiva. Teheranska vlada je sklenila, da bo poslala britanski vladi ultimat za obnovitev pogajanj o petroleju. Ultimat predvideva 15dnevni rok za odgovor angleške vlade. Če londonska vlada ne bo ustregla temu ultimatu, bo perzijska vlada izgnala še preostalih 350 britanskih strokovnjakov iz Abadana in perzijskih petrolejskih polj. Teheranska vlada je objavila, da se strinja z vzpostavitvijo uprave, v kateri bi bili zastopani strokovnjaki nevtralnih držav. Anglija pa stoji na stališču, da ne more nadaljevati pogajanj, dokler bo na vladi Mo-sadik. V Londonu menijo, da je prodajanje nafte Poljski in Češki nezakonito. Zastopnik britanskega zunanjega minisrtstva je izjavil, da je ukrep perzijske vlade v nasprotju z odločitvijo haaškega mednarodnega razsodišča, ki je odločilo, da ne sme nobena stranka podvzeti ničesar, kar bi onemogočilo mirno poravnovo spora. Britanski zastopnik je izjavil nadalje, da bo londonska vlada proučila vse ukrepe in po potrebi tudi s silo zaščitila angleško osebje v Abadanu. Položaj v Perziji je zelo kritičen. Če ne bo zmernejšim silam v Perziji uspelo prevzeti nadzorstvo nad politiko Teherana, zna priti do zelo ostrih za-pletljajev, ki si jih nihče ne želi.
Mirovna pogodba z Japonsko podpisana
Središče vsega svetovnega zanimanja je bila v teh dheh konferenca v San Franciscu za podpis mirovne pogodbe z Japonsko. Kljub nasprotovanju, ki je prišlo do izraza zlasti v zadnjem času, je bila ta pogodba podpisana.
Na Tržaškem ozemlju volitev letos ne bo
Volitve, ki so bile določene v anglo-ameriški coni STO za Trst dne 7. oktobra im 14. oktobra za vse druge občane se letos ne bodo vršile. Nov datum volitev bo določen pozneje.
Meštrovič gradi spomenik v ZDA
Znani jugoslovanski kipar Ivan Meštrovič, ki živi v ZDA, izdeluje velik granitni spomenik, ki bo posvečen 6 milijonom Židov, ki so padli kot žrtev nacističnega nasilja. Spomenik bodo postavili v New Yorku.
Naša nota italijanski vladi
V soboto, 8. septembra, je bila v ministrstvu za zunaje zadeve v Beogradu izročena italijanskemu poslaniku nota naše vlade, v kateri se izraža zaskrbljenost zaradi kampanje, ki jo vodijo 6edaj v Italiji tisk in radio ter javno nastopanje posameznih uradnih osebnosti proti FLRJ. Nota ugotavlja, da se je ta kampanja, ki traja prav-
zaprav nepretrgoma, posebno poostrila v zadnjem času v zvezi z glasovi o reviziji mirovne pogodbe z Italijo in še nerešenim vprašanjem tržaškega ozemlja.
Nenadoma je umrl že dvajseti sovjetski general letos
Moskovski listi so objavili pretekli teden, da je umrl generalni major Na-stasijevič Sardenko, eden izmed ustanoviteljev Rdeče armade.
• • •
in doma
Obsodba bolgarskih vohunov
Okrožno sodišče v Nišu je obsodilo tri bolgarske državljane, ki jih je bolgarska obveščevalna služba poslala v Jugoslavijo! za zbiranje podatkov. Sodišče je obsodilo vse tri na kazein strogega zapora in sicer Borisa Jonova na šest let. Nina Peševa na sedem let in Milana Nikolova na osem let.
Bučarjeva žabica
Gozdni delavec iz Litije je pred kratkim sestavil praktično ročno dvigalo za dviganje težkih bremen. Dvigalk) je dolgo en meter, široko pa tri-četrt metra in je mogoče z njim dvigniti tudi najtežje hlode. Prvič je Bučar uporabil svoje dvigalo na litijska postaji. Z enim samim tovarišem je naložil na vagon hlode, za katero delo je bila poprej potrebna skupina delavcev. Drugič so to dvigalo uporabili, ko se je na litijski železniški postaji na nekem tovornem vagonu vnela os, ki je bil naložen s težkimi jeklenimi ploščami. Plošče je bilo treba hitro preložiti na drug vagon. To delo je z lahkoto opravil Bučar s svojo pripravo. Ta priprava, ki ji pravijo delavci »Bučarjeva žabica«, dvigne breme do 1 tone teže. Janez Bučar bo svoj izum dal patentirati.
Prvi domači hladilniki za gospodinjstvo
Tovarna Jugostroj v Rakovici pri Beogradu bo razstavila na letošnjem zagrebškem velesejmu svoje nove hladilne naprave. To so: veliki hladilnik s kapaciteto 2000 kalorij za hlajenje reč.jih holičin mesa, mleka in drugih živili, nadalje manjši hladilnik tipa MS za sanatorije, bolnišnice in podobne ustanove, prav tako agregat za izdelovanje ledu, ki izdela na uro lahko 60 kg ledu. ter hidrofor za oskrbovanje hiš s pitno vodo v krajih, kjer ni vodovoda. Največjo pozornost pa bo zbudil nedvomno naš prvi hladilnik za gospodinjstvo, kj doseže lahko temperatura do 4 stopinj Celzija pod ničlo. Ta hladilnik je zelo praktičen in okusno izdelan. Po dosedanjih kalkulacijah bo cena tega hladilnika okrog 30.000 dinarjev1. V tovarni menijo, da se bo ta cena brez dvoma še znižala.
Arnaldo Fraccaroli:
Q\Jaoidezna nezvestoba
•	Ti pojdeš torej v kopališče?* jo je vprašal Ciril.
•	Da,* je odgovorila Nataša.
»In jaz ne smem s teboj?*
»Ne, srček moji Vse leto sva skupaj; puste mi torej malo prostosti, vsaj teh Šest tednov!*
•	Toda kaj boš počela sama na morju?*
»Kdo pravi, da bom sama?*
•	Če ostanem jaz kot tvoj mož tukaj, se pravi, da boš v kopališču sama, ali ne?*
>Kako si naiven, Cirilček moji Pa menda vendar ne misliš, da si. edini moški na svetu?*
•To ne, a priznati moraš, da sem tvoj edini mož.*
•	Seveda, dragi, a vendar moraš priznali, da nisi edini moški9*
•	Torej, dragica, ti hočeš iti v družbo drugih moških?*
»Drugih moških? Ne pretiravaj, prosim tel Kvečjemu bosta dva ati največ trije in ne več kot eden vsakokrat.*
•	Ohl*
• Pa kaj ti je vendar? Ti morda ni prav? Ali si tak starokopitnež? Ali bi mi rad zaigral dolgočasno komedijo ljubosumnosti?*
»Nikakor ne, dragicaI Dobro veš, da sem dostopen za vse moderne ideje. Saj veš, da sem opremil hišo v Tiajnovejšem slogu, da se smučam, da ne našim nikdar klobuka, da pijem najmočnejše aperitive. Prav tako veš, da te ljubim in da bi reto trpel, it ne bi me več ljubila.*
>Kdo pa reče, da bi te ne mogla več ljubiti?*
•Toda, dragica, če praviš, da pojdeš na morje z drugimi moškimi, kaj ne razumeš, da mi je to sunek z nožem v srce?*
•Norček! Toda moja nezvestoba bo
vendar samo navidezna, samo iluzijat*
•Navidezna! Iluzija! Prosim te, govori natančneje!*
•	Takoj, dragi! Povedati ti moram, da imamo vse ženske včasih željo, željo ... Oprosti, ne morem se natančneje izraziti! Pa saj dobro veš, da sem ti zvesta.*
»Upam.*
•	Upaš — torej zanesljivo vešI Upanje je gotovost, ki ji manjka samo potrdila. Ti dobro veš, da sem ti zvesta. To mi je v veliko zadoščenje. Upam, da tudi tebi.*
•	Vsekakort*
»VeJ torej, da sem ti zvesta. Toda veselje, ki me navdaja kot zvesto ženo, je vendar nekam enolično. Rada bi nekoliko spremembe.*
•	Kako si rekla, Nataša?•
•Pusti me vendar govoriti, Ciril! Rada bi nekoliko spremembe, samo da bi si nadela videz nezveste žene. Samo majhna igrica čiste,' oh, najčistejše domišljije. Riti samo na videz nezvesta, res samo na videz. Nedolžna komedija, ki bi me nekoliko razvedrita, tebe pa malo podražila.*
»Toda, dragica, kaj pa, če ti igra začne le preveč ugajati in bi si res zaželela da jo zaigraš?*
•	Žališ me, Cirili Bodi miren in poskusi razumeti, da ženske včasih potrebujemo majhne, nedolžne spremembe. Jaz se bom delata nezvesto, ti pa se boš delat ljubosumnega. Vse skupaj bo le komedija za preganjanje dolgega časa.*
•	Pa ne bi mogla najti v ta namen kaj boljšega?*
■ »Oh, Ciril, kaj mi res nočeš dovoliti niti te majhne šale?*
•	Toda oproti, Nataša, ali bodo možje v tvoji igri tudi samo navidezni kakor tvoja komedija?*
•	To ne, možje morajo biti resnični,
RAZVOJ KOMUNALNE DEJAVNOSTI
Vsepovsod se v vedno večji meri poudarja važnost komunalnega gospodarstva in so tudi v trboveljskem okraju napravili v tem pogledu korak nrprej. Po ustanovitvi sveta za komunalne zadeve pri 0L0 Trbovlje ter po drugih večjih KLO okraja je opaziti v tej dejavnosti več sproščenosti in napredka. Zadnja razstava lokalne obrti v trboveljskem okraju je pokazala v tej smeri velik napredek, na drugi strani pa je komunalna dejavnost kljub podražitvi oziroma sprostitvi gradbenega materiala še dokaj živahna. Ta gospodarski ukrep je napravil v nekem pogledu zastoj dela pri večjih delih, tako n. pr. pr; dograditvi zdravstvenega doma v Zagorju, sindikalnem domu v Trbovljah, obratni kopalnici v Hrastniku in velikih stanovanjskih hišah v Trbovljah in Hrastniku. Po določilih uredbe o gradnji stanovanjskih hiš, po katerih bodo dobili graditelji 1 do 2-odstotne kredite in gradbeni material z 80% popustom, bo tudi gradnja malih stanovanjskih hiš zopet oživela.
Urbanistični ureditvi in olepšavi mest in vasi — temu važnemu vprašanju — se je posvečala v našem okraju vse premajhna pažnja. Edino KLO Zagorje si je oskrbel 436.000 din kredita za izdelavo urbanističnih načrtov, nadalje MLO
V TRB0VELJSKEM OKRAJU
gorju, ki ima svoj vzrok ravno v neustrezni pitni vodi. Ker pa število prebivalstva v revirjih narašča, je zadovoljiva rešitev tega vprašanja tem aktualnejša. V Zagorju so se lotili v pospešenem tempu zajetja novih studencev v Ribniku in preskrbi potrebnih vodovodnih cevi. V Trbovljah, kjer je ravno v višje ležečih stanovanjskih kolonijah primanjkovalo pitne vode, so dokaj zadovoljivo rešili problem pitne vode z zajetjem studencev v zvezni progi Trbovlje—Zagorje. Montirale so se potrebne sesalke, na Gvidi in Limberku pa so postavili vodne rezervoarje.
V Hrastniku so rešili to vprašanje z individualnimi vodovodi za posamezne skupine stanovanjskih viš. Med vaškimi krajevnimi odbori je omeniti pohvalno prebivalce KLO Marno, ki so si na lastno pobudo s prostovoljnim delom zgradili prav dober vodovod z zajetjem izvirka v dolini, od koder črpajo vodo s pomočjo
sesalk v višinski rezervoar, ki oskrbuje
celo vas v izdatni meri s pitno vodo. Na Marnem tudi niso pozabili na varnost v primeru izbruha ognja ter 60 namestili v vasi potrebne hidrante. Vrednost
Vilo Heleno bodo podrli zaradi razširitve trboveljske ceste
Trbovlje, kjer snima geodetski zavod teren za napravo situacijskih načrtov, ki bodo podlaga za izdelavo regulacijskih načrtov mesta Trbovlje. MLO Trbovlje že ima generalne regulacijske načrte, ki kažejo bodoče lice mesta Trbovlje, služijo pa tudi krajevni oblasti kot kažipot pri izdajanju gradbenih dovoljenj.
Preskrba s pitno vodo v revirjih
Kako važna je preskrba zadostnih količin dobre pitne vode v vseh večjih krajih, kot so to Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, ni treba naglašati posebej, saj nas na pomembnost tega vprašanja opominja nedavni izbruh paratifusa v Za-
Veliko tovarno aluminija grade v Ražinah pri Šibeniku
Valjarna, ki jo grade v Ražinah pri Šibeniku, ho ena izmed največjih v Evropi. Sedaj grade betonske temelje za dve veliki tovarniški dvorani v dolžini 300 oz. 200 metrov. Vodo bodo napeljali iz 17 kilometrov oddaljene Krke. Na gradbišču dela stalno 800 delavcev, potrebovali pa^ bi jih še več. Letošnji gradbeni stroški so preračunani na 2000 milijonov dinarjev,
tega vodovoda se ceni nad 800.000 din, ki so si ga napravili z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom.
Niso se pa znašli tako dobro v vasi Račiči v KLO Loka pri Zidanem mostu. V tej vasi imajo v neposredni bližini izdaten studenec s pitno vodo, ki bi ga bilo mogoče zajeti z malimi stroški za vodovodne cevi, vendar pa do danes še vedno raje hodijo po vodo v umazano rupo ob cesti, še v raznih drugih krajih trboveljskega okraja bo treba rešiti vprašanje preskrbe dobre pitne vode. Kjer ni izvirkov, je treba postaviti higiensko urejene vodnjake in uporabljati kapnico, kot n. pr. v Colnišah, na Cebinovem in v Zavinah.
Elektrifikacija je malo zaostala
Petletni elektrifikacijski plan so v trboveljskem okraju že davno dosegli, vendar je v okraju več začetih elektrifikacij, ki čakajo na dovršitev. Po sprostitvi elektromateriala je tempo elektrifikacije znatno popustil, tako da so razširili le električno omrežje na Mlin-šah ter napeljali električno razsvetljavo na Partizanskem vrhu. Za vso pričeto elektrifikacijo v trboveljskem okraju je potrebno 25 ton bakrene žice in okrog 400 izolatorjev. Na dovršitev čakajo kra-
sicer videz ne velja. Saj razumeš, da se mora videz, pa čeprav je samo videz, opirati na nekaj konkretnega, kajti tudi videz je svoje vrste resničnost. Zato bodi miren, vse bo samo navidezno in zgodilo se ne bo nič, kar bi te moglo žaliti. Sprevideti pa moraš, da mora kakšen moški vendarle sodelovati v igri. To seveda samo zato, da bo igra popolnejša.*
»Zaupam ti!*
•Lepo! Vidim, da si res uvideven možiček!*
•	Toda — kaj pa ljudje? Ne bi mi bilo ljubo, da bi, če bi videli druge moške okrog tebe, klepetali, šepetali in sumničili. Veš, ljudje so še vedno zelo starokopitni.*
•	Bodi brez skrbi, rekla bom, da so moji svaki, tvoji bratje.*
•	No, na ta način bo stvar vsaj ostala v družini.*
•	Ti pa, dragi moj Cirilček, me boš od časa do časa obiskal.*
»Bi ti bilo to všeč?*
•	Seveda, že zato, ker mi boš maral prinesti denar. Toda bodi previden in me vedno brzojavno obvesti, vsaj štiriindvajset ur poprej.*
•	Prav, 'dragica! Ne bi rad spravljal nikogar v zadrego.*
•Tako jel Jaz bom že pazita, da bo vse tako urejeno, da ti bo nekoliko zbujalo sum, a v istem trenutku boš spo'-znal, da je bit sum neupravičen.*
•	Čudna idejni*
•	In ti nočeš dovoliti svoji ženski niti te majhne, nedolžne, čudne ideje?* je ugovarjala Nataša.
Ločitev je bila težka, skoraj ganlji-
Tri tedne je bilo vse v redu. Ciril je že trikrat obiskal ženo. Kakor sta se dogovorila, je seveda skrbno pazil, da jo je o svojem obisku štirindvnjset ur prej obvestil. Toda našel ni ničesar. Nataša je stanovala sama v vili ob morju, samo s sobarico, in bila je videti silno ljubezniva. Kadar je mož prišel, se je smejala,
kadar je odhajat, je jokala. Kako ljubka ženica!
Nekega dne, ko spet ni našel nikogar od »navideznih* oboževalcev, jo je Ciril vprašal:
•	In tvoja ideja?*
•	Kakšna ideja?* je nedolžno vprašala Nataša.
•No, tvoja navidezna nezvestoba, tvoji navidezni oboževalci, komedija, ki sija hotela zaigrati sebi in meni, tvoja šala .. .*
•	Oh, Ciril,* je odgovorila, »če bi vedel, kako te ljubim .. .* Ovila se mu je okrog vratu.
Ciril je bil globoko ganjen. Mislil je:
»Uboga Nataša, rada bi igrala nezvesto žena, pa je tako čista in nedolžna kot jagnje. Zdi se mi, da si je to šalo izmislila samo zato, da bi se nekoliko bal za njo. Navidezni svaki, želja, da bi bila prosta, redne brzojavke — hoče si ustvariti res navidezno nezvestobo.*
Nekega dne se mu je zahotelo, da bi šel obiskat ženo, ne da bi ji prej brzojavil kakor po navadi. Le Čemu bi nadaljevala s komedija, ko je bilp vendar jasno, da Nataši ni več do igre.
Tako je prišel Ciril nekega dne nenapovedan nb dveh ponoči k vili ob morju. Nekam razburjen je pozvonil — človek nikdar ne ve...
In že Se je odprto okno spalnice in prikazala se je Nataša v nočni halji, vsa obsijana od mesečine.
•	Kdo si drzne zvoniti ob tej uri?* je jezno vprašala. ••Ali se tako drži vrstni red?*
•	Kakšen vrsti red?* je začudeno vprašal Ciril.
»Ah — ti si, Ciril!* je rekla Nataša in glas ji je zatrepetal, ko je spoznala moža. • Kakšna prijetno presenečenje! Takoj tl pošljem služabnika, da ti odpre vrtna vrata,*
In res, čez pet minut je prišel služabnik, ves dostojanstven, odpirat vrata.
•	Dobro došli, gospodi* je dejal in odprl vrata.
jevna omrežja Izlake—Doberljevo, Dober! jevo—Trojane, Doberljevo—Jesenovo, Šemnik—Senožeti in Rimske toplice—
Turje. Razširitev krajevnih omrežij pa je potrebna v Jagnjenici, v Čečah ter nove instalacije v Turju in na Kovku.
Ceste so boleča rana komunalnega gospodarstva
Ceste v trboveljskem okraju 60 v zelo| slabem stanju, kar se zlasti občuti spomladi. Tekmovanje v popravljanju cest, ki je bilo organizirano meseca aprila, je nekoliko pomagalo, saj so takrat nakopali 2300 kubikov gramoza, navozili i® posuli po cestah pa 2200 kubikov. Cestno jarke so tedaj očistili v dolžini 2 km i® popravili 10 km kolovoznih poti. S prostovoljnim delom je bilo opravljeni! 5500 težaških ur ter 700 ur z vozniki in konji. Najlepše uspehe so dosegli ? Zagorju, Kotredežu in Hrastniku.
Ker so naše cesle slabe in premalo trdne, so se letos lotili potrebnih popravil. Dobro so to opravili v Zagorju-Tudi v Trbovljah razširjajo cesto in so te dni začeli s tlakovanjem ceste n* prvi etapi. Zelo težka pa bo rekonstrukcija ceste v Hrastniku zaradi plazovitega terena. V zadnjem času se je mnog® razpravljalo o tem, da bi se dosedanja cesta preložila na tras.o dosedanje rudni; ške normalnotime železnice, ki naj bi jo rudnik opustil. — Na cesti v Slačniku se dela nadaljujejo.
Vprašanje obstoječih zgradb in olepšava krajev
Važno področje komunalne dejavnosti, ki sicer ne prinaša dohodkov, j® olepšava naselij in urejevanje ter vzdrževanje že obstoječih zgradb. V Trbovljah so poleg rednih popravil na zgradbah in pritiklinah adaptirali- stanovanjsko barako in pridobili 7 stanovanj, uredili lokale trgovskih in gostinskih pod; jetij. uredili prostore klavnice in tržni prostor, tako da ima trboveljski trg p ra v ličen izgled. Lotili so se tudi razširitv® mestne vrtnarije.
V	Zagorju so renovirali in uredili hotel Kum, gostilniške in trgovske pr«' store ter zgradili skladišče za material-
Prav tako so se lotili v Radečah ureditve hotela Jadran, obnovili so fasad® in notranjost bivšega sodišča, kamor s® se sedaj vselile pisarne KLO, 6 čimer se je pridobilo dosedanje poslopje krajevnega odbora za prepotrebno ambula®' to, za katero so iskali prostore že vsa 'leta po vojni. Obnavljajo se tudi P®0" čelja nekaterih objektov v središču sta, s čimer bodo Radeče pridobile p®*’ kupnejše lice. Komunalni svet v Radeča! I se zaveda svojih nalog ter so obnovitveflf dela spričevalo njegove deTafnostT. *
Pred komunalnimi sveti posamezni! KLO stoje v bližnji prihodnosti te-le naloge :
Organizirati je treba prihodnji mesec popravila cest s sodelovanjem vseh mno-žičnih organizacij.
Razširiti in zavarovati je treba cest® pod mostom državne železnice na postaji Trbovlje, preložiti cesto v Hrastnik^ preložiti pokopališče v Trbovljah, poma' gati pri gradnji vodovoda v Račiči.
Nujno potrebno je nadalje prepleskanje železnega mostu čez Savo v Radečah ki ga uničuje rja.
V	Trbovljah je potrebno pregledati, ali so dani pogoji za ustanovitev in raz-voj ustrezne nove industrije, da se zaposli ženska delovna sila. Potrebno j° seveda, da se za vse naloge, ki stoj« pred nami v bližnji prihodnosti, okrepi)0 in razširijo remontna in gradbena podjetja. in to v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in Radečah.
Ko je Ciril poljubil Natašo, jo /< vprašal:
»Ali si Justini odpovedala? Kako t°i da si najela služabnika?*
• Veš, srček, vila je tako na samem i® z moškim v hiši se počutim bolj mirno1
Ciril je ostal dva dni v vili, dva dnevš potna veselja in sreče. Nataša je bila <"®' dovita in Ciril si ni mogel kaj, da ne i” dejal:
•Sedaj razumem, da je bilo vse za J®' to, ljubica moja, da si me hotela sad'01 prestrašiti.*
»Kako?* je z nekakšno negotovosti1 vprašala Nataša.
•	Ah, saj ni vredna govoriti! Tista z®', deva s tvojo navidezno nezvestobo. Sedsl razumem vse in vem, da si angel.*
Ciril je bil ves srečen, ko je videl, d je žena prebolela svojo muhasto idej® Ostat je pri njej prav do ponedeljka zj? troj. Saj je hita taka prijetno: Nataša r bila ljubezniva, hiša prijazna, življenj1 mirno, postrežba točna in nevsiljiva. R, — kar dobro je napravila Natašn, da r I najela služabnika, ki je bil zanesljiv, dl‘ laven in zvest. Bil je simpatičen m®*' ne ravno čisto mlad, resen, in videlo *. i mu je, da je vajen boljših hiš. Bil je iJiFj den in tih% Pred odhodom mu je G®' stisnil v roko napitnino, ki pa je Sl, žabnik ni hotel sprejeti. Vzel jo je po dolgem prigovarjanju.
•	Tudi zn denar mu nit Kakšna 5®t® urannl* si je dejal Ciril.
Sel je no postajo. Tamkaj pa le naključju srečal Justino, odpuščeno so rteo
Uboga Justina,* ji je dejal Ciril, 9®
: .	___i?i_ »	o A rti In r **
spa te je odpustila, kaj ne? A nikar misli, da si kaj zakrivila. Veš, 0osPavj,a počuti bolj varna, ko ima služabnika.
počuti halj varnq, je tako na samem ...»
Justina je začudeno ■ pogledata Cin ®
»M tako,* je dejala, •gospa	Jg.
rej predstavila tistega gospoda ra žabnika?.. .<
i
Informbirojcem je trboveljski premog predrag
Kakor je znano; jc naša država sklenila z Avstrijo pogodbo za dobavo premoga iz Jugoslavije. Premog je naročen tudi z rudnjjra Trbovlje, od koder prejema Avstrija tudi premogovni prah. Kakor vedno, so se avstrijski injormbirojevci spotaknili tudi ob to pogodbo ter začeli s kampanjo proti premogu, ki prihaja v Avstrijo iz Jugoslavije. Avstrijski list 'Osterreichische Volksstimme* St. ISA z dne 11. avgusta t. I. piSe pod naslovom »Manjvreden Titov premog po enormnih cenah* poseben članek. » katerem pravi naslednje:
»Izvedeli smo, da je Avstrijska družba za oskrbo inozemskega goriva (>Oster-
USPEHI TEKMOVANJA ELEKTROSTROJNEGA KLUBA V ZAGORJU
Elektrostrojni khib na rudniku v Zagorju se je takoj v začetku tekmovanja v počastitev 10. obletnice JA resno lotil dela v svojem področju. Dosegel je že lepe uspehe. Člani kluba razpravl ja jo na svoji (j sesta nkih o zboljšanju dela v delavnicah in o boljši zaščiti delovnih mest. Klub je pridobil v času tekmovanja -14 novih članov.
Člani tega kluba so si ogledali zadružno žago v M lin šah, ki jo bodo preuredili na električni pogon. Načrti in proračun so že izdelani ter bodo žago elektrificirali v najkrajšem času v prostovoljnem delu.
Na pobudo kluba so se v delavnicah rudniškega elektroo,brata izboljšali delovni proces in povečali varnost pri delu. Tudi za zunanji izgled delavnic in čistočo v njih so vložili precej truda. Vse to so opravili s prostovoljnim delom.
V času tekmovanja so v elektro-strojnem obratu nabrali okrog 20 ton starega železa, za oddajo pa imajo pripravljeno še 2 toni sive in t tono jeklene litine.
Pripominjamo še, da klub o svojem delu ni dajal nobenih poročil in je žele na večkratno zahtevo MO OF poslal poročilo o tekmovanju.
reichische Gesellschajt zur Beschajjung auslandischer Brennstoffe*) v začetku julija sklenila z Jugoslavijo pogodbo, po kateri bo Jugoslavija dobavila Avstriji 50.000 ton prahu trboveljskega premoga.*
Kato piSe list z debelimi črkami naslednje:
»Prah trboveljskega premoga je med vsemi evropskimi premogovnimi vrstami najslabSe kvalitete. Kaki domači rudniki dobavljajo znatno boljši premogovni prah in v docela zadostnih količinah* (naša pripomba: prav gotovo ne bi naročevali našega premoga, če bi ga imeli sami zadosti). List pravi nadalje:
*Od vsakih 100 kg jugoslovanskega premogovnega prahu ostane pri izgorevanju nič manj kot 27 kg pepela. V najboljšem primeru bo v Avstriji mogoče prodati od 50.000 ton le 5000 ton. Kljub manjvrednosti premoga in visoki vsebini pepela zahteva Jugoslavija 200 Šilingov za tono — to je dvakrat več kot stane avstrijski premogovni prah. In Se nekaj, kar se nam najbolj upira, je, da Avstrija plačuje po teh nesramno visokih cenah.t
Jasno nam je, kam pes taco moli: če bi Avstrija sklenila pogodbo z deželami Injormbiroja, bi bilo vse v redu. Tako
piše list nadalje:
>Iz Poljske bi lahko dobivali velike množine prvovrstnega premoga — in poceni (naSa pripomba: poljski premog je dražji). To ugodno ponudbo je avstrijska vlada odklonila in se zadovoljila s skromno količino premoga. Toda od fašističnega režima kupujemo premog, ki je najslabši v Evropi, po silno visokih cenah, četudi imamo premogovnega prahu več kot dovolj.s
»Jasno je — pravi list — da so Amerikami ukazali avstrijski vladi zaključiti to kupčijo in finansirati Titov režim z denarjem avstrijskega prebivalstva. Za najslabši premogovni prah moramo dobavljati visokovredno izvozno blago za Titove vojne priprave. In vse to gre na račun avstrijskega ljudstva, kajti za naš denar ni Amerikancem nič predrago.*
Mislimo, da k pisanju tega lista ni potreben komentar, saj vemo že od leta 1SA8 in še prej, kam meri sovjetska in informbirojevska klika. Kakor so razveljavile injormbirojevske države na čelu s Sovjeti vse pogodbe z nami. tako poskusijo tudi v tem primeru, kako bi škodovali naši državi in njeni socialistični preureditvi.
Trboveljska kmižnica ob 400-letnici
slovenske knjige
Me6to Trbovlje se s svojo knjižnico nikakor ne more ponašati, 6aj je knjižnica v Trbovljah še danes stisnjena v tako majhen prostor, ki je še za trafiko premajhen, kaj šele za tako pomembno kulturno ustanovo, kot je ravno knjižnica, in to v kraju, ki ima nad 15.000 ljudi.
Ze dolgo se govori, da bodo knjižnico premestili v večje in lepše prostore, poleg tega pa zraven knjižnice uredili tudi prostore za čitalnico, kar bo vsa kulturna javnost v Trbovljah z zadoščenjem pozdravila. Akoravno ima ta knjižnica lepo število knjig; dobro urejeno kartoteko in njen obisk stalno raste, je vseeno potrebno, da se število knjig še pomnoži in izpopolni tudi s tujo literaturo, predvsem z nemško, seveda pa tudi s knjigami iz srbohrvatske književnosti. Ko 6e bo poleg knjižnice uredila tudi čitalnica, je seveda nujno, da bodo v njej na razpolago V6i naši časniki in naš revijalni tisk, prav tako pa tudi inozemske revije in ilustracije, tako n. pr. nemške, ker razume v Trbovljah ta jezik razmeroma zelo veliko število ljudi.
Naši č i t at elii višejo
Z odkupom žita bo treba pohiteti
Dosedanji uspehi v odkupu žita v trboveljskem okraju so pokazali, da to delo ne bo opravljeno do 20. septembra, kakor je bilo to začrtano. Čeravno so z odkupi začeli že 20. avgusta, so dosedanji rezultati slabi, saj so ta odkup opravili komaj v polovici krajevnih ljudskih odborov im od teh samo v enem KLO stoodstotno, t. j. Zidanem mostu. Da je ta krajevni ljudski odbor opravil odkup žita stoodstotno, nam dokazuje, da so se tamkaj lotlilli tega dela pravilno in vzeli to delo resno v roke. V krajih, kjer so mislili, da žita ne bo treba oddati in so čakali na nove uredbe, je bil
POKAZALI SO SVOJ PRAVI OBRAZ
Vsi dobri in zavedni duhovniki v trboveljskem okraju so vstopili v Ciril-Metodovo društvo, le par jih je ostalo izven te organizacije. Tj delajo seveda po svoje in kujejo načrte, ki niso v skladu v delom in nalogami, ki jih vrše najširše množice delovnih ljudi naše države.
Vsem je dobro znano, koliko gorja, sta napravila v naši državi med vojno fašistična krvnika Pavelič in Artuko-vič. Po vsej našj državi se sprejemajo spomenice in resolucije, v katerih se zahteva izročitev teh obeh hudodelcev, da dobita zasluženo kazen. Tudi v Sloveniji ao vsi pravi in pošteni duhovniki iz Štajerske sprejeli resolucijo, ki so jo podpisali in v kateri zahtevajo izročitev obeh navedenih krvnikov, saj So bili sami priča njunih grozot.
Podpisovanje take spomenice v trboveljskem okraju je prevzel član 10 CMD, tovariš Šmon, ki je obiskal vse duhovnike, ki bivajo v našem okraju, da podpišejo to listino. Vsi so to storili razen dveh im sicer župnik Benedik iz Kolovrata, ki se je pred obiskom skril, ter trboveljski župnik Martin Goro-pamc, ki je podpis kategorično odklonili.
Ko so prišli b gospodu Gorogramcu Saradi podpisa te spomenice, je bil za" čuden, »kako vendar, da sc šele sedaj ^Pomnite na to, da obsojate hudodelstva, medtem ko so jih oni obsojali že teta 1945,« katerim besedam je pristavil, da se spominjamo teh hudodelstev tnalo pozno.
Ne vemo, kakšnega načela se drži Rospod Gorogranc, ali »Ljubi svojega bližnjega« ali »Udri ga, kadar ga moreš«. Gospod Gorogranc se je izjavil, jjaj se brigajo za izročitev obeh hudičev samo Hrvati in naj sami obra-
čunajo z njima. Izgleda. da gospod Gorogranc najbrž ne ve, kako je zgrajena današnja Jugoslavija, da so Slovenija im Hrvatska ali pa kateTa koli republika v državi med seboj ozko povezane in so neločljivi del naše skupne domovine im da zaradi tega izročitev in kaznovanje obeh navedenih hudodelcev ni samo vprašanje hrvaškega naroda, marveč vprašanje vseh narodov Jugoslavije.
Gospod Gorogranc je dejal ob tej prilik, svojemu obisku, da se danes zbirajo podpisi proti Paveliču in Artu-koviču. še včeraj pa je bilo toliko govorjenja o dogodkih na Ptujski gori in podobno.
Čudno je vsekakor: ali moirda misli gospod Gorogranc, da ne smemo pisati o dogodkih na Ptujski goni ter o napakah in nepravilnosti različne duhovniške gospode in jo razgali jeva ti, da hi ljudstvo ne zvedelo za njeno početje in grehe? Naj bo gospod Gorogranc in vsi njemu podobni potolaženi: ljudstvo danes prav budno gleda, kaj dela ta gospoda. Ko bo prišel čas iin ura, bo tudi ta gospoda polagala obračun za svoje dejanje in nehanje.
Ko je bila spomenica predložena gospodu Gorograncu ponovno v podpis, je ta gospod dejal: »Danes hočete moj podpis, kaj pa leta 1945, ko ste iskali od mene karakteristiko, danes mi pa le zaupate?«
Zaupamo danes vsem in vsakomur, ki pošteno misli. Gospodu Martinu Gorograncu, župniku v Trbovl jah pa bo postalo prej ali slej jasno, da je treba gledati na vse le nekoliko drugače kot gleda on. S tem, da je odklonil podpis spomenice, v kateri se zahteva izročitev dveh največjih hudodelcev v Ju-
odkup žita slab, tako n. pr. v Turju, kjer so ga odkupili nekaj čez 50%.
Dobro so prijeli za to delo tudi v Hrastniku, kjer jim manjka samo še nekaj malega in imajo odkup opravljen že s 95%. Na Bregu pri Zida*em mostu pa so odkupili komaj 88%, izgovarjajoč se, da niso še vsi kmetje o mlatili.
Zelo slabo stanje z odkupom je nadalje v Loikj pri Zidanem mostu,' kjer so ga opravili komaj z 51%; odkup je nizek, ker preko 30 kmetov še ni omlatilo žita. Preko 90% žita pa je odkupljeno v Vrbovem in sicer 95%, v Izlakah 98%, v Kodredežu pa 91%.
Prav tako je odkup slabo opravljen v samiih Trbovljah in sier s 70%. Skoraj po vseh krajih bo treba odkupovati žito še naknadno, saj razen Zidanega mosta niso v nobenem KLO opravili stoodstotnega odkupa.
V višinskih predelih okraja, kot n. pr. v Podkumu, Dolah pri Litiji, Dobovcu, Senožetih, Trojanah in Četn-šeniku se žito še ni odkupovalo.
Zakaj v Ljubljani — v Trbovljah pa ne?
Že fujcl, ki T>ride3o v Trbovlje, fto presenečeni, da dobiš v Trbovljah samo od
časa do časa sveže sadje, medtem ko ga je v Ljubljani ali pa v Celju na razpolago, .kolikor ga hočeš, in to lepo in prvovrstno sadje. Se bolj pa se temu čudimo Trbovelj-
čani sami. Ni« bi ne rekli, če bi ga drugod ne bilo.
Se najbolj se briga za preskrbo svežega sadja Okrajni magazin, medtem ko bi moral v tem pogledu več storiti MLO. Zadružni sklad in tudi Direkcija državnih posestev. Ni dovolj, da je sadje na razpolago samo po dva dni v tednu, potem ga. pa ne dobiš več, marveč potrebno je. da je na razpolago vsak dan kakor v Ljubljani in v drugih krajih.
Sedanji prostori te knjižnice so za tako velik, živahen in razgiban kraj, kot so Trbovlje, zelo žalostni — da ne rečemo: ob štiristoletnici naše knjige naravnost kulturna sramota! Absolutno nujno je, da naši pristojni činitelji, predvsem pa naš mestni ljudski odbor, vprašanje knjižnice in čitalnice čimprej zadovoljivo uredi, to pa v prvi vreti že glede na številno mladino v Trbovljah, ki se bo v knjižnici in čitalnici učila in izobraževala, s tem pa odtegovala kvarnemu vplivu gostiln. Tudi v Trbovljah se mnogo govori ob vseh mogočih prilikah o graditvi socializma — toda oprostite: ne hvalimo se in ne govorimo toliko o tej graditvi, dokler ne bomo zadovoljivo uredili eno izmed prvenstvenih vprašanj socialistične izgradnje: vprašanje naših ljudskih knjižnic in čitalnic — vprašanje izobrazbe širokih množic naših delovnih ljudi, zlasti pa — naše mladine! Nanjo mislimo, zanjo delajmo!
Ureditev knjižnice in čitalnice, predvsem pa nakup ustreznega števila knjig, čapnikov in revij je 6eveda zvezan z večurni stroški. Pa tudi to vprašanje se da v Trbovljah rešiti, saj 6mo rešili že težja vprašanja. Na hvalo imamo v Trbovljah pri vseh naših večjih in manjših podjetjih in ustanovah v vodstvu, v upravnih odborih in v delavskih 6vetih tako uvidevne in inteligentne ljudi, da smo trdno prepričani, da bodo prav radi odobrili primerne denarne podpore za ureditev knjižnice in čitalnice v Trbovljah, tako da bo trboveljska knjižnica in čitalnica v ponos in zgled vsemu Zasavju.
Trboveljsko gledališče v sezoni 1951-52
Repertoar lanske sezone trboveljskega 'sindikalnega gledališča »Lojze Hohkraut« je bil precej bogat. Igre *Gospa ministrica*, »Pohujšanje v dolini šentflorjanski<, »Kamišljen bolnik* ter *Umik« so bile uprizorjene na novo, ponovila pa so se odrska dela »Celjski grofje* in iGoloboko so korenine*, prav tako je bila na novo naštudirana in spopolnjena s pevskimi vložki »Krčmarica Mirandolina«.
V letošnjih poletnih počitnicah to gledališče ni počivalo, marveč na novo pripravilo veseloigro »Zadrega nad zadrego*, ki so jo dali s pevskimi in godbenimi vložki tovariša Jožeta Skrinarja. To igro so ponovili v letošnjih počitnicah doma trikrat. V načrtu imajo gostovanje s to igro v septembru in oktobru še v Anhovu in Kanalu, nadalje v St. Janžu, v Sv. Petru pod Sv. Gorami, v Hrastniku in Zagorju, v Krškem, Brežicah in Litiji ter v Št. Gotardu in Čemšeniku. Minulo soboto in nedeljo so s to igro nastopili z uspehom v St. Pavlu prt Preboldu in na Vranskem.
Hat deli
...........................ji..... :ir:iaiiiii!i.. ..i:!iiiiiil«iiiiiii»iiiii!iiiii'iiiiiiiiiffllli..
Prosto po Scottu«
ČRNI bratje:
Kriminalni roman
Prizor Iz operete »Zadrega nad zadrego«
V tem času se bo trboveljska odrska družina pripravljala na novo gledališko sezono 1951-52. Za novo sezono imajo v načrtu štiri premiere, in sicer Nušičev »Dr«, od Dickensa »Cvrček za pečjo*, Vuolikiojeve >Žene na Kiskavurju*, za zaključek sezone pa veseloigro »Trije vaški svetniki*, ki jo mislijo spopolniti s pevskimi in glasbenimi vložki.
Razen dela »Žene na Kiskavurju* so vse ostale igre veselega značaja. Trboveljsko sindikalno gledališče si je zadalo nadalje nalogo, da bo tekmovalo v počastitev JA in da bo posvetilo skrb vzgoji gledališkega naraščaja. Gledališki tečaj za mladino se bo začel meseca novembra, ki bo združen s študijem Linhartove igre »Veseli dan ali Matiček se ženi*, ki jo bodo uprizorile meseca aprila mlade gledališke moči s tega tečaja.
Ob raznih težavah, ki tudi temu gle dališču niso prihranjene, lahko rečemo, da je tudi delovni načrt trboveljske gledališke družine za novo sezono bogat Želeli bi samo, da vsi krepko primejo za delo. Ce bodo res vsi pljunili v roke, bodo svoj lepi načrt gotovo stoodstotno izvedli in ga morda celo prekoračili.
Zbori volivcev v Zagorju
Pretekli teden so imeli v Zagorju dobro obiskane zbore volivcev. Dober obisk je posledica preosnove terenskih odborov OF. Na teh zborih 60 poročali člani izvršnega odbora KLO o polletnem poslovanju. Frontovci so z zanimanjem poslušali poročila. Govor niki so razlagali tudi predlog zakona o novem finančnem poslovanju in ostalih gospodarskih ukrepih, ki jih je izdala naša vlada.
Na teh zborovanjih so obravnavali razna komunalna vprašanja, med njimi vprašamje zagorskega vodovoda, popravilo cest itd. Govorili so tudi e razširitvi in pospeševanju krajevne industrije in obrti. Izvršnemu odboru so volivci predlagali, da poroča do prihodnjega z/bora volivcev, kaj je bilo storjeno na lanskoletno zahtevo zbora volivcev, da se Zagorje preimenuje v mesto.
goslaviji, je pokazal svoj pravi obraz.
M »Po naključju ml je prišla v roke čudo-Jjto lepa allka namreč odlično ponarejen rjjkovec za 2« dolarjev,« Je pojasnjeval go. »cfnlk. »To aem štel za primeren povod, da (jjš obiskal tajno službo. Upal sem seveda, ]?, bom osebno spoznal našega starega pribija. Sreča ml Je bila mila. Srečal sem H? J njim prvič. Reči vam moram, da Je ta l|V* zelo prijetnega značaja. Samo dolga, rbl polna leta ao ga malo upognila.« bn v»a družba Je planila v smeli, ki pa Je 1 Prisiljen.
M«’PrlP°ninltl moram.« le nadaljeval, »da čns ?> asm. ki tega moža osebno pozna. Naš ViST* prijatelj Viljem, ki sedi med nami. 81 bo povedal, kaj je doživel.«
^'Uem Garson le napravil važen obraz. tetM?®’0 kvartal sem z našim starim prl-pem'* J® »Pregovoril.
U軫 lia ženska v družbi, ki je bila od-s*".® oblečena ln je Imela pravilne poteze.
J® obrnila k Viljemu Garsonu: teoniT* *te terall karte s Malcomeom Stee-
iD». ljubica«
»p.gJjPska	g«	__	__________
Čal^rice do besede »ljubico« vam
>ds»^°* ,eP°’ gospodična Frančiška, prosim »ltj	ml	oprostite.«
Jtdal ate kvartali z njlniT«
1«	J® l>no že davno. Neki znanec me
H,.Predel v Stecleovo družbo. Zdaj sl pa Preš.. .!<«ko začuden sem bil, ko so ml *# j!„ T**t našega starega pr-Intel Ja Steelea Dle.1?. ®?m nato znašel z njim v kvarto. *kl družbi.	Igrali smo	brlitge.«
®n»llje'	te	druiba »mejala	že manj ne-
*A1> Je Stcele kal rekclt« Je hotela ve-
je posmehljivo pogledala, ede »ljubico« vam že nisem
•n,,,"Jem Je naim-šll obrvi, 'snega. Izgubil Je Igro ln
»Da, nekaj
Ju tem na-
pravil dovtip on pa Je odgovoril: »To Je že tako. gospod Garson. toda po zakonu Izravnave se mora ost prej al| slej obrniti.«
»Ali sl bil v klubu pod svojim pravim Imenom?« To vprašanje je zastavil mlad mož tridesetih let.
»Seveda, v zadnjih treh letih nisem rabil nikoli napačnega Imena.«
»Pred dnevi sem slišal,« je dejal mladi mož, »da bo Steelo v kratkem zapustil tajno službo.«
Gostitelj družbe se Je smehljal.
»Tudi jaz sem to čul, toda Iz drugih virov vem. kako Je prisegel, da ne bo zapustil tajne službe prej. dokler ne doseže nekega svojega cilja.« Gostitelj Je pri feb besedah pomežiknil. »Nnš slarl prijatelj je častihlepen. NI treba pojasnjevati kakšen cilj zasleduje. No, če nas bo hotel Izslediti, bo še dolgo služboval pr| tajni službi;
»Ali veš. zakaj tako hlepi po dosegi svojega cilja?« Je vprsšsl Morili, najmlajil v družbi.
»Moj bog. to je vendar samo po tebi Jasno.«
»Nimaš čisto prav,« Je rekel Morili. Seveda je samo po sebi razumljivo, da nas zasleduje. Toda nas Ima posebno na piki. Pa če nekaj bi rad pripomnil. Moram ga občudovati čeprav ga niti ne poznam. In mo-ram se ga bati. Saj se spominjate mladega Freda \Varrena od tsjne službe. Stcele nam ga Je PO«'*1 na vrat. No. pa ga je potem Garson ustrelil...«
Debeli jc obledel in planil pokonci. »Drži gobec! Kuj čenčaš? Kakor M ga bil res jaz umoril Tu v tej sobi smo glasovali, kdo ga naj spravi s poti. Kakor bi bil res Jaz
**m»No, saj nisem tako mislil.« Je popravil Morili.	,	„
Veselo razpoloženje Je zdaj minilo. Gostitelj Je potegnil neko mapo Iz predala.
»Zdaj pa sledi dnevni red našega občnega zbora.« Njegov obru Je bil reeen. »Ka-
kor P« navadi, bom začel zbor s čltanjem zaprisege našega združenja ki smo mu dali ime »Družba črnih bratov.«
Potegnil Je lz mape pergamentni 'list In začel brati;
»Spodaj podpisani smo slovesno sklenili toIe; Vsak Izmed podpisaneev ,1e dolžan pod kaznijo takojšnje smrti molčati o tej listini prntt vsakomur. Vsak izmed podpisanih mnru od 25. novembra 19.. zast«vljajl vso svojo voljo lil osebnost v blagor naše družbe. Dalje priznava vsak od podpisanih glavno določbo naše družbe, da ne sine nobeden Izmed uslužbencev naše družbe poznati ne no Imenu ne osebno nas, voditeljev te družbe Vsi podpisane! smo dolžni po potrebi ščititi naše uslužbence. Ce pa korist družbe pokaže drugačno potrebo, se zaščita našim uslužbencem odtegne. Štirje podplsancl. ki sestavljamo to družbo, se obvezujemo, da bomo sodelovali deset let. V teni. času bomo dokazali, da se nam ni treba bati ne božje kazni ne človeških postav. Podpisane? se obvezujemo pod kaznijo takojšnje smrti, da ne zapustimo te družbe pred potekom desetih let. — Friderik Merrlvale. Viljem Garson. Frančiška Ulake. Georg Morrll — Od dne 12. junija 19. kot peti član: Allsn Walkcr.«
Nato Je vzel Merrlvale lz mape nov list:
»Gotovo vas lin zanimalo, če malo pregledamo tudi zapisnik našega prvega zbora pred sedmimi leti.«
Merrlvale Jc bral:
»Po previdnem medsebojnem razgovoru so štirje možje spoznali, da lahko spričo svoje posebne sposobnosti preko vseh človeških postav dosegajo Izredne uspehe. Vsi so Izrekli pripravljenost za ustanovitev združenja, ki se bo posluževalo agentov ln poilagentov pr| svojem delu. vendar t? ljudje ne morejo biti člani družbe. Seja .1* trajala tri ure lil združenje je bilo ustanovljeno. Ime ln pravila družbe so napisana na drugi listini, ki Jc shranjena posebej. Vsi štirje člani družbe so bili zapriseženi, pri čemer Je četrti podpisani član Georg Morrll ugovarjal zasmehovanju, ki se je tikalo boga.«
Merrlvale Je pogledal Morrlla. »Mislim, dragi prijatelj, da sl v sedmih letih Imel dovolj priložnosti, da al se otresel takih pretiranih pomislekov.«
Morrll je pogledal govornika:
»Ne, nisem Imel take priložnosti.«
»No, nisi pa Imel nlkaklh pomislekov, ko sl zaščito naše družbe v polni meri
užival.«
Morrll je postal nemiren. »Ne razumeš me Friderik. Ne besede nisem rekel proti družbi ne proti članom. Že sedem let sem vaš in vem natančno, kaj imam od tega. Ponavljani samo še enkrat, da namreč ugovarjam nepremišljenim besedam. Ne zaradi pretiranih pomislekov, temveč ker nagonsko čutim strah . . .<
Merrlvale Je zmajal z glavo. »Lepo, toda česa se bojiš, če smem vprašati?«
»Nekega neporušljlvega zakona nadzem-ske pravičnosti, k| sam od sebe In nevidno plava nad zemljo.«
»Morrll,« je rekel temnokožl mož. »ali še veš, kaj sem tl dejal, ko sl ml zadnjič začel prldlgovatl?«
Morrll se le vdano nasmehnil. »Ne prl-dlgujem.« je dejal tiho. »Ne znam vam obrazložiti ta svoj občutek. Slutim pač nekaj In ta slutnja me svari. V vašo lastno korist vam to pripovedujem, saj Je to morda moja zadnja priložnost da sem vhiii lahko to povedal. Nikar se ne smejte! Včasih Jf ta občutek v meni tako mogočen, da se bojim. če ne bom zblaznel... Prijatelji, v teh sedmih letih smo Igrali strašno nevarno Igro. Sedaj .. . sedaj se bojim. Mislim ... da bomo morali nekoč to igro poplačati...«
Molk Je za nekaj časa vladal v sobi. Merrlvale jc strmel v Morrll«. Viljem Garson je Imel na obrazu Izraz posmehovanja. Ženska je z občudovanjem opazovala moža, k| je spregovoril tako odkrite besede. Mladi mož ob njeni strani Je neodločeno pogledoval zdaj Morrll«, zdaj Merrlvala.
»Ila bomo torej na jasnem.« je menil Merrlvale, »kaj prav za prav hočeš. Morrll? A1I naj morda črtamo Iz. pravilnika besede, ki žalijo tvoj verski čut?«
Morrll je globoko zadihal. »Ce bi se dale hkrati črtati še kaj drugega . ..« je hripavo zašepetal. »Vse druge reči se ne dajo več zbrisati. Friderik. Tu na sedmem letnem sestanku te pozivam; bodi konec našega početja! Nehajmo, preden se ne podere vse na nas!«
Merrlvale se je smehljal zaničljivo, i »No,« Je menil zamišljeno. »Prvič se Je zgodilo, da Je bil eden Izmed nas recimo, tako drzen, da se Je upal s takim predlogom na dan. Seveda »o ml drugi člani (po-
ročili, da. le Morrll že večkrat govoril o tem, da bi naša družba prenehala delovati Moram ter resno prositi, dragi Morrll da malo pomisliš, kako blizu sl že kršenju najvažnejših predpisov naše družbe. Ker pa že torej obstoji tak predlog, bomo glasovali o njem.«
Merrlvale je vzel lz predala peščico belih listkov. »O tej točki bomo torej glasovali,« je dejal ostro. Vztrajam pa na tem. da pri glasoavnju vsakdo zapiše začetnici svojega Imena Premslite dobro, preden ae odločite .. .«
Molče Je razdelil bele listke ln prvi molče podpisal svoj listek. Sledil mu Je Viljem Garson. Mladi mož Je omahoval In za trenutek pogledal ostal« dva, ki še nista podpisala Zenska Je sedal nekaj časa zamlšlje. na nato pa naglo prijela svinčnik. Kot zadnji je zaključil glasovanje George Morrll.
Nekaj minut pozneje Je Merrlvale razglasil Izid glasovanja.
»Glasovanje nam ni prineslo prave Jas. nesti.« Je rekel kratko. »Trije so glasovali za obstoj naše družbe, dva pa ata za razld Ker večina odloča, bo naša družba delovala Se tri leta. kakor določa pravilnik Kdor bo prelomil določbe naše družbe, bo storil to na lastno nevarnost.«
*
Bilo je megleno jutro. V eni Izmed sob malega hotela Andersona je sedel tValter Stone v pogovoru z Rihardom Moravcem Odkar sl Je Ja nadel Ime Wlnfleld Clyde. sta se zdaj prvič sešla.
»Alt s| se dokončno odločil, da boš pisal Walkerju? je vprašal Stone.
Moravec Je prikimal. »Pismo je že napisano. Hotel sem samo še enkrat čuti tvoj nasvet,« Stone se je primaknil bliže »Kakšen naslov si napisal na pismo za Walkerja?«
»John Orane, poštno ležeče, poštni pre-dal 17(9. glavna pošta.«
»Glavna pošta? Čudno pa je vendar, da ga še niso prijeli!« je vzkliknil Stone.
»Poskušali so že večkrat,« je grenko od vrnil Moravec. »Toda zlikovci Imajo gotovo kakšnega uradnika na pošti podkupljenega. Kdo bi to bil, doslej še niso dognali,«
»A11 je to pismo zanj?«
Stone Je razgrnil papir in je nevoljno vzkliknil:
»Sam si gs pisal,« je protestiral.
vviSoCKt
Katastrofa ¥ Mostarju — haj fc z moštvom Rudarja?
Zmage Rudarja v Mostarju proti Ve-ležu gotovo ni nihče pričakoval, da pa je bil tamkaj. taJco visoko poražen, ni igralcem Rudarja niti malo v čast. Poraz za porazom doživlja moštvo Rudarja — kje so vzroki, se sprašuje ta ali oni.
Oglejmo si te vzroke malo pobliže. Našli jih bomo predvsem v nedisciplini in v nerednem obiskovanju treningov. Vzemimo samo primer prejšnji torek. 4. septembra: na trening so prišli, reci in piši samo štirje igralci ld gin ega moštva! Jasno in popolnoma razumljivo je, da ob takem zadržanju moštva Rudarja ni mogoče doseči uspehov, zlasti pa še, če nekateri igralci, ki igrajo v prvem moštvu mislijo da že toliko znajo, da ne potrebujejo uobenega treninga, še manj pa nasvetov trenerja. Na treningih pride celo tako daleč da ve pišče več kot pruta.
Med gledalci se pojavljajo vprašanja, zakaj ta ali oni ne igra v moštvu, zakaj ni v postavi. Rudar kot član II. zvezne lige bi moral imeM vsaj 22 enakovrednih igralcev, ki bi lahko zamenjali katerega koli manjkajočega igralca. Danes pa razpolaga vodstvo Rudarja le največ z 12 igralci, ki imajo do neke mere voljo do igranja, in še ti ne vsi. saj jih je treba včasih prositi, ali bi šli igrat ali ne. Trenutno so na razpolago tile igralci: Ahlin, Orač. Laznik (Klančišar). Cestnik. Hudarin, Blatnik, Opresnik, Gorenc. Koncilja Šorel. Arnšek. Mravlje. To so trenutno igralci na katere lahko računamo. Kaj pa -ostali: Butkovec, Florjane. Vodišek in Kos? Vo-
Velež : Rudar 7:0 (1:0)
diišek ne trenira več, Butkovec tudi ne, čeravno bi lahko z rednim treningom še mnogo koristil moštvu. Kos pa tudi nima več dosti volje do igranja. Florjane je zaradi roke moral prenehati igrati nogomet po nasvetu zdravnika.,
Vsi vemo, da imamo skoro kompletno moštvo v JA. to so igralci Tauš II. Traun, Zaubi Lebar. Sore II, Gačnik. Koritnik, Araeršek. Zupančič in Klančišar. Od teh bodo trije ali štirje prišli v kratkem domov v JA pa bodo odšli Arnšek Opre-snik. Cestnik in Laznik. v Tako je torej stanje z igralci Rudarja, ki bodo morali polagati več pažnje disciplini in rednemu treningu ter gledati bolj na korist skupnosti kot pa na korist posameznika. Torej redno obiskovanje treningov, več sodelovanja z odborom. poslušati nasvete trenerja, pa bo več uspeha, ne pa tako da je nekaterim igralcem procvit Rudarja in trboveljskega nogometa deveta briga, češ: saj imam lepo službo in tudi stanovanje sem dobil (ker je igral nogomet). To velja za nekatere igralce, ki so Še aktivni in za one. ki bi. lahko še bili, vendar so popolnoma prenehali s športnim življenjem.
S temi pripombami odpiramo diskusijo ter nam bo vsak prispevek in nasvet dobrodošel. ki bo govoril o tem vprašanju. Radi ga bomo objavili in izročili vaše nasvete in predloge vodstvu Rudarja v proučitev.

VELIKA TOMBOLA Zveze borcev Trbovlje
se zaradi tehničnih ovir prestavi od 16. septembra na 21. oktober 1951
ZANIMIVOSTI
V	Ameriki porabijo mesečno 4CG.000 ton časopisnega papirja
V	Ameriki imajo listi tudi milijonske naklade. Največjo ima ameriški dnevnik »Daily News«, med tednom 1,500.000 izvodov, ob nedeljah pa celo 2 milijona Celo na deželi dosežejo listi naklado do 100.000 izvodov. Listi imajo tudi zelo velik obseg, rekord v tem pogledu nosi .Fort Worth Star Telegram« v Texasu, ki je za stoto obletnico izdal list v obsegu 480 strani v nakladi 230.000 izvodov. En tak list je tehtal nad 3 kg in so za to naklado porabili 789 ton papirja (mi pa celo leto 3000 kg).
V	Ameriki porabijo mesečno za časnike 400.000 ton papirja, kar je več kot v Angliji celo leto. Surovine za časniški papir dobi Amerika največ iz Kanade. Skupna dnevna naklada vseh ameriških časnikov znaša 50 milijonov izvodov in je v stalnem porastu.
Iz zgodovine dežnika
Tudi dežnik ima svojo zgodovino. Marsikdo ne bo verjel, da je dežnik v sedanji obliki star samo okrog sto let. Prvi moderni sončnik in dežnik je izdelal leta 1852 Anglež Samuel Fox. Seveda pa je 4ležnik v drugačni obliki veliko starejši, saj ga kitajski spisi omenjajo že v 11. stoletju. Takrat je bil dežnik privilegij kraljev in najvišjih duhovnikov.
V	15. stoletju so italijanski bogataši nosili neke vrste baldahin. V 17. stoletju se je dežnik udomačil v Angliji, kjer so ga sprejeli z velikim nezaupanjem. Neki zdravnik je dejal, da je zdravju škodljiv. Kdor ga je takrat nosil, je moral biti pripravljen, da ga bodo množice napadle in
Revirske anekdote
Kronthalerjeve cigare
Bilo je v Trbovljah pred dobrimi petdesetimi leti. Vsi obratovodje rudnika so dobili takrat od neke tovarne za novoletno darilo po en zabojček dišečih havanskih cigar, med njimi tudi rudarski mojster Florentin Kronhtaler, ki je bil obratovodja revirja na Polaju. Na rudniku pa je bil takrat uslužben tudi poslovodja Steki, ki je bil od vraga za potegavščine. Tako je tudi tuhtal, kako bi tovariša Kronthalerja spravil ob te žlahtne cigare.
In res. Bilo je o pustu. Veselo je bilo takrat v rudniški restavraciji. Vsi rudniški uradniki so se zbrali tamkaj, še otroci so se potikali okrog hiše.
Pa zagleda Steki med otroci hčerko Kronthalerja. malo Dolfo. Pokliče jo k sebi in ji reče: »Poslušaj Dolfa steci takoj domov k materi in ji reci, da je očka naročil, naj mu takoj pošlje v restavracijo zabojček cigar, ki se nahaja na kredenci v kuhinji. Prinesi jih takoj, za pot boš dobila deset krajcarjev!«
Seveda je dekletce, silno veselo nad obljubljenim visokim darilom takoj steklo domov in kmalu prineslo zabojček cigar. Samo par jih je manjkalo, vse druge so bile še v zabojčku.
Steki je šel takoj na delo ter pričel med zbrane tovariše deliti te izvrstne cigare. Ko je prišel do Kronthalerja, mu je velikodušno dejal, naj jih vzame več, saj jih je zadosti. Seveda se je Krontha-ler počutil silno počaščenega, ker je njemu ponudil več cigar kot ostalim.
Kadili so na vse pretege te imenitne cigare, dima je bilo v sobi, da bi ga lahko kar rezal. Zabojček je bil okrog polnoči prazen in družba se je pripravljala na odhod. Poslovili so se in odšli.
Ko pride Kronthaler domov, je bilo seveda prvo vprašanje njegove boljše po lovice, kje ima zabojček s cigarami.
»Kakšne cigare?« je začudeno vprašal mož.
»Saj si vendar Dolto poslal ponje!«
»Ti prekleti Steki!« — to so bile edine besede, ki jih je Kron'haler še »pregovoril tisto pustno noč.
zasramovale. Zlasti so v tem prednjačili lastniki nosilnic in izvoščki, ki so videli v novi iznajdbi zakletega sovražnika svoje obrti. Tudi v Ameriki je prvi dežnik povzročil pravo revolucijo. Leta 1772 je neki nogometaš v Baltimoru dobil v darilo indijski dežnik. Ko je pri prvem dežju šel z razprtim »strašilom* po cesti, so ženske iz strahu pred njim bežale. Razburjeni meščani so ga napadli ter mu dežnik poteptali v blatu. Tako je bilo nekdaj — danes pa je dežnik nepogrešljiv predmet ob slabem vremenu za vsakogar, ki nima nepremočljivega plašča.
71 let stara žena hodi spet v šolo
V	New Torku je začela letos sipet hodita v šo-lo 71-letna gospa Ellis Mauser. ki se skupno z najmlajšo 16_letmo učenko zavoda uči govornišitra, strojepisja, angleščine in francoščine.
Zdravnik aretiran, ker je prodajal otroke
Policija je v Bronxu (New Tork) prijela zdravnika dr. Mal vin a M. Oorena, ki je obtožen, da se je ukvarjal s prodajo novorojenčkov. Ta mož je baje prodal nekega dojenčka za 1600 dolarjev.
Sedem let je bila poročena pa ni dobila niti enega poljuba
V	New Yorku se je ločila od svojega moža dvaintridesetletna Mr«. Salem Rubina. To ne bi bilo nič posebnega, če ne bri ta žena vložila kaj nenavadno tožbo. Obtožila je svojega moža, ki je po poklicu zdravnik, da jo je v sedemletnem zakonu prikrajšal za poljube. Trdil je venomer, da je poljubljanje škodljivo. V nadomestilo za zamujeno terja sedaj ta žena nekaj tisoč dolarjev odškodnine.
Zakoni na silo v Jemenu
V	neki provinci arabske državice Jemen je dala oblast neomoženim dekletom zadnji rok. da se omože. Samci, ki se upirajo novemu predpisu, bodo tudi kaznovani z zaporom. Bojijo se prevlade tujcev, čeprav imajo že sedaj na 1000 ljudi 54 novorojenčkov.
»Največje gledališče na svetu
Največje gledališče na svetu je Radio City Musič Hall v New Yorku kamor gre «200 ljudi.
Največji vodni rezervoar na svetu
V	Alberti v Kanadi* so začeLi graditi največji .vodni hranilnik na svetu. Voda iz njega bo namakala okrog pol milijona hektarjev zemlje. Rezervoar ho dolg ca. 130 km širok 10 km, globok pa 70 m. Gradbeni stroški bodo znašali okrog 30 milijonov dolarjev. gradili ga pa bodo deset let. Ko bo ta zbiralnik vode zgrajen, bodo začeli namakati širna polja. Vrednost letnega donosa žita s® bo povečala za dobrih 40 milijonov dolarjev. Tako bodo gradbeni stroški že prvo leto pokriti.
Moštvu Rudarja, ki se bo v nedeljo srečalo doma z Budučnostjo iz Titograda, pa želimo, da preneha s porazi in si osvoji prve točke v jesenskem prvenstvu II. zvezne lige.
II. slovenska liga
Proletarec: Drava (Ptuj)
5:0 (1:0)
Proletarec iz Zagorja ki tekmuje v II. slovenski ligi, napreduje od nedelje do nedelje. Trboveljski Rudar bo moral vzeti po njem zgled! V nedeljo je Proletarec iz-vojeval že četrto zaporedno zmago in to v Ptuju proti moštvu Drave. Fantje iz Zagorja so premagali Ptujčane z visokim rezultatom 5:0 v prvem polčasu 1 : 0.
Kovinar (štore) : Bratstvo 4:2 (2:1)
Bratstvo iz Hrastnika je v jesenskem delu prvenstva znan to popustilo. Preteklo nedeljo je Hrastničane zmel Proletarec iz Zagorja, zadnjo nedeljo pa Kovinar ift* Štor z rezultatom 4 : 2. Tekma je bila na stadionu Rudarja v Trbovljah.
Kladivar : Rudar 4:2 (2:1)
Eno nedeljo pred začetkom prvenstva mladincev je trboveljski Rudar podlegel na svojem igrišču mladincem celjskega Kla-divarja. ki so pokazali več borbenosti in požrtvovalnosti. Rezultat 4 : 2 ustreza prikazani igri ter je zmaga mladincev Kladi-varja zaslužena. Vratar Rudarja bi bil lahko ubranil najmanj dva gola.
KOŠARKA
Naprijed (Zgr.) : Rudar 68:46
Trboveljski košarkarji so pridno na delu. Ne samo, da se redno udeležujejo vseh treningov, tudi znaten napredek v igri so pokazali. Prav tako se košarkaši pridno udeležujejo prostovoljnega dela pri ureditvi igrišča, saj ima vsak igralec nad 80 prostovoljnih ur.
Naši košarkarji so tekmovali s prvakom zahodne slovenske skupine košarkarjem »Poljane« iz Ljubljane in igro izgubili s tesnim rezultatom 44:43, kar je vsekakor uspeh za te mlade igralce.
V četrtek, 6. septembra, so nastopili v prijateljski igri proti mladinskemu prvaku Jugoslavije, »Naprijediu« iz Zagreba. Po zanimivi igri so zmagali gostje z rezultatom 68:46. Gostje so bili tehnično znatno boljši ter so si z lahkoto osvajali teren. Zmaga gostov je zaslužena.
Ameriški film »PLES NA VODI«
Gledališka in filmska revija j© posebna veja »lahkega žanra« v umetnosti. Njen namen je — zabava. Ob njej pozabi človek vsakdanje skrbi, saj je. kot da ni od tega sveta, daleč od resničnosti. Logike v njenih
Združenih državah priljubljen komik. Peti ne znata naša junaka, a nič ne de, pevce* se ne manjka. Lina Romy, Helen Forrest in Carlos Rami res ustrežejo našim želja® ob spremljavi odličnih orkestrov Xavie>rt
zgodbah, ki so. mimogrede rečeno, samo reklama in opravičilo za baletne pevske, varietejske in druge točke, ki se vrstijo v mavričnem siju luči ob razigrani muziki jazza. ni. Skratka: revija je samo paša za oči in ušesa, naveličane sive vsakdanjosti. Tak j© namen zahodne, zlasti še ameriške revije. Tako jo glejmo, čeprav imamo morda mi o tem drugačno mnenje.
V Ameriki, posebno v Združenih državah, je ta zvrst umetnosti doživela zaradi ugodnih materialnih in svojevrstnega, nam pač nekoliko tujega pojmovanja zabave, naj večji vzpon in uspeh. Jazz. njena glavna opora, je tam doma. tehničnih sredstev, ki jih zahteva revija, jim ne manjka, našli so se tudi talentirani pevci plesalci, komiki in končno še — plavalci.
Plavalci! Da, občinstvu so vrgli za novo vabo — revijo na vodi.
Te vrste je tudi filmska revija »Ples na vodi«. Števen Elliot. skladatelj plesne glasbe, se na letovanju, kjer naj bi napisal glasbo za novo revijo na vodi, zagleda v učiteljico plavanja Carolimo Brooksovo. Ljubezen dozori do poroke, oba s.fa srečna, toda — razjarjeni režiser Adams, ki je zaman čakal na obljubljeno glasbo, razdruži mladi par že pri poroki. Užaljena nevesta se takoj odpelje nazaj v Victoria College, drago šolo za bogata dekleta in hoče ločitev zakona. Elliot, nesrečna žrtev »prijatelja« Adamsa, gre za njo in se vpiše kot učenec v ta kolegij, da bi bil čim bliže svoji Carolini. Dokazati hoče svojo nedolžnost im zvestobo. Končno se vse pojasni, kalne vode se zbistrijo in oba junaka se spet združita v vodi.
Zgodba je torej res vodena. Toda nihče ne more trditi, da Carolina (Esther Wil-liams) nima lepe postave in da ne zna čudovito plavati. Če ne zna igrati, je za vodno revijo vendarle prav primerna. Zato pa tem bolje igra Števen (Red Skelton), ki je v
Cugata in Harryja Jamesa, ki tudi pri nai nista neznana. Kar še manjka, dopolni »bajni« tehndcolor.
Prednji film bo na sporedu v teh dneh v kinu Trbovlje.
Kino Trbovlje
bo predvajal ameriški barvni film
Pkes na vodi
Predstave bodo 8 dni, in sicer od četrtka 13.—20. septembra t. 1., dnevno ob 4., 6. in 8. uri.
Ker je za film izredno zanimanje in bosta večerni predstavi verjetno vedno zasedeni, priporočamo kinoobiskovalcem, da prihajajo tudi k prvi predstavi, t. j. ob 4. uri. Vse predstave ob 4. popoldne so po znižanih cenah, in sicer balkon in 1. prostor po 15 din, vsi ostali sedeži pa po 4 din.
Kinoobiskovalcem, ki bi imeli s seboj otroke v starosti do 6 let, zlasti onim, ki jih imajo še v naročju, vstop ne bo dovoljen.
Film je izredno dolg, zato prihajajte pravočasno!

.ZASAVSKEGA VESI IVIH A'
Pretekli teden naš popotnik ni utegnil, da bi se oglasil v Hrastniku, Zagorju ln drugod. Zato vam bomo prinesli t naslednjem samo par novic Iz Trbovelj In upamo, da zaradi tega ne boste preveč hudi na nas.
Zadnji četrtek zjutraj Trboveljčani niso dobili ne .našega lista ne Ljubljanskega dnevnika. Večina se Je Jezila na pošto, ko so slišali, da se Je vsa pošta odpeljala v Zidani most ln prišla nazaj v Trbovlje šele z opoldanskim vlakom. Bilo pa je takole: naš »slavni« trboveljski avtobus se je spet pokvaril, vodstvu avtobusnega podjetja pa se ni zdelo vredno opozoriti na to poštni urad, akoravno je po pogodbi dolžno, da skrbi za redno dostavo pošte. Ko je poštni uslužbenec zvedel, da ne bo avtobusa, jo je kar sam mahnil na postajo z vrečo peš, — na žalost pa Ima vlak mnogo hitrejše »noge«, pa jo je odkurll z vso našo pošto v Zidani most. Poštni urad ln podružnica Slovenskega poročevalca v Trbovljah sta poskušala dobiti kakšno prevozno sredstvo, da bi dobila pošto Iz Zldahega mosta še dopoldne, na žalost pa ni bilo nljj enega avtomobila na razpolago, akoravno so se obrnili na vsa podjetja ln ustanove, ki razpolagajo s temi vozili. V Trbovljah je križ: če hočeš avto za javne koristi, ga boš težko dobil, za, lnksus pa je prevoznih sredstev še vedno dovolj. Tako je v Trbovljah — kako je pa drugod, ne vemo.
V petek zvečer so v Delavskem domu v Trbovljah radovedni Trboveljčani videli ln slišali »velikega« čarovnika iz Maribora, ki je kazal razne »coprnlje«. Pa ni mnogo manjkalo, da ni bil ta umetnik Izžvižgan. Pravijo, da takih coprljanov v Trbovlje ne marajo.
Pač pa sl Trboveljčani, zlasti še Trbo veljčanke želijo, da pridejo še večkrat med nje Igralrl Iz mariborskega gledališča, ki so minulo soboto zvečer nastopili v Trbovljah z veseloigro »Ljubim vas«. Ljudje so bili s to Igro zelo zadovoljni. Bil je res užitek, kot ga v Trbovljah vidiš le redkokdaj. Dvorana Delavskega doma je bila po-
Potrošniki!
V	vseh mesnicah MLO Trbovlje dobite vedno sveže meso in razne vrste mesnih izdelkov
Vsak aan so Odprte poslovalnice od 6.—11. ure dop. v mesnici Poklšek na Vodah, mesnici Plevčak (delikatesna trgovina), mesnici na trboveljskem trgu
Vsak drugi dan — V torek, četrtek in soboto — v mesnici Tratnik v zgornjih Trbovljah mesnici Bevško (pri Sušniku)
Vsako sredo in soboto vse ostale mesnice
V	vseh naših poslovalnicah boste točno in solidno postreženi, zato ne zamudite prilike
Za številen. obisk se priporoča
Mestno trgovsko podjetje »MESO«, Trbovlje
polnoma razprodana. Vsi gledalci so bili zelo zadovoljni, saj pravijo, da je lahko vsem žgi, ki so to odlično odigrano Igro zamudili. Ml smo veseli, da so Imeli ljudje res užitek, saj so ga potrebni. Zgodil pa se je ta večer vendar majhen »spodrsljaj«, ki ga moramo omeniti: v nedeljo zjutraj smo čull. da so bili številni gledalci začudeni, da ni bilo pri tej predstavi videti naših znanih trboveljskih Igralcev. Zakaj jih ul bilo, ne vemo. Reči pa vendar moramo, da h| se vsekakor spodobilo, da hi mariborske umetnike kak član trboveljskega gledališča na odru pozdravil, jim želel dobrodošlico tu se jim zahvalil. To terja — pravijo — bonton. »Nič ne stane, napravi pa vendar dober vtis!« — tako me je učila pred davnimi leti moja pokojna mati, km sem bil še mlad fantek. Bila je preprosta ženica, s hribov doma ln vendar je Imela prav. Pa — brez zamere!
Vino se je pocenilo, česar se naši prijatelji dobre kapljice silno vesele. Kar samo se Jim smeje. Dobro jih poglejte, kadar boste z njimi govorili. Je pa nekaj drugega: če pogledaš po naših »oštarijah«, boš videl, kakor da pri nas ni steklarne, ki M našim gostilnam dala res na razpolago vinske čaše. ki bi kazale, koliko držijo. Ker naša ljudska Inšpekcija menda pač ne more vsega videti In vedeti, je mogoče, da se dogajajo stvari, ki bi se ne smele. Nekim gostom, ki so sedeli pretekli teden v trboveljski kavarni, se je nekaj čudno zdelo, ko so sl naročili vsak po dva decilitra vina: poklicali so natakarico In ji naročili, naj prinese to množino vina v »cementiranih« čašah, Ugotovili so namreč, da kozarci, v katerih bo nosili vino na mizo, sploh niso držali dva decilitra. Ta primer je pokazal, da se gostje dobili pri enem samem litru vina skoraj dvH decilitra vina manj. kar pomeni na eni strani pač prav lep dobiček za podjetje ali pa za točajko samo, na drugi strani pa precejšnjo škodo za gosta, ki je bil za težko prlsluton denar — oprostite — ogoljufan. Poverjeništvo za trgovino ln preskrbo je dalo vsem gostinskim obratom nalog, da al do 1. oktobra preskrbe »cementirane« kozarce In drugo.
Telefon je včaalh koristen, dostikrat pa prav muhast. NI vedno dobro naročevati blago po njem. kar se je zgodilo trboveljskemu mestnemu podjetju »Sadje In zelenjava« prejšnji teden. Uslužbence podjetja je naročil po telefonu pri KZ v Loki pri Zidanem mostu 2000 kg jabolk In 1000 kg hrušk. Pa glej ga spaka: Iz Loke tl pripeljejo v Trbovlje pol gajhe sndja. ki ni tehtala več kot nekaj čez 20 kilogramov. Nauk lz tega hočete? Ne zanesite ac vedno na telefon. Silno nezanesljiv je.
Povedali vam še bomo. kako sl še d*' nes nekateri predstavljajo našo ljudsk® oblast In njene organe. Marsikdo od te* misli, da pojde tako kot nekoč: prinese* šunko In par litrov vina ali pa stisneš * ljubeznivim obrazom »jurja« v roke. P? pojde'. Taka Je neka gostilničarka Iz Zida' nega mosta, ki sl že vsa leta po volni pri' zadeva, da bi dobila koncesijo za gostil«1' ško obrt Ta ljubezniva ženska je pisal* na poverjeništvo za trgovino ln preskrb* pri 01,0 Trbovlje slino mično pismo. V pl' sum prosi za ugodno rešitev njene prošnj* in pravi, naj sc vsaj usmilijo njenega otrd' ka. V pismu pripominja, da prav rad* tvega par tisoč dinarjev — za Bnžlčka P* bo poslala »odojka« (sakramentl), da sl g* spečejo na ražnju, da bodo tudi oni Imel' kaj od tega. V svojem presneto zapeljive«1 pismu pravi še. da upa. da ne bo naletel* na gluh« ušesa kot vedno. To ljubezni«® pismo je romalo — v koš!
Sedaj pa pozor! Ce hodite ponoči v Trbovljah mimo Počlvavškove kapelice, bo* dlte previdni, da sl ne zlomile ali lzvlnlt* noge ali pa razbijete nosu! To hi se bil® kmalu zgodilo našemu popotniku preteki« nedeljo, ker sta tamkaj na cesti dve jamb nista pa pokriti niti z deskami, niti ni ««• bene luči. Imamo eleer v naši državi pr«' lepe uredbo In predpise o varnosti ljudv v praksi pa —? Torej — pozor!
ooooo<>ooooooooo^
VEČ ŽIVLJENJA V MLADINSKI ORGANIZACIJI
Pod vodstvom naših mladinskih aktiv«’ so pojavljajo vedno in vedno nove obli** dela. Nujno je, da imajo mladinska vodstvj v naših KLO primerne prostore, kjer so zbirala naša mladina. Tako je sekretar:** mladinskega aktiva v KLO Zagorje rt**' pvavljnl o vprašanju ureditve primerne sojf za mladince. To vprašanje ro dobro rešil* Pred nekaj meseci so dobili primeren stori, treba pa .je bilo preskrbeti opra^ Porazdelili ro si delo in kren>ko prijeli za« Potrebno opravo so jim dala na razpolag krajevna gospodarska podjetja v ZagorJ* in sol>n je bila urejena.	.
Sedaj je prav veselje priti v Prost®*; tega mladinskega aktiva. V društvenem J" kalu imajo svoj radionparat Šahovske dj ske, razno časnike, pa tudi namizno kegl)»' šče. Delo v aktivu je zaživelo. Večkrat do tudi na izlete. V mladinski sobi so čjnj ak,fiva redno shajajo in sproti rešujejo vM ne naloge. ki se postavljajo pred nje.
OBJAVE
OBVESTILO
Obveščamo vse udeležence OZKZ, OM in PZ, ki »o razvrščeni v ekonomsko komercialno stroko v nazivu miljih gospodarskih pomočnikov in gospodarskih poslovodij, da bodo H Izpiti za (e nazive v času od 8. do 17. oktobra t. 1.
Kandidati naj vlože prijave do 20. sep tembra t. 1. v »okrelariatu za personalno službo 01,0 Trbovlje.
Izpitna komisija ekonom, komore, stroko
OBJAVA
MLO Trbovlje, stanovanjski urad sporočil vsem interesentom za stanovanja, da so uradne ure te pisarno zaradi tehničnih ovir vsak torek ln petek od 4. ‘do 6. ure popoldne.
Izven navedenih ur se stranke no spre jomajo.
MLO Trbovlje, stanovanjski urad
RAZGLAS
ZnradI ureditve pokopališča se pozivajo vsi, ki imajo na pokopališču v Radečah po kopane svojce in še nadalje reflektirajo na ta prostor da se zglasijo najkasneje do 'O. oktobra t. 1. da plačajo najemnino. Po ret eku (ega roka ne ho mogoče več upo. t e vati tozadevnih želi.
Krajevna komunalna podjetja Radeče
OBJAVA
Preklicujem Izgubljeno sindikalno k*cj lioo na ime Ignac Pelko. Trbovlje — L« 1
št. 78.	^
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi moža in LUDVIKA ŠKUFCA so najiskreneje ljujemo vsem, ki so ga spremili n.a 2,8 |H>ti in ki so darovali cvetje in vence-	„
nas tolažili v težkih dneh. Prav P°*\jvil se zahvaljujemo vodstvu CRD kol®* pž mizarne, OGRAD-u, okrajnemu odboru * {, gasilcem, uslužbencem CRD, osnovni	j#
tijski organizaciji sindikalni podruinJ®»pJf* govornikom ki ro se po%lovli od rantr0lke* z ganljivimi besedami. — Žena ln
Ureja uredniški odbor — Odgovorni n Stane Šuštar — Naslov uredništva: 1 C?lipfofl
..........'P..K/V..I Ir. lI,.Uatnik —	lis
uprava rudnika Trbovlje Hrastnik štev. 54 — Bančni rnčun pri
Trt»'v
siev. M — rtancni rncun pri	V ind**-
štev. «14-1-95882-55 - Tisk tiskarne Mti* pravira« v Ljubljani — F0*'?'P*, so dl«' v gotovini — Četrtletna naročnina ,£»' polletna 120 din, celoletna 240 din . savski vestnik« Izhajn vsak noncdelj** Dopise sprejemamo do vsakega P do 12. ure dopoldne.