ISTRABENZ KUPUJE BELVEDERE ZAPRTA PREŠERNOVA CESTA / ŠTART ROKOMETAŠIC POLITIKA NE MARA LEPOTE ? (Mef) Dekle na fotografiji ni Izolanka, tudi turistka v Izoli ni. Pravzaprav je na neke vrste začasnem delu pri nas, saj bo to soboto gostovala v Ambasadi Gavioli. To pa je tudi vse. Na naslovnico je prišla zato, ker je Izola pač premajhna, da bi katero od Izolank prepričali, da nam pozira za koledar ali naslovnico, kar letos počnejo vsi večji časopisi in revije v sosednji Italiji. Odkar so se odločili za takšne vrste marketinških potez se je prodaja njihovih izdaj bistveno povečala pa čeprav so nekateri to ravnanje primerjali s tiskanjem pin up koledarjev za šoferje tovornjakov in stene avtomehaničnih delavnic. Zdaj so dekleta s koledarjev glavne zvezde vseh mogočih televizijskih oddaj, polnijo naslovnice revij, vodijo različne show programe, gostujejo po evropskih zabaviščih in so najboljša promocija zase in za tiste, kijih spremljajo. Izola seveda ni Milano in Slovenija ni Italija, zato bodo naši najpomembnejši fc Banka Koper 24. januar 2002 dogodki minili brez prisotnosti takšne ženske lepote, čeprav nam lepotic v Izoli ne manjka. Toda v glavnem končajo na različnih lepotnih izborih, potem pa se kar izgubijo v tem moškem svetu naše ožje in širše domovine. Predlog ustavnih sprememb s katerimi bi zagotovili ustrezen delež ženskih kandidatk na volitvah očitno ne bo imel veliko sreče , lepotice pa imajo predvsem vlogo smejočih dolgonogih osebkov, ki olepšujejo različna srečanja poslovnežev in polnijo jumbo plakate, do politike in oblasti pa seveda ne sežejo. Razen, če se bo pred novembrskimi volitvami nekaj le premaknilo v glavah strankarskih voliulnih strategov in bodo svojim kandidatom dodali tudi kaj "lepega za oko". Stanje, ko smo v državnem zboru komaj zmogli poslank za vzorec, v izolskem občinskem svetu pa niti ene občinske svetnice pač ne bo večno trajalo in prav lahko se zgodi, da bodo novembrski volilni hit kandidatke lepotice. Ne verjamete? Tudi Italijani niso verjeli, da bodo še kdaj v svoje pisarne obešali koledaije s svojimi in uvoženimi lepoticami dolgih nog in nabreklih prsi. ŽELITE POSTATI NAŠ HOM NAMCMK T Pokličite 64 00 010 ali pridite im Veliki ivg št. 1, MAGSTRiO VSE ZA PRAVE BRALCE Mandrač je prejšnji teden dosegel enega od rekordov prodaje, saj se je število bralcev povečalo za dobro tretjino. Povod za to pa žal niso bili članki, ki smo jih pripravili za prejšnjo številko pač pa objava izžrebanih številk v akciji December v Izoli. Tako kot nas povečana prodaja seveda veseli smo po drugi strani razočarani nad dejstvom, da je kar lepo število Izolanov, ki jih politično in drugo javno dogajanje v tej naši občini niti malo ne zanima. Od tod tudi naša stalna dilema ali naj s tržnimi akcijami, kot je naprimer izbor najboljšega kuharja, dimnikarja, lovca, policaja ali gasilca umetno povečujemo število bralcev ali naj vztrajamo zgolj pri obveščanju bralcev o tem, kar je v našem življenju res pomembno. Še sreča, da se vsako leto zgodi obnavljanje naročnikov in takrat nas vedno prevzame dober občutek, da je v tem svetu zamešanih vrednot še vedno veliko tistih, ki cenijo stvari, katerih rok trajanja ni skrajšan na jutrišnji dan. www.slo-istra.coin __izolske spletne strani Izdelki za zdravo življenje Tomažičeva 10, Izola (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) Urnik: 8-12,15-1S, sobota: 8-12 Tel.: 640 - 40 - 64 IZOLSKI VRTEC JE ZE V EVROPI KO Sl TUJCI POSTANEMO PRIJATELJI Z vstopom v leto 2002 smo v našem vrtcu Mavrica Izola aktivno vstopili v mednarodne programe evropske skupnosti. Že pred leti je prišlo do iniciative in kasneje tudi do konkretnega predloga projekta za mednarodno povezavo s sorodnimi vrtci v Evropi preko Comeniusovega programa Nadaljna pot je bila dolga predvsem zaradi tega, ker je vključevanje vrtcev v Comeniusov program šele stekel. Mi smo namreč drugi vrtec v Sloveniji, ki aktivno vstopa v ta program. Naslov našega projekta je "Ribič, kaj si ujel v mrežo?' Cilj projekta pa je raziskati načine druženja ljudi v preteklosti, sedanjosti in kakšen bo njihov družbeni položaj in jih pospremiti na življenjsko pot s potrebnimi spretnostmi (življenjskost, družabnost, sistematičnost, tehnologija, komunikacija in predelovanje informacij). Z uporabo angleškega jezika kot skupnega jezika med partnerji in s promoviranjem materinega jezika bomo omogočili raznolikost učenja in enake možnosti vsem strokovnim delavcem pri spoznavanju evropske razsežnosti. Stremimo k poudarjanju evropske povezanosti in odkrivanju Evrope z novimi očmi in v novi luči. S poudarjanjem identitete naroda stremimo k spoznavanju različnosti, kar bo vodilo bodoče evropske državljane h kooperaciji in sodelovanju in s tem, ko bomo postali ena velika evropska družina, tudi k miru in boljšemu jutrišnjemu svetu. Projekt smo ponudili drugim državam Evrope preko Slovenske nacionalne agencije za evropske zadeve. Pridobili smo sodelavce iz Finske, Švedske, Avstrije in Malte. Italija žal ni dobila potrditve s strani njihove nacionalne agencije. Pripravljalni sestanek partnerjev projekta "Ribič, kaj si ujel v mrežo?" je potekal na Malti od 14. do 20.1.2002. Udeležili sva se ga ravnateljica Tatjana Kodarin in koordinatorica projekta Ksenija Dujec. Naši gostitelji so se zelo potrudili. Pripravili so bogat strokovni program, predstavili so nam njihov šolski sistem, presenetili so nas s prikazom, kako dobro poskrbijo za otroke s posebnimi potrebami. Organizirali so srečanja in pogovore z najpomembnejšimi predstavniki za vzgojo in izobraževanje (nacionalni koordinator za evropske projekte, izvršilni sekretar Socratosove komisije, ravnateljica in pomočnik ravnatelja šol za otroke s posebnimi potrebami, predsednik Sokratosove komisije, direktor splošne vzgoje, predsednikov pomočnik...) ter lokalnimi oblastmi (župan in župnik Qrendija). Najbolj pa so nas počastili s sprejemom pri predsedniku države, Njegovi ekselenci dr. Guido de Marco, ki nas je zelo lepo sprejel in naju počastil s prijaznimi mislimi o njegovem prijatelju, našem predsedniku države ter se zahvalil naši županji, gospe Bredi Pečan za darilo in pozdravno pismo . Naš vrtec je postal nosilec tega projekta Z bodočimi partnerji smo postavili temelje in smernice projekta. Glavne želje in misli so bile pomagati otrokom gledati Evropo z novimi očmi, približati jim dimenzijo evropskega državljana in spoštovati kulturno izročilo, primerjavo trenutnega bivanja ter pogled naprej. Začutili smo, da nam prav različnost daje možnost, da si obogatimo življenjske izkušnje. Na pripravljalnemu sestanku je bilo prav tako močno začutiti odgovornost, da postavljamo temelje za jutri, kajti otroci, sodelujoči v tem projektu, bodo jutrišnji državljani Evrope. Ksenija Dujec, vzgojiteljica ČESTITKA V torek, 15.januarja, smo pevci zbora Društva upokojencev praznovali tvoj 91.rojstni dan. Ob tvojem življenskem jubileju ti iskreno voščimo s temi besedami: " Dragi Jože, kot hrast si raven, brez grč. Nimaš rok tresočih, niti korakov drsajočih. Tvoja lička so še vedno rdeča, vidi se, da te ni še zapustila sreča. Na veselje in srečo spijmo to kapljico slovensko, ki jo tako ljubimo in se zanjo tudi žrtvujemo. Tekmovali bomo med seboj, kdo se ga bo napil najbolj. Vinček, rad te imam, s tabo bi odšel tudi v raj ! Živel naš Jože! -, Čeprav je tvoj 91.rojstni dan že za tabo, je za čestitke še vedno čas. Zato, še na mnoga zdrava leta, ti kličem iz srca!" Vida Rnžnik Obvestilo o popolni zapori Prešernove ceste v Izoli Skladno z zahtevami Dovoljenja za popolno zaporo lokalne ceste, ki gaje izdala Občina Izola, št. dovoljenja 344-01-79/2001 zdne21.12.2001 vam sporočamo, da bo v času od srede, 23.1. 2002 do konca marca zaradi gradnje komunalne infrastrukture na Bazoviški ulici (plin, voda, kanalizacija...) moten promet zaradi popolne zapore križišča na Prešernovi cesti z Bazoviško ulico. V času popolne zapore bo urejen obvoz za vsa vozila po okoliških ulicah. Tako obvoz kot začasni prometni režim bo ves čas gradnje označen z ustrezno prometno signalizacijo. Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. 041/669-861 (vodja gradbišča). Hvala za razumevanje in lep pozdrav! •rrv'-fv J , ~W~-" "^>ì, 'jafšsii^ost Vxj //V o // v LEGENDA: ^ .A ' 1oq 2Qpbn 0 V^lžjSj. [-popolna zapora p Apfpfe.VP X© X1 Ji ó ŠOLA 0 X A' i^1 STAVBENIK, gradbeništvo d.o.o. Ulica 15 maja 16, 6000 Koper K® 32. seja Občinskega sveta TOKRAT PA LE O DENARJU Danes, v četrtek, 24. januarja se bo na 32. seji sestal izolski občinski svet in čeprav je na dnevnem redu vsega 7 točk dnevnega reda lahko pričakujemo živahno razpravo od začetka do konca. Začelo se bo s pobudami, vprašanji in odgovori občinskim svetnikom, kar zadnje čase postaja priljubljena točka dnevnega reda za različne medstrankarske in medsvetniške razprave. Sledi pobuda za ustanovitev proračunskega sklada Občine Izola, ki naj bi ga sprejeli po hitrem postopku. Čeprav gre navidezno za formalnost pa verjetno ne bo prav tako. Občina je namreč sredi leta 2000 ustanovila stanovanjski sklad za gradnjo neprofitnih stanovanj, ki je tudi kandidiral na razpisu Republiškega stanovanjskega sklada in pridobil sredstva za gradnjo prvega bloka neprofitnih stanovanj v Livadah. Malo za tem pa je začel veljati Zakon o javnih skladih, ki je določil, da se morajo vsi občinski skladi preoblikovati v javne sklade Da ne bi izgubili že odobrenega republiškega posojila smo v občini še istega leta ustanovili Javni stanovanjski sklad. Šele potem pa je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo priporočilo o organiziranosti na tem področju v katerem je med drugim zapisano tudi to, da na razpisih za posojila (tudi stanovanjska) poleg neprofitnih stanovanjskih organizacij in javnih skladov lahko sodelujejo tudi občine oziroma proračunski skladi. To peprosto rečeno pomeni, da bi v občini Izola raje urejali te stvari znotraj že obstoječih služb in v sklopu občinskega proračuna, kot pa da bi za razmeroma majhno število neprofitnih stanovanj imeli posebno službo s posebej zaposlenim direktorjem javnega sklada. Občinske strokovne službe zato predlagajo ustanovitev stanovanjskega sklada v okviru proračuna občine Izola, glede na to, daje kadrovanje eno od močnejših orožij strankarske politike pa je vprašanje, če bodo prav vsi sledili tej obljubljeni racionalizaciji. V primeru, da bo ta predlog po hitrem postopku sprejet, potem bodo svetniki za naslednjo točko dnevnega reda dobili spremenjen predlog proračuna občine Izola za leto 2002, saj bodo vanj morali vnesti tudi vse prihodke in odhodke tega sklada. Predlog proračuna (delno) predstavljamo na sosednji strani, glede na nekatere dospele pripombe in napovedane amandmaje k predlogu proračuna pa lahko pričakujemo zelo razgibano razpravo o vsebini tega pomembnega dokumenta. Poleg tega bodo svetniki v drugi obravnavi imeli še letni program razvoja športa in pravilnik o merilih in vrednotenju športnih programov v občini Izola, poslušali pa bodo tudi poročilo nadzornega odbora občine Izola za leto 2001. IZOLA MED EVROPSKIMI MESTI Konec prejšnjega tedna je izolska županja v Berlinu podpisala listino o partnerstvu, ki so jo ob Izoli podpisali še prvi možje štirih evropskih mest oziroma občin, z njo pa so sc dogovorili o tesnejšem sodelovanju, ki se začenja predvsem na področju sodelovanja mladih. Izolski občinski svetniki so namreč na svoji zadnji seji sprejeli sklep, da soglašajo z vstopom Občine Izola v partnerstvo z občinami Treptow - Kòpenick v ZR Nemčiji, občino Olomouc v Republiki Češki, Murzzuschlag v Avstriji in Subotico v ZR Jugoslaviji ter z okrajema Veszprem na Madžarskem. V mestni hiši Treptow - Kòpenicka je 18. januarja 2002 izolska županja, skupaj z drugimi župani in predstavniki partnerskih mest podpisala skupno izjavo o partnerstvu med mesti, ki se v prevodu glasi takole: Banka Koper Krediti Banke Koper za opremljanje stavbnih zemljišč naH3/f Marsikdo, ki namerava graditi na Mdfiji , si bo oddahnil. Banka Koper je namreč razpisala stanovanjske kredite za opremljanje stavbnih zemljišč na območju ureditvenega načrta na M3lm . Plačevali ga boste lahko do 10 let, torej, ko boste že kuhali v vaši novi kuhinji. Obresti bodo najnižje iz ponudbe za stanovanjske kredite, tako da lahko veliko postorite že pred gradbenim dovoljenjem. Pridite in uresničite Vaše načrte s kreditom Banke Koper. Skupna deklaracija o partnerstvu med mesti med naslednjimi občinami: mestno okrožje Treptow -Kòpenick, Murzzuschlag, Subotica, Izola, Balatonfuzsfo, Zirc, in skupščina okrajnega sveta Veszprem Zgoraj naštete občine in skupščina okrajnega sveta Veszprem se zavezujejo, da bodo razširile in poglobile svoje sodelovanje na vseh področjih oblikovanja skupne Evrope. S svojim partnerstvom težijo k stalni izmenjavi izkušenj z namenom podpore in razvoja možnosti za občane, da se medsebojno spoznajo. Posebej pomembna naloga je organiziranje dejavnosti mladih v okviru Združenih iger narodov v duhu Lokalne Agende 21. Politični predstavniki partnerskih občin se zavezujejo, da bodo ojačali in razvili sodelovanje mladih. Partnerji štejejo, da ima neposredno partnerstvo med društvi, šolami in mladiskimi iniciativami izjemen pomen. Listino so podpisali za Treptow - Kòpenick župan dr. Klaus Ulbricht, za Murzzuschlag g. Heinz Vetschegger, za Subotico predsednik mestne skupščine Istvan Ispanovics, za Izolo županja Breda Pečan, za Balatonfuzsfo g. Istvan Jenei, za Zirc ga. Ilona Encz in za okrajni svet Veszprempredsednik skupščine Csaba Kuti. Izolsko županjo je sprejel tudi slovenski veleposlanik v ZR Nemčiji g. Alfonz Naberžnik, ki je z odobravanjem sprejel informacijo o podpisu listine o partnerstvu in se zavezal, da bo s svojim sodelavci na veleposlaništvu vzpostavil vse potrebne kontakte in podvzel korake, na osnovi katerih bo Slovenija prva pridružena članica EU, ki se bo en teden predstavljala v berlinskem Mladinskem centru za prosti čas. To je za Slovenijo zelo ugodna prilika, da se predstavi zelo širokemu krogu obiskovalcev tega centra, saj ga letno obišče preko milijon otrok, mladih in njihovih staršev. Vsa prijateljska mesta so bila tudi povabljena v Izolo na praznovanje občinskega praznika, seveda tako, da bodo poslala k nam svoje zanimive in značilne kulturne in umetniške skupine, pa tudi mlade, ki bodo sodelovali pri športnih tekmovanjih ob našem prazniku. PRORAČUN V ŠTEVILKAH (1. del) v KOLIKO NAS STANE OBČINSKA OBLAST Občina je pravzaprav zelo velika družina občanov, gospodarskih dejavnikov, političnih interesov in javnih potreb, ki ima skupno blagajno, ki ji pravimo proračun in s katero upravljata občinski svet in župan s svojimi občinskimi službami. VSako leto pripravi glava družine nekakšen načrt koliko denarja se bo zbralo v družinski blagajni in tudi načrt porabe tega denarja. Ta njegov predlog seveda družinsko premeljejo na občinskem svetu in če ga potrdijo, potem župan ve, kaj mu je početi do konca leta. Če njegovega predloga ne podprejo, potem se dogovorijo le o začasnem minimalnem Financiranju, dokler ni pripravljen tak proračun, ki ga bodo večinsko lahko sprejeli. Seveda je v praksi to precej bolj komplicirano, saj je priprava proračuna najprej odvisna od meril in navodil, ki jih pripravi vlada, ki izdeluje državni proračun, ko je ta sprejet pa ministrstva po sektorjih obveščajo občine, kako naj ravnajo pri pripravi občinskih proračunov. Ko strokovne službe pripravijo prve osnutke (v našem primeru je to Urad za finance, ki ga vodi Zdenka Štanta) se o predlogu pogovorijo na kolegiju z vodji drugih uradov (družbene dejavnosti, komunalni razvoj itd.) tako pripravljen osnutek pa dobijo v oceno ustrezne komisije občinskega sveta in podajo svoje mnenje o dokumentu. Končno se z njim spoznajo tudi klubi svetnikov oziroma vodstva političnih strank in pripravijo morebitne popravke, predloge ali ga celo zavrnejo v celoti. Seveda ima zadnjo besedo občinski svet, ki mora proračun sprejeti z navadno večino glasov. To se bo dogajalo danes, ko ima občinski svet na dnevnem redu sprejemanje predloga proračuna občine Izola za leto 2002 Čeprav gre za gradivo, ki bi se marsikomu zdelo dolgočasno in preobsežno so v njem pravzaprav zapisane zelo konkretne stvari o katerih se kasneje mnogokrat bijejo bitke v stilu: zakaj ne popravijo naše ceste, kdaj bodo uredili razsvetljavo, hiša v soseščini se ruši, manjka nam javnih parkirišč, ni denarja za pihalni orkester in podobno. Zato smo pripravili zelo poenostavljen pregled nekaterih postavk iz letošnjega proračuna in upamo, da se boste z zanimanjem sprehodili med to množico številk. KOLIKO BO ZASLUZILA OBČINA Z davki in drugimi tekočimi prihodki bo občina letos predvidoma dobila nekaj manj kot 1 milijardo in 800 milijonov tolarjev, skupaj s prodajo premoženja v vrednosti cca. 650 milijonov tolarjev in z drugimi prihodki pa naj bi se v občinsko blagajno nateklo za več kot 2,6 milijarde tolarjev, kar pomeni 18 odstotkov več denarja, kot smo ga porabili lani. nmmmmi > vm CARf/mu GRAND HOTEL METROPOL SOBOTA-SABATO 09.02.2002 EL MARlACHl A BRASU SHOW RtCCHf PRE/ff/£ MM40E METROPOL GROUP PORTOROŽ • H0Vf NIIA Prodaja občinskega premoženja predstavlja četrtino vseh prihodkov občine, seveda pa bo treba prodati tudi objekte in zemljišča, ki niso tako atraktivni, kot je bila naprimer lekarna na Trgu republike. To posebej velja za stavbo reševalne postaje, za prostore v Veluščkovi ulici, nekatera zemljišča v industrijski coni in podobno. Zanimivo je, da bo po predlogu proračuna naj večji del tega denarja končal v različnih investicijah (kar 41 odstotkov), čeprav se investicijski zalet v občini nekoliko umirja.Vsega skupaj naj bi občina v tem letu porabila nekaj manj kot 3 milijarde tolarjev, kar pomeni, da bo razliko med prihodki in porabo pokrila s privarčevanim denarjem iz prejšnjih let, verjetno pa se bo dolgoročno zadolžila za 63 milijonov tolarjev. Vzrokov za tako povečano porabo je več, od tega, da bo nov zdravtveni dom zgradila takorekoč sama (od 700 milijonov jih bo država prispevala 30), rešiti je treba problematiko vrtcev, osnovnih šol in knjižnice, poleg vsega pa država še podpisuje pogodbe s sindikati tistih dejavnosti, kijih mora v celoti financirati občina. KOLIKO STANE OBČINSKA OBLAST? Občinski svet stane občino letno nekaj manj kot 20 milijonov tolarjev, od tega je 12.200.000 namenjeno za plače svetnikov, za delo članov različnih odborov pa je predvideno za nekaj manj kot 3,5 milijona tolarjev sejnin. Za delo županje je namenjeno nekaj več kot 8 milijonov tolarjev, od tega plača z dodatki znaša 7.700.000 tolarjev letno oziroma brutto. 640 tisočakov mesečno. Za plačilo uradnih objav je predvidenih 9 milijonov tolarjev, protokol jih bo porabil 3,7 milijona, za različna praznovanja je predvidenih 4 milijone, 13 milijonov bodo porabili za nakup opreme in podobno, 34 milijonov je namenjenih italijanski narodni skupnosti, razmeroma malo denarja pa prejemajo politične stranke. Še največ Združena lista (472.000) in LDS (349.000) , pač glede na volilni izid, najmanj pa dobi slovenska nacionalna stranka, ki sicer niti nima svetnika v občinskem svetu. Seveda pa dobijo denar za svoje delo tudi klubi svetnikov in sicer od 960.000 Sit (ZLSD) do 360.000 (Nova demokracija Slovenije), ki ima enega samega svetnika. Zanimivo je, da je za klub svetnikov SNS namenjenih 480.000 tolarjev, čeprav ta stranka nima svetnikov, o delovanju njihovega kluba pa nam ni nič znanega. Tudi krajevne skupnosti dobijo nekaj denarja od občine in sicer vsega skupaj nekaj manj kot 8,5 milijonov, od tega največ Jagodje Dobrava (2.845.000) , najmanj pa Staro mesto in Haliaetum (715.000). Pa še glavni strošek, to so plače zaposlenih v javni upravi Za ta namen je predvidenih nekaj več kot 214 milijonov tolarjev, v občini pa imajo sicer sistemiziranih 65 delovnih mest, dejansko zaposlenih delavcev pa je 53. Največ jih je v Uradu za premoženjsko pravne zadeve (11) in Uradu za finance (10), po 8 pa jih je v režijskem obratu za upravljanje s parkirišči, občinski inšpekciji in splošnih službah. ŠE VEDNO JE VELIKO NALOG V letošnjem letu bo med vidnejšimi posegi zagotovo financiranje obnovitvenih del na OŠ Vojke Smuč, dograjevanje OŠ Livade za potrebe devetletke, selitev knjižnice v vrtec Livade in popravila vrtca mavrica, saj je infrastruktura okrog novega zdravstvenega doma takorekoč razpadla. O tem in o predvidenih odhodkih za različne dejavnosti, od kulture do športa, zdravstva in šolstva, pa o obnavljanju cest, urejanju zemljišč in podobnem več v naslednjem Mandraču, tokrat pa le nekaj podatkov o investicijah kjer se kot soinvestitor pojavlja tudi država Slovenija. Največ bo prispevalo ministrstvo za kulturo za obnovo Manziolijeve palače (skoraj 50 milijonov), za cerkev Marije Alietske 16 milijonov, za arheološko območje Simonov zaliv pa 5 milijonov tolarjev. Za ureditev knjižnice v Livadah bo isto ministrstvo prispevalo 2,8 milijona tolarjev, za adaptacijo glasbene šole bo ministrstvo za šolstvo prispevalo milijon, nekaj več kot 6,5 milijona pa bo za zdravstveni dom prispevalo Ministrstvo za zdravstvo. Glede na to, daje Ministrstvo za finance izračunalo, da znaša primerna poraba za občino Izola 1.073 milijonov tolarjev, občina pa ima 1.300 milijonov lastnih prihodkov tudi letos ne bo deležna sofinanciranja države ampak se bo financirala sama. Prejeli smo: VRTEC LIVADE JE DOBRA REŠITEV Eno leto mineva, odkar je oddelek za otroke in mladino zaprt, preselitev celotne knjižnice v vrtec Livade pa nakazuje trajno prostorsko rešitev za dejavnost, ki bo naslednje leto praznovala 45-lctnico obstoja. Tik pred sprejemom na občinskem svetu je zagotovitev sredstev za preselitev knjižnice v vrtec Livade, najprej na 500 m2, po izpraznitvi celotnega vrtca pa še na dodatnih 700 m2. Za preselitev celotne dejavnosti je v prvi fazi predvidenih le 28 milijonov sit (leto 2002), kar ni veliko, zagotovo pa predstavlja začetek reševanja sedanje nevzdržne prostorske stiske. Ta lokacija je za knjižnico od dosedanjih možnosti adaptacij zgradb, najugodnejša. V prihodnosti bo vezni člen med starim mestnim jedrom in (še) rastočim mlajšim delom mesta. S strani stroke ima vrsto prednosti: Najprej je ustrezna njena kvadratura. Prostor za hrambo knjižničnega gradiva (v 90 % so to knjige) mora zagotavljati prostorske zmogljivosti za 20 let vnaprej. Druga prednost zgradbe je njena horizontalna prostorska razporeditev, kar prihrani velik strošek dvigal in drugih vertikalnih povezav. Prostori imajo veliko naravne svetlobe, kar je za branje in študij posebno pomembno, saj je odprtost splošnih knjižnih ob normalnih pogojih dela, celodnevna. Izjemno dragocene so zelene površine, ki jih je mogoče urediti v zunanje čitalnice za branje časopisov in študij, kar je ob tukajšnjem podnebju mogoče izrabiti do devet mesecev v letu, hrupa s ceste ni slišati. Lokacija ima nekaj pomanjkljivosti. Nekatere je mogoče odpraviti. Potrebno je ustrezno označiti poti do knjižnice (vso signalizacijo pred vstopom v mesto ter v samem mestu), zagotoviti varen prehod otrok iz šol Vojke Šmuc in Dante Alighieri in ostalih preko Prešernove ceste. Problem zagotavljanja parkirnih mest za obiskovalce knjižnice ostaja. K urejeni knjižnici sodijo še: sistem za zaščito in varovanje gradiva, nepogrešljiv je dober sistem prezračevanja (poleti in pozimi) tako zaradi gradiva kot uporabnikov. Ni knjižnice brez prostorov, namenjenih branju, študiju, poslušanju glasbe. Nepogrešljiva je pravljična soba za ure pravljic, prostor za razstave, posebne zbirke, ipd. Ker ima prostor že sedaj več vhodov, je mogoče načrtovati in kasneje urediti ločen vhod za čitalnico oz. študijske sobe, ki bi jih bilo mogoče uporabljali tudi izven časa odprtosti knjižnice. Lokacija ni v središču mesta, vendar še vedno dovolj blizu, da je iz mestnega središča dostopna peš ali s kolesom. Nekatere zgradbe v središču mesta so veliko težje dostopne, nefunkcionalne in za knjižnico pretesne. Čas neusmiljeno teče. Že celo leto knjižnica ne more mladim obiskovalcem do 14. leta starosti zagotoviti dostop na oddelek za otroke in mladino. Knjižnica bo v prenovljene prostore vrtca Livade zagotovo prinesla novo kvaliteto. Brez ovir bo dostopna vsem starostnim kategorijam in telesno oviranim. Pred kratkim je bil sprejet Zakon o knjižničarstvu, kjer je ena prednostnih nalog lokalne skupnosti zagotoviti splošni knjižnici v kraju najprej ustrezne prostorske zmogljivosti. Koristno je usmeriti energijo v preselitev knjižnice z zagotovitvijo zadostnega obsega sredstev za njeno trenutno in dokončno prostorsko rešitev. Marina Hrs ---------------------------------------------------------------- ALI VESTE ■■■: da je sevanje vašega mobilnega telefona lahko škodljivo? Učinkovita in nemoteča zaščita proti sevanju: preprosto jo zalepite na vaš mobilni telefon! URNIK: 8-12 in 15-18, sobota 8-12 UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje OBČINA IZOLA-COMUNE DI ISOLA Na podlagi 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93,6/94 - odločba US, 45/94 - odločba US, 57/94,14/95, 20/95 - odločba US, 63/95, 73/95 - odločba US, 9/96 -odločba US, 39/96 - odločba US, 44/96 - odločba US, 26/97 - dopolnitev, 70/97, 10/98, 68/98 - odločba US, 74/98,12/99 - sklep US, 16/99 - popravek sklepa US, 59/99 - odločba US, 70/00, 100/00 in 28/01-odločba US), Uredbe o postopkih prodaje in drugih oblikah razpolaganja z državnim premoženjem (Uradni list RS, št. 47/2001) Občina Izola - Comune di Isola, Sončno nabrežje 8, Izola, ki jo zastopa Županj^Breda Pečan razpisuje JAVNO DRAŽBO ZA ODDAJO PARKIRNIH PROSTOROV V NAJEM 1. Organizator javne dražbe je Občina Izola-Comune di Isola, Sončno nabrežje 8, Izola, ki jo zastopa Županja Breda Pečan. 2. Predmet oddaje s to javno dražbo je: 10 posameznih in enakih parkirnih prostorov v garažni hiši v kletni etaži novega zdravstvenega doma na naslovu Oktobrske revolucije 11, Izola. Parkirni prostori, ki so predmet oddaje so individualno označena s številkami. Vsak posamezni parkirni prostor se odda v najem za dobo 10 let. 3. Vsak izmed parkirnih prostorov se draži posebej, po enaki izklicni ceni in za enako obdobje in sicer po zaporedju kot so mesta oštevilčena. 4. Izklicna najemnina za eno leto za posamezni parkirni prostor, je 100.000,00 SIT brez DDV in bo vsako leto revalorizirana. Najnižji znesek, za katerega je možno višati izklicno ceno, je 3.000,00 SIT. 5. Dražitelj, ki je na dražbi uspel, je dolžan plačati najemnino za prvo leto najema v roku 8 dni od sklenitve najemne pogodbe za parkirni prostor, ki je bilo predmet dražbe. Rok enega leta za prvo leto se šteje od dneva prevzema parkirnega mesta v uporabo. Najemnina za posamezni parkirni prostor se izračuna tako, da se od izklicane cene odšteje že položena varščina, ki jo je vplačal uspeli dražitelj. Najemnina se praviloma plačuje v enkratnem znesku in sicer prvi mesec novega najemnega leta. 6. Način in rok predaje parkirnega prostora v uporabo ter način plačila najemnine bo določen v pogodbi. 7. Javna dražba bo v sejni sobi Občine Izola, na naslovu Postojnska ulica 3, Izola v ponedeljek, 11.02.2002, z začetkom ob 9.00 uri. 8. Interesenti, ki želijo sodelovati na javni dražbi, morajo tri dni pred njenim začetkom vplačati varščino v višini 50.000,00 SIT na transakcijski račun št. 01000-0100006307 in sicer za vsak parkirni prostor, če želijo sodelovati na javni dražbi za več parkirnih prostorov. Potrdilo o plačilu varščine morajo interesenti predložiti komisiji najkasneje pred začetkom javne dražbe. 9. Dražitelji, ki na javni dražbi ne uspejo, dobijo povrnjeno vplačano varščino v roku 15 dni po opravljeni javni dražbi. Varščina se ne obrestuje. 10. Ogled dokumentacije in vse informacije v zvezi oddajo navedenih nepremičnin dobijo interesenti pri strokovni službi Občine Izola - Uradu za premoženjsko pravne in splošne zadeve, Postojnska ulica 3, Izola ali po telefonu 05/ 66 00 200 -kontaktna oseba Ana Jamnik. 11. Drugi pogoji: Pogodba mora biti sklenjena v 15 dneh po uspešno opravljeni javni dražbi. Če pogodba ni sklenjena v tem roku, se iz položene varščine plačajo stroški postopka izvedbe javne dražbe, katere je zavezan plačati uspeli dražitelj, preostali del varščine pa se prenese v last Občine Izola. Poleg letne najemnine s pripadajočim DDV-jem plača najemnik ob prevzemu parkirnega prostora v uporabo 5.000,00 SIT akontacije za prevzem ključa oziroma daljinskega upravljalca za odpiranje garažnih vrat. Akontacija bo najemniku ob prenehanju najemnega razmerja vrnjena. Stroške vzdrževanja, obratovalne stroške in vse ostale morebitne stroške, je zavezan plačati najemnik in znašajo 50.000,00 SIT letno. Višina bo vsako leto revalorizirana ob revalorizaciji najemnine. V pogodbi bodo opredeljene vse pravice in obveznosti pogodbenih strank, poleg tistih, navedenih v tej objavi, tudi način prenehanja najemnega razmerja. Najemnik ima na parkirnem prostoru, ki ga ima v najemu predkupno pravico v primeru prodaje. V primeru, da je najem parkirnega prostora pogoj za pridobitev gradbenega ali drugega dovoljenja, pristojnega organa, zaradi česar mora najemnik razpolagati s parkirnim prostorom dalj časa, je poleg ostalih določb, v najemni pogodbi določena tudi pogodbena kazen za samovoljno prekinitev najemne pogodbe. V navedenem primeru ni možno spreminjati načina plačila najemnine. Številka: 340-01-1/2002 Datum: 23.1.2002 Županja: Breda Pečan Opomba: Iz tehničnih razlogov prevoda v italijanski jezik ni bilo mogoče pripraviti do objave razpisa. Vsem zainteresiranim bo prevod dostopen od jutri dalje v tajništvu Urada za premoženjsko pravne in splošne zadeve na Postojnski ulici 3 v Izoli. Turistični pogled nazaj in naprej OBETA SE SE ENA DOBRA SEZONA S turizmom je približno tako kot z novinarstvom: vsi se spoznamo nanj in vsi vemo vse. Morda je v resnici tudi tako, saj je turizem (tako kot novinarstvo) panoga ki seže na celo vrsto mejnih področij in zato smo vsi po malem tudi turistični delavci (in novinarji). Vendar pa nekateri od turizma in s turizmom živijo vsak dan, drugi pa se z njim srečujemo bolj mimogrede in ljubiteljsko, zato smo na pogovor o izolskem turizmu tokrat povabili vodilne delavce vseh treh izolskih hotelskih podjetij: Hotela Delfin, HTP Belveder in HIP Simonov zaliv. Prišli so: Branko Simonovič (Delfin) in Branko Seljak ter Boris Može (Belvedere). Z njimi smo se najprej pogovorili o lanski, vsaj v medijih, uspešni turistični sezoni. B. Simonovič: Torej, pri nas je bil glede števila nočitev dosežen rekord, saj smo celo leto tržili tudi naše nove kapacitete, tako da smo zabeležili 125.197 nočitev. Lani smo zabeležili 113 tisoč nočitev, prej pa nikoli nismo presegli 100 tisoč nočitev. Po finančni plati je ta rezultat nekoliko manj ugoden, saj smo iztržili kakšnih 800 milijonov, kar je manjša rast kot pri nočitvah, to pa je posledica višjih stroškov in zaostajanje cen v katero nas je prisilila konkurenca hrvaške Istre. B. Seljak Po številu nočitev in finančnem iztržku je bila to prva "normalna" sezona v zadnjih desetih letih. Naša želja je, da bi bile takšne sezone še naprej, saj smo končno dosegli takšne rezultate kot zadnja leta v prejšnji državi. Ta sezona in ti rezultati vam verjetno omogočajo razmišljanje o novih investicijah? B. Seljak Če bi se takšne sezone nadaljevale bi bilo super, čeprav je jasno, da donos na kapital še vedno ni takšen, kot bi si ga lastniki želeli. Kljub vsemu pa lahko razmišljamo o investicijah, ki so v turizmu nujne. Mi smo že obnovili tisto, kar je bilo zgrajeno sredi šestdesetih let, zdaj pa razmišljamo o celoletni ponudbi s katero bi lahko pridobili tudi višje cene naših storitev. V mislih imamo gradnjo pokritih bazenov, savne in wellness centra ter okrog 40 sob ter povečanje restavracije. Upamo, da bomo jeseni že dobili potrebna soglasja, investicija pa bo po naši grobi oceni težka okoli 4 milijone Burov. B. Simonovič Glede na naše dokaj ugodne finančne rezultate pri nas zmoremo investirati kar nekaj lastnih sredstev, saj smo lani na ta način angažirali okoli 240 milijonov lastnih investicijskih sredstev. Tudi letos smo že decembra začeli z dvema investicijama. Prva je odkriti bazen ob hotelu, ki bo podkleten in bo imel 26 parkirnih mest in dva lokala (ribja okrepčevalnica in sladoledni vrt), drugi del investicije pa so dela v samem hotelu kjer urejamo prezračevanje, klimo, stropove, luči in lifte, ki predstavljajo kvaliteto bivanja v hotelu. Za bazen bomo potrebovali 292 milijonov tolarjev brez DDV-ja, komunalnega opremljanja in opreme, za investicije v hotelu pa - Kaj pa naprimer v naslednjih desetih letih? B. Simonovič Mi imamo še nekaj možnosti v zvezi z urejanjem Vile Ranieri, ki bo naš prireditveni prostor, predvsem pa skušamo dvigniti raven naše ponudbe. B. Seljak: Mi imamo vsaj še dve investiciji v mislih. Eno je urejanje plaže, drugo pa cesta skozi turistično naselje. Urejanje tega seveda ni odvisno le od nas, zato se pogovarjamo s krajevno skupnostjo in tudi z občino, ker menimo, da je treba doseči sporazum, ki bo dober za vse. Cesta je problem zato, ker se zdaj skozi naselje napajajo zasebne hiše in mnogi, ki niso naši gostje. B. Može: Izhajamo s stališča, da to moramo urediti, če hočemo prodajati to našo destinacijo. S krajevno skupnostjo smo se v glavnem dogovorili glede premika sedanje ceste pod bazen, bolj problematično pa je financiranje te gradnje, saj ne more ostati zgolj naša obveza. Res pa je, da bi na ta način morda dvignili raven ponudbe celo za dve zvezdici. B. Seljak Podobno je s plažo, saj smo nekoč že izvedli in plačali izdelavo načrta za gradnjo hotela ob plaži in to ostaja del naših strateških načrtov. Seveda pa je ta moment aktualnejše samo urejanje plaže. - Slišali smo ideje o postavitvi žičnice med hotelom in plažo? - B. Seljak: Mi si kaj takega ne upamo javno izreči, če pa bi našli skupni jezik z vsemi, od urbanistov do okoljevarstvenikov pa smo za takšne atraktivne zamisli pa naj gre za žičnico ali lift. ■0 - Tudi Delfin mora še urediti nekaj stvari v zvezi s plažo. - B. Simonovič Potem ko smo se pritožili na ministrstvo za okolje seje vse kar nekam ustavilo in tudi mi zdaj, ko gradimo bazene, ne rinemo toliko v ta projekt. Sicer pa nam tam manjka pomol in ker nam je Ministrstvo za okolje in prostor naložilo, da uredimo valobran za zaščito hudournika Ricorvo smo prišli do ideje gradnje otoka. Mi smo vse to sprojektirali, pridobili soglasje za poseg v morje, potem pa nam je zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine zavrnil soglasje, ki nam gaje pred tem že dal za prvi projekt. - Kako ocenjujete brezplačen dostop do vseh izolskih plaž? B. Seljak: Ker gre v bistvu za infrastrukturo je prav, da cela Izola nastopi z enotnim režimom, enakim za vse turiste, ki so pri nas, od hotelskih gostov do tistih pri sobodajalcih. Že lani se je to pokazalo kot zelo pozitivna poteza. B. Simonovič: Tudi mi se strinjamo s tem. Obale imamo tako malo da ni problem, če jo celo uredimo tako kot mora biti plaža urejena, z vsem, od varnosti do ponudbe. Pokazalo pa seje, da bi bilo treba v celi Izoli držati približno enak nivo plažnih uslug. Sredstva za to imamo in mislim, da bi se lahko dogovorili, kako enotno skrbeti za celo izolsko plažo. - Kakšni so obeti za novo sezono? B. Može Morda je k temu prispeval strah pred letenjem ali kaj drugega, vsekakor pa so obeti dokaj dobri. Še posebej dobro kaže na interes gostov iz nemško govorečih območij (Avstrija, Nemčija), potem so tukaj gostje iz Italije, Belgije, Nizozemske in Anglije. Posebej Belgijci in Nizozemci so zelo zadovoljni z ivanjem v mestnem hotelu kot je Marina. Opažamo tudi, da se povečuje interes za krajše, vikend počitnice in tudi nam to ustreza, saj je cena takšnih vikend paketov višja. Dejstvo je tudi, da takšni turisti v tistih dveh, treh dneh porabijo več kot agencijski turist v celem tednu. Vendar pa nam manjka dodatne ponudbe za take turiste. B. Simonovič Mi imamo v glavnem tedenske goste, vendar to ne pomeni, da ne želimo našim gostom ponuditi čimveč. Že zdaj imamo nekatere programe, povezane z vodenimi izleti po starem mestu in z obiski našega podeželja, vendar tukaj pogrešamo koordinacijo in bolj profesionalno izvenpenzionsko ponudbo. Prihodnji teden: Razlike med izolskim in portoroškim turizmom, kaj menijo o organiziranosti izolskega turizma in kako razmišljajo njihovi lastniki ISTRABENZ KUPUJE BELVEDERE Koprski Istrabenz je bil že od nekdaj zazrt tudi v turistično gospodarstvo, kar je bilo videti že takrat, ko je postal lastnik koprske marine, še bolj pa lani, ko je finančno posegel v Portorož z nakupom Hotelov Morje in kasneje še Palace-a, z izraženimi načrti za nakup hotelov Adria v Ankaranu. Pred kratkim pa smo izvedeli, da se Istrabenz zanima tudi za nakup deleža v izolskem HTP Belvedere, ki ima v lasti hotela Belvedere in Marina, avtokamp in nekaj lokalov v mestu (na sončnem nabrežju in na svetilniku). Predsednik uprave Istrabenza, Janko Kosmina, je povedal, da oblikujejo obalno turistično grupacijo v katero želijo vključiti čimveč turističnih organizacij s treh obalnih občin in med temi so seveda tudi izolske. "Lastnikom HTP Belvedere smo izrazili naš interes in zdaj se o tem, da bi postali lastniki večinskega deleža še dogovarjamo. Čeprav je lastništvo Belvederja dokaj razdrobljeno se zanimamo izključno za večinski delež v podjetju, to pomeni 51 in več odstotkov. Verjamemo, da se bomo o prodaji deležev dogovorili še pred koncem tega meseca." Na vprašanje o tem ali se zanimajo za nakup še katerih turističnih organizacij v Izoli pa je Janko Kosmina povedal, da jih vsekakor zanimajo vsa turistična podjetja, vendar so se pogovarjali zgolj o nakupu HIP Belvedere. Nekaj več kot teden dni je stara tudi vest, daje Istrabenz prodal svoje priveze v izolski marini iziroma podjetju Porting. "Gre za 170 privezov, ki so bili v naši lasti še iz časov prejšnjih lastnikov Marinvesta in Portinga, ker pa nikakor nismo uspeli povsem razčistiti lastniških odnosov oziroma so ti tako zapleteni, da nismo videli njihovega skorajšnjega razpleta, smo se odločili, da jih raje prodamo. Zanje smo iztržili toliko kolikor smo vanje vložili, o vsoti pa raje ne bi govoril. Seveda nam je na nek način žal, da se je izteklo tako, vendar nismo mogli ravnati drugače" je še povedal predsednik uprave Istrabenza. In še vprašanje za konec: Ali to pomeni, da se ne boste javili na razpis za pridobitev koncesije za upravljanje izolske marine, čeprav je bilo slišati tovrstne namige? - “Zdaj ko smo prodali naše priveze nas ta koncesija ne zanima več." VABILO NA SEJEM ALPE-ADRIA Od 5. do 9. februarja bo v Ljubljani tradicionalni sejem Alpe Adria, ki je nekako uvodna domača turistična prireditev na kateri se predstavijo domači in tudi tuji turistični kraji. Obalne občine nastopajo na trgu že nekaj časa na tem sejmu, običajno pa tako, da Koper in Izola skupaj, Portorož pa na svojem razstavnem mestu. Tudi tokrat bo tako, čeprav bo Portorož v neposredni bližini, tako da bo Slovenska Istra nastopala kot skupna turistična destinacija. Iz izolskega TlC-a vabijo vse turistične, gostinske in druge delavce, ki imajo kakršnokoli gradivo, zanimivo za predstavitev našega mesta, da ga dostavijo na naslov: TIC, sončno nabrežje 4, najkasneje do 31. januarja. Odgovor na javno vprašanje Županji - Kabelska TV v Jagodju Z začudenjem prebiramo neko pisanje na javno vprašanje Županji od naslovnika, ki mu vprašanje ni bilo namenjeno. Zato pričakujemo odgovor naslovnika, ali pa tudi ne. Podpisnika pisanja, direktorja podjetja Elta d.o.o., Aco Kabanica pa pozivamo, oziroma vabimo, da se oglasi na Krajevni skupnosti (kakor mu je bilo večkrat poslano vabilo). Predsednik Sveta KS Jagodje - Dobrava Maks Filipčič Popravek V Mandraču 443 z dne 10.1.2002 je bilo napačno objavljeno, daje bila nagrada Zveze borcev in udeležencev NOB podeljena ge. Leopoldi Buh. Ta nagrada je bila v resnici podeljena ge. Albini Bolha. Za napako se obema opravičujemo. ZB in udeležencev NOB Izola miSKE POČITNICE V ROGAŠKI 2, 5 ali 7 dnevni paket • 2, 5, 7 pol pensionov (velika izbira različnih vrst dietne prehrane) • kopanje v Rogaški rivieri • prost vstop v fitnes centru • organizirana in strokovno vodena jutranja gimnastika v fitnes centru in Rogaški rivieri • 3X tedensko aerobika • popoldanski in večerni animacijski program (tombola, plesno tekmovanje, koktail party) • sprehod do Steklarne Rogaška-ogled proizvodnje in nakup • svečana večerja ob glasbi in svečah mhmmmhs i • prost vstop v Casino • • hoby delavnice HOTEL SAVA CENA PAKETA V SIT PO OSEBI V ENO ALI DVOPOSTEUNI SOBI 3. januarja do 31 marca 2002 HOTEL SAVA-ZAGREB‘*“ Vikend 18.600 5 dni 42.000 7 dni 53.900 UPOKOJENCI 18.600 27.500 35.000 V ČASU OD 24.2 do 3.3. V HOTELU SAVA TRADICIONALNI TEDEN PLETENJA CENA PO OSEBI 41.000 SIT OD 16. FEBRUARJA DO 3. MARCA, V ČASU ŠOLSKIH POČITNIC, SMO PRIPRAVILI POSEBEN OTROŠKI POČITNIŠKI PROGRAM Igre na snegu, hoby delavnice (risanje na steklo...) otroška tombola, otroški disko,... Posebni popusti za otroke v terminu šolskih počitnic: otroci do 5.leta starosti imajo bivanje gratis, otroci od 5. do 14.leta pa 50% popust. Cene so formirane na osnovi pol pensiona in veljajo na osebo v eno ali dvoposteljni sobo. Informacije in rezervacije hotel Sava: tel.: 03 811 4703 / fax: 03 811 4732 NAMIZNI TENIS LUDVIKOVA ZELO DOBRA Od petka do nedelje je v Velenju potekalo mednarodno prvenstvo Slovenije za člane in članice, ter za kategorijo članov in članic do 21 let Na tumiiju so nastopili tekmovalci in tekmovalke iz devetnajstih držav. Za državno reprezentanco je uspešno nastopila tudi Jana Ludvik, ki se je iz predtekmovalnih skupin v obeh kategorijah uvrstila na glavni turnir. V kategoriji dO 21 let je za med osem izgubila z Bobetič iz Hrvaške z rezultatom 1:4. Pri članicah je v predtekmovalni skupini premagala Lazič iz Ljubljane z 3:1, nato Mehmedovič iz Bolgarije 3:2, ter z 2:3 izgubila z Dagliar iz Izraela. Za uvrstitev med 16 je nato izgubila 0:4 z drugo nosilko turnirja, Rusinjo Kravchenko z izraelskim potnim listom. V igri dvojic sta se s Skabarjevo iz Semedele prebile med 16 najboljših pri članicah. Za med osem sta izgubile s tretjima nosilkama turnirja Madžarkama Lovas in Kertaj z 0:3. Povabilo za reprezentanco je dobila tudi Erika JaUŠevaC, ki pa se zaradi šolskih obveznosti ni mogla udeležiti tumiija. V nedeljo je v Zalogu pri Ljubljani potekal 23. Jakhlov memorial za pionirje, pionirke in mlajše. KAPUČINO Kar sedmim tekmovalcem in tekmovalkam Arrigonija seje uspelo uvrstiti iz predtekmovalnih skupin na glavni del turnirja. Najuspešnejši Sta bili Ropret Maja in Fatorič Kristin, ki sta izgubili šele v polfinalu v kategoriji do 12 let. Maja je izgubila z Rejko iz Ptuja z 3:4, Kristin pa z Novak iz Čakovca z 0:4. Ostale uvrstitve: pionirke: Kukovec Petra med 8, Ačimovič Alenka med 16; mlajši pionirji: Trbovc Matjaž med 16, Petrina Blaž in Vukovič Gregor med 32. Challenge Cup IZOLANKE PROTI BOLGARKAM V torek so izžrebali pare prvega kroga mednarodnega rokometnega pokala imenovanega Challenge Cup v katerem letos nastopajo tudi Izolanke, članice ŽRK Izola Bori. Žreb jim je bil naklonjen, ne po atraktivnosti ampak po kvaliteti tekmic, saj bodo igrale z bolgarskim moštvom ETAR VELIKO 64 TARNOVO. Prvo tekmo bodo Izolanke odigrale doma. ROKOMET 1.DR1-ženske RRK Izola Oorl KMO - Gramiz Kočevje 24:22 (13:101 Športna dvorana v Izoli, gledalcev 300, sodnika Pajič Torno in Gregor oba iz Krškega IZOla BOH KMO: Stubelj, Kaltak, Adamič 7(1), Hrnjič 6, Čvorak 3, Mitruševska, Šmitran D. 4(3), Argenti 4, Višnjevec, Škopelja, Štefančič, Poljak, Šviligoj, Poljšak GamiZ: Milivojevič, Dragičevič M. 4, Starc, Ilc 1, Vuk, Mihič 5(1), Dragičevič L. 2, Kersnič 7(4), Korelc 3, Buzeti, Zamida, Perkovič, Križman, Lampe 7-M:Bori 6(4), Gramiz 5(5) Izklj.: Bori 18 min, Gramiz 16 min Diskv.: Argenti 50' 3x2 min Izredno izenačeno tekmo so na koncu dobile Izolanke, čeprav bi bilo lahko tudi izenačeno brez pripomb: Domača postava je napovedovala kar nekja sprememb, Petrinja zaradi poškodbe ni igrala, trener čuk pa je na tribuni pustil tudi Bodžičevo in Biljano Šmitran Seveda pa ima še vedno širok izbor igralk, tako da je sestavil čisto spodobno sedmerko, ki pa je odigrala prve minute v krču. Veliko število napak obeh ekip, prednjačile pa so predvsem domače so omogočile gostam, da prevzamejo pobudo in povedejo. Nikoli pa niso imele višje rednosti od dveh zadetkov, eie v 23' so Izolanke prvič povedle z 8:7. Razliko pa so napravile v zaključku polčasa, ko je bila ekipa Kočevja z igralko manj na igrišču. Tudi drugi del je minil v izeačeni igri. Nekaj časa so domače držale prednost 3 zadetkov, ki pa so jo gostje le raztopile in v 45' tudi povedle z 18:19. Z dvema zaporednima protinapadoma pa so domače le uspele ponovno povest. Razburjenje je gostujoča tenerka BejtOUiČ plačala z izključitvijo in Izolanke so prednost še povišale. Imele so tudi priložnost, da bi rešile tekmo, vendar je žoga po strelu Brnjičeve plesala po golovi črti od vratnice do vratnice, v gol pa ni hotela. Gostje so se tako v 58' približale na samo zadetek razlike 24:23 z žogo v rokah. Najprej je Mihičeva napravila korake, Adamič pa ni znala zaključiti s sedemmetrovke in gostje so ponovno dobile priložnost, vendar je Korelc napravila prekršek v napadu 30 sekund pred koncem. Namesto da bi pričakale mimo konec tekme so Izolanke želele v protinapad, ki ga je Milivojevič prestregla in Vuk je dobila priložnost z desnega krila. Njen strel je ŠKopdja obranila in najmlajša na igrišču MaiHlCla NrnjiČ je rutinirano z vodenjem zaržala žogo do zadnjih sekund, ko je omogočila Draženi ŠlHiran da postavi končni rezultat srečanja 24:22 za Izolo. Irena Bejtovič: " V enakovredni tekmi so domače na konu mele več športne sreče in osvojile točke. V ključnih trenutkih na je popustila koncentrecija in napravile smo preveč napak, da bi lahko zmagale." ManuelaHrnjiČ "Začele smo zelo slabo. Imele smo veliko tremo in naredile smo preveč napak. Skozi vso srečane smo delale preveč napak in igrale slabo, vendar smo z borenostjo in veliko željo vse nadoknadile in na koncu zmagale." (EŠ) / ? «C mV POGLED S STRANI 1 piše ŽARKO za Kapučino Šporrt i Uspešen pričetek prvenstva bo morda le pisal lepšo rokometno pomlad. Vse izolske rokometne ekipe (brez članov)so v soboto zmagale. Mlajše selekcije ob vseh nerešenih problemih le zmorejo moči, predvsem pa znanja, da dokažejo dobro delo. Seveda se tudi njim prikrade kakšna nerodnost in brez hudih besed nič ne gre. Napori in prizadevanja za vrnitev "na stara pota" počasi vračajo ekipo med žive. Še zdaleč ni to tisto ta pravo, uspeh bo, če se bo normalno pričelo s prvenstvom. V tolažbo le to, da žal nismo edina ekipa s takšnimi problemi. Tudi pojavljanje v tisku sodi med "reklamo" o delu v klubu, to pa se žal premalo izkorišča. Drži, da se vse gleda preko številk, tudi uredniška politika narekuje vsebino, vendar pa je potrebno sedmo silo "hraniti" z novicami. Vsakodnevno oglaševanje bi lahko "olepšalo" in popravilo bled vtis. Izolske članice so v soboto z zmago štartale v novi spomladanski del prvenstva. Težje, predvsem pa po stari navadi so stvari le pripeljale v mirne vode. Ekipa Kočevja se je trdovrato upirala in pretila. Nepotreben strah je ekipi zavezal roke, čas pa je pokazal, da bo boljše. Nihanja, predvsem pa nekatere odsotnosti še vedno vplivajo na kvaliteto igre. Zmagati ob slabi igri je še vedno bolje kot izgubiti ob dobri igri. Zelje, predvsem pa realnost zgornjega doma rokometa se uresničujejo. Veliko pričakovanje Evrope samo še stopnjuje napetost, predvsem zaradi nasprotnic. Želje so obrnjene proti zahodu, vsi vemo tudi zakaj. Kako in koliko časa bodo dekleta "plesala" po Evropi je težko napovedati. Nekaj izkušenj že imajo, vendar v mlajših kategorijah. Gostišče Jasna Izola-Dobrava tel.: 05/ 641 8354 http//izola.gvcri.net ODBOJKA 2. DOL moški PrvačinaJzola 3:0 (16,17,25) Izola: Klemenc, Kitič, Brecelj, Paliska, Stanič, M. Gasparini, Grmača, Toth, D. Gasparini, Komadina Izolani so enostavno naredili preveč napak pri servisih in v napadu, da bi lahko iztržili boljši izid pri sosedih z Goriškega. Še posebej v prvem nizu se niso mogli dovolj zbrati, drugi je bil že malo boljši, v tretjem pa so bili ambicioznim domačinom povsem enakovredni. Trener Komadina je po tekmi povedal, da so igrali pod svojimi sposobnostmi, zagotovo pa je pred visokim in mladim moštvom Izole še lepa prihodnost. V soboto bodo Izolani igrali doma s tretjeuvrščenim Triglavom. ^ BOUTÌOUE niflfl ^ IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 05 / 641 - 62 - 25 22 let IZBRANE ZVESTOBE vam v januarju nudi 30% POPUST (gotovinski - blagajniški) Za plašče, pelerine, usnjene in druge jakne, kostime, ekskluzivne pletenine, bluze, majice, hlače, krila, šale, rute in kape. Nina obleče tudi močnejše postave do konf. št. 60, pa tudi maturantska oblačila že čakajo na vas. 3. DOL ženske Pizzeria Morenalnterval A Izola 0:3 Izolanke so zanesljivo zmagale v gosteh pri zadnjeuvrščeni ekipi in ohranile drugo mesto na lestvici, v soboto pa bodo doma igrale proti moštvu iz Šentvida. KEGUANJE1. A ženska liga IzolaJriglav 1:7 (2293:2406) ROKOMET - mlajše selekcije Starejši dečki: RK SVIŠ:MRK IZOLA 24:20 Izolski starejši dečki so prvo kolo drugega dela tekmovanja začeli s porazom. Premagali so jih vrstniki iz Ivančne Gorice. Naši so začeli slabo in dovolili domačinom, da povedejo. Obramba ni delovala, ob polčasu pa je bila razlika 4 gole v korist domačih (13:9). Po polčasu pa je že kazalo na preobrat, saj so naši izenačili (14:14), a so na koncu popustili in izgubili. Naslednjo priložnost za zmago bodo naši imeli proti Slovanu. RDSIevan:MRK Izola 11:13 Izolski rokometaši so se tokrat izkazali. Minulo nedeljo so igrali v Ljubljani proti Slovanu in jih zasluženo premagali. Že sam začetek je obetal veliko (1:4), ko pa so nekaj minut po koncu 1.polčasa povedli že za 5 golov, je bila zmaga praktično odločena (8:13). Nato je našim padla koncentracija, a so na koncu rutinirano obdržali 2 gola prednosti, za kar ima velike zasluge cela ekipa. Naslednjo tekmo bodo naši odigrali to soboto v izolski športni dvorani proti Kopru. Za Izolo so igrali: Uroš Čuk, Jasmin Dedič, David Ivančič, Amel Redžič, Matej Srabotič 2, Rok Gomezelj 3, Matej Kleva 1, Miran Kaligarič, Rok Jurman 5, Uroš Srabotič 2, Matjaž Piantoni-Žeger, Rok Kocjančič, Matic Čebulj, Tilen Slama Trener: Klaudijo Radojkovič Mlaiši dečki A: RK JADRAN HRPELJE - MRK IZOLA 11:12 Izolski mladi rokometaši so zmagali v gosteh. Tekma je bila zelo težka. Na začetku je slabo kazalo, hrpeljci so že vodili 4:1. Nato naši so začeli zelo dobro igrati v obrambi. Vratar Matej Žaro je branil kar 3 sedem metrovke. Hrpeljci so vodili 11:9, zgeršili so sedemetrovko, naši pa so s kontrami dosegli 3 gole zaporedoma in zasluženo zmagali. Za Izolo so igrali: Jan Radojkovič 4, Jan Rihter 4, Matjaž Kljun 3, Luka Žaro 1, Matej Žaro, Sašo Petrovič, Gašper Prelc, Martin Matkovič, Andrej Vuk in Ivan Markovič. Mlajši dečki fi: RK JADRAN HRPELJE - MRK IZOLA 8:9 Tudi ti mlajši rokometaši so igrali na Hrpeljah in zasluženo zmagali. Prvi polčas ni bil preveč zanimiv rezultat je bil 3:3. V drugem polčasu je bilo bolj živahno, obe ekipi sta preveč zgrešili in na koncu so se naši z malo sreče lahko veselili zmage. Za Izolo so igrali: Lukežič, Fičur 5, Markovič 3, Džordžeski 1, Mačkovšek B., Mačkovšek U., Čeligo, Krajcar, Karlovič A., Karlovič R, Mamilovič. ^ Bodite drugačne, oblecite se pri NINI, v Ljubljanski 40 v Izoli!^ ŠPORTNO DRUŠTVO MAESTRAL organizira SMUČANJE V MARIBORSKEMU POHORJUJZIDANIŠKOV DOM) MED ZlMSKIMUOCrrN ICAMI Športna šola MAESTRAL organizira: Športne delavnice za predšolske otroke (3-5let)-sreda od 18-19 urev ielovadnici vrtca Livade • Športna delavnica za dečke in deklice (6-9!et) - torek in petek od - 16.30-17.30 v športni dvorani Livade . f V informacije: telefon 640 39 89 oz. 041 644 817 (Tone Barič) KOLEKCIJA POMLAD-POLETJE ŽE V RAZPRODAJI nri fi-1?- 7001 Hn fi.3. 3007 —ZNA.K v Izoli, Veliki trg 6, v Mandraču tel.: 05/ 641 56 50, 641 86 50 VRTEC JE POSTAL LUKSUZ V uredništvo smo prejeli nepodpisano pismo, ki bi pravzaprav moralo romati v koš, saj anonimk ne objavljamo. Ker pa pošiljatelja poznamo in ker je vsebina pisma zagotovo zanimiva za Izolane in bralce Mandrača pismo objavljamo v celoti, za pojasnila in odgovore pa smo povprašali Mirana Žlogarja, predstojnika Urada za družbene dejavnosti občine Izola. Podražitev vrtca Verjetno je marsikaterega starša v januarju presenetil znesek na položnici za plačilo vrtca za december 2001, ki je bistveno višji od prejšnjih mesecev. Cena za celodnevni program za jasli (otroci od 1-3 let) seje povečala iz 74.000 SIT na 89.000 SIT, kakor tudi cene ostalih programov za starejše otroke. Naj povem, da vsaka družina plača določen odstotek od tega zneska, odvisno od osebnih dohodkov obeh staršev in v kateri plačilni razred spada. Če spadaš v 5. plačilni razred, plačaš tako 50% od cene celodnevnega programa, kar po novem znaša 44.500 SIT na mesec Poleg tega morajo starši otrok, starih od 1 do 3 let, tudi če bi želeli, daje njihov malček v vrtcu samo 4 ure, plačati celodnevni program Za koga? Brez vsakršnekoli obrazložitve, pojasnila k položnici ali na oglasni deski vrtca, dobiš položnico, kjer piše: plačati do 17. 1. 200L Na oglasni deski visi samo že sprejeti sklep z zaključkom: ta sklep velja takoj in se ga uporablja od 1. 12. 2001 dalje. Podpisana je županja Breda Pečan Seveda, mi starši bomo že plačali, če nimamo druge izbire, kot dati otroka v vrtec. Hočeš, nočeš, moraš. Razna časopisna in druga podjetja na dolgo in široko pojasnjujejo in se opravičujejo, da so bili primorani podražiti naročnino za časopis za 100 ali 200 SIT in upajo, da bomo kljub temu ostali njihovi naročniki. Občine očitno ne briga, ali bodo otroci ostali v vrtcu ali ne. Ona odloča o vsem sama, niti predstavnikov vrtca ne povabi. Naj mi županja pojasni, na podlagi česa je bil sprejet sklep o podražitvi vrtca? Se je mogoče hrana tako podražila, mogoče elektrika, morda preveč kurijo, so zaposlili novo vzgojiteljico, je na obzorju spet kakšen nov program ali seminarji? Mi starši namreč prinesemo v vrtec za svojega otroka vse od plenic, dodatne obleke (če se polije, umaže ali polula), do papirnatih robčkov, serviet, zobne kreme, dobrodošle so tudi vse igrače in knjige, ki jih doma več ne potrebujemo. Star papir zbiramo, da lahko vrtec z izkupičkom kupi knjigice. Vse naredimo za naše otroke, kar rečejo v vrtcu! Lepo so nas vzgojili. In zdaj bomo za nagrado seveda plačali tudi višjo ceno vrtca. Vendar do kdaj bomo starši to tiho in mirno prenašali. Vsaka stvar ima namreč svojo mejo. Se občina ne zaveda, da bi tudi ona lahko kaj naredila, ne samo zahtevala. Mogoče bi lahko dobila kakšnega sponzorja, če je že v vrtcu takšna revščina. Kajti vsi pravijo, da so otroci naše največje bogastvo, vendar žal, vedno bolj revnih staršev. Zaskrbljena mamica Odgovori in pojasnila Gotovo bo anonimno pismo zaskrbljene mamice pritegnilo pozornost bralcev, ki bi si kaj lahko ustvarili izkrivljeno podobo v zvezi z oblikovanjem cen za programe predšolske vzgoje v vrtcih. Področje predšolske vzgoje namreč ureja kar precejšnje število zakonov in drugih podzakonskih predpisov, ki občini in posredno staršem nalagajo precejšnje finančne obveznosti a jim hkrati jemljejo tudi možnosti bistvenega vplivanja na oblikovanje cen programov za otroke, ki obiskujejo programe v izolskih vrtcih. Sama cena programov predšolske vzgoje je namreč oblikovana v skladu s priporočeno enotno predpisano metodologijo za oblikovanje cen programov in z merili za vrednotenje materialnih stroškov v vrtcih, ki jo je predpisalo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (MŠZŠ), plačila za programe v vrtcih pa se izvajajo v upravnem postopku na podlagi določil Pravilnika^ o plačilih staršev za programe v vrtcih (ki ga je prav tako izdalo MŠZŠ), ki vsebuje tudi ustrezne socialne korektive v zvezi z določanjem višine plačila staršev. Ekonomsko ceno za programe v vrtcih določa Županja na podlagi sprotnega spremljanja vseh dejanskih stroškov, ki neposredno vplivajo na cene programov predšolske vzgoje v vrtcih. Na precejšnje število stroškov, ki vplivajo na višino ekonomske cene za programe v vrtcih občina seveda ne more vplivati Pri povišanju cen programov predšolske vzgoje v mesecu septembru 2001, ki je znašalo 6 odstotkov, je bila tako upoštevana le uskladitev plač v skladu s Kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS za obdobje od 01.08.200Ido 01.12.2001, na kar pa v občinah zopet nimamo vpliva. Pri oblikovanju cene za programe v vrtcih z veljavnostjo od 1.12.2001 dalje, ki je višja za 18 odstotkov, pa je bilo poleg povečanja plač, ki predstavljajo kar 75-odstotni delež v strukturi cene za programe v vrtcih, upoštevano tudi povečanje materialnih stroškov (energenti, tekoče vzdrževanje, storitve...). Povečanje materialnih stroškov s 1.12.2001 je tako za 25 odstotkov višje kot v letu 2000. S 1.1.2001 pa je začel veljati tudi spremenjeni Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih, ki je realno znižal deleže prispevkov staršev in povečal delež javnih sredstev iz občinskega proračuna V mesecu avgustu 2001 so se plače zaposlenih v vrtcu povečale za 13 odstotkov, v novembru 2001 za 2 odstotka in decembra 2001 za 12 odstotkov. Tako so plače zaposlenih z decembrom 2001 za 28 odstotkov višje od primerljivih plač v decembru 2000 in kar za 44 odstotkov višje od primerljivih plač v januarju 2000. Prav zadnje decembrsko povečanje plač pa se bo v celoti odražalo šele v letu 2002. Povprečno število otrok v oddelkih je v letošnjem letu, po podatkih za mesec september, še nekoliko nižje kot v letu 2000/2001 (10,8 otroka v oddelkih I. starostne skupine in 19,8 otroka v oddelkih II. starostne skupine, lani 11,3 otroka in 20 otrok) in dosega le minimum normativa (za I. starostno obdobje le-ta znaša od 11 do 14 otrok na oddelek in za II. starostno obdobje od 19 do 24 otrok na oddelek), temu ustrezno je zato tudi ekonomska cena programov na otroka višja - enaki fiksni stroški za manjše število otrok na oddelek. Ocenjena povprečna višina prispevkov staršev znaša tako 28 odstotkov cene programov (pri tem je treba poudariti, da starši plačujejo od 0 do največ 80 odstotkov cene programa, v skladu z njihovim socialnim položajem), občinski proračun pa krije 72 odstotkov vrednosti programov. Iz proračuna lokalne skupnosti se v skladu z 28. členom Zakona o vrtcih (Url. RS, št. 12/96, 44/00), za razliko med ceno programov in plačilom staršev zagotavljajo sredstva za plače in prejemke ter davke in prispevke za zaposlene v vrtcih in materialne stroške v skladu z normativi in standardi. Poleg tega lokalna skupnost v celoti zagotavlja sredstva za investicijsko vzdrževanje in investicije v nepremičnine in opremo vrtcev. Kot nadstandardni programi, ki se v celoti financirajo iz javnih sredstev občinskega proračuna, se tudi letos ohranjajo programi javnih del za tri spremljevalce otrok s posebnimi potrebami in animatorja na otroškem igrišču, sofinancira bolnišnični oddelek predšolske vzgoje v Splošni bolnišnici Izola in svetovalno delo socialnega pedagoga za potrebe otrok s posebnimi potrebami, ki je delno sofinanciran s strani Zavoda za zaposlovanje RS. Navedeni in še nekateri drugi razlogi (napredovanja zaposlenih v nazive, izobraževanje zaposlenih...) so terjali nujno sprotno vsklajevanje cen za programe v vrtcih že v tekočem proračunskem letu 2001, saj ni bilo mogoče več pokrivati dejanskih stroškov nemotenega delovanja vrtca ne da bi okrnili programe in doseženi nivo predšolske vzgoje v občini. V letošnjem občinskem proračunu zagotavljamo 259,0 mio SIT finančnih sredstev za sofinanciranje programov predšolske vzgoje. Vse navedeno pa seveda ne pomeni, da si v občinski upravi ne prizadevamo za iskanje drugačnih, predvsem pa večini staršev in mladih družin, cenovno dostopnejših programov predšolske vzgoje otrok v občini Izola. Eden od ukrepov, ki nam bo omogočil znižanje ekonomske cene za programe v vrtcih je tudi predlog za postopni prehod delovanja vrtca Mavrica na eni lokaciji, kar bo imelo za posledico racionalnejšo in ekonomsko ustreznejšo (cenejšo) organizacijo predšolske vzgoje v občini. Urad za družbene dejavnosti: Miran Žlogar, predstojnik SEBASTJAN JE ZAKON To, da je zvezda slovenskih predmladoletnic od petega do dvanajstega leta je zdaj že znano. V Izoli ni bilo nič drugače in kulturni dom je ob njegovem nastopu skoraj razpadel. Bilo je kot za čase Beatlov in dekleta iz skupine Zvezdic, ki so dobile možnost intervjuja za radio Capris in Mandrač so skoraj umrla od strahu. Tako-le so ga spraševale, on pa odgovarjal: - No, kako ti je všeč Izola? Izola je fantastična, nasploh imam primorsko zelo rad. Verjetno primorci niti sami ne veste, kaj imate, ampak mi, ki iz drugih koncev Slovenije prihajamo na primorsko, pa imamo čisto drugi občutek, ko se spustimo iz Črnega Kala in zagledamo obalo in morje. Vsa obalna mesta so res fantastična in uživam vsakič, ko se vrnem sem - Kako dolgo se že ukvarjaš z glasbo? Ta del kariere, ki jo ti poznaš, vozim nekje od septembra 2000, ko sem se prvič predstavil na Miss Slovenije, drugače pa sem že od malega vedno stal na odru v raznih igricah in musicalih in vedno sem v tem užival. Petje pa seje nekako razvilo samo od sebe. - Imaš kaj treme, kadar nastopaš? Treme nisem nikoli imel. Včasih se zgodi, da so na kakšnem nastopu faktorji, na katere ne moreš vplivati, in takrat se pojavi malo straha, drugače pa pred samim nastopom me ni nikoli strah napak. - Kdaj izide tvoj novi album? Novi album izide nekje marca. Januarja in februarja snemam še vokale, ostalo pa je že narejeno. - Kaj pa videospoti? Za novo pesem iz novega albuma bomo snemali videospot že nekje sredi januarja, sredi februarja pa naj bi spot prišel tudi na televizijo. - Kaj bi sporočil otroški delavnici Zvezdice? Naj sledijo svojim sanjam, uresničujejo svoje cilje in delajo tisto, kar si v življenju res želijo delati. - Imaš punco? Ne. In tudi če bi jo imel, tega ne bi povedal. - Hvala lepa za tvoje odgovore. Malenkost. Upam, da se še kdaj vidimo. (Ivana Antonie) gledališče Kulturni center Izola / Bazoviška 4 / Tel.: 641 55 71 l/ počastitev spomina na veiihana slovensHe poezije, dr. franceta Prešerna, praznujemo B. februar hot pom n ih slovensHe Huiture. Osrednja proslava bo v sredo, 6.2.Z002 v Kulturnem domu Izola. galerije Vabimo vas na otvoritev razstaye v BORIS BENČIČ "INTIMNOST" ki bo v četrtek, 31. januarja ob 19. uri v Pretorski palači v Kopru. Petek. I. februarja ob 19.00 - Alga Otvoritev etnološke razstave - osebna zbirka Janeza Janežiča koncerti Petek. 25. ianuaria ob 20.00 KUD Baladoor in Kulturni center Za dober začetek novega leta ...dober kubanski Jazz CAFE CON PAN Aljoša Jerič- bobni, Blaž Celarec- tolkala, glas, David Jarh- trobenta, Nevio Zanninotto -alt/sopran saxofon, Giovanni Toffoloni- el. bas, Sebastjan Duh - klavir Začelo se je z italijansko skupino Ocho rios.... Vstopnina : 1.500 SIT (ime zasedbe spominja na skladbo Bacalao con pan legendarnih kubanskih glasbenikov, ki so kot skupina Irakere v 70-ih osvojili svetovno glasbeno javnost). Cafe con pan sestavlja šest odličnih glasbenikov z bogato kariero: bobnar Aljoša Jerič, tolkalec Blaž Celarec, basist Giovanni Toffoloni, pianist Sebastjan Duh, saksofonist Primož Flajšman in trobentač David Jarh. Ljubezen do salse je večino nastopajočih združila v skupini Ocho Rios, ki je bila skoraj 20 let najpomembnejša zasedba afro-kubanske glasbe v severni Italiji. Pred dobrim letom so se Blaž, Aljoša in Sebastjan odpravili na Kubo in snemali moderno kubansko glasbo s tamkajšnjimi najimenitnejšimi glasbeniki (Los van Van, Buena Vista...). Ko so se vrnili domov, so se odločili, da ustanovijo svojo skupino, tako, ki bo igrala kubanski jazz, skladbe pa bodo avtorske. Vročo kubansko ritmiko so tako povezali z domačimi jazzovskimi kompozicijami in na svojevrsten način zgradili most med Kubo in Evropo. Kljub hladnemu koncu tedna si torej lahko v Izoli obetamo vroč večer. Mojca Maljevac REVIJA MENTOR Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Štefanova 5,1000 Ljubljana za Festival mlade literature Urška Revija Mentor razpisuje literarni natečaj za Festival mlade literature Urška. Sodelujejo lahko avtorji, stari nad 15 let, ki razen v samozaložbi še niso izdali knjige. Svojo literaturo - prozo (do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) ali dramska besedila morajo v treh izvodih poslati do 25. januarja 2002 na naslov Revija Mentor, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana. Vsi avtorji bodo povabljeni na enega od šestih medobmočnih srečanj, najboljši pa še na festival mlade literature, ki bo 18. in 19. oktobra 2002 v Slovenj Gradcu. Najboljšemu avtorju bo revija Mentor natisnila knjižni prvenec v svoji novi zbirki Prvenke, predstavljen pa bo na naslednjem festivalu leta 2003 v Slovenj Gradcu.Podrobnejše informacije na telefonskih številkah: 01/24 20 500 ali 24 10 516 ali po elektronski pošti dragica.breskvar@slkd.si MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oddelek za otroke in mladino vabi otroke od četrtega leta dalje na uro pravljic, ki bo v torek, 29. 1. 2002 ob 17. uri v pravljični sobi v prostoru starega italijanskega vrtca, Drevored 1. maja 9. Prisluhnili bomo pravljici o KRALJU, KI NI MARAL RUMENE BARVE. Pravljico je napisal in ilustriral John Edmiston. _______________Pridite in ne pozabite na copatke!_______ Vzporedno bo drugi del razstave na ogled v Galeriji Insula v Izoli. galerijalNSULA kino ODEON ' ■ • • . ; . •• : • : ; ; K:'*7'. ". «■«'Kpr SSÉ^S.O'ÌìT:!.*: ^ il'it; Vi ? ČETRTEK, 24.1., PETEK, 25.1., SOBOTA, 26.1. in NEDEUA, 27.1.2002 L0NDINKA S HARVARDAobl8.30in20.30/ komedija Režija: Robert Lubetic / Vloge: Reese Whitherspoon, Luke Wilson, Selma Blair, Jennifer Coolidge; PONEDELJEK, 28.1. in TOREK, 29.1.2002 DIVJA DIRKA ob 18.30 in 20.30 "odbita " komedija Režija: Jerry Zucker / Vloge: John Cleese, Rowan Atkinson, Cuba Gooding Jr., Whoopi Goldberg; SREDA, 30.1.2002 DIVJA DIRKA ob 18.30 "odbita" komedija Art KINO - Odeon sreda 30.1. ob 20.30 uri AMELIJA Z MONTMARTRA-LEFABULEUXDESTINO'AMELIEPOULAIN Režiser: Jean-Pierre Jeunet, glavna vloga: Audrey Tatou slovenska premiera Evropski film leta! Najresnejši konkurent "naši" Nikogršnji zemlji pri podelitvi Zlatih globusov in oscarjev 2002 Ob fiancoskem filmu "Amelija z Montmartra" se usoda našega "Kruha in mleka" ne zdi nič čudnega, ko ni dobil domače nagrade na Portoroškem festivalu, "Amelije" namreč selektorji kanskega festivala sploh niso uvrstili v program, kar pomeni, da ni bil dovolj dober. Njegovo kvaliteto so opazili šele v Karlovyh Varyh, kjer je dobil glavno nagrado in navdušen sprejem kritikov in občinstva. Odprla so se vrata: štirje Felixi - za najboljši evropski film, za najboljšega režiserja, snemalca in nagrada občinstva - in "Amelija" bo glavna konkurentka "Nikogršnji zemlji" pri podeljevanju Zlatih globusov in oscaijev za tuji film leta. Preprosta zgodba iz vsakdanjega življenja zdolgočasene natakarice z Montmartra, ki si nekega dne domisli, da mora izboljšati svet okoli sebe: sledijo nenavadna srečanja, odkritje lastne čarobnosti, zaljubljenost, naporno spoznavanje partneija... Prav slednje je režiser Jeunet upodobil tako pristno in svojevrstno, da film tako močno izstopa iz letošnje evropske filmske ustvaijalnosti.____________________ BORZA ZNANJA IZOLA MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oktobrske revolucije 1, 6310 Izola, e-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik od 8 do 13 ure v sredo od 8 do 13 ure in od 16 do 18.30 ure BOR Z A znanj/ Y V primorski Borzi znanja se je spet nabralo kar veliko želja po znanju: takem jn drugačnem. Našim članom lahko pomagate, če znate: * Igrati na saxofon; * Plesati break dance; * Če obvladate računalniški program GoLive; * Pomagati pri učenju solo petja; * Če poznate tehniko ter načine tetoviranja * Zelo vesel pa bo vaše pomoči mladenič, ki bi rad zbral kar največ koristnih nasvetov v zvezi z sadjarstvom in vinogradništvom. De se spoznate na kaj od navedenega in ste pripravljeni svoje znanje deliti z našimi člani, nas pokličite ali obiščite ter seznanili vas bomo z našimi iskalci. Če želite izvedeti kaj več pokličite primorsko Borzo znanja na telefonsko številko 05/ 66 31 285 ali pa nas obiščite v Matični knjižnici v Izoli, Ul. Oktobrske revolucije 1, vsak delavnik med 8. in 13.uro ter ob četrtkih še popoldan od 16.do 18.30. Vabljeni! POZOR VENTILI PUŠČAJO Lastnica stanovanja v starem delu Izole nas je obvestila o tem, da je po montaži novega vodnega števca v stanovanjski hiši v njenem stanovanju začel puščati varnostni ventil na bojlerju. Inštalater, ki je prišel popraviti ventil je ugotovil, da je v ceveh premočan pritisk, kar naj bi bila posledica montaže novih števcev, izvedela pa je tudi, da mora za preprečitev takšnih neprijetnih težav montirati ekspanzijsko posodo. Ker ima takšne težave kar nekaj občanov, ekspanzijskih posod pa menda ni več na voljo smo Rižanski vodovod, ki montira nove števce, prosili za pojasnilo in nasvet, kaj naj občani storijo v tem primeru. ODGOVOR: V zvezi z javno zastavljenim vprašanjem o pojavu puščanja vode (kapljanje) na varnostnih ventilih na bojlerjih, dajemo naslednje pojasnilo. V vseh internih vodovodnih omrežjih je toplovodni (ogrevani) del inštalacije nepovratno varovan in tako ločen od ostalega dela omrežja. Pri segrevanju sanitarne vode pride do povečanja volumna. Povečanje volumna je odvisno od skupnega volumna vode, ki jo segrevamo in od temperaturne razlike. Ker je voda praktično nestisljiva je potrebno vgraditi na toplovodnem delu omrežja ekspanzijsko posodo, katera mora biti pravilno dimenzionirana tako, da kompenzira celotno povečanje volumna tople vode. V nasprotnem primeru pride zaradi tega do iztoka vode na varnostnem ventilu boljerja ali toplovodnega telesa, katero je potrebno zajeti in odvesti v odtok. Pri tem je potrebno poudariti, da povečanje volumna ni odvisno od tlačnih razmer na javnem vodovodnem omrežju. Z uvedbo v prakso zahtev evropskega normativa EN 1717 mora biti tudi vsak vodovodni priključek na javno vodovodno omrežje protipovratno varovan tako, da ni možnih škodljivih vplivov iz teh omrežij. Rižanski vodovod Koper že več let izvaja nove priključke tako, da so le-ti nepovratno varovani. Od 1. 7. 2001 dalje se pa dosledno vgrajuje elemente protipovratnega varovanja tudi pri samih z zakonom predpisanih periodičnih menjavah vodomerov tako, da bodo v roku petih let vsi vodovodni priključki opremljeni s temi elementi varovanja. V primerih, ko pride do pojava puščanja na varnostnem ventilu po zamenjavi vodomera oz. po vgraditvi elementa nepovratnega varovanja pomeni, da problem kompenzacije raztezkov tople vode ni bil tehnično pravilno rešen, le da seje ta vpliv prenašal iz interne inštalacije v javno vodovodno omrežje, kar ni dopustno. ENERGIJA JE ZELO DRAGA V prejšnji številki smo začeli objavljati informacije v zvezi z racionalno rabo energije. Posredoval jih je strokovnjak pisarne za energetsko svetovanje, ki spet deluje tudi v Izoli. Kje in kako boste izvedeli na koncu prispevka, zdaj pa najprej tem na kaj moramo biti pozorni ob gradnji ali adaptaciji hiše. Projekti Zelo pogosto se dogaja, da občani za pridobitev gradbenega dovoljenja in za izvedbo kupijo nek poceni tipski projekti, po katerem ne gradijo hiše, ampak le tega popolnoma spremenijo ali pa gradijo po drugem projektu. Po koncu gradnje tudi ne naročijo projekta izvedenih del. Tako se odpovedo pridobitvi uporabnega dovoljenja, ki ga predpisuje "Zakono graditvi objektov". Vedeti pa je treba, da bo novi zakon, ki bo kmalu izšel, obvezno zahteval uporabno dovoljenje in se mu ne bo možno izogniti (n.pr. za bivanje, obrt, podjetje itd). Težava je v tem,d aje za nazaj to dovoljenje zelo težko oz. skoraj nemogoče pridobiti. Podobno je s projekti ogrevanja. Občani instalacije izvedejo brez izračunov na osnovi ocene in seznama mojstra - izvajalca. Ta način se maščuje z napačno dimenzioniranim sistemom, nepravilno močjo in izvedbo kotla (slabši izkoristek) itd. To velja za novogradnje in adaptacije hiš. Pred naročilomprojekta moramo vedeti, kaj hočemo in svoja osnovna stališča in zahteve posredovati projektantu, kar je za nega "projektna naloga". Toplotna izolacije hiše Pri novogradnjah je stanje še kar zadovoljivo, osebno pri novejših hišah. Dogaja se, da je pri starejših projektih toplotna izolacija pomanjkljiva zaradi premajhne debeline. Danes namreč menimo, da je toplotna zaščita zunanjih sten n.pr. 5 cm nezadostna in priporočamo vgradnjo debeline 8 do 10 cm. Največkrat občani vgrajujejo premajhne debeline toplotne izolacije tudi na zadnji plošči proti prezračevanemu podstrešju in pri ravnih ter poševnih strehah nad ogrevanimi prostori. Potrebna debelina le te je od 15 do 20 cm (za ravne streh nekoliko manj). S stališča toplotnih izgub je slabša rešitev tudi vgradnja n.pr. kovinskih oken z dvojno zasteklitvijo - takozvani "termopan". Malenkostno boljša so vezana okna, zelo dobra pa so lesena okna s toplotno zaščitnimi izolacijskimi stekli, z dvojno zasteklitvijo in s plinskim polnjenjem. Te izvedbe imajo približno dvakrat manjše toplotne izgube ob ugodni ceni. Na žalost pa se občani teh rešitev še sorazmerno malo poslužujejo, kar pa je velika škoda, predvsem ri večjih zasteklenih pvoršianh in sončnih legah hiše. V razvitem svetu je to že pravilo, sicer ni možno zadovoliti strogim predpisom. Do tega bo prišlo v kratkem tudi pri nas, saj se ustrezni predpisi še pripravljajo. Trenutno pa ugotavljamo skoraj porazno stanje. Pri starih objektih,ki jih občani sanirajo, adaptirajo, širijo itd., je položaj še slabši, saj ob tej priliki iz nerazumljivih vzrokov vedno ne vgradijo tudi toplotne izolacije, kljub temu daje ob takem posegu strošek toplotne zaščite najnižji. To je dejansko zelo velika napaka. Prihodnjič: Izbira ogrevalnega sistema in opreme Vabimo, da se oglasite v naši energetsko svetovalni pisarni: EPS Izola, Kristanov Trg 1, zgradba KS Izola, p.p. 40, 6310 Izola delovni čas: četrtek in petek od 17. do 19. ure prijave: tel. 05/6600100 v uradnih urah Občine Izola DECEMBER V IZOLI • DEMBRf AISOI.A 20. 20604 KOMPLET KNJIG DECEMEOUM RE2ULTATI E. ŽREBANJA V im WF11 DOM REZULTATI 3. ŽREBANJA VTOREK0NE2T.1E.2001 DECEMBER V IZOLI 2001 FINALNO ŽRFRAN.1F ■ F.STRAZIONF. FINÀI.F 8. 21618 PLANINSKI NAHRBTNIK REMIH, ŽREBANJA V TOREK ORE MM 1!. Komplet knjig 02311 IZŽREBANA ŠTEVtlKA KUPONA KtM,IAII4.cncBAnJA VTOREK DNE 01.01.21)01 3. Fotoaparat 03449 16. imi- KOMPLET KN JIG 1!. tople! CD ploii IJitl KletninaroininanaMandrai 0306E 13. Kompl« CD pleši 01190 22. 27832 KOMPLET KNJIG (Elita uni ni Wii t» 1!. Komplet CD pleši 0A1S7 um/ 09932 LAP. IZŽREBANA NAGRADA-PREMIO E Fotapont W1 ti. Komplet knjig 04!!! ti. Komplet CD pleši mikih 20. Komplet knjig I4S41 5. |292Ì6~~ IZLET V BEN ETKE ZA 2 OSEBI ISUtnanaroinhanaklandrai 1730! !.Pak«iadelko« Droge di ~!t» cmmi/i umim IE tople! CD itoti CMS t. Fotoaparat 04S9! S PRINCE 0E VINICE 4. Fotoaparat 12554 12 Komplet CDploši 27973 NAGRADE NO, ESTRATTO EttopMInjit osili I 1 1 1. 30113 AVTOMOBIL SEAT IBIZA II. topi« knjig m «HoteluBelvodeitaaEoiobi 04(1! 19. Komplet knjig 17740 11. Komplet CD ploši 29501 I 01)03 ŠPORTNI NAHRBTNIK lugi!« SlVESimiJE ti. Komplet knjig D!!!! l.nagroda: SILVESTROVANJE» 5. Fotoaparat 29584 l 044Ó7 PAKET IZDELKOV DROGA id. v Hotelu Dei v Izoli a J osebi m S. Rak« izdelke» Droge di M Restavraciji Kamin Belvedere za 2 osebi 3. Fotoaparat 32541 21. 31516 KOMPLET K.NJIG Utopi« CDftoši issa II.Kompletknjig 15341 17121 l.nagrada:mescinavstopnlta za bazen 37515 23. 04181 KOMPLET KNJIG 1Ì fesT” KOMPLET CD PLOSC II. topbt knjig Ittlt tZ. Komplet CD pleši IS!!! 17858 Hoteli Borje — I s i i 19117 n, 0)335 KOMPLET KNJIG 25, 32861 KOMPLET KNJIG EFotapint tiiti A Fotoaparat ti!!! 10. Walkman 21047 14. Letna naročnina na Mandni 11952 12. 0)3)4 '5 VSTOPNIC SAVNA 2, 34720 IZLET V LONDON Utopi« knjig !. Nahrbtnik 20119 IT, Komplet knjig 22114 39430 HOTELI MORJE it. Kompl« knjig l Fotoaparat 4029! ZA 2 OSEBI AFotapinl lEiii 3, Fotoaparat 2t« “26244) li 100)2 KOMPLET CD PLOSC 11. Komplet CD ploii II.Kompletknjig 41011 6. 35540 G0RSK0K0L0 EFotapii« m tUetnanaroininanaklandrai 20711 15. Komplet knjig 27030' l.Nohrttnik 42401 J. 11577 VIKEND PAKET HOTEL SAVA 24. 37769 KOMPLET KNJIG 1, Pik« Mn Droge ii. « 10. Walkman Z2242 7. Športna torba 30713 17. Komptot knjig (2171 ROGAŠKA SLATINA ZA 2 OSEBI T 38572 IZLET V BENETKE ZA 2 OSEBI 1. fotoaparat IM S. Fotoaparat M S.Fbloaparat 32Ì1! 19. Komplet knjig 42729 1$. 11855 KOMPLET KNJIG S PRINCE 0FVENICE ItJalmin tisti 7, Športna torba 3355! !. Paket izdelkov Droge di, JZ!(9 15. letna naročnina na Uandni 43411 I Sporta torta m EO. Komplet knjig n 5. Fotoaparat 35905 11. imi; rrnrwci/A veinDvin K 40231 KOMPLET CD PLOŠČ iW 1 LIJI. n j IV A ? SlUl ;a|LA BAZEN HOTELI MORJE IS. topi« knjig El! It.KomplelCOploii 36095 J, Fotoaparat 3593! tS. Kompl« knjig 45012 19. 43786 KOMPLET KNJIG HSI MIE Z. Fotoaparat 35593 ti. Kompl« CD ploii 31097 IO. Walkman 41211 Censimento 2002 -in quanti saremo? Dal primo al quindici aprile, in Slovenia, si svolgerà il censimento della popolazione. Pur se con un anno di ritardo sul dovuto, in quelle due settimane ogni famiglia deve aspettarsi la visita, di norma annunciata in tempo, di un rilevatore abilitato nelle due lingue ufficiali, sloveno e italiano, a porre le domande previste dai formulari e a registrare le risposte. Tra le domande anche quella riguardante l’appartenenza nazionale, anche se questa non comporta l'obbligatorietà della risposta. Ed è proprio su questa che nei prossimi due mesi la nostra Comunità dovrà assumere un atteggiamento comune ed uniforme. Dichiarare o non dichiarare la propria nazionalità. E vero che le risposte sono tutelate dal segreto d ’ufficio. È anche vero, che la consistenza numerica non dovrebbe influire sull’applicazione dei diritti minoritari. Ma è anche vero che, da quando siamo minoranza nazionale, proprio queste cifre ci sono state sbattute in faccia innumerevoli volte. Se ben si ricorda, l’ultimo censimento, quello del 1991, si svolse in un periodo storico e politico particolare, nel momento in cui la defunta Federativa si stava sfaldando. Un elemento che certamente non ha potuto non influire su di noi, nel momento in cui ci apprestavamo a dichiarare la nostra appartenenza nazionale, se non altro per la situazione d’incertezza che ci trovavamo di fronte. Anche il censimento del 2002 si svolgerà in un momento particolare, quando la Slovenia si appresta ad entrare nell’Unione Europea. Certo, la situazione oggi è radicalmente diversa e, se non altro, non si può parlare di situazione d'incertezza. Anzi. Ma che cosa diremo, e che cosa diranno, se la nostra consistenza risulterà ulterionnente ridotta? Con quale patrimonio entreremo a far part e del grande consesso europeo ? E, ancora, con quale pagella vi entrerà la Slovenia che in tutti questi anni ha sventolato la bandiera della miglior tutela possibile e auspicabile? Tutte domande alle quali, prima di decidere se dichiarare o meno la nostra appartenenza nazionale, dovremmo saper dare una risposta e, sulla base di questa analisi, rivolgere un chiaro invito a tutti i nostri connazionali. A coloro che si sono sempre dichiarati, a coloro che già in passato hanno preferito sorvolare su questo quesito, e a tutti coloro che, pur avendo segnalato l'italiano come propria lingua d'uso, italiani non si sono dichiarati. Ed è proprio il censimento del 1991 che ci offre una prima risposta: il numero di coloro che come propria lingua d’uso hanno dichiarato l’italiano è più alto di coloro che hanno dichiarato di appartenere alla nazionalità italiana. Silvano Sau Isola e Lubiana: due bilanci ben diversi C’è un senso di soddisfazione tra le file dei nostri connazionali per quanto concerne la proposta di bilancio avanzata dal Comune di Isola per l’anno in corso. La Comunità d’interesse autogestita della comunità italiana di Isola, infatti, è stata unanime nel costatare che tutte le sue richieste di bilancio sono contenute nel documento comunale, documento che oggi (24.1.02) sarà al vaglio dei consiglieri comunali per la sua approvazione. Questa dovrebbe essere scontata, perché nei vari dibattiti in merito negli organismi del Consiglio comunale di Isola -inclusa la Commissione per le nazionalità- non ci sono stati grandi momenti che potrebbero far pensare a una sua bocciatura. In ogni caso è d’obbligo il condizionale. Le vie del Signore, come si sa, sono infinite. Questo per quanto riguarda il bilancio comunale. Altra musica, e non poco stonata, invece, per il bilancio statale. Qui, stando alle considerazioni della CAN isolana, si potrebbe ricorrere al titolo di un bel film italiano: “Non ci resta che piangere”. Infatti, nella proposta governativa sono consistenti i tagli ai mezzi destinati alle attività culturali dei gruppi nazionali e per quanto riguarda Isola in concreto c’è pure la totale assenza delle richieste fatte dalla CAN per far si che il “Palazzo Manzioli”, una volta ristrutturato, diventi pure un edificio agibile, cioè nuova sede della comunità italiana di Isola. I nominati mezzi finanziari riguardavano racquistodeN’arredamentodeiredificio e le spese di funzionamento e di manutenzione dello stesso. Ecco che si rischia di avere uno stabile riportato al suo passato splendore, ma destinato a fare solo mostra di se. 30 anni di TV Koper-Capodistria: I colori nel tempo Presente tutto lo staff dirigenziale di TV Koper-Capodistria, ieri sera, nella sala concerti di Palazzo Besenghi, è stato presentato il volume “I colori nel tempo”, pubblicato dal Centro Regionale della RTV per celebrare i trent’anni di attività dell’emittente televisiva capodistriana. Il libro, curato da Silvano Sau, riccamente illustrato con immagini d’attualità e d’archivio, comprende tutta una serie di contributi scritti per l’occasione da ex dipendenti, oltre che da importanti personalità slovene e italiane, tra le quali merita certamente ricordare il presidente della Repubblica, Milan Kučan, e l’ambasciatore d’Italia a Lubiana, Norberto Cappello. Ai presenti, per parlare del libro, ma soprattutto per illustrare passato, presente e futuro dell’emittente capodistriana, con particolare riferimento ai programmi dedicati alla comunità nazionale italiana, si sono rivolti il direttore dei programmi radiotelevisivi italiani, Antonio Rocco, il caporedattore responsabile dei programmi televisivi italiani Roberto Apollonio e il primo direttore dell’emittente, Dušan Fortič. La redazione televisiva (molti anni fa) prepara il TG Foto dal libro Scuola elementare: Cooperativa in crescita La cooperativa scolastica opera alla Scuola elementare Dante Alighieri ormai da vent'anni. Era il 1982 infatti quando, nell'ambito delle attività del tempo pieno, veniva istituito un organismo che aveva lo scopo di avvicinare gli alunni in modo educativo al mondo del lavoro. Già allora, dato che la scuola disponeva di una piccola stampatrice offset, la tipografia diventò una delle attività più importanti. Veniva stampato materiale vario come inviti, menu, opuscoli, diplomi, ecc., ma la piccola tipografia si cimentò anche nella stampa di dispense ad uso scolastico e di libri di testo. Era il periodo in cui nella scuola operava una piccola cassa di risparmio, anch'essa gestita dai ragazzi, che gestiva ipiccoli guadagni che andavano a beneficio dei programmi aggiuntivi organizzati dagli alunni (escursioni, scuola in natura). Non c'è più religione Nelle ultime settimane abbiamo partecipato alla presentazione di vari progetti di sviluppo del Litorale sloveno. Si tratta di interessanti documentazioni scaturite da vari laboratori architettonici. Negli stessi si accenna pure a qualche isola artificiale. E questo ci preoccupa non poco. Infatti, non abbiamo ancora dimenticato i dibattiti riguardanti l’avvio del progetto “Marina Isola”. In quell’occasione ci fu recapitato un documento in cui al posto dei vari moli del “Marina" c’erano configurate delle isolette separate da canali. Insomma, una piccola Venezia. Noi, sinceramente, siamo innamorati della città lagunare, però l’idea di veder sorgere lungo la nostra costa un qualcosa del genere ci lascia a dir poco perplessi. Speriamo nel buon senso di coloro che stanno progettando il nostro futuro. Gianfranco Siljan La cooperativa scolastica continuò ad operare anche dopo la soppressione del tempo pieno e con l'avvento del computer che fece diventare in breve tempo obsoleta l'attrezzatura a disposizione. «Il problema della modernizzazione delle tecnologie lo sentiamo ancora oggi» ci dice Barbara Delise che ha vissuto l'esperienza della cooperativa scolastica come alunna e la sta vivendo come animatrice, «La concorrenza in questo campo è alta e non possiamo contare sulle commesse di un tempo. Ciononostante cerchiamo di mantenere viva la nostra attività offrendo piccoli servizi di stampa soprattutto alle scuole di lingua italiana del territorio». Qualche difficoltà si riscontra pure nel cóinvólgimento degli alunni nel lavoro diretto, essendo essi qualche volta troppo oberati dagli impegni a scuola e fuori. Non mancano però i volonterosi che si entusiasmano nelle varie iniziative. A confermare la considerazione di cui godono simili attività ricorderemo che la cooperativa scolastica della Dante Alighieri è uno degli otto centri di istruzione modello della Slovenia nel campo dell'attività cooperativistica nelle scuole e che mantiene regolari contatti con il Centro perla cooperazione nelle scuole del Friuli Venezia Giulia di Trieste. Marino Maurel Sport-Sport-Sport-Sport-Sport-Sport-Sport Nei giorni scorsi la sezione sportiva della Comunità degli italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” ha stilato il programma degli impegnifuturi. Al termine della riunione dei responsabili è emerso che la progettazione sarà un po’ meno ambiziosa rispetto agli anni precedenti. Il motivo va ricercato nella meno permissiva situazione finanziaria che ha indotto le varie squadre a ridurre ipiani di lavoro. Ciò non toglie che la sezione sportiva della suddetta comunità continuerà a condurre un’attività altrettanto valida. La squadra sulla quale sono incentrate le attenzioni maggiori rimane quella di calcetto che, a prescindere dai risultati che verranno raggiunti nell’attuale campionato sloveno di seconda lega, delle otto partite finora disputate una l’ha vinta e una l’ha pareggiata, tornerà a dimensioni più ridotte che di sicuro garantiranno un maggior divertimento al gruppo. La squadra di basket, accanto alla partecipazione al campionato ricreativo costiero, sempre che si disputi, intende anch’essa trovare livelli competitivi più abbordabili e consoni alle sue capacità: una soluzione sarebbe l’adesione al campionato istriano per veterani-anche se il progetto resta difficile effettuazione. Roberto Siljan__________________________________________________Foto: C. Chicco ATTIVITÀ COMUNITARIA BIBLIOTECA E SALA DI LETTURA Orario d’apertura: da lunedì a venerdì dalle ore 16 alle 19 MANIFESTAZIONI CULTURALI Giovedì 31 gennaio, ore 20, Teatro “Giuseppe Tartini” di Pirano Il Teatro lirico “Giuseppe Verdi” di Trieste presenta MEDIUM opera in due atti di G.C. Menotti Prima rappresentazione: New York, primavera 1946. Prima rappresentazione in Italia: Genova, autunno 1950. L’opera ebbe successo per il suo spigliato e abile taglio teatrale. Organizzazione: Collaborazione Università Popolare di Trieste -Unione Italiana - Teatro Lirico “G. Verdi"di Trieste - CAN Pirano. Ingresso libero. Sarà organizzato un pullman che partirà da Isola alle 19.15 circa. Sabato 2 febbraio, ore 20, Casa di Cultura di Isola LA CANZONE ITALIANA NEL JAZZ Concerto della cantante italiana FRANCESCA SORTINO e del RENATO CHICCO TRIO La voce di Francesca Sodino sensuale e luminosa, una vera voce jazz in Italia, incontra in quest’occasione il pianista “par excellence”, Renato Chicco, come lo definisce Jon Hendricks, con il quale ha suonato per dieci anni. Un curriculum ricco di collabo-razioni importanti come Woody Shaw, Lionel Hampton Orchestra, Gerry Bergonzi, BennyGolsonecc ed esibizioni nei più prestigiosi festival in tutto il mondo. Laformazione, con Cotti ma sezione ritmica affidata ad Alessandro Maiorino al basso e a Alessandro Minetto alla batteria, presenta un repertorio che spazia dai classici riarrangiati da Jim McNeely alle canzoni d'autore italiane con testi originali in inglese e arrangiamenti di R. Chicco ed altre perle del jazz. Organizzazione: CAN Isola. Ingresso libero. Mercoledì 6 febbraio, ore 18, Palazzo Besenghi (pianoterra) CONCORSO LETTERARIO E DI ARTI FIGURATIVE Alla vigilia della Giornata della Cultura, serata di premiazione dei vincitori del concorso bandito dalla CAN di Isola nel 2001. Saranno premiati i migliori lavori delle tre categorie previste: bambini della scuola materna (un lavoro grafico a tecnica libera), alunni delle classi inferiori della scuola elementare, alunni delle classi superiori della scuola elementare e alunni della scuola media (un componimento in prosao in poesia in lingua italiana o in dialetto istroveneto). I lavori premiati saranno esposti e letti. Organizzazione: CAN Isola MANIFESTAZIONI SPORTIVE Venerdì 25 gennaio, ore 20, palestra di Škofije incontro tra le squadre di calcetto BIROTEHNIKA STAMAR -CIRCOLO BESENGHI valevole per la II lega slovena AVVISI Si informa che alla biblioteca della CAN (palazzo Besenghi - pianoterra) potete ritirare copia del “CALENDARIO 2002” stampato dalla Scuola elementare “Dante Alighieri di Isola e offerto dalla Comunità autogestita della nazionalità italiana di Isola. Il CORO “HALIAETUM” della CI “P. Besenghi degli Ughi" diretto dal maestro Claudio Strudthoff invita alle ISCRIZIONI DI NUOVI CORISTI che avranno luogo ogni lunedì di gennaio dalle ore 19 alle 21 al pianoterra di Palazzo Besenghi. Il Mandraechio, foglio della Comunità italiana di Isola Redattore responsabile: Andrea Sumenjak Redazione: C. Chicco, M. Maurel, C. Raspollò, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Sumenjak Indirizzo: via S. Gregorčič 76, 6310 Isola, Slovenia tei.,fax: (+386 5) 641 50 31,641 58 53 KRIMINALIJE To, da se tu in tam kdo malo preveč razjezi je seveda človeško. Če skuša s to svojo jezo škodovati drugim je tudi človeško, vendar pa ne ravno po zakonu. V takšnih primerih so policisti tisti, ki morajo stopiti vmes, če pa niti to ne pomaga pač poskrbijo za odstranitev povzročitelja nevarnosti. Ker alkohola samega ni mogoče odpeljati na treznenje vzamejo z njim vred tudi konzumenta. Prejšnji teden so imeli kar nekaj takšnih nalog, v enem primeru pa so zabeležili tudi streljanje, kar pri nas sicer ni v navadi. STRELI NA RUDI Kot rečeno je prišlo do streljanja pred lokalom na Rudi. Seveda so takoj poklicali policiste in ti so na kraju dogodka našli tudi dva tulca (čaure). NA podlagi pričanj očividcev so kmalu odkrili oba avtomobila s katerima so se revolverasi odpeljali s kraja "zabave". V enem od avtomobilov so pod voznikovim sedežem tudi našli revolver, ki je bil prazen (brez nabojev). Vozniku in sopotniku so odvzeli prostost, za vse pa so napisali kazensko ovadbo. KOMU ZVONI Občanka je poklicala policijsko postajo in povedala, da pred vrati njenega stanovanja stoji njen bivši partner in neprestano pritiska na zvonec ter noče odnehati. Policisti so prišli do povzročitelja tega hrupa in ga napotili domov. Kasneje pa se je vrnil na isto mesto in nadaljeval z istim početjem, ki pa ga je tokrat popestril še s kričanjem in razbijanjem po smetnjaku. Ker s tem ni nehal tudi po prihodu policistov so ga pridržali in bo moral do sodnika za prekrške. PRVI KRESI Na postajo so dobili sporočilo, da v ulici Elvire Vatovec gori. Dečki sicer niso gasilci a so se zapeljali do gorišča in ugotovili, da ob Prešernovi cesti na deponiji gori gradbeni material. Prišli so gasilci in požar na hitro pogasili, posebne škode pa ni bilo. KAMEN JE BIL PODSTAVLJEN Voznik je obvestgil policiste, daje vozil po Južni cesti in nenadoma zapeljal na velik kamen, kije ležal sredi ceste. Pri tem je poškodoval oziroma uničil pnevmatiko. Policisti so naredili zapisnik za zavarovalnico in ugotavljali, kako je kamen prišel na cesto. LASTNINA JE LASTNINA Občanka je obvestila policijo, da neznani delavci neznanega podjetja prekopavajo njeno parcelo. Dečki so odšli na kraj izkopavanj in ugotovili, da delavci podjetja iz Lucije prekopavajo njeno parcelo z namenom, da tam položijo cevi za meteorne vode. Ker z lastnico še niso imeli podpisane nobene pogodbe oziroma niso izplačali odškodnine so morali z deli prekiniti. NAdaljevali jih bodo po podpisu pogodbe. KOT ROMEO IN JULIJA Policiste so poklicali v lokal v centru mesta kjer sta se glasno sprla fant in dekle. Fant ni bil ravno romantičen pa jo je udaril in nato zapustil lokal. Kmalu zatem se je z osebnim avtomobilom pripeljal v avtokamp Jadranka, kjer je dekle prenočevalo in nadaljeval z nedostojnim vedenjem, pri tem pa ga niti policisti niso motili in je mimogrede obdelal še njih. Ker je bilo jasno, da z njim govori tudi alkohol zanj odredili pridržanje in preizkus alkoholiziranosti, ki pa ga je odločno odklonil. Začasno so mu odvzeli vozniško dovoljenje, k sodniku za prekrške pa bo moral zaradi kršitev zakona o varnosti v cestnem prometu in zakona o kršitvi javnega reda in miru. KOT JANKO IN METKA Ne le zaljubljenci, tudi sorodniki se radi sprejo med seboj. Tako so morali dečki kar dvakrat posredovati zaradi spora med bratom in sestro. Brat, ki je seveda močnejši je sestro večkrat udaril, saj naj bi ga pred drugimi ljudmi žalila in poniževala. Policisti so bili tako priče bratstvu, enotnosti pa zagotovo ne. KOT V AMERIŠKIH LIMONADAH Policisti so morali še enkrat pred gostinski lokal v središču mesta, kjer sta se veselo pretepala dva občana. Dečki so ugotovili, daje vzrok za pretep dekle do katerega oba gojita zelo podobne simpatije. Eden od njiju je bil še posebej odločen in nikakor ni hotel nehati z izkazovanjem svoje ljubezni, povrhu vsega pa je k veselici vabil še druge goste, zato so dečki zanj odredili pripor in ga poslali k sodniku za prekrške. KAJ JE V STEKLENIČKI? Med identifikacijskim postopkom so policisti pri varnostnem pregledu (to je tisti, kjer moraš obrniti žepe) pri preiskovanemu našli nekaj injekcijskih igel in stekleničko zdravila (najverjetneje metadona). Ker za slednje ni imel ustreznega zdravniškega potrdila so mu dečki vse skupaj zasegli, tekočino pa poslali na preliminarni test ki naj potrdi za kakšno tekočino gre. Šele potem bodo napisali ustrezno ovadbo. OLJKE SO DOBRE ZA ŽIVCE Kljub dokazanemu zdravilnemu učinku oljčnega olja in ukvarjanju z oljkami nasploh so morali policisti obravnavati tudi spor s tem v zvezi. NA postajo je namreč prišel možakar in povedal, daje želel zemljišče, ki ga ima v zakupu, pripraviti za oljčnik. Pri tem pa je prišel v spor s sosedom, ki ima na manjšem delu tega zemljišča zasajene svoje oljke. Policisti so oba napotili na Sklad kmetijskih zemljišč, kjer bosta skušala zgladiti ta oljčni spor. MALO SE JE KOTALIL Na policisko postajo je nekdo sporočil, da se pod cesto med Rudo in bolnico nahaja osebni avtomobil in to obrnjen na streho. Policisti so ugotovili, daje avtomobil vrglo dobrih 10 metrov pod cesto in je močno poškodovan končal v sadovnjaku, vendar v vozilu ni bilo nikogar. Seveda so lastnika hitro odkrili na njegovem domu in povedal je, da ga je zaradi neznanega razloga potegnilo s ceste in vrglo v sadovnjak. Sam pri tem na srečo ni bil poškodovan, delavci AMZS pa so avtomobil izvlekli iz sadovnjaka in ga odpeljali na znano mesto. PRAVICE NI Na policijsko postajo je prišel občan, voznik kolesa z motorjem in povedal, daje bil v centru mesta udeležen v nesreči z voznikom osebnega avtomobila. Voznik je, po ugotovitvah policistov, med premikanjem avtomobila zadel mopedista in ga podrl na tla, zato so za oba odredili preizkus alkoholiziranosti. Pri tem je le mopedist napihal 0.83 g/k, kar pomeni, da sta oba dobila plačilni nalog, mopedist pa še napotilo k sodniku za prekrške zaradi vožnje pod vplivom alkohola. JEZEN JE BIL Policisti so zaradi prehitre vožnje ustavili voznika osebnega avtomobila, ta pa je med postopkom začel kričati na policista in skušar raztrgati plačilni nalog. TAko je poleg kazni zaradi prehitre vožnje dobil še kazen zaradi kršenja reda in miru. NEKAJ PROMETNIH Na obvoznici so trčili trije avtomobili. Voznica je trčila v vozilo pred seboj, tega pa je odbilo v avtomobil, kije bil prvi v koloni. Ve se, kdo je kriv. Voznik je malo vijugal po cesti pa so ga ustavili in napihal je 1.58 g/kg ter postal rekorder tega tedna. Poleg tega rezultata so dečki namerili še: 1, 28, 1,25,1,23 in 0,78 g alkohola na kilogram krvi voznikov osebnih avtomobilov. Natakar, taxi prosim.______________________________ MALI OGLASI - Ne utegnete vsega sami? Potrebujete občasno pomoč na domu? Počistim, pospravim, skuham, zlikam, zašijem... Veseli me tudi varstvo otrok. Pokličite na tel. št. 641 37 31! - SAMSKI MOŠKI IŠČE SOBO ali garsonjero v Izoli ali bližnji okolici, tel.: 041 810 026 - DVOSOBNO STANOVANJE opremljeno, v središču starega mesta-PRODAM . Tel.: 642 16 00 - MOŠKI SREDNJIH LET zaradi službenih potreb išče MANJŠE STANOVANJE V IZOLI. Ponudbe čaka na tel.:041 - 218 - 907 - ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA išče dvosobno ali manjše trisobno stanovanje v Izoli. Tel.: 031 834 183 je tednik kolonov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel. 05/640 0010, fax. 05/ 640 0015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar, M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 180 SIT. Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/640 0010 e-mail: MANDRAC@S-NET.NET ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola BORIS NA VSEH KONCIH Boris Benčič, slikar in multinmedijalec iz Šareda ni pri najboljšem zdravju a dela takorekoč cele dneve in v leto 2002 je vstopil s celo serijo razstav, ki so sicer bolj ali manj prerez njegovega bogatega opusa. Začel je z razstavo v kavarni Loggia v Kopru, nadaljeval z razstavo v ljubljanski galeriji, v četrtek 31. januarja pa bo istočasno odprl kar dve razstavi: eno v Pretorski palači v Kopru, drugo pa v izolski Insuli. Tako-le se je s svojimi najbližjimi postavljal na otvoritvi razstave v Ljubljani. IZOLA PREPRIČALA EVROPO Mednarodni projekt povezovanja vrtcev z naslovom "Ribič, kaj si ujel v mrežo?" je nastal v izolskem vrtcu Mavrica, ponudili pa so ga tudi drugim državam Evrope preko Slovenske nacionalne agencije za evropske zadeve. Pridobili so sodelavce iz Finske, Švedske, Avstrije in Malte, pripravljalni sestanek partnerjev tega projekta pa je bil prav na Malti. Prejšnji teden sta se ga udeležili ravnateljica Tatjana Kodarin in koordinatorica projekta Ksenija Dujec. Izolski vrtec Mavrica je postal nosilec tega projekta, ki naj bi bil ena od popotnic k slovenskemu približevanju Evropi. /A i rT.nliii PRODAJA, ODKUP, PREPISI IN MENJAVA OSEBNIH VOZIL, AVTOVLEKA. tel / fax: 05/641-76-12, GSM: 041/ 703 619 GSM: 041/713 811 FORD MAVERICK 2.4B 4X4,1.96 2.320.000 SIT CADDY1.6B TOVORNI 1.96 980.000 SIT LANCIA DEDRA 2.0 TURBO, I.93 620.000 SIT| TOYOTA 1.616V 4X4 KARAVAN, 1.91 620.000 SIT OPEL ASTRA KARAVA 2.0,1.93 670.000 SIT C.BERLING0 1.81,30.000 KM, 1.99 1.640.000 SIT BMW 316, reg 06/02,120.000 KM, 1.87 390.000 SIT YAMAHA VIRAGO 250,7.200 KM, I.99 780.000 SIT NOVA LOKACIJA - RUDA CENTER MERKUR fMA€ ST fVO^ popolnoma naravna mešanica začimb | MOTOHOV KOT m*' ROČNA in VODNA MASAŽA FINSKA in TURŠKA SAVNA MEGA SOLARIJ 1 Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona) Tel.: 644 033, 643 106 ODPRTO VSAK DAN OD 11.00 do 01.00 ob ponedeljkih zaprto ® ® lir ~ — igfr-"' ■ ■ GMD DUŠAN MILANIČ s.p. gradbeništvo in izvajalski inženiring NULEPŠI IN HAIBOU OHRANJENI DELI IZOLE BODO ČEZ STOLETJE $E VEDNO NOSIU NAŠ PEČAT gsm: 041 633 987 DVE HIŠI ZA ENO DVORANO Lucjan Kleva Čano nam je pokazal bogato in zanimivo zbirko starih razglednic in sodobnih panoram Izole. Na njih smo opazili tudi dve stanovanjski stavbi v Arrigoniju, ki sta se združili v sedanjo telovadnico. Seveda pa nič ni večno in tudi nova telovadnica ne bo, saj je vse bolj glasen predlog o urejanju mladinskega centra v tej stavbi, kjer so mladi že pred leti imeli svoje prostore. Morda pa bosta iz ene spet nastali dve stavbi, saj je med predlogi tudi tisti o ureditvi mladinskega hotela v Arrigoniju.