Z17. Številka. V LJubljani, v ponedeljek Z3. septembra 1918. 11. leto. .Slovenski Narod* za Avstro-Ogrsko: celo lete »kupaj naprej. . K 50-— pol leta „ „ . „ . 25 - Četrt leta „ „ . . , 13 — na -nesec „ ■ . . . 450 velja po polti: za Nemčija: celo leto naprej .... K 55- za Ameriko in vse droge dežele: celo leto naprej .... K 60- Vprasanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, iaravnifttvo (spodaj, dvorišče levo). Knallova ulica it 5, telefon it 95. Uhaja vsak dan sveter iivaemil nedelja In preinike. userati se računajo po porabifene.n prostoru in sicer 1 mm visok, ter 54 mm širok prostor .enkrat po 12 vin., dvakrat po U vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih insercfjai oo dogovoru. Novi aarocalki naj pošljejo BirKiu« reatt £T 39 naltiiatol. fin Na samo pUneae aaročbe t>rei ooslatve desarjs se ae noreao alsakor ozirati. nNa?edaa tlelsaraa" talafoa it. 89. celo leto naprej pol leta .Slovenski Narod" velja v Ljubljeni dostavljen na dom ali če se hodi ponj: K 48*— I četrt leta „ 48 — I 24 - J na mesec 4*- Posanazna Itevllka velja 30 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Orađatttvo: finaOova alloa iL 9 (v L nadstr. levo\ telefon ŠL 34 Jugoslovanski javnosti. Zvesti lepi tradiciji prihajajo tucfi zdaj jugoslovanski dijaki v Prago, kjer si iščejo potrebnih znanosti na čeških visokih šolah in kjer se seznanijo z našim narodnim življenjem in čustvovanjem. Žalibog, da jih v tem času naša obubožana zemlja ne more tako pogostiti, kakor bi to hotelo nase srce. kajti niti za lastno prebivalstvo nimamo toliko, da bi ga ubranili pred gladom in stradanjem. Kljub temu hočemo imeti v tej veliki zgodovinski dobi mladino naših dragih jugoslovanskih bratov med nami in zato smo ustanovili podporni komite, ki bo skrbel za živež za jugoslovansko dijaštvo, organiziral prehrano in mu pomagal s svetom in dejanjem v obeh življenskih vprašanjih. Da bi moglo biti naše delovanje trajno in sistematično, obračamo se ne samo k naši, temveč tudi k jugoslovanski javnosti z nujno prošnjo, da bi tudi ona prispevala z vsem tistim, kar naša zemlja v tem času sploh nima in ne more preskrbeti. Poleg denarnih prispevkov za jugoslovansko dijaštvo potrebujemo predvsem durov v živilih in to v kakršnikoli množini m kakršnekoli vrste. Vsi ti darovi se porabijo samo za prehrano jugoslovanskega dijaštva in sicer v posebni kuhinji, ki jo bomo uredili in oskrbovali. Odbor SMS. žena za siročad v Zagrebu se je z naklonjenostjo zavzel zbirk, za katere prosimo in poskrbi, da se v redu pošljejo v Prago. Prihajamo v težki dobi Vaše in naše velike bede, v trenutku, ko sami z lastnimi močmi ne moremo pomagati, toda z Vašo pomočjo premoremo vse in hočemo vse storiti za jugoslovansko mladino v interesu Vaše in naše bodočnosti. V Pragi, meseca septembra 19IS. Amelie Batova. — Roko Bradanovič. — Adolf Černf• — Dr. Vratislav Cern£. — Josef Holeček. — Jirka Hovorkova. — Stevo Klinč. — Pero Kolić. — Jaro-slav Kvapil. — J. S. Machar. — Helena Mališova. — Dr. Zdenek Mvslive-ček. — Gjuro Ostojič. — Jaroslav V. Otto. — Ana Podlipna. — Bo že na Ta- malova. — Dr. V. V. Štech. Razmere na UaMlansb! realki. Razmere na ljubljanski realki so bili zadnjih deset let v vsakem oziru nezdrave in neznosne. Nemskoradi-kalni hujskač prof. dr. Binder, duša vseh političnih naklepov in spletk proti Slovencem, je imel na zavodu svoj glavni vojni stan, sestoječ iz par zagrizenih nemških profesorjev. Vpliv te klike na poštene nemške učitelje, na nemško in ponemčeno dijaštvo je bil pogubonosen in je zaviral vsak razvoj tega nekdaj tako uglednega učnega zavoda. Slovenski dijaki tvorec pretežno večino, so silno trpeli in le težko prenašali pristranostsramo-tenje in obrekovanje nestrpnih nemških učiteljev in učencev. Bivši ravnatelj Junovvicz, sam kazinot, je leta in leta mirno gledal to nesramno početje ter se dal voditi od dr. Binderja, kateremu je z imenovanjem nemškega dež. nadzornika Belarja še bolj zrasel greben. Učiteljsko knjižnico, v katero vodi pot skozi konferenčno sobo, je dr. Binder kot njen upravitelj spremenil V strankarsko pisarno nemških bojnih društev Sudmarke, Turn- in Schulve-reina, od tu je nadziral in ukazoval vsemu zavodu, sprejemal dan za dnem raznovrstne dvomljive nemške individue moškega in ženskega spola, ki so pri njem iskali in dobili političnih navodil," podpor in tolažbe. Vsakokratni uradni sluga teh nemških političnih društev je kot BinderjeV faktotum tekal in prežal po šolskih hodnikih, nadziral slov. učiteijstvo in duastvo m tako nekako nadomeščal »nradno« preobloženega nadzornika Belana, dokler se ni — obesil. Dejstvo, da se je eden teh slug sam justificiral v realcm kleti, drugi pa v realčni telovadnici, vdezna-čilno osvetljuje Binderjev okoliš Kočno je par let pred izbruhom svetovne vojne ravnatelj 3™°%}c* z rahlimi besedami opozoril dr. Binderja na to zlorabo solsldh prostorov v privatne svrhe in nepotrebno nadlegovanje velike večine učiteljskega zbora. S tem opozorilom si je pa nakopal Ju- novvicz smrtno sovraštvo dr. Binderja m njegove družbe. Pričela se je sistematična gonja. V »Grazer Tagblattu*. strupenem glasilu vsega zagrizenega nemškega uradništva na slovenskem jugu, so odlagali svoja lažnjiva poročila o razmerah na zavodu, o nezmožnosti ravn :te-lja, o veleizdajskem ruvanju slov. re-alcev, ki skrunijo in razbijajo cesarjeve podobe po učih dvoranah, o slov. učiteljstvu, ki podpihuje in podpira to dijaštvo itd. Ti obrekovalni članki spisani po dr. Binderju in njegovih pod-repnikih, so našli seveda vedno pot na Dunaj, kamor so bili namenjeni in kamor je tudi dr. Binder sam hodil toža-rit ravnatelja Junovvieza. Obenem je pa dr. Binder z vsemi razpoložljivimi sredstvi pritiskal na mirnejše nemške profesorje ter jih končno prisilil, da so v dr. Egerjevi odv. pisarni podpisali tam skovano dolgo obtožnico proti svojemu lastnemu ravnatelju. Človek zdrave pameti se nehote vpraša, kje so bile takrat višje šolske oblasti in ali so jim ostale vse te razmere neznane? Dež. šolski nadzornik Belar, eksponent nemškega Volksrata, ki se je vsak dan potikal po zavodu in ki je bil natančno o vsem poučen, se ni zganil. Reprezentant dež. šol. sveta vit. Kaltenegger je pa uradno ravnatelj evo poročilo o nečuvenem postopanju nemških profesorjev kratkomalo pod mizo vrgel! Ravnatelja Junovvicza je pomiril in prisilil k molku s tem, da je na Dunaj poročal o sijajnih uspehih tega vzgledega zavoda in mu izposloval visoka odlikovanja. Kdor je vedeL, da je vit. Kaltenegger baš dr. Binderja namenil — naslednikom službeno dozorele rmr-*Jnnowiczu, se tem mahinaci-jam ne bo Čudil. Seveda so slovenski člani dež. šolskega sveta že v kali zatrli in preprečili Kalteneggerjevo namero. Na isti pomirljivi način je vit. Kaltenegger razrešil afero ravnatelja nemške gimnazije dr. Puczka. Ta je prišel z ženo svojega šolsk. sluge v tak stik, da je razburil celo maloštevilno nemško publiko, imajočo sicer v sličnih zadevah zelo široko vest. Vit. Kaltenegger, ki je na pr. slovenskega ravnatelja Štritofa pravzaprav radi malenkosti pustil in discipliniral, je pregovoril nemškega ravnatelja, da je poprosil za vpokojitev (bil je že doslužen!), ga sprejel v dež. šolski svet kot namestnika mobiliziranega nadzornika Belarja in mu celo izposloval odlikovanje. Dovolj! Ta sličica iz delovanja vit. Kalteneggerja naj za danes zadostuje. Če bi namreč hoteli navesti vse Čine tega samodržca, pod čigar trdo pestjo že leta in leta ječi šolstvo na slovenskih tleh, čine preganjanja in zapostavljanja slov. učiteljev in dijakov ter jih primerjati z njegovo dobrohotnostjo in prizanesljivostio napram Nemcem, kjer celo pri malenkostih skliče vse kranjsko nemštvo z dež. preds. Attemsom na Čelu na pomoč, bi morali napisati knjigo, ki je pa danes papirja lačna Avstrija ne bi zmogla. Na tak zavod je bil poklican ravnatelj Cora in ker se je pošteno trudil ozdraviti strahovite razmere, so ga strmoglavili. Siromaki so sami zagnali iskro v sod smodnika, na katerem cedijo. Sedaj bodemo videli. aH ie smodnik že tako suh, da bo eksplodiral. Po svojih najboljših močeh se bodemo potrudili pokazati svetu, kaj je postala Hubljanska realka v rokah trojice Kaltenegger - Relar - Binder, ki se solnči v milosti gospoda grofa At-temsa. Hita teonrtfel stavil it mnriik na i tr. (Mi i i Tnto. »Edinost« poroča: »Veliko veselje je bilo zavladalo med tržaškimi in ostalimi primorskimi Slovenci, ko se je izvedelo, da hoče vlada otvoriti slovenske vzporednice na tukajšnji obrtni šoli. Stvar se je smatrala za gotovo, ko so bile imenovane tri slovenske učne moči in ko je minister za javna dela ob zadnjem svojem obisku v Trstu podal našim zastopnikom najtrdnejša zagotovila. Razumeva se rudi samo ob sebi, da se je od strani vlade ob raznih priložnostih omenjala ta stvar kot poseben dokaz njene objektivnosti na-' p ram primorskim Slovencem. Celo lepaki o predstojećem pouku so bili sestavljeni tudi v slovenskem jeziku. Ko so se pa naši dijaki javili k vpisovanju v slovenske oddelke, se jim je gospod ravnatelj porogljivo nasmehnil in jim naznanil, da slovenskih oddelkov ne bo. Poizvedbe naših zastopnikov na na-mestništvu so to neverjetno vest potrdile. Izpočetka so se hoteli z neke strani izgovarjati s pomanjkanjem učnih moči. Kmalu pa se je izkazalo, da je ta izgovor le pretveza, kajti n. pr. za ženska ročna dela primanjkuje ravno nasprotno laška učna moč in že imenovano slovensko učiteljico, ki za laški pouk niti usposobljena ni. silijo, da poučuje na — laškem oddelku. Tudi za poučevanje matematike in fizike nimajo laške učne moči. Za te predmete so poklicali trdega Nemca iz Kiela na Nemškem, ki se je čez počit-nice naučil toliko lašoine, da se mu vsi dijaki kroliotali in da so po prvi uri pritekli k drugim proiesorjem, rote jih, naj vendar prevzame poučevanje profesor, ki ga bodo umeli. Vsa stvar bi se zdela neverjetna in nemogoča; no, kakor smo poučeni, se razlaga to čudno postopanje s tem, da uvedejo mesto slovenskih — nemške vzporednice. Minister Homann je dano besedo požrl in preklical ustanovitev slovenskih vzporednic, za katere so bile že imenovane učne moči. Te poslednje bodo morale torej poučevati na laškem ali nemškem oddelku, ako nočejo, da jih enostavno odpravijo. Glede učitaljice za ročna dela smo že omenili, da jo silijo, nai poučuje na laškem oddelku. Ker pa ni laščine zmožna, mora poučevati v nemškem jeziku, a tolmačica prevaja njeno predavanje v lašcino. Ker so pa učenke večinoma Slovenke, jim slovenska učiteljica n e o f i c i j e 1 n o (to se še trpi!) podaja razlago v slovenskem jeziku, tako da naposled vendar izvedo, kaj jih uči. Kaj takega je še mogoče v 20. stoletju, v centralni Evropi, v svetovni vojni za pravice malih narodov! Za danes poročamo še, da se je naš državni poslanec obrnil z ostro pritožbo na ministra Komanna in da pride ta neverjetna stvar tudi v parlamentu v razgovor. Centralna vlada se ne bo smela čuditi, če se po takih klofutah loteva primorskih Slovencev duševno razpoloženje, ki ga iz ozirov na slavno cenzuro tukaj nočemo popisati. Hrepenenje po slobodni Jugoslaviji pa se na ta način ne potlači in prav tako gotovo tudi ne vzbuja navdušenje za Avstrijo.« Razveljavljena sodba vojnega soiilia v UaMjanl. Sijajno zadoščenje nedolžno obsojenemu c. kr. uradniku. Gradec. 21. septembra 1918. Danes se ie vršila pred tukajšnjim c. kr. višjim deželnim sodiščem veleza-nimiva razprava z uprav senzacionalnim izidom. Zgodovina slučaja, ki ie bil predmet razpravi, ie sledeča: Dne 18. decembra 1916 ovadil ie c, kr. računski svetnik Bertram Gotz v Ljubljani svoiega uradnega tovariša Janka Koširja, da se ie le-ta dne 14. decembra i. 1. v uradni sobi ovaditelia izrazil: >Rad bi vedel, če naš cesar tudi črn kruh ie?< in da je po-stvarilo ovaditelia. nai ne mesa v debato provzvišene osebe cesarjeve, zavrnil z besedami: >To ie meni vse eno — vsi glih ali pa nobeden«. Gčitz je vložil to ovadbo pri predsedstvu c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani potem, ko sta mu to nasvetovala tudi še njegov neposredni uradni predstojnik, c. kr. računski nadsvetnik Lanerof in odvetnik dr. Vallentschag. C. kr. finančno ravnateljstvo je ovadbo odstopilo, ne da bi bilo preje zaslišalo ovadenega računskega svetnika Koširja, c. kr. državnemu pravdništvu, le-to pa takrat pristojnemu c kr. vojnemu sodišču v Ljubljani. Dne 1. januarja 1917 bil je Košir, kakor rekoč brez vsakega predgredočega zaslišanja aretiran in od službe suspendiran ter le odslej v vojaškem zaporu čakal svoie usode . . . * Vojaški pravdnik ga je dne 30. januarja 1917 obtožil hudodelstva r a z ž a 1 j e n i a Velikanstva po § 63. k. z. in dne 7. februarija se je vršila zoper njega pred c. kr. vojnim kot p r e k i m sodom razprava. Košir, ki ga je branil odvetnik dr. Karel Triller. bil je oproščen, ker ie prišel preki sod do prepričanja, da izpoved ovaditelia Bertrama Gotza, ki i e živel z obtoženim že dlje časa v neprijateljskih razmerah, ni dovoli zanesljiva, ker se ie in- lahko nanašala, kakor ie obtoženec (ki ga ie sicer tajil) trdil, kvečiem — na ljubljansko aprovizaciio ne pa na cesarja in ker ie obtožencu, katerega so vse neprizadete, tudi nemške priče slikale kot vseskozi lojalnega avstrijskega patrijota, na vsak način nedostajalo za vsako hudodelstvo potrebnega hudobnega namena. Na predlog takratnega justičnega referenta 5. atr-mado, polkovnika - avditorja Boublita pa pristojni poveljnik oprostilne razsodbe n i potrdil in vsled tega se ie morala vršiti nova razprava pred poljskim vojnim sodiščem tudi v Liubliani. Pri tei razpravi dne 21. februarja 1917 bil ie računski svetnik Kosir — vodil je razpravo c. kr. nadooročnik - avditor dr. Bvtrek (v civilu c. kr. okrajni sodnik v Šoštanju) — spoznan Kriv i m hudodelstva razžalienia Veličanstva po § 63. k. z. in obsojen na 5 mesecev težke in poostrene ieče. Ker zoper sodbe poljskega vojnega sodišča ni takojšnjega pravnega leta. moral ie Košir kazen (ki jo ie pristojni poveljnik ublažil v navadno pooistreno iečo) takoj nastopiti ter io ie prestal v vojaški ječi na liubljanskem gradu. Obenem bil ie iz državne službe po 251etnem službovanju sramotno odpuščen ter le njegovi soprogi priznana milostna podpora mesečnih 100 K ... Po prestani kazni ie vložil Košir po svoiem zagovorniku zoper obsodbo ničnostno pritožbo na c. kr. vrhovni domobranski sodni dvor. ki pa ni imela uspeha. Splošne amnestije, katero ie proglasil cesar Karel aorila meseca 1917 tudi za obsojence po § 63. k. z. bil je Košir udeležen le v toliko, da se mu ie priznala milostna pokojnina letnih 18C0 K ob istočasnem razve-ljavljenju soprogine podpore. Pa ie prišel dan 16. decembra 1917 in ž njim po državnem zboru sklenjena postava istega dne št. 510 d. z., s katero se dovoljuje obsojencem pred kakim poljskim vojnim sodlsT^nl* predlagati razveljavlienje obsodbe pred c kr. višjim deželnim sodiščem, če dokažejo, d a se ie z obsodbo kršil ali napačno vporabil kazenski zakon. Kaznovani in odpuščeni c. kr. računski svetnik Janko Košir se je posluži 1 dobrote novega zakona in ie v&>-žil po svoiem zagovorniku dotični utemeljeni predlog na c. kr. višie deželno sodišče v Gradcu. O tem predlogu ie razpravljal danes senat pod osebnim predsedstvom c. kr. visiesodnega predsednika ekscelence pl. P i 11 r e i c h a. Volanta sta bila c. kr. višiesodna svetnika Smole in Rogina, c. kr. višje državno pravdništvo ie zastopal dvorni svetnik A m s c h 1 osebno, branil in zastopal ie Koširjevo pritožbo tudi topot odvetnik dr. Triller. Senat je potem, ko se ie c. kr. višii državni pravdnik v vseh bistvenih točkah izrecno pridružil izvajanjem branitelja, po daljšem posvetovanju razglasil sklep, da se sodba c. kr. v o i -nega poljskega sodišča z dne 24. februarja 1917 v polnem obsegu razveljavi kot nična po § 281. odst. 9 a k. p. r., hkrati pa v stvari sami razsoja tako, da se računski svetnik Janko Košir popolnoma oprošča obtožbe hudodelstva razžaljen i a Veličanstva. Razlogi te razsodbe — za katero je po zakonu potrebna soglasnost sodnega dvora in izrecno privoljenje c. kr. višjega državnega pravdništva — se oslanjajo v poglavitnem na vse oprostilne sodbe prekega soda, dne 7. februarja 1916 ter naglasa jo izrecno, da inkriminova-na izjava v prvem delu sploh ni razža-Ijiva. dočim ie v drugem delu prene- zrniselna. nego da bi se zamogla nanašati na osebo sedaj že blagopokojnega cesarja Frana Josipa I., vrhu tega pa ie naravnost izključiti že glede na predživljaje obtoženca in zlasti glede na njegovo 251etno patriiotično službovanje za vsako hudodelstvo potrebni hudobni namen. Ce ie v tej izjavi sploh zaslediti kako no kazenskem zakonu nekaznivo netaktnost, bila nai bi o tem sodila pristojna disciplinarna oblast, kateri se bodo v to svrho spisi odstopili, v Opomba uredništva: O tem velezanimivem in za naše razmere med vojsko veleznačilnem slučaju obljubljeno nam je še posebio razmisijevanje od najbolj poučene strani. Za danes gospodu svetniku Koširju le iskreno čestitamo na sicer poznem, toda sijajnem zadoščenju za triletno nedolžno preganjanje. Spominjajte se političnih preganjancev Prispevke rošiljajte na: dr j a Viktora Sušnika, pisarna tfr. TriUcrJa, Dalmatinova uLiU 7- naroda. H. — Praga, 20. sept. Pred kratkim se je poročalo, da se je v Pragi ustanovil »Deželni gospodarski svet za Češko« in minuli teden je bil na Moravskem osnovan sličen avtonomni »Deželni gospodarski svet« v Brnu. Časopisje je prinašalo obenem z vestmi o konstituiranju tega gospodarskega sveta tudi statute teh institucij ter se vidi iz teh statutov, da gre za eno in isto samopomožno akcijo češkega naroda v okviru dežel ter da sodelujejo pri teh gospodarskih svetih na polovico konzumenti in na polovico producenti, ali po strankarski osnovi z ene strani agrarci, z druge strani pa meščanske in socijalistične stranke. V Pragi. p7iroma v Brnu. sta oba osrednja odbora, v katerih so zastopane slično, kakor v »Narodnem svetu«, vse politične stranke; povsod po deželi pa se nahajajo organizacije po okrajih z istimi pravili, kakor »Deželni gospodarski sveti«. Na kratko označeno je namen teh organizacij ta-le: Brezno, katero se je odprlo med potrebo naroda in med onim, kar narod resnično dobiva na prehrani in na rx>tTebš^irtah, je treba premostiti ter obvarovati narod pred gospodarsko, moralno in kulturno izgubo, pred gladom in poginom. Na Čelu »Češkega deželnega gospo, darskega sveta« stoji sam voditelj češke agrarne stranke Anton S v e h 1 a, na čelu »Moravskega gospodarskega sveta« pa predsednik Češkega Svaza poslanec František S t a n 6 k. CeSki agrarci so hoteli s tem pokazati, da imajo najboljšo voljo pomagati z vsemi svojimi silami in z vsemi svojimi možnostmi češkemu ljudstvu, ki ne proizvaja živil, dali so vzgled češkemu kmetu, da ne sme trdo in brezsrčno gledati kjko narod strada, trpi bedo in izumira. Stranka hoče kontrolirati, aH so se vsi kmetje, posestniki in producenti na deželi podvrgli narodni disciplini, ali niso zašli v vrsto oderuhov m brezsrčne žev. ter hoče stranka končno to, kar Češki kmet producira, nakloniti v prv? vrsti češkemu narodu. »Češki deželni gospodarski svet« ima že svoje pisarne in uradnike ter že redno posluje. Tajnik ima polne roke dela in kmalu bo v gospodar, svetu več dobni organizaciji za samopomoč, samo da je delokrog »Češkega Srca« mnogo manjši kot delokrog »Deželnega gospodarskega sveta.«. Na eni strani vzdrževanje vsega naroda gospodarsko in socijalno ter tudi etična na drugi strani samo vzdrževanje in skrb za praško pizenjsko, brnsko, ostravsko in dunajsko češko deco. Razgovarjal sem se z voditelji »Češkega gospodar, sveta« ter podajam temeljne misli, ki so podlaga delovanju te institucije. Z vojno je izginila zavednost pravičnost in moralnost ter ]e oderuštvo z vsemi najsurovejšimi živalskimi instinkti vedno globje rnjocTiralo v vrste ljudstva, brez ozira na narodnost in razrede. Avtoriteta države, vlade in vladnih organov je popolnoma prenehala ali pa je bila preslaba pred surovostjo in brezobzirnostjo oderuhov, alt pa se je pečala z drugimi deli ter se ni nič brigala za ubogo ljudstvo, izkratka: »V etat, c' est moi«. To velja za oderuhe in židovske ceutrale. Taka ie bila ta nemška nedosegljiva organizacija. Še bolj komplicirane, zmedene in težavne so postajale razmere za nas Slovane v Avstriji. Že sedaj čutimo posledice grozne vojne, ne le v popolnem polomu apro-vizacije m razdeljevanja potrebščin, marveč tndi v ogromni socijalni etični in kulturni propasti, ki stoji pred nami v polni grozi konkretnih oblik. Naloga vseh mislečih in čutečih ljudi, v prvi vrsti voditeljev, je jasna. Najprej jim je privesti narod čez polje smrti, gladu in bede v soince in novo življenje svobode z najmanjšimi izgubami na Budstvn, na kulturi in moralnosti. Za ta strate-gični načrt je bilo treba Hindenburga in ker ni bilo enega samega človeka, da bi bil izvršil to nalogo, so napravile naše najboljše glave skupno. Niso gledali na strankarsko pripadnost, vsi skupno in složno so napravili strategični načrt za boj proti nemoralnosti, nezavednosti, neredu, bedi. boljševizmu itd. 2e prodirajo v enotni fronti proti neprijatelju. To je naloga in namen »Češkega gospodarskega sveta«. Njegova naloga je, zvezati in držati zgradbo narodnega 0868 Stran 2. »SLOVENSKI JN^KUU*. dne 23. septembra ibflfi. 217. stev. poslopja, da se ne zruši narodu na glavo sedaj ali pa nekdaj po vojni. Dunajska vlada je sprejela ustanovitev »Češkega gospodarskega sveta« suhoparno in neprijateljsko na znanje. Obzorje vladnih ljudi je tako ozko, da iščejo za vsakim podjetjem nacionalizem in označujejo vsak korak kot neprijateljstvo proti vladi in proti Nemcem. Oni bi radi, da bi nas vojna gospodarsko, socijalno, etično in kulturno kar najbolj oslabila, da bi postali tako slabotni. Zato vidi Dunaj v »Češkem gospodarskem svetu« podjetje — morda Cehoslovakov, in nikakor podjetja, vzraslega iz demokracije, morale in kulture. Nas pušča to popolnoma indiferentne in nas to naziranje tudi prav nič ne preseneča. Ne čudimo se, da Nemce spreletava strah pri vsakem našem migljeju. Mi se ne moremo ozirati ne na levo, ne na desno; za nas je meroda-jen v prvi vrsti interes in bodočnost naroda, ki mora biti zdrav, dober, zaveden, ki mora biti prepričan o potrebi svobodne čchoslovaške države. Nemški umik Južno od CamOrajci. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 21. septembra. (Korespon-denčni urad.) Zapadno bojišče. Skupina grm. Ruprehta. Vzhodno od Alerckema smo zavrnili belgijski delni napad. Živahno izvldno delovanje med Lvso iti Scarpo. Pri zavrnitvi angleških bataljonov, ki so izvršili sunke severno od La Basseeja, smo vjeli 50 mož. — Skupina go. v. Boh na. Med Gouzeaucourtom in Sommo včasih močno artiljerijsko delovanje. Angleški delni napad severozapadno od Belli-courta se je ponesrečil pred našimi črtami Južno od Somme smo umaknili naše še daleč pred pozicijam! ostale prednje čete na same pozicije ter izpraznili torej tudi Essignv le Grand. — Skupina nemškega cesarjeviča. Med Vau.villonom in Jouvjem so sledili zvečer silnemu ognju sovražni napadi. Na višinskem hrbtu zapadno od Jouvja se je sovražnik ustalil, sicer smo ga zavrnili. Pri armadnih skupinah generala v. Gallwitza in vojvode Albrehta nobenega posebnega bojnega delovanja. — v. Ludendorff. Berolin. 22. septembra. (Kor. urad.) Skupina grm. Ruprehta. Zapadno Fle-urpaixa in južno od Havrincourta smo zavrnili angleške delne napade, severno od Scarpe pa močne sovražnikove sunke. Lastna podvzetja pri Moeuvresu so nam dala 45 vjetnikov. — Skupina go. von Bohna. Po brezuspešnih delnih napadih obeh poslednjih dni je pripravil Anglež zopet velik enoten napad. Nameraval je prodreti južno od Cambraia. Pod varstvom gostega ognjenega vala je angleška infanterija v spremstvu oklopnikov nastopila za napad med gozdom pri Gouzeaucourtu in Hardicour-. tu. Pričakovaje sovražni napad smo v noči od 19. na 20. september obrambo na prostem polju vzhodno od Epe-hvja preložili na stare angleške pozicije med Villers Guislainom in Bellicour-tom. Ko je za napad globoko razpore-deni sovražnik jurišal z višin proti našim črtam, ga je sprejel pripravl]eni c»brambni ogenj naše artiljerije in strojnih pušk. Napad je obtičal pred našimi črtami. Po nailačji ognjeni pripravi je pričel sovražnik iznova napadati. Tudi ta drugi naval se ie popolnoma ponesrečil. V jugozapadni del Villers Guis-lain in v pristavo Ouennenmont je vdrl Anglež samo začasno. Tu ga ie takojšnji protisunek vrgel nazaj. Zvečer in ponoči so najhujšemu ariiljeri»skemu ognju zopet sledili liuti napadi, ki smo jih zavrnili. Včerajšnji bojni dan ie bfl v težkem borenju na zapadni fronti posebno uspešen. Nemški lovski in konjeniški strelski polk, vzhodno in zapad-nepruski. poznaniski, spodnješlezijski, westfalsk?. renski, bavarski polki in gardne čete so Angležem prizadele včeraj težak poraz. Na vsej napadalni fronti je imel sovražnik najtežje izgube. Naši artiljeriji pripada glavni delež polnega uspeha. — Skupina nemškega cesarjeviča. Med Ailetto in Aisno je artiljerijsko delovanje ostalo čez dan v zmernih metah. Oživilo se je na večer v zvezi z Ijurimi delnimi boii vzhodno od Vauxaillona, pri pristavi Vaurams in severozapadno Valllvja. — v. L. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berolin. 22. septembra. (Kor. urad.) Z bojnih front ničesar novega.__ Vas Fleurbaii leži ob cesti Ar-mentieres - La Bassee, 4 južno - zapadno od Armentieresa. — Va* Villers G u i s-1 a i n leži 3 km južno - vzhodno od Gou-zeaucourta, ki leži, kakor znano, ob veliki cesti Peronne - Cambrai, skoro 15 km zračne črte južno - zapadno od Cambraija. Od pretoka Canal de V Escault (nemško Schel-de), ki je severno nadaljevanje St Ouentin-skega kanala in ki poteka skozi Cambrai, je Villers Guislain proti zapadu oddaljen pičle 3 km. — Vas B e 111 c o u r t leži vzhodno od Hargicourta, tik podzemskega pretoka, ki veže St. Quentinski in Escaultskl kanal, ter ob skoro ravni veliki cesti, H veže mesti St. Quentin in Cambrai. dobrih 12 km severno od St. Quentina, ali 24 km južno od Cambraija. — Pristava O u e n -nem on t stoji ob višini 142, dobra 2 km severo - zapadno od Bellicourta. Dunaj, 21. septembra. Silni boji v prostoru Cambrai - St. Ouentin so zadnje dni nekoliko popustili, ker se je Angležem in Francozom posrečilo severno od St. Quen-rina dospeti do Somme ob črti Bellenglv-se - Bellicourt Južno od St. Ouentina so zapustili Nemci svoje prednje pozicije, ko so si pripravili nove postojanke ob cesti v La Fere. Med Ailetto in Aisno so Francozi nadaljevali svoje napade ob cesti iz Sols-sonsa v Laon ter so v tej smeri tudi napredovali. Nemci trde, da so njih prave pozicije bolj proti severu. Boji zadnjih dni so pokazali, da sistematično prodiranje Francozov ob tej cesti izključuje, da bi Nemci še dolgo držali sedanje svoje pozicije. Frankfurt, 21. septembra. Vojni poročevalec ^Frankfurter Zeitg.« piše z zapadne fronte: Francosko - ameriški napad pri Saint Mihielu je bil po poročilih vjetnikov jako skrbno pripravljen kot podjetje velikega obsega. Čeprav število udeleženih napadalnih divizij ni še ugotovljeno, vemo vendar to, da je pripisati veliko izgubo na vjet-nikih samo velikanskemu številu sovražnih tankov. Nad tisoć oklopnih vozov vsake velikosti se je udeležUo napada. Ena naših divizij ie Štela zgolj na svojem odseku 60 velikih in 40 malih tankov. Ravno one čete, ki žilavo branijo svoje pozicije, so najbolj izpostavljene nevarnosti obkolitve s strani sovražnih oklopnih vozov. — Zaeno se poroča, da so Amerikanci zopet streljali z drobnim svincem. Curih, 21, septembra. Iz Pariza poročajo: V gozdu pri Corbisu smo našli podstavek zadnjega nemškega dalekosežnega topa, ki je streljal na Pariz in sicer podstavek pravega topa in podstavek samo navideznega topa. Zanimivo je, da fundament pravega topa ni bil zadet od francoskih letalcev, dočim je bil fundament navideznega tr«pa večkrat zadet od letalskih bomb. Ženeva, 21. seotembra. vPetit Journal« poroča, da je Foch izdal armadno po-velje, v katerem razlaga četam Burianovo no ponudbo in jih poživlja, da naj na->e Sile za nadaljne boje. 2eneva, 21. septembra. Reuter poroča, da je bila ameriška armada med Moslo in Mamo ustavljena, da je čutiti na celi fronti močan sovražni odoor in da so oneracije na celi fronti več ali manj prenehale. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 20. septembra zvečer. Čez dan so razširili Francozi svoje uspehe vzhodno od Fssigny le grand in na planoti pristave Moissv. Artiljerijski boj je bil živahen v pokrajini pri St. Ouentinu in severno od Aisne. Sicer miren dan. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 20. septembra zvečer. Zjutraj so končale škotske čete zavzetje Moeuvre-sa ter so premagale odpor sovražnega oddelka, ki se je še držal v vasi. Danes zjutraj je izvršil sovražnik po močnem artilerijskem obstreljevanju močan krajevni napad na naše pozicije severo - zapadno od ilullucha. Napad smo popolnoma zavrnili. Angleške* čete so izvršile danes zjutraj uspešno manjše podvzetje severo - zapadno od La Basseeja ter prodrle preko dve in pol milje do vasi Rue Marais - La Tourelle. Zvečer smo zavrnili močan protinapad. 21. septembra. Pri manjših ped-vzetjih, izvršenih danes zjutraj vzhodno od Epehvja. so angleške čete po silnem boju napredovale. Zlomile so na vseh točkah močan sovražni odpor, ki je pozneje čez dan z močnimi silami izvršil colo vrsto protinapadov. Kljub silnemu odDoru in proti-sunkom so naše čete na celi fronti, kjer so napadale, bistveno napredovale. V zvezi s temi napadi so izvršile naše avstralske čete uspešno podvzetje v odseku Hargi-court ter pripeljale nazaj nekaj vletih. šestnajst sovražnih letal je bilo dne 20. septembra v boju v zraku zbitih. Tri letala so padla brez krmila za našimi črtami. Enaist svojih letal pogrešamo. Ponoči smo zbili težko nemško letalo z dvema motorjema. Vsa naša letala, ki so izvršila polet za sovražne črte. so se nepoškodovana vrnila: vrgla so 261/: ton bomb na sovražne naprave. AMERIŠKO URADNO POROČILO. 20. septembra. Zavrnili smo nove sovražne poskuse, vdreti na štirih točkah v ravnini W6vre in v Vogezih v tfaše črte. Artiljerijsko delovanje, sicer ničesar poročati. Bombe na nemška mesta. Berolin. 22. septembra. (Koresp. urad.) V noči na 17. september je bila pri bombnem napadu poškodovana cerkev sv. Ivana v Mogunciji. V Stutgartu je bilo ubitih 6 žen in 4 otroci, tri žene in 4 otroci pa so bili težko ranjeni. Iz bombnih letalskih skupin je bilo v noči na 17. september ubitih na nemškem ozemlju 9 letal. PODMORSKI ČOLN PROTI PODMORSKEMU ČOLNU. Dunai. 21. septembra. (Kor. ur.) Neki naš podmorski čoln je 20. septembra rano zjutraj pred rtom Rodoni (severno od Drača) s torpednim strelom potopil velik francoski podmornik. Razen drugega častnika tega podmornika, fre-gatnega poročnika Evgena Lapevra, ni bilo mogoče nikogar rešiti. Italilansba ofenziva. NASE URADNO POROČILO. Dunaj, 21. septembra. (Kor. urad.) Italijansko bojišče. Naš uničujoči ogenj ie v kali udušil sovražno podvzetje proti delom pozicij v odseku To« nale. V Judikarijah v dolini Conceii. pri morju in na visoki planoti malimi krajevni boji. Med Brento in Piavo so se omejili Italijani po neuspehih zadnjih dni na slabotne sunke proti našim pozicijam pri Tassomi severovzhodno od gore Pertica, ki smo jih vse do konca zavrnili. — Zapadno bojišče. Pri c. Jn kr. četah ničesar pomembnega. — A 1 b a ni j a. Nobenega pomembe vrednega delovanja. —- Sef gen. štaba. Dunaj, 22. septembra. (Kor. urad.) valne čete od čehorlovaških legijonar-Italijansko bojišče. Včeraj so na Dosso Alto napadle naše naskako-valne čete od čehoslovaških legijonar-jev branjeni odsek jarkov. Največji del posadke je doletela zaslužena usoda. — Zapadno bojišče. Pri c. in kr. četah nobenih posebnih dogodkov. — A 1 b a n i i a. Na obrežju so bili zopet odbiti Italijanski napadi. — Šel generalnega štaba. _m Dosso Alto se imenuje gorski greben ob vzhodnem bregu Gardskega jezera. Greben prehaja proti jugu v pogorje, čigar najvišji vrh je Monte Altissimo (2079 metrov). Italijanska ofenziva. Iz vojaškega razmotri van ja 21. septembra. V italijanskem glavnem stanu se borita dve sfra-tegični mnenji: italijanska stranka zastopa stališče, da nova ofenziva ni potrebna, ker bo Italija po mirovnem sklepu dobila Benečijo nazaj tako aH tako in zraven še zagotovljeno avstrijsko ozemlje. Pri tem se sklicuje na politični rezultat bitke pri Cu- stozzi leta 1866. Francoska stranka pa sili k novi ofenzivi velikega stila, katero mora pričeti Italija radi svoje narodne časti in v interesu svojih zaveznic, da prepreči na-daljno avstro - ogrsko pomoč v odločilnih bojih na zapadnem bojišču. Katero mnenje bo prevladalo, nam pokaže bližnji čas. Letalski napad na otoke v P i a v i. Iz vojnoporocevalskega stana 21. septembra. Dne 20. septembra je napadla letalska stotnija 69 iz svoje prostovoljne podjetnosti pod drznim vodstvom svojega poveljnika nadporočnika Suputa iz nizke visine vse po sovražniku zasedene otoke v Plavi s skupno loOO kg bombami ia S000 streli iz strojnih pušk z vidnim uspehom. Dve brvi sta bili polno zadeti in porušeni. Letalske delovanje na Jadranskem morju. C. in kr. mornariška sekcija ooroča: Skupina lastnih letal je napadla v noči od 18. na 19. t. m. letalske naprave- v Benetkah in sovražno taborišče v kopališču nedaleč Piavinega izliva. Zadet je bil hangar na postaji Vignole pri Benetkah. Pri napadu na razsežne prista-t : i e naprave v Valoni so sodelovali tudi hidroplani, vrnili so se v svoja pristanišča po vidnem dobrem učinku. Sovražnik je deloval na severu na jugu. Dne 11. septembra so vrgli sovražni letalci bombe na Sv Ivan Medianski, škode malo, par ljudi ranjenih. Dne 12. septembra so prišla sovražna letala nad Drač, pa niso provzročila ne škode, ne izgub. Dne 15. septembra je priplula sovražna zračna ladia nad Puli in ie vrgla 16 bomb brez učinka. Na*V baterije so zbile pri Reki krožeče italijansko letalo isti dan. Italijanski letalec nadporočnik je bil vjet. Popoldne so se nojavila sovražna letala v bližini Poreča, ali naše odbijalne baterije so jih pregnale. Dne 15. septembra sta dva italijanska letalca vrgla svoje bombe na mirno prebivalstvo na otoku Pagu, poškodovala sta tri hiše in enega otroka težko ranila. Dne 17. septembjra je srečala mala skupina lastnih pomorskih letal številno nadmočno sovražno skupino. V nastalem ziačnem boju ni mogel sovražnik doseči ni-kakega uspeha. Isti dan je nanadlo Drač 12 angleških in 5 italijanskih letal. Materijalna škoda je majhna, več človeških Žrtev. En vojak In 6 Albancev je bilo ubitih. Dne 19. septembra so Italijani napadli Drač in otok Lastovo, katerega so tudi obstrelievali s strojnimi puškami. Isti dan je sovražna skupina 7 letal okoli poldne vrtrla 32 bomb na Pni j z višine 5000 m. Večji del bomb je padci v vodo, nekatere so poškodovale privatne hiše. — Torej nikakih uspehov na scP vražni strani. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 20. septembra. Bojno delovanje, zlasti artiljerijsko, vzhodno Gardskega jezera, v Vallarsi, v zoni Caprila in Montel-la. S krepkim odzivom naših baterij smo nevtralizirali sovražni artiljerijski ogenj v najzgornejšem delu Serenske doline in severno Grappe. "Sovražnik je ponovil zaman svoje napade na naše izpostavljene postojanke, je bil zavrnjen z izgubami in je pustil nekaj vjetnikov v naših rokah. Na severnih pobočjih Monfenere so naše patrulje vjele nekaj mož. Ena naša letalska skupina je vrgla bomeb na arzenal v Puliu in na delavnice in municijska skladišča ter dosegla dobre rezultate. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni, tri nadalina prisiljena, poškodovana pristati. (Opomba: Poročilo iz Pulja je napačno. Od vrženih bomb jih je padlo več nego polovica v morje. Dve privatni hiši sta bili poškodovani. Sicer ni bilo nikake škode ali izgube.) 21. s e p t e m b r a. Na celi fronti artiljerijske akcije z značajem vznemirjenja. Naše baterije so provzročile požare v okolici Melette na visoki planoti pri Asiagu ter so provzročile veliko eksplozijo municijske-ga skladišča pri Grisoleri "h dolenji Piavi. Poskusi sovražnih napadalnih oddelkov, vdreti v naše črte, so se ponesrečili pred črtami južno od Morija, ob Monte Cornu-Vall Arsi, severno od Monte Grappe in vzhodno od Salettuola. Naši izvidniki so napadli pri Vali di Ledro majhno sovražno postojanko ter jo nognali v beg. Pri tem je imel sovražnik občutne izgube na mrtvih in ranjenih. Tekom Izvidnega delovanja na Tonalu in ob piavskih otokih smo vpletli mnogo municije in materijala. V okolici Montella je bilo eno sovražno letalo v boju zbito. 22. septembra. Včcrai sta napadli iužno Maga zjutraj zgodai dve sovražni koloni po ljuti artiliornski pripravi, izvedeni večinoma s plinovirni streli, izno-stavek višine 703 na Dossu Altu. Prva kolona je izvršila frontalen sunek s severa proti jugu, druga je hotela obiti pozicijo s severo - zapada proti lugo - vzhodu. Neustrašene čete šeste čeho - slovaške divizije, ki so držale pozicijo, so se branile z občudovanja vredno hrabrostjo. Obkolieval-ni oo^kus se je ponesrečil in Te bil odbit po oddelku strojnih pušk. ki je bil nagloma pri-h i tel iz svoje Dozicije. Druga sovražna kolona je razpršila izpostavljeno postojanko, ki se jej ie upirala in posrečilo se jej je. da se ie vstalila na višini 703. Ali čete. ki so io bile zajedle, so io z oiačerii odbili v besnem snonadu. tekom katerega je imel sovražnik težke Izgube. Poooldne so zooet za-voievale nanadalne on+rulie izoostavlieno postojanko in vzpostavile položa? ponoino-ma. Naoadalni posVmsi sovražnih oddelkov so se izjalovili r»red našimi pozicijami na Cimi Cadv fTonn]n) rta Colu del P^sn in na Colu d' Ec^ele (asjnšVa nl^no+a^. N«. ma-l»h piavskih otokih in na višini Montella so bile sovražne straže uničene. Na severnih pobočjih hriba Tombe smo vjeli nekaj mož. Pro trganje (HpkMMh ticnšh s ves in Rušilo Curih. 22. septembra. Iz Londona poročaio: Ruska vlada ni odgovorila na ultimatum ententnih držav z dne 16. septembra. Angleški državljani v Rusiii niso bili izpuščeni. Angleška vlada smatra svoje formalne stike s sedanjo rusko vlado za pretrgane. Helsingfors, 21. septembra. V nedeljo so se vršila v Petrogradu na mnogih krajih zborovanja, katerih se je udeležilo mno^o tisoč oseb ter je bil sprejet predlog boljše-vikov, da naj se takoj prične vojna proti ententi, da nai se vsi ententni državljani aretiraio in niih imetje konfiscira. Mornarji vzhodnomorskega bro-dovja so se zglasili s prošnjo, da nai tih pošljejo na murmansko obal proti e-ntentnim četam. Moskva. 19. septembra. »Izvestja« poročajo o konferenci v Samari. Na tel konferenci se je baje zooet naglašalo. da kadeti ne priznavajo brest - litovskega miru in da nočejo končati vojno v sporajumu z en- tento. — (To poTočilo prinaša naš uradni korespondenčni urad. Istočasno pa prinaša tudi še drugo poročilo, ki je temu direktno nasprotno.) Stcckholm. 20. septembra. (Kor. urad.) -Swenska Dagbladet« poroča preko Hel-singlorsa, da ustanavlja Miljukov novo konsdtucijGnalno monarhistično stranko. Zaradi needinosti v vprašanju ali naj se program stranke v Nemcem prijaznem smislu revidira ali pa naj se ustanovi nova stranka, je prišlo do razpora v kadetski stranki. Večji del kadetov je za novo stranko pod Miljukovem. Emeuti prijazni sklep centralnega komiteja je bil na slabo obisko-vanem zborovanju v Moskvi odklonjen. Stoclriiolai, 20. septembra. (Koresp. u.) Komunistični centralni komite v Petrogradu je sklenil, konfiscirati imetje ententnih državljanov. Lipsko, 20. septembra. Iz Kijeva poročajo, da je bil atentat na Trockega izvršen v Kursku. Neki vojak je streljal na njega, pa ga ni zadel. Ukrajinska vlada Je odkrila tudi zaroto, ki je imela namen, umoriti Pa-kovskega, voditelja ruske mirovne delegacije. Frakobrod o. M., 21. septembra. -Frkft Zeitg.c pravi, da se je nemški generalni konzul v Petrogradu pridružil protestu tamošnjih nevt'ajnih diplomatov proti rdečemu terorju. Petro?-2*, 21. septembra. Iz Kronštita poročajo, da je bilo tam 6 popov ustreljenih, ker so bili v zvezi z entento. Stockiiolui, 21. septembra. Iz Perrogra-da poročajo, da je Neva zadnje dni priplo-vila trupla mnogih častnikov, ki so b'\\\ v Kronšiatu ustreljeni, ker se niso vklonili ukazom sovjeta. Novi atentati. Moskva, 21. septembra. (Koresp. ur.) Na Člane sovjetske vlade so bili izvršeni zopet atentati ter so imeli ti atentati, za posledice nove represalije. Tatari v Baku ju. Berolin, 21. septembra. Z ruske strani se je trdilo, da so Turki zavzeli Baku. Kakor izvemo, ne gre za regularne čete, marveč za prostovoljce Tatarske republike. Carica umorjena. Frankobrod, 21. septembra. »Havas« poroča iz Londona, da so diplomatični krogi potrdili, da so bUe carica in njeni dve hčerki umorjeni. Milijon rubljev za nepravega carja. Bern, 21. septembra. Napačni carji, katerih je v Rusiji 20, še vedno strašijo boljševike s svojimi propovedmi. Za glavo najnevarnejšega »carja« je sovjetska vlada razpisala nagrado 1 milijona rubljev. Čeho - Slovaki vplenili 6V: milijard zlata. Stockholro, 21. septembra. Rusko časopisje prinaša sedaj podrobnosti o zlatem zakladu, ki je bil od Čeho - Slovakov v Ka-sanji s ukraden«. Gre za zlati zaklad, ki so ga boljševiki »zapleniti* v Petrogradu in Moskvi bankam ter za zlato in srebro, ki je bilo v Kasanji spravljeno. Pri zavzetju mesta so Čeho - Slovaki dobili ves. zaklad v roke ter so ga takoj odpeljali iz mesta. Moskva, 20. septembra. (Kor. urad.) -^Pravda« prfobčuje brzojavko voditelja vojaškega resorta komiteju konstituante glede zlate zaloge, ki je bila odpeljana iz Kasanji. V Rusijo se je baje odposlalo nominalno za 657 milijonov rubljev zlata (po sedanji vrednosti 6*2 milijard rubljev). 100 milijonov rubljev papirnatega denarja, za velikanske vsote drugih vrednot ter mnogo nlatina in srebra. Finska kraljevska krona. Frankobrod. 21_ seotembra. Poro8a so, da so ie princu Frideriku Karlu Hessenskemu odločno nasvetovalo. da naj nrivoli v to. da o .-tane vprašanje finskesrA 7>restola odprto. Lahko bi se dal >naieri<: za 5 let kot unraviteli države. Finski narod n?.i bi pozneje definitivno odločal. Ta izhod naj prepreči, da bi, dei>tva pozneje tvorila ovire. Princ v to do sedai se ni privoliL Nemško - ruska meja. Kovno, 22. septembra. (Koresp. urad.) Mcina komisija za določitev meje med Nemčijo in Rusijo, ki je zborovala v Vilni, je končala dne 15. septembra svoja dela. Iz-praznenje pokrajine vzhodno od Berezine se prične dne 20. septembra 1918. Končano mora biti dne 28. februarja 1919. Berezina ostane tudi potem popolnoma v nemški posesti. Na njenem vzhodnem bregu se prične nevtralni pas. Kliev, 20. septembra. (Koresp. urad.') Ukrajinska brzojavna agentura poroča, da je nemška komandatura v Rostovu ob Donu izjavila zastopnikom časonisja. da so vse vesti o odpoklicu nemških čet iz donskih pokrajin in iz Rostova neresnične. Obtožba romunskega vojnega kabineta. Bukarešta, 22. septembra. (Koresp. u.) Parlammtarični cdsek, ki se bavi z obtožbo prejšnje vlade, je dal včerai do dolgem zaslišanje aretirati podonlkovnika Slani-ceanu in šefa kabineta Iliesca. Slaniceanu je baje izvršil poneverjenja in goljufije. Dogovor z Ukrajino. Dnnai 21. pentombra. Iz Kiieva so došle danes podrobnosti novesra crospo-darskeera dogovora z Ukrajino. Dobava žita in živil se bistveno že navnia. Kar se tiče dobave sirovin. so osrednje sile upravičene do 1. iuliia 1919 izvoziti 11.200 vaeronov specialnosra lesovja (breze, jesena, hrasta). Izključen io izvoz stavbnega, iamskega lesa, železniških oragov in drv. Konoplje dobodo osrednje sile 750 000 funtov. Volnate in mešano cunjo po proste za izvoz. Sortirane platnene, pavolnate in konopljene cunje se bodo smele izvažati sele s 1. septembrom 1919. Splošni prosti izvoz volne se ne dovoli. Ukrajinska vlada dovoli izvoz 37 % milijonov pudov železnib rud in 3 milijone pudov manganove rude. Centralne države dobe za sedai pravico za dobavo 300 000 surovih kož od velike živali in 700.000 malih kož (teleeiih, koziih. ovčiih). Ukrajinska vlada garantira, osrednjim silam 250.000 pudov tobaka starega pridelka. V LTkraiini se bo dovolil prosti promet iz Nemčije in Avstro - Ogrske uvedenega blaga. Sedaj se ureja monopol za premog in petrolej. Premog dobavlja nemška vlada, netroleiske izdelke Avstro - Ogrska povprečno na mesec 5000 ton, Enfentno prodiranje v Makedoaii. Entcntna armada v Makedoniji je dosegla velik taktični uspeh in brezdvomno je glasom zadnjih poročlL da se ofenziva ententnih čet se ni ustavila. Makedonska armada je sestavljena iz angleških, francoskih, grških in srbskih divizij ter pravijo nemška poročila, da se bojuje na tej fronti tudi ena Jugoslovanska divizija. O jugoslovanskih vojakih na tej fronti poročajo tudi sovražna poročila: Ofenziva ententne armade se je pričela z velikim napadom v gorovju Moglene vzhodno od Bitolja in črne. Najprej se je raztezala ofenziva na fronto kakih 15 km ter se je le polagoma razširjala. Ententne čete so zavzele najprej viso-čino Sokol (1383 m), od tam so ententne čete prodirale proti Nidžeplanine na Dobre«-poljsko planino ter so zavzele. 1760 m visoki greben in 1440 metrov visoki Veternik. S tem je ententna armada obvladala nižino Črne ter se je mogla razširiti tudi proti vzhodu na sosedne planine. Bolgari so se morali v celem kotu med Črno in Vardar-jem umakniti. Proti zapadu so prodrli zavezniki do Črne ter zasedli vas Zovik. Proti vzhodu so prodrli do Zborska in do Koševe. Tako se je razširila fronta na 40 km ter so ententne čete prodrle v zračni črti na tem mestu fronte nekako 40 km globoko. Tudi severno od Dojrana se je pričelo prodiranje ententnih čet. Na obeh straneh Doj-ranskega jezera se je pričelo intenzivno artiljerijsko streljanje ter se je razširilo delovanje etentne armade na fronto med Dojra-nom in Gjevc.jelijem. Neprestani napadi angleških In srbskih čet na tem odseku fronte so Imeli ta uspeh, da so končno ententne čete tudi na tem mestu prodrle. Kakor se poroča iz Aten, se je pričela na Grškem mobilizacija ter je vpoklicanih šest letnikov k vojakom, ki morajo nastopiti službo tekom 20 dni. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija. 19. t. m. Na Cerveni steni In v okolici Bitolja na obeh straneh mestoma živahnejši artiljerijski ogenj. Severno Bitolja in v loku Črne smo z ognjem odbili sovražne na.^ kako valne čete, ki so po artiljerijski pripravi skušale vdreti v nase jarke. Vzhodno od Črne so se ves dan vršili težki boji z moniajočim se uspehom. Med krajem Gevgeli in Dojranskim jezerom je sovražnik nadaljeval svoje ljute luisko-ke. ki jih ie uvedla dokaj silna artiljerijska in plinska priprava. Po trdovratnem boju se je sovražniku posrečilo, vdreti začasno v nekatere ^ načih naprej potisnjenih jarkov, rezki protinapad naših čet ga ie pa s precejšnjimi izgubami zavrnil. Pustili so tudi vjet-nike v naših rokah, med njimi nekaj grških častnikov. Na tem bojišču, kjer naši hrabri polki že dva dni v trdem boju mož proti možu branijo svoje pozicije, je utrpel sovražnik izredno težke izgube na mrtvih. ITALIJANSKO URADNO POROČILO IZ ALBANIJE. 21. septembra. V Albaniji vzhodno od Fierija in v dolini Janice spopadi patrulj, pri katerih smo vjeli več sovražnikov. FRANCOSKO URADNO POROČILO 17 MAKEDONIJE. 21. septembra. Zasledujoč poražene Bolgare, so naše čete med Črno in Vardar jem močno napredovale. Premagale so vse težkoče zvez in poročevalske službe v zelo gorati in pusti pokrajini. Naše čete so napravile velik plen, ki ga še ni bilo mogoče prešteti. Francoske in grške čete so vsega skupaj govtovo vjele nad 5000 mož in vplenile nad SO topov. Napad Angležev in Grkov v pokrajini pri Dojranu se je izvršil med liutimi boji ter je napredoval kljub silnemu bolgarskemu odporu, kljub veliki hrabrosti poslednjih čet ter so dospele srbske čete do srednje Vataše in so zavezniške čete prekoračile reko Črno pri Čabrenu. Zavezniške čete so se polastile višin Porte in Dena. Bolgari zažigajo vasL ki jih morajo izprazniti. Ena bolgarska baterija je padla polnoštevilno v naše roke. Letala so obstreljevala s strojnimi puškami umikajoče se bolgarske kolone ter metala na nje bombe. Zlasti na obeh straneh Vardarja in severno od Bitolja je bilo artiljerijsko delo-vanje zelo močno. Angleška ofenziva v Palestini. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad. 20. septembra. Pričakovani napad Angležev se je pričel. Po silnem artilerijskem boju se je pričel dne 18. septembra zvečer boj vzhodno ceste Jeruzalem - Nablus. Prvi sovražni naval se je razvil. O polnoči je poslal sovražnik nove čete v napad. Vso noč je trajal silen boj. Zjutraj je bila sila napadalca zlomljena ter sunek vjet na črti Džalut - Vadij - Amuzer-ka. Medtem so pričeli Angleži tudi ob obal; z močnim atriljerijskim ognjem s podporo ladij. Po dveurnem streljanju in silnem bli-žiskem bojun se jim je posrečilo vdreti v naše pozicije med obalo in železnico Lid Tul Keram. Umaknili smo se pred premočnim sovražnikom v nove pozicije. Ob Jordanu smo sovražno gibanje v Vadauši in pri Jerihu obstreljevali. Ob cesti Jeriho - Tel-Nimrin živahno patruljsko delovanje. Carigrad. 21. septembra. Težki boji na fronti v Palestini trajajo. Angleži napadajo posebno liuto med obalo in železnico. Da se skrajša naša ironta, so se naše čete tudi vzhodno od železnice po hrabri obrambi vseh sovražnih napadov na ukaz umaknile v nove pozi-ciie severno od dosedanje črte. Sicer ničesar novega. ANGLEŠKO POROČILO IZ PALESTINE. 21. s e p t e m b r a. V noči 19. septembra so pričele naše Čete splošen napad nad Jordanom in morjem. Vzhodno od ceste Jeruzalem - Nablus so prodirale angleške in indijske čete ter odrezale turške zvezne ceste iz Nablusa proti jugo - vzhodu. Ob pol 5. zjutraj se je pričel glavni napad, katerega so se udeležile tudi francoske čete. Kratko obstreljevanje med Rafa-tom in obalo. Naša pehota je hitro napredovala. V naskoku je premagala ves obrambni sistem na tej fronti. Do 8. zjutraj je vdrla pet milj globoko ter se obrnila proti vzhodu. Popoldne je naša pehota zasedla železniško križišče Tul Keram. Brigada avstralskih lahkih konjenikov je dospela do železnice Tul Keram - Mesudič in do ceste pri Aneotl. Odrezala le velike sovražne oddelke s topovi. Medtem je močan konjeniški oddelek prodrl proti severu ob obali ter opoldne zasedel postajo Kudejra (Liktera) 217. Stev. .SLOVENSKI NARODane 23. septembra 1918. Stran S 19 milj od izhodišča. Vzhodno od Jordana ie izvršil moča noddelek arabskih čet het-raškega kralja sunek proti železniškemu križišču Deraa in pretrgal zvezo proti severu, jugu in zapadu. Ladje so uspešno sodelovale. Operacije trajajo. Dne 19. septembra ob 8. zvečer je prišlo nad 3000 vještih čez naše črte. Številni drugi vjetniki še niso prešteti. Vplenili smo velike množine vojne-g amaterijala. Arabci so odrezali hetiaško železnico vzhodno od jezera Tiberias. Het-iaški kralj je Turke resno porazil pri Tefi-tfl jugo - vzhodno od Mrtvega morja. Ententa naj pove svoje pogoje. Haa#, 21. septembra. Londonska konferenca je sklenila glede dunajskega mirovnega predloga izjaviti, da je prišla po natančnem razmotrivaniu note do zaključka, da nota ni prava mirovna ponudba, marveč samo del mirovne ofenzive. Tudi se je sklenilo, da je konferenca delavskih zastopnikov i ooblaščena presoditi vsako mirovno ponudbo glede njene prave vrednosti in ukreniti vse, kar bi do vedlo do miru, kakor ga žele ententni socijalisti. Zato je treba, da entenrno vlade izpremeno svoje stališče in da formulirajo skupaj z Zedinlenimi državami svoje vojne cilje, ki naj jih nato javno razglase. Ženeva. 21. septembra. >Progres de Lyon< zahteva skupno javno noto ententnih vlad kot odgovor na avstro-ogrsko noto. Molk bi utrdil složnost v BOvražnih državah ter ojačil odpor lastnih nezadovoljnih elementov. Pred vsem pa mora ententa razglasiti vse svoje mirovne pogoje. London, 20. septembra. (Kor. ur.) Bivši francoski minister Albert T h o -mas je izvajal na medzavezniški delavski konferenci glode hitre zavrnitve avstro - ogrsko note s strani Amerike: Spoštujemo in občudujemo hitre metode naših ameriških prijateljev, pred vsem na polju industrije, v diplomaciji pa is, ki ga rabimo, ni potraten in če bi se bili zavezniki nekaj dni razgovar-iali. bi moglo biti to zelo koristno. Ramsav Macdonald je rekel, da je morda videti lepo, če kdo odgovori v pol ure. v vojni pa to ni nikakršna metoda. Curih. 21. septembra. Iz Haaga poročajo: Posebni nastop Wilsona pri odgovoru na noro grofa Buriana je nemilo dirnil londonske kroge. Zahteva se ustanovitev zavezniškega diploma-tičnega sveta, kar bi bilo naperjeDO zlasti proti Wilsonovemu diplomatič-ncn.u vodstvu. Predsednik naj bi bil Llovd George ter računajo pri tem na podporo Clemenceaua. Bern, 21. septembra. Po poročilu *Ga-zette de Lausanne« se je pričetkom zborovanja zveznega sveta pojavilo med konservativci gibanje v prid podpiranja avstro-ogrske note. Govor je bil o določitvi dnevnega reda, po katerem naj bi se zahtevala intervencija zveznega sveta, kar so pa preprečili italijanski nacijonalni svetniki, čim so zvedeli za to. Haag. 21. septembra. »Times« poroča-jo iz Toronta: Pričakovati je izjave kanadske vlade, v kateri se bo pred vsem postavila glede avstro - ogrske note na stališče ameriške vlade. Nemško - belgijsko vprašanje. Preko Berlina poročajo iz Havra: Belgijski zunanji minister sporoča: Belgijska vlada je indirektnim potom sprejela sporočilo, ki ji je pojasnilo namene Nemčije glede Belgije. Iz teh poročil izhaja, da namerava Nemčija zahtevati od Belgije, da se zaveže rešiti jezikovno vprašanje v soglasju s politiko cesarske vlade ter bi se morala Belgija odpovedati svoji suverenostni pravici, ugoditi prosto izraženim željam belgijskega naroda, urediti enega izmed problemov svoje notranje politične organizacije. Nemčija bi zahtevala tudi amnestijo za one državljane, ki so se pregrešili s tem, da so podpirali načrte sovražnika. Tudi bi zahtevala, da se vzdrže predvojne trgovinske pogodbe po vojni, kar bi vsled uničenja belgijske industrije s strani zavojevalcev zagotovilo nadvlado nemškega gospodarstva. Tudi bi Nemčija dejansko vztrajala na tem, da stori odvisno usodo Belgije od rešitve kolonijalnih vprašanj. Končno se niti ne omeni dolžnost Nemčije, da popolnoma popravi krivično svojim žrtvam prizadeia-ne škode. Te zahteve in ti pogoji prevladujejo nad vsemi izjavami, ki navidezno priznavajo neodvisnost Belgije ter store te izjave brezpredmetne. Belgijska vlada je objavila svoi program v svoji noti papežu dne 24. decembra 1917, ga preteklega januarja formulirala in se ga bo, kakor to zavezniške vlade vedo, točno držala. Odgovor Bolgartke. Sofia. 20. septembra. Ministrski predsednik Malinov ie danes izročil avstro - ogrskemu poslovodju odgovor bolgarske vlade na noto zunanjega ministra barona Buriana. Sofija, 21. septembra. Odgovor bolgar-&q vlade na avstro - ogrsko noto, naslov-fien na našega zunanjega ministra, se glasi v bistvu tako - le: Bolgarska je pripravljena poslati delegate, da stopijo v stik z v vojni se nahajaj očimi državami, da se pri-čno pravilna pogajanja. Bolgarska je stavila v tej vojni samo zahteve, katerih temeHi so našli končno splošno pritrjevanje. Bolgarska ne želi zavojevanj provincij, kjer žive toj narodi, niti noče nadvlade nad sosedi. Ona žel! samo utrditi svojo varnost ter ustvariti enotnost svojega naroda v etno-sraflčnfli mejah, katere je zgodovina začrtala in katere so velesile v preteklosti opetovano sankcijonirale. Politiine vesti. = Narodni svet za Koroško. V Četrtek dne 19. t. m. se je v Celovcu pod predsedstvom dr. Korošca ustanovil Pokrajinski odsek NS. za Koroško. Po ustanovitvi se le razvil razgovor o narodnostnih in gospodarskih vprašanjih na Koroškem, katerega so se udeležili najodličnejši zaupniki slovenskega koroškega ljudstva. = Zbiranje za češki narodni davek prepovedano. Iz Prage poročajo uradno, da so oblasti prepovedale zbiranje za češki narodni davek. »Oblasti« pravijo, da so Čehi za ta davek pritiskali tudi na Nemce in jim grozili- Tudi pravi uradno poročilo, da se namen zbira- nja ni označil v vseh okrajih enaka I Kar je posebno vzbudilo pozornost : oblasti, je dejstvo, da so se zbiralci pri- I držah pravico razpolagati z denarjem, jj ne da bi polagali račune. Uradno poročilo je mnenja, da je to tem bolj čudno v vojnem času, ker »simpatizirajo posamezne udeležene osebe očitno s sovražniki Avstrije, torej z nasprotniki miru. ki ga tudi Avstrija želi.« Namest-nistvo je zato prepovedalo nadaljne zbiranje ter zagrozilo kazen za prestopke. ~ Razdelitev češke upravne komisije, Iz Prage poročajo, da je določen za predsednika češkega oddelka deželne upravne komisije sekcijski svetnik v notranjem ministrstvu dr. Anton Nin-ra. Cesarskega patenta, ki sankcijonira razdelitev deželne upravne komisije, je pričakovati za prihodnji teden. Baje se namerava vzdržati pravico Veta za predsednika sekcije. Tudi deželno urad-ništvo naj se razdeli v nemški in češki status. = Poljaki in davčne predloge. Z ozirom na posvetovanja Poljskega kluba glede obnovitve Galicije se je vršila v četrtek seja parlamentarične komisije pod predsedstvom načelnika dr. Tertila in ob navzočnosti ministra za Galicijo viteza Zaleskega. Sklenilo se je, da bo stališče parlamentarne komisije napram davčnim predlogam odvisno od stališča, katero bo zavzela vlada napram zahtevam Kola Poljskega. Komisiia je konstatirala, da se velik del zahtev kluba in obljub vlade še vedno ni izpolnil, ter je pooblastila predsedstvo, da naj vlado še enkrat pozove, da naj izpolni deželne potrebe. = Ban pl. Mihalović ostane. Korespondenca »Ungarische Rundschau« izve iz kompetentnega vira, da v doslednem času ni računati z izpremem-bo na hrvatskem banskem stolu. Ban pi. Mihalović torej ostane. — Kako rešujejo jugoslovansko vprašanje. Budimpeštanski listi poročajo o avdijenci ministrskega predsednika dr. Wekerla, da je šlo za jugoslovansko vprašanje, ki pa se tudi to pot še ne bo definitivno rešilo. Hrvatska kriza se bo rešila, ban pl. Mihalović bo odstopil. Ogrski politični krogi pravijo, da jim ni nič znanega, da bi se bilo v avdijenci govorilo o odrski notranji politiki. = Spitzmtiiler demontira. Skupni finančni minister baron Spitzmuller de-mentira, da se ni proti nikomur izrazil, da sta sedaj grof Štefan Tisza in go. v. Sarkorić eksponenta za ureditev jugoslovanskega vprašanja in da bo poverjena grofu Tiszi naloga rešiti to vprašanje. = Kako se igrajo z narodi Budim- peštansko časopisje je našlo, da bosansko vprašanje še ni godno za rešitev. Med vojno se tozadevno še ne bo nič odločilo, treba je še počakati, kako bo s Srbijo in Črno goro. Spitzmuller ju to pot ne bo treba dementirati. Našim državnikom in diplomatom stoletna vprašanja ne bodo nikdar godna za rešitev. = Mir v Solnogradu. Iz Solno-grada poročajo, da se nemiri, ki so se vršili 19. t. m., niso ponovili. Delavstvo se je vrnilo na delo. Trgovine so zopet odprte. = S kom smo sklepali brest-litov- ski mir? Iz Kijeva poročajo: Ukrajinsko sodišče je obtožilo predsednika ministrstva rade Holuboviča sokrivde poneverbe 5 milijonov mark skupaj z bivšim poljedelskim ministrom. = Italijanski narodni praznik. Iz Rima 22. septembra. Italijanski narodni praznik 20. septembra je bil proslavljen po vsej državi. Odlični možje so imeli po mestih govore, ki so izzveneli vsi v nadaljevanje vojne do zmage. = Nemška vladna kriza. Nemški listi poročajo, da je prišlo do hude krize na nemškem kanclerskem mestu. Gre za nadaljevanje krize iz meseca junija t. L, zlasti pa za to, ker je državni tajnik von Hintze v vseh dosedanjih vprašanjih, zlasti pa v dunajskih zadevah odpovedal. Zahteva se, da Hertling par-lamentizira svojo vlado, kar pa je zelo dvomljivo, da bo hotel izvršiti, zlasti ker noče spreieti v vlado socijalnih demokratov. Socijalni demokrati so postavili svoje pogojen za udeležbo pri vladi ter zahtevajo, da smejo člani državnega zbora biti obenem člani zveznega sveta, da se sprejmeta najmanj dva socijalna demokrata v vlado in da se zasede važen resort. najbolje notranje zadeve s socijalnim demokratom. Stranke centmma se bodo te dni, gotovo pa do torka dopoldne, posvetovale o teh zahtevah. Tudi državni tajnih von Capelle je šel na dopust ter mu je bil imenovan namestnik. Pričakovati je torej odstopa admirala von Capelle. Seveda se pravi, da je državni tajnik bolan, zatrjuje se pa. da naj pride na mesto državnega tajnika za mornarico mož, k! pozna novo vojno na morju iz lastne izkušnje. — v torek bo govoril nemški državni kancler pred nemškim glavnim odsekom ter se pričakuje od te seje. da bo rešila vprašanje notranjepolitične krize in zlasti vprašanje kanclerske krize same. = Zakaj mora Nemčiji nadaljevati vojno? »Deutsche Zeitung«, glasilo Vsenemcev, je prinesla članek, ki ima lahko najhujše posledice za uspeh devetega nemškega vojne posojila, katero je bilo ravnokar razpoloženo. »Deutsche Ztg.« piše: Ce sklene Nemčija danes mir, bodo znašali letni izdatki države v mirnem času 211/* milijard. To se pravi, da bodo morali nemški davkoplačevalci plačevati namesto dosedaj-njih 13% svojih dohodkov, ▼ bodoče 60% dohodkov za davke. To pomeni nadalje notranji bankerot nemške države in izgubo vsega zunanjega kredita. »Deutsche Ztg.« zahteva, da se volna energično nadaljuje, da bo mogoče od sovražnikov izsiliti veliko vojno odškodnino in ojačiti gospodarsko moč Nemčije. Mir pod sedanjimi razmerami bi pomenil samomor omike držam = Essenski delavci V nedeljo so imeli essenski delavci veliko zborovanje, na katerem so sprejeli soglasno resolucijo, ki zahteva demokratične reforme in takojšnji mir. = Temelji zveze narodov. Skandinavska sekcija mednarodnega ženskega komiteja je poslala vladam skandinavskih držav pismo, v katerem predlaga, da naj se ustanovi skandinavska komisija, ki naj izdela temelje in pravila za zvezo narodov. Pismo pravi, da so nevtralne države v Evropi posebno poklicane, da izvrše tako mednarodno nalogo, ki jo je smatrati za moralično dolžnost. = Londonski delavci in Rusija. Medzavezniška delavska konferenca v Londonu je z veliko večino sprejela resolucije glede Rusije, ki pravi, da so zavezniki dolžni ruskemu narodu pomagati, toda le da se vzdrži svoboda in demokracija, da se varuje mir sveta in da se trajno zagotove uspehi revolucije. = Japonci in Cehoslovaki. Nemški listi si dado poročati iz Bazla, da Japonska baje ni priznala Cehoslova-kov, »kakor potvarja Reuter«, kot narod, marveč kot samostojno armado. ssb Japonska armada. Japonski kronski svet, ki se je vršil začetkom julija, je znatno pomnožil japonsko armado in mornarico. Armada je štela dose-dai 21 divizij po štiri polke, od sedaj pa bo štela 42 divizij po tri polke, razdeljenih v 21 armadnih zborov. Mornarica bo imela tri eskadre po osem linijskih ladij in eskadro križark z osmimi oklopnimi križarkaml. Za armado bodo znašali večji izdatki 174, za mornarico pa 1060 milijonov jenov. = Diplomatičnl rekord. Iz Novega Jorka poročajo, da je potreboval Lan-sing od prejema avstro-ogrske note do nje rešitve natančno 30 minut, kar je vsekakor diplomatični rekord. =s Gibanje za neodvisnost v Kanadi. V Kanadi se vrši sedaj gibanje za odtrgan!« od Anglije. Angleško pod-kraljevsko mesto naj se odpravi in Kanada si naj v bodoče sama izvoli vrhovno eksekutivno oblast. Sesti iz primorsliih dežel. C. kr. državna realka v GoricL Poteki pouk se prične v mescu oktobru, ko bodo izvršene poprave poslopja. Učenci, ki žele vstopiti v realko ali pa v laški oddelek pripravljalnega razreda, nai se oglasijo po dopisnici do 1. oktobra 1918. pri ravnateljstvu tega zavoda v ulici v Stračice 38. Goriški begunci se obenem lahko prierlasiio glede vspreiema v dijaški konvikt. Čas vpisovanja in vsprejemnih izpitov se razglasi pravočasno. Gorički begunci na Štajerskem se pritožujejo, da stikajo ori niih orožniki po eraričnih rečeh in če pri katerem najdejo, kako vojaško odejo ali kaj sličnesra, ie takoi ovadba na sodnijo zaradi tatvine. Svoi čas se nam ie dovolilo, da smo na bojišču pobrali zavržene vojaške reči. To se ie godilo^ z vednostjo in na priporočilo političnih in vojaških oblasti, ki so takrat stale na stališču, da si lahko begunci poiščejo vsaj majhno nadomestilo za svoje lastne reči. Ali naj bodo begrunci za to sedai kaznovani? Poroča se, da je celo okrajno glavarstvo v Gorici spremenilo svoje prejšnje mnenje in podaja baje beguncem sovražna poročila. Ali bode treba drugačne intervencije ? Smrt med begunci. V Gradcu je umrl sroriški brivec Alojz H M e r I o. Uspeh vpisovanja na zaposlovalnih tečajih v Trstu. V učiteljske zaposlo-valne tečaie se ie vpisalo: I. letnik 40, v II. 30, v III. 22 in IV. 8 dijakov; vrhu tesra še S vpoklicanih, skunai torej 108 dijakov. V gimnazijske tečaie se ie do sedai vpisalo: v I. razred 127, v II. 76\ v III. 21 in v IV. 16. skupaj torej 240 dijakov. Koliko ie nemških osemraz-rednih gimnazij, ki no dosegajo tega števila tržaških provizoričnih tečajev! In potem ima Hussarek poerum pred nemškimi časnikarji govoriti o popolni enakopravnosti vseh narodov v Avstriji! Umrl ie v Trstu gospod Božo B e r-g u g 1 i a n , ivradnik Jadranske banke. Dnevne vesti. — Odlikovanje. Za hrabrost ie odlikovan z vojaškim zaslužnim križem 3. razreda z vojno dekoracijo in meči g. Vilko Minatti iz Iga, nadporočnik pri c. kr. cesarskih strelcih št. L, sedaj dodeljen praškemu strelskemu polku štev. 8. — Imenovan je za praporščaka pri 78. pešpolku Štefan Kos tanj ec, sin tukaj5niesra brivskega mojstra in obenem odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno I. razreda. To ie njegovo četrto odlikovanje. — Imenovanje. Suplent na prvi državni gimnaziji v Ljubljani Martin V o-1 a v š e k ie imenovan za učitelja v devetem činovnem razredu na državni obrtni šoli v Ljubljani. — Osebne novice s pošte. Poštni oficial Frančišek Matian ie premeščen od poštnega urada Ljubljana 1 k poštnemu uradu Ljubljana 2. Nadalje so premeščeni Došrna adiunkta: Karel Me-hora iz St. Petra na Krasu v Ljubljano ter Viljem Jerin iz Tr3ta v Postojno; poštni oficijanti: Lev Mucchiutti iz Gradiške v Crvinian; poštne oficiiant-ke: Adelina Crešnar iz Opatije v Trst A Ima Calligaris z Nabrežine v Trst, Kristina Kos iz Postojne v Kranj, Ana Bergant iz Lošinja malega v Trst Natalija Zebochin z Opčin v Trst, Karme-la Vouk iz Poreča v Trst — Poštno službo ste odpovedali: poštna oficiiant-ka Marica pl. Jalicz v Vodniann in poštna aspirantka Avgusta Kleč v Ljubljani. — Vpokoleni ste poštni otl-ciantki: Terezina Timnich v Tržiču na Goriškem ter Alojzija Compare - Ba-carcich v Gorici, r- Postni oficijant Nikolaj Bracco je spet sprejet v poštno službo. — Razpisano ie noštarsko mesto v Kočevski reki fII/2). — Iz gledališke pisarne. Slovenski gledališki konzorcij išče delavce za oder v stalno sluibo. Ref lektanti, nai aa igiaee ▼ nteacal. «^^^^^^«««^««^^' mWi$ ^^^■■^■^^^^^■■^^^■■^■i^B ^^■«^««r^«««**«»»««»«W — Koncert Brna 2anfca. znamenita operna povita, bivša primadona >Narodnega Divadlac v Pragi in pred izbruhom vojne dve leti primadona največjega gledališča v Ameriki metropo-litanskega opernega gledališča v New Torku, koucertira v Ljubljani v čets-tet 26. septembra v Unionski dvorani. Vstopnice od dane« naprej v trafiki v Prešernovi ulici 64. — Koncert virtuozinie *dč. Nives Luzzatto. Včeraj se je vršil v veliki dvorani hotela Union koncert znamenite virruozinje gdč. Nives Luzzatto iz Trsta. Nesrečen dan si ie izbrala virtuozima za svoj koncert, kar se je pokazalo v slabo zasedeni dvorani. Zato pa se je čutilo občinstvo dolžno pokazati izborni umetnici svoio simpatije z velikim navduseniem. Njena izvajanja polna umetniškega razumevanja so v polni meri zaslužila pohvalo občinstva. Zlasti so usajali Sohiittov Scherzo. Tartini in Nerada. Zelo deeentno in z dobrim umovanjem vodilnega instrumenta je spremljala virtuozinjo ga. Ida Luzzatto - De Filipi iz Trsta sama znamenita klavirska virtuozinja. Občinstvo ni hotelo zapustiti dvorane predno ni dodala gdč. Luzzatto še dve pieei, ki sta bili istotako, kakor ves koncertni proerram, sprejeti z velikim navdušenjem. O njeni ;gri moremo se pridružiti splošni sodbi, da ie globoka, čustvena in popolna. — Sodni svetnik Kari Zotmann umrl. Danes ziutrai so našli v nieeo-vem stanovanju mrtvega modnega svetnika Karla Zotmanna. Pokojni je bil roien 1. 18t>4. ter je bil ves čas vnet naroden človek, požrtvovalen za vse narodne potrebe in vrl naprednjak. Dolga leta ie bolehal vsled srčne napake, kar mu je tudi onemogočalo aktivno udeležbo pri naših narodnih prireditvah. Vedno pa je bil vnet za vsak napredek ter je z velikim zanimanjem sledil v£em razveseljivim poiavora v našem narodnem življenju. Svoje moči je rade volie posvečal narodnim društvom ter ie bil član vseh naših kulturnih društev in nekaj časa tudi predsednik >Glasbene Maticec. Vrlega narodnjaka ohranimo v hvaležnem spominu! — Umrl ie v Ljubljani v Leonišču g. Franc S i m o n č i č , posestnik iz Sevnice. Pokojnega prepeljejo v Sevnico, kjer se vrši pogreb 25. t. m. ob 4. popoldne. — Kaj moramo storiti z ročnimi granatami. Imamo predpise, da se morajo oddati najdene ročne granate na najbližji stražnici. Ljubljanska policija pa se menda niti svoiih lastnih predpisov ne spominja ali na misli, da je zadosti, če so na papiriu. Tako je neki mlad fant našel ročno granato in jo prinesel na policijo. Tam so mu povedali, da takih stvari ne sprejemajo in da nai nese granato na štacijsko po-veljništvo. Na pori do štaciiskega po-veljništva se mu granata k sreči ni raz-počila. Tam so mu zopet povedali, da štacijsko poveljnistvo ni skladišče za granate in da nai nese ročno granato v skladišče na ljubljansko polje. Menda oni fant ni bil tako neumen, da bi se bil izpostavil še madžarskim stražam, ki bi mu bile gotovo zabranile pristop do skladišča, ali pa ga aretirale in bi imel za svojo poštenost, da ie bo-tel vrniti najdeno granato morda še sitnosti pri diviziiskem sodišču even-tuelno kot veleizdajalec ki ie nameraval atentat. — Poročil se ie danes g. ing. Fa-nous H o n z a k . sedai rez. nadporočnik. z gdč. Minko Orožnovo Iz Kamnika. — 45. državna dobrodelna loterija. Za podporo dobrodelnih in splošno koristnih institucij priredi c. kr. generalno ravnateljstvo državnih loterij na Dunaju 45. loterijo za civilne dobrodelne namene. Žrebanje te popularne denarne loterijo bo 3. oktobra 1918. Kakor izhaja iz igralnega načrta, ie ta loterija posebno bogato opremljena in ima glavne dobitke po K 250.000. 50.000. 70.000, 20.000 itd. Srečke po 5 K se dobivajo v trafikah, loterijah, menjalnicah, pri davkarijah, poštah itd. Umrla ie v Škofi i Loki ga. Marija D e m š a r roj. Kobler. Na državni gimnaziji v Rndolfo-vem je letos 194 javnih učencev in 23 privatistini oziroma hosoitantinj. Prodaja graščine Krapa. Kakor se nam poroča naša vest o prodati graščine Krupa ne odgovarja resnici. Karel Diehl f. V nedeljo popoldne smo položili v Godoviču k zadnjemu počitku ostanke prerano umrlega Karla Diehla, veleposestnika v Šebalku, Zopet je zakril novi grob moža - znaeai-nika ter zavednega narodnjaka, ki je svoj narod iskreno ljubil: občutna izgubo za nas. ki potrebujemo v teh rosnih ča^ih nujno vsakega zavednega izobraženca. Pokojnik ie kljub bolehno-sri vzorno vodil obširno posestvo, katero je z neumornim trudom dvignil na višjo stopnjo blagostanja Bil je izredno človeškega, blagega srca, pravcati oče revežem: v svoji costoliubnosti pomagal vsakomur, ki ie prišel do njega za pomoč: zato plakaio za njim vsi godoviški občani med katerimi ni imel tudi nobenega sovražnika. Notranjski lovski krogi izgube ž njim orvovrstne-ga veščaka in vzor - tovariša. Bil ie pravi tip slovenskega lovca vedno poln humoria in pristnih kranjskih do-vtipov: znal ie razveseliti vsako družbo, v kateri se ie pokazal. Prenaglo nam si odšel, dobri Kari: a^ ohranjen imaš med nami najlepši spomin. Spavaj sladko! — Notraniec. Umrl je v Gradcu gosp. Fran B o r n . nadučiteli v St. Lovrencu na Dravskem polju. Kangla. polna ie bila pozablien*v v soboto predpoldne v vagonu III. razreda v Kamniškem vlaka. Prosi se poštenega najditelja nai io izroči na drž. kolodvoru v Šiški. Kangla ima naslov. Ukradena denarnica. Trgovcu P. Mozetiču iz Dornberga na Goriškem ie bila ukradena v vlaku med Laškim trgom in Zidanim mostom denarnica e svoto 2700 K. Izgubila je neka gospodična v soboto zvečer med 7. in 9. uro od Razpot-ne ulice 8. do Kolezije. zanestnico-damsko uro ftula - srebro). Pošten najditelj naj blagovoli vrniti v upravni-štvu >Slov. Naroda*. Zatekel se i« včeraj (v nedeljo)' popoldne lovski pes, brakir, črne barve, kratke dlake, dolgega repa ia brez ovratnice, W si jo ie snel- Sliši na ime »Murče«. Kdor MiadobCnaj ga zadrti ta spotoa hjgsaa. mu čuvaju Sturmu na Oiincah pri Ljubljani St 36. Aproviiaciia. -I- Trgovci se vabijo, da se zglase v torek dne 24. septembra ob 9. uri v mestni posvetovalnici radi nakazila moke 4-' Oddala čeSpelj. Mestna aptovi- zacija ljubljanska bo oddajala zveze Če-šplje v torek dne 24. t m. ▼ deški šoii na Ledini. Komenskega ulica. Oddajale se bodo od 8. do U. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Kilogram stane 2 kroni. 4- Aprovizacija Južne železnice. Razdelitev krompirja za železničarje se prične dne 24. septembra, po 20 kg na osebo, po 30 vinarjev kilograin, Delilo se bode po sledečih številkah: torek št. 1 do 50 dopoldne, šL 51 do 100 popoldne, sreda št. 101 do 150 dopoldne, št. 151 do 200 popoldne, četrtek št 200 do 250 dopoldne, št 251 do 300 popoldne, petek št. 301 do 350 dopoldne, št 351 do 400 popoldne, sobota št 401 do 450 dopoldne, št 451 do 500 popoldne. Prosi se, da se konsumenti drže reda! Suzne stonrL • Italijanski letalec LocateflL Iz Lu~ Kana poročajo, da je bil na Reki sestreljeni italijanski letalec po svoji udeležbi na poletu na Dunaj znani letalski častnik LocateJli. • O eksploziji v VVoIlersdorfn poročajo naknadno: V dotičnem objekta tovarne, ki je zletel v zrak. je bilo zaposlenih 459 delavk. Pokopanih je bilo 277, od teh 130 neagnosciranih, ker so bile popolnoma zažgane. Težko ranjenih je 30 v raznih bolnišnicah. Pogrešajo še 143 oseb, ki so najbrže vse zgorele. • Zamenjava vjetnikov z Italijo. \r, Berna poročajo, da je izjavil predsednik avstro - ogrske delegacije grof Kuhn glede zamenjave vjetnikov z Italijo, da je tozadevna konferenca dala ugodne rezurtaKc. Pm dogovoru bo mogoče tisočem Invalidov, da se čim prej vrnejo domov. Dogovori se tičejo tudi povratka vseh civilnih ratemiran-cev, ki niso podvrženi vojaški obveznosti. Gospodarstvo. — Določitev najvišjih cen z» nadi obno prodajo krompirja. Pri nadrobni prodaji krompirja avstrijske letine 1918L to je. kadar se prodaja v množinah pod enim meterskim stotom porabnikom* se do preklica ne smejo preseči za en kilogram zdravega, primerno suhega krompirja, brez prsti in kali, naslednje nai-višje cene: Pri prodaii lj roglfičarjev 66 v. 2.) vseh drugih vrst krompirja 36 v. Za nadrobno prodajo krompirja določena najvišja cena se tudi pri vseh drugih prodajah krompirja avstrijske letine ne sme preseči. — V Avstrijo uvoženi krompir se sme v nadrobnf prodaji prodajati samo za najvišjo ceno, ki je določena za tuzemski krompir« Izjeme so dopustne re z dovoljenjem c kr. mada za ljudsko prehrano. — Prestopki tega ukaza se kaznujejo no § 19. cesarske naredbe z dne 34. marca 1917» drž. zak. št 131. — Štajerskim kmetijskim podružnicam! Mariborska kmetijska podružnica je poslala na vse druge rxxrru^rnce neko okrožnico v zadevi odpornoči proti rekviziciji živine. Kakor izvemo, je osrednji odbor c kr. kmetijske družbe že pri svoji zadnji seji zadevo obravnaval in rešil tako, da pri sedanjera obilnem delu ni za zborovanja veliko časa — kmetijske podružnice gornjo okrožnico lahko mirno kot rešeno odložijo. — Varstvo najemnikov. Kakor znano, poteče odreba za varstvo najemnikov s 1. januarjem veljavnost Zatrjuje se, da se odredba v sedanji obliki ne bo obnovila. Pred vsem gre za prepre-čenje tihotapske kupčije s stanovanji ml proti takozvanim odkupninam. Za vsa odpovedana stanovanja se bo — zlasti na Dunaju — uvedla pri glasna dolžnost. Gospodarjem pa se bo dovolilo zvišati stanarino za nekako 10%*. — Draginjske doklade za ogrske državne uradnike. Finančno ministrstvo je izdelalo načrt za zvišanje dose-daj 100% na 150% dragmjske doklade za ogrske državne uradnike. — Nemčija in njen kruh. Uradne nam poročajo, da bodo dobili v Nemčiji zopet več kruha. Vojni prehranjevalni urad v Nemčiji je namreč prišel na to, da daie žito letos za 15 do 17% več moke kakor lani. Zato bodo v Nemčiji dobili na glavo in na teden skoraj 4 funte kruha. Tudi krompirja bodo v Nemčiji dobivali letos več. — Ali ie zato naš ljubi minister Paul izdal svojo zna-no odredbo? Darila. Upravni š t vu našega lista so poslali t Za »Ciril - Metodovo družbo« Pran Kutin iz Postojne 10 K. mesto Šopka na krsto Milanu Slana v Postojni. Za »gladno slovensko, hrvatsko in srbsko deco« Enrihja Slejko iz Dunaja 10 K, Lojze S mrke iz Stane Repnik iz Judenbur-ga 12 K, ing. Ladislav Bevc Iz Gradišča ol> Soči 10 K in uradništvo trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani 60 K. mesto venca na krsto g. Karlu Seunign. Skupaj 92 kron. Za »oslepele slovenske vojake« Ne-imenodana 10 K, mesto venca umrlemu g_ Antonu VVolfu. Za »telovadno drnšrvo Sokol I. t, Ljubljani« Dominik Lusm 20 K. mesto cvetja na grob svoji sosedinji g. Rezi Verovš-kovi. Za »slovensko solo v Mariboru« dr. Jos. A. Tomšič, odvetnik v LJubljani 100 kron Iz kazenske poravnave Kuster - Mo-horko. Za »slovensko planinsko dntšrvo« planinski »Piparji« v Ljubljani 50 K, mesto cvetk umrlemu piparjn Karlu Setmtgu. Srčna hvala! Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Stran 4« „SLOVEN5K1 NAROD- dne 25. septembri 1918. 217. Stev. HmM paarabal mod t UabOa*. Brez posebnega obvestila. Fran ta Anton lormaun naznanjata vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretufno vest, da je njih iskrenoljubtjeni brat, blagorodni gospod Kari Zotmann, IPHSLM ¥ I alSte li I. Itvt. — Na vpogled od 12. do 2^ ure popoldne. 5040 c. kr. dežeinosodni svetnik v ponedeljek, dne 23. septembra t. 1. ob 3. uri zjutraj po daljšem bolehanjn nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo dne 25. septembra 1918 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Kongresni trg St 13 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. mase zadušnice so bodo darovale v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. V LJubljani, dne 20. septembra 1918. Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom in znancem, da je umrla 22. t. m. naša ljuba mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa Pogreb bo dne 25. septembra 1918 ob 10. uri na pokopališče v Škofji Loki. LJubljane dne 23. septembra 1918. Žalu]o6i ostali. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskrenolju-bljeni soprog, oziroma oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod Franc Simončic, posestnik včeraj ob 1. uri popoldan po daljši bolezni, previden z zakramenti sv. vere v tukajšnem Leonišču mirne preminul. Truplo predragega pokojnika se prepelje v Sevnico kjer se vrši pogreb dne 25. t. m. ob 4. url popoldan. Sv. maša zadušnica se bode darovala 26. t m. v župni cerki v Sevnici. Blagega pokojnika priporočamo v prijazen spomin in molitev. V LJubljani, dne 23. septembra 1918. Žalujoč! ostalL - , ■■■■-> ^*Š% W~ r^vgg Zahvala.. Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega iskrenoljubljenega, nepozabnega sina, brata in nečaka, gospoda ANTONA WOLFA •tod. to resi- ter c in kr. poročnika t rezervi še najprisrčneje zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo smo dolžni pa vsem mnogobrojnim udeležnikom, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti. 5076 V LJnblfanif 22. septembra 1918. Žalujoča rodbina: ANTON WOLF. Zahvala. Za premnoge dokaze Iskrenega sočutja povodom smrti natega srčnoljubljeoega soproga oziroma predobrega očeta, sina in žeta, apspoda Davorin Zwltteiia c ter. okrajnega sodnika« izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se se zahvaljujemo mil. gosp. proStu dr. Elbertu, pračastrti duhovščini, gosp. usmiljenim bratom, cenj. oradništvu, nalim de brini sosedom in vsem dragim prijateljem in znancem, katar! so od blizu in daleč prihiteli iskazat našemu blagemu pokojnemu slednjo čast. Bvdotfovo, dne 21. septembra 1918. iarnjoca rodbina Zwitter]eva. STROJNIK tali pressealtl Basale. - Kdo, pove upravniStvo »Slovea. Naroda«. — 4976 Zračno sobo s hrano laaa nsepaa. Prispeva event z živili. Ponudbe pod: „U. lil lOJft* na upr ,.Slovenskega Naroda" Posodi se takoj na posestvo na I. mesto 3000 K, obresti majhne. — lopi sa pa Je rabljen reenl rosi Sok« — Naslov: O. A. atole««, M«ail«M. aoAtas la****. 4990 life se za Hiške sobe sobarica srednjih let, saaesljrva in poltena — Znati mora vsaj nekoliko Šivati ter biti zmožna obeh jezikov. — Naslov pove upravniStvo „Sloven. Naroda". — 5032 želi vstopiti sa aaplranta v kaka lekarno. — Naslov pove upravniStvo »Slovenskega Naroda«. 5015 Zajci: black and tan 1 par, francoski mrkač 2 para, as prosafo. — f v. Patra nasip 10 L lavo. 5X63 Šolskih TABLIC ima večjo množino naprodaj- Milan Kravanja, BagnnJ« pri Rakek*. 5060 POSESTVO z vinogradno lego na Sp. Štajerskem (brzovozna postaja) naprodaj. Polzve se v pisarni Dr. Starata, odvetnika r LJnblJani. 5068 Izveibana PRODAJALKA vešča slov. In nemškega jezika tali premeni ti mesto. Pismene ponudb« na npr. »SI. Nar.« pod „Ana 10 T S14. Kapi sa hita nju,obstoječa iz k In tudi več sob, ter z drugimi pritiklinami, traven vrt in Se nekaj zemlje. Najraje na Dolenjskem blizu železnice ali v bližini Ljubljane. Cena 40000 - 60.000 K. Naslov pove upravniitvo ..Slovenskega Naroda". — 5036 EnirasDa io eksportna imovina prevzema dobavna naročila za it vil« ter vseh vrst lea in drugo blago ob točni dobavi proti akreditivu v Lan-derbanlci v Gradcu. Praa Walch, lagaits pri Orsdoa it. 103. — 5005 Ssrefaae ae tako! Izurjena hišna proti visoki plači deloma tudi obleki. Kje, pove uprav. »Slov. Nar.* — 5020 Proda ao dobro ohranjen s: PIANINO. istotam ie naprodaj tudi totograflćnl aparat 0X10« Naslov pove upiavni-Stvo »Slovenskega Naroda«. 5083 Pozor! Kupi sa kiaa s vrtom in pnd7*metj. •ko kletjo, najraje r Spodnji Sliki. Pismene ali ustmene ponudbe sprejema J. kakaa, Poljaka ulica itev. SOS, Spodnja ftleka. 4972 • — Ponudbe na 5075 lltfa se STANOVANJE sa takoi z 1 meblirano sobo ako je mogoče tudi a kuhinjo. Mirna stranka 2 osebi, kdor preskrbi, dobi lepo nagrado v živilih. Pismene ponudbe na upr. »SI. Nar.« pod „2 osebi 5074». Resno, isobrašsrss n gospodična soli m sala kot opora gospodinje ali k otrovom. Popolnoma Je veSča šivanja -ene ponudbe, poštno ležečet raSO Ig II. MOTO mesto". 5061 400 kron u živilih ca nagrado dobi, kdor preskrbi za Ukoj mirni stranki atanovanje z 1—2 sobama In kuhinjo s pritiklinami. — Ponudbe do 28. t. m. na upravniStvo »Slov. Nar.« pod: Stanovanje 5097. Proslouolino dražba Ena garnitura za spalno sobo, razno pohištvo, modroci, zastorji, slike itd. — Dražba bo 26. septembra ob 2. uri popoldne v Koli-se|a v Lfnbljent, kolesarska dvorana. 5072 TVRDKA HENRIK KENDA naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da ostane trgovina radi smrti lastnika zaprta še za nedoločen čas. 5077 So dni Jaki mernik me+ sa U kar aH vsaj IS. oktokor MEBLOVANO S000 s prostim vhodom in električno razsvetljavo, na mirnem kraju, najraje v bližini sodnije. Ceajene ponudbe as uprav. »Slov. Naroda« pod it. SOS t Biljard firme Seffert s kroglaaii in kejen se zakol oeno prode, je zanesljive dobro in varno naložen denar. Polsve se v kavarni Slon aH bUsmJad v Lj«k-fiaal 5079 DCProdam Ikiaoaparat, gledališki,s pritiklinami, kinoaparat družinski, '^v'oK^Bso amper. — Poizve la ogleda se pri — nun APABJI E, fasoaraf, EAMItK. 5971 Knpn|6in lraotno zobovje fn splošno vse, kar je a ta Huška. Posradujtfii pri prodati posestev. ALBERT DERQARCV brlveo Fr.n61sk.itsk« eillas) 10, 1454 SUHE GOBE nemešane, jedilne, same iurčke, ćen med, vosak, krta jare ena, rasna dometa ioenja, kasaae Ud. kupi vsako množino po najvišjih cenah SS?~ M. Rouiti Kranj* Prodaji: Tkio, tsut« L t. i. ~Wt KOPEU hotela JRmr it od 21. septembra topit otvorimuia V S spoštovanjem 5043 Hedftot 4 Eoritalk. lV]vUj oddaja posamezae zaboje ia tudi večje mnofine v potjobaili steklenicah: 4708 Frana Sitar, MnkHana T. — V mestu se dostavlja brezplačno na dom, prasne steklenice in zaboji sa po dnevni ceni jem)jo nesej HT 8 prej sne ae takoj dobra kuharica proti visoki plači delomali tudi obleki. Kje. pove upravniStvo »Slov. Naroda« pod: „visoka plaća in obleka 5017". VRTNAR popolnoma izurjen v vseh vrtnarskih strokah, zeli premeni ti si ase o ali tudi sprejme v kaki boljši hi Si kako drugo službo n. pr. sluZbo hiSnika. — Pismene ponudbe na upr. SL N. 5010 Srbečico, hraste, lišaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano „SKABA-rOBM". mašilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni lonček K 3-—, veliki K 5*—, porcija za rodbino K 12-—. — Dr. L Fiesch's Kronen-Apotheke (6yor), Raab Ogrsko. —— Zaloga za Ljubljano In okolico: Lekarna „pri zlatem lelenn", Lfobijana, Marijin trg. 880 8W" Pozor na varstveno znamko „8SABAFORM1' "98 Prodalo se tU moilie obleke la dva amknjlda Pismene ponudbe na upravalštvo „Slovenske« Naroda pod: iiira suknjiča 5038**. 300 bron nosrade deMt kdor ml za takoj ali za začetek oktobra preskrbi v mesto Ljubljani, lana« prazno etanovanle z najmanj 3 sobami, kuhinjo io pritiklinami. — Naslov pove upr. »Slov. Nar.« — 4991 Prozne vreče vsake vrste ia antoa aoka kupuje vedno in v vsaki mnolini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma J. KuSlan, Kranj, Gorenj. Iščem VZGOJITELJICO z znanjem klavirja k trem otrokom, starim 5. 7 In 9 let — Cenj. ponudbe z navedbo plače, prosim pod „Vsgoja ns upravn. »Slovan. Naroda*. Nodistka boljša moč, ae sprejme. — Prednost majo one, Id bivalo v Gorici. Modni salon Bost rakete, Oorlea, aoasoška alics ;*tev. 10. 5042 zatre čudovito naglo 3734 STENICE vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 10 K, brizgalnica 2 K. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogr«ko: Lekarna „pri upanju" Apotheke »zur Hoffnungc, Peca 45, Ogrsko. Otonu pr***>« v VJaSljajil i OrogarUI AoL Kas« ia B. Bf nOara ter (»ktnvJ Cabrtel PlcooUl, mm Svaaiakl •••tt la Zfr. B. Bnialk, aiarljla trg. Rudolf Rusjan dri. tehnični adjunkt Fani Rusjan roj. Plestenjak poročena« Ljubljana, 93. septembra 1918. 5078 Trgovina zlatnine s m s srebrnine F. Čuden Sin se nahaja nosproti gl. pošte v Ljubljani. 3221 najfinejše vrste, kskor: Feekor, Bllea. *" 1« ar., dobava tvrdka — 5007 A. Soisik. LiBbfiaoa. Zalofka c. Z1. Priskrbite si že sedaj svojo potrebščino žveplenego prahu ker bo zaradi neprestanih transportnih teikoč nemogoče pravočasno dobaviti žvep-leni prah. Nudimo * - ***** rums- imuitnu. ^| MOlUkl š leni arak in OS/TT/, siri tvepleni prek od 100 kg naprej vsako množino 4900 V**f mismui mm« — Naslov za brzojavke: Po Najviij. pooblaičenjo Nj. agjf ces. in kralj. Apost. Velič. 45. c. kr. državna loterija sa civilne dobrodelne namene. Ta denarna loterija Ima 22.747 dobitkov r gotovem denarja ▼ sknpnem sueska 700.000 kron. Glavni dobitek znaša 250.0OO kron. Žrebanja bo javno ss Dunaju dne 3. oktobra 1918. Sreika stane 5 K. Srtčm se defahrtje ari odeeaoj u dobrodelne loterije na Dmeja, HI., Vordere Zoilatms-ttrassa 9, pa kterSm, trafikah, pri davtnlh, poJtalh. brzojavnih In žetazoiikih uradih, pri neakrntah ne. laratal seftrH ze kupca iraft zastonj. Sraćk sa pošiljajo pošt prosto, Od e. kr. generalnega ravnateljstva državnih loierlj (oddelek za dobrodelne loterije). Pri ravnateljstvu vojno kreditnega savoda sa Jstino volno ekrotje v Celovoa razpisanih je sa novo osnov, kontrol, oddelek in sicer: za stavbinstvo (Hochbau), za strojništvo (Maschinenbau), in za kulturno stroko (Kulturingenieur). Reflektanti naj upošljejo svoj ofert z obširnim curriculurn vitae z navedbo, koliko plače zahtevajo, ravnateljstvu v Celovca, Villscherstrasse 6, ali pa naj se čim. možno, osebno zgiasijo. 4892 32