1191 St. - 4. leto.
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 40 K. Letno 480 K.
Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za “*“«t 2 K, večkrat popust
PoStnina pavšalirana.	Današnja	Številka	velja	2*— K X? / y,	ficdicijft	14.	AV^USta.	1921^
Krali Peter teiko obolel.
ZDRAVSTVENO STANJE SKRAJNO RESNO.
Beograd, 13. avgusta. Nj. Vel. kralju Petru je snoči ob 20 nenadoma postalo slabo. Kralj je izgubil zavest. Stanje zelo resno. Temperatura je znašala snoči 38.3, puls 120. Zgodaj zjutraj se mu še ni povrnila zavest. Davi je znašala temperatura 37.5. re-spiracija 54, puls 120. Meteorizem trebušnine se je povečal. V pljučih se jSujejo suhi šumi. Splošno stanje je Silno resno. Po Internacijah, ki jih je m mogoče dobiti danes opoldne, je
zbolel kralj za pneumnijo.
Beograd, 13. avgusta. Po zdravniškem konsiliju, ki se je vršil ob enajstih dopoldne, je izdala zdravniška komisija nastopno poročilo o kraljevem stanju: Temperatura 37.1, respiracija 54, puls 114, sluzna koža sianetična, na pljučih se čujejo suhi šumi. Zavest se je kralju nekoliko povrnila. Diagnoza: Začetna kataralna pneumenija dolnjih pljučnih kril. Splošno stanje zelo resno.
Kralj, namestnik v Krškem in Brežicah.
Krško, 13. avg. Včeraj 12. t. m. ob 8. zjutraj je odpotoval g. pokrajinski namestnik Ivan Hribar iz Novega Biesta v Krško. Na tem potovanju je občina St. Jernej na zelo slovesen način pozdravila prihod g. namestnika. Njegov prihod so napovedali streli I* topičev. St. Jernej sam je bil ves v »»stavah. Pri vhodu je pričakoval g, »»mestnika na čelu mnogoštevilnega Občinstva in gasilnega društva gospod Hupan Kušljan in zasfopnik učiteljstva. Tudi mesto Kostanjevica je proslavilo prihod g, pokrajinskega namestnika. Pred mestom se je zbralo bbčinstvo, na čelu mestno zastopstvo, toadništvo, učiteljstvo S šolsko nila« Slino, Sokoli, Sokolice in sokolski naraščaj. Pozdravila je g. namestnika najprej učenka s šopkom, nato župan fc. Colarič, župnik, nakar se mu je poklonilo uradništvo, učiteljstvo in. starosta Sokola. Ob četrt na 10. je dospel fr namestnik v Krško. Mesto je bilo vse v zastavah’. Pri vhodu v mesto je bil Postavljen slavolok z napisom: »Zdravo, sokolski mučenik!« Sprejem jr bil pred okrajnim glavarstvom. Tu *? pričakovali g. namestnika meščan-SouAr13«:115! društva, šolska mladina, tasnn, v?°Koli«. sokolski naraščaj,
™
mestniku vodji "a,jprej g; T-)d glavarstva vladni svetnik g. Svetek. Nato jc pozflravi,
župan g. Cesar, Sokolica Sovrej in
dekan iz Leskovca g. Kurent. Od 10. nadalje je sprejemal g. namestnik na okrajnem glavarstvu običajne deputa-cije in poklonstva. Ob 17. se je g. pokrajinski namestnik	odpeljal y
Brežice.
Brežice, 13. avg. G, pokrajinski namestnik Ivan Hribar je dospel včeraj ob pol 18. v Brežice. Mesto je bilo okrašeno z zastavami in cvetjem. Slovesen sprejem je bil pred okrajnim glavarstvom. Tu so pričakovali g. namestnika meščanstvo, razna društva, šolska mladina, Sokoli, gasilci itd. — G. pokrajinskega namestnika je sprejel in se mu javil vodja okrajnega glavarstva vladni tajnik dr, Koropec, nato pa ga je pozdravil gerent mestne občine dr. Siter, zatem pa v imenu šolske mladine učenka, ki mu je izročila tudi lep šopek, v imenu duhovščine kanonik g. Mešiček, dr. Dolšek kot starosta Sokola, v imenu okraja in občin pa načelnik okrajnega zastopa Franc Lipej. Soprogi g. pokrajinskega namestnika se je poklonila v imenu brežiških dam ga. dr. Hudelistova. Po zahvalnem govoru se je podal g. pokrajinski jiamestnik v Narodni dom, kjer je priredil ob 19. čajanko v veliki dvorani. — Med čajanko so se mp poklonili nekateri okoliški župani. Danes 13. t. m. se je g. pokrajinski namestnik odpeljal ob pol 9. dopoldne v Prekmurje, viharno pozdravljen od občinstva.
Peiul note pod Madžarsko.
Pečuj,	Predv«r!1jš.
njim je tukaj delavstvo in meščanstvo priredilo ogromno demonstracijo proti izpraznitvi Pečuja in Baranje. Mase « demonstrantov nad 20.0O0 ljudi s0 korakale po mestnih ulicah, vzklikajoč ■»aiej vojski in kr. vladi v Beogradu in Zahtevajoč, da se okupacija podaljša, demonstranti o pozvali komando ni e-
in zahtevali, da naša vojska ne >Srne oditi iz Pečuja in Baranje, potem pa *o navdušeno vzklikali pred župnijskim poslopjem. iVeliki župan in kr. komisar Rajič se je pojavil na oknu svojega stanovanjain s kratkim govorom pomiril demonstrante obljubivši, da se naša vlada ne bo spuščala v ni-kaka pogajanja s Horthyjevo vlado in .da bo zaščitila delavstvo in oni del -meščanstva, ki se sedaj boji prihoda .AHorthyjevih čet. Obenem jih je pozval, da naj bo njihova demonstracija resna in naj se po protivnikih ne daje izzvati k nedostojnim Činom, ako bi le-ti nastopili protj njjm- V nadaljnjem poteku demonstracije se je pripetilo nekoliko nedolžnih incidentov, rotivniki so na nekaterih krajih kli-,cah demonstrantom »Verske in rdeče
. ničle!« in metali kamenje! Orožnistvo
■ je takoj interveniralo ter se mu je posrečilo, da je preprečilo resne spopade. Angleški polkovnik Gosret, ki se je vrnil v Kaposvar po nove instrukcije m vzel s seboj memorandum delavstva m mescanstva z zeljo, da se okupacija podaljša.	r
Pečuj, 13. avg. Včeraj so se pri po-
veljništvu mesta sestali veliki župan, vladni komisar Svetoslav Rajič in namestnik poveljnika baranjske posadke polkovnik Janko Gjorgjevič z angleškim polkovnikom Oossetom, kateri jih je pozval, naj Izpraznijo okupirano Baranjo s Pečujem vred do 27. t. m. Zastopniki naših oblasti so odgovorili, da od kraljevske vlade tozadevno nimajo še nobenih naredb in ne morejo ugoditi temu pozivu. Včeraj ic obiskala angleškega polkovnika dcputacija krščanskosocialnih Madžarov. Deklica, ki je bila z deputacijo, je izročila polkovniku Oos-setu šopek cvetja, povit z madžarsko trobojnico. Polkovnik je. vzel šopek in se smeje zahvalil z besedami: »Srečna bodočnost Madžarske mi je posebno na srcu. Te lepe barve so mi zelo prirastle k. srcu.« Razburjenost baranjskega prebivalstva, ki ve, kaj ima pričakovati od Horthyjevih Čet, je čimdalje večja. To njihovo bojazen povečujejo še odkrite grožnje madžarskih agentov, ki si že sedaj zapisujejo tiste, nad katerimi se bodo pozneje maščevali Horthyjevi zločinci.
Pečuj, 13. avgusta. V nedeljo 14-avgusta bo v Pečuju ogromen protestni shod, s katerega bodo naši vladi v Beogradu ter mali ententi in ostalim zaveznikom poslali resolucijo, v kateri bodo zahtevali, da ostaneta Pečui in Baranja okupirane toliko časa, dokler se na Madžarskem ne uvede nov demokratičen režim, ki bi mogel vzdržati red in mir ter zagotoviti osebno varnost.
MASARYKOVO SLOVO OD HR1BARA.
Gospod predsednik češkoslovaške republike T. O. Masary je poslal gospodu pokrajinskemu namestniku Ivanu Hribarju ob priliki njegovega odhoda iz Prage nastopno pismo: Capri, 31. julija 1921. Gospod kralj, namestnik, dragi prijatelj! Hvala Vam za Vaše prisrčno pismo in prijateljsko skrb za moje zdravje. Zal mi je, da se nisem mogel od Vas osebno posloviti. Neradi vidimo, da odhajate iz Prage; bili ste goreč zastopnik svoje domovine, a ne v manjši meri naš lojalen sodelavec. Prepričan sem, da tudi Vi ne odhajate lahko 'z mesta, kjer ste bili tako priljub-
ljeni. Toda pokoravate se glasu svojega vladarja in greste služit svoji domovini in mestu, kateremu ste že v prejšnjih dobah posvetili toliko ljubezni in uspešnega dela. Želim Vam, da bi bili tudi na svojem novem službenem mestu deležni mnogo zadovoljstva. Upam, da ne boste — kakor to sami prijateljsko obljubljate 77 dasi daleč od Prage, na nas pozabili. Poslavljam se od Vas prisrčno in pozdravljam Vašo rodbino, Vaš T. G. Masaryk.
Ne pozabite v svobodi na brate v robstvu.
PREDVEČER ZGODOVINSKIH SOKOLSKIH DNI V LJUBLJANI.
Sokoj I. si je pridobil po težkih in mučnih bojih, kljub ljutim odporom odkritih in zahrbtnih sovražnikov, kljub odporu onih, ki niso umeli, kaj Sokol I. prav za prav hoče in namerava ustanoviti za Sokolstvo, za met,to in razvoj Sokolske ideje — svoje naj -krasnejše letno letovišče na bodočem Sokolskem Taboru. — Slavnostni dnevi otvoritve letnega telovadišča Sokola I. na trgu Tabor so zgodovinski dnevi v kroniki Sokolstva in v kroniki napredne stolice slovenske, napredne bele Ljubljane. — Predvečer teh dni je otvoril društveni obhod in serenada bivšemu županu bratu dr. Jvanu Tavčarju. Slavnosten sprevod se je razvrstil na telovadišču na Taboru, kjer so se vršile kot v mravljišču še zadnje uredbe za bodoča slavnostna dneva. — O Taboru samem smo poročali že obsežno na drugem mestu. Poudarjam le, da priznajo danes, ko je Sokol I. pokazal šele v prvem razvoju kaj zna in kaj more, celo oni, ki so bili prvotno nehote in nevede proti temu, da priznajo danes tudi trezno misleči nasprotniki, kaj je dosegel Sokol I. s tem telovadiščem za Sokolsko idejo in povzdigo bele Ljubljane in to nehote spontano javno izjavljajo, — Obhod po mestu se je razvrstil sledeče: Na čelu železničarska godba pod vodstvom zaslužnega vodje in kapelnika ga. dr. Bučarja v spremstvu sokolskega naraščaja s svetilkami, Sledil je oddelek članov Sokola I. pod vodstvom br. dr. Pestot-nika obkrožen na obeh straneh s sokolskim naraščajem z lampijoni. Tisoč-, glava množica je spremijevala sprevod nj Tabora do Brega pred stanovanje dr. Tavčarja. Tam je čakal prihoda Sokolov moški zbor Ljubljanskega Zvona pod vodstvom znanega in priznanega požrtvovalnega pevovodje g. Prelovca. — Cel Breg od mosta do mosta se je napolnil z gostoglavo množico vseh’ slojev, stanov in starosti, da počasti s Sokolom I. našega vrlega župana in narodnega delavca na vseh poljih g. dr. Tavčarja. — Ko je prišel Sokolski obhod pred stanovanje dr. Tavčarja, je zapel T.jubljanski Zvon krasno skladbo Petruške-Ada-miča: »Cnj nas zemlja, čuj nas nebo .., Zvonovo petje je bilo krasno in priznati mu moramo najlepši uspeh. —- V stanovanjc dr. Tavčarja je šla deputa-cija br. dr. Pavle Pestotnik, sestra ga. dr. Selkova in br. Turk, ki mu je izrazila udanostne, bratske izjave Sokola T in Sokolske zveze. —- Med tem je igrala godba železničarjev krasen potpuri slovenskih, hrvatskih. srpskih in čeških narodnih pesmi in himen. Pri tej priliki moramo pohvaliti to godbo, ki se je pod vodstvom g. dr. Bučarja tekom dveh let povspela do nepričakovane dovršenosti strokovne godbe. Brat dr. Pestotnik je poročal o sprejemu deputacije pri g. dr. Tavčarju, ki se je ginjen vsled tega nepričakovanega izraza hvaležnsti staremu Sokolu zahvalil za pozdrav z zatrdilom, da je Sokolska ideja obstala zmagovalka v najtežjih časih in da bo gradila i nadalje temelje in ustroj naše ujedinjene jugoslovanske kraljevine, ki jo občuduje cel svet. — Med pozdravi je razvil tudi češki konzulat v znak pozdrava slovenskega Sokolstva, ki slavi ob priliki svojega slavlja tudi velezaslužnega brata dr. Ivana Tavčarja prapor Češkoslovenske republike. — Množica je burno pozdravljala bivšega župana in častnega občana in čuli smo glasove, da kaj takega še ni doživel dr. Tavčar, še manj kak drug župan stolnega mesta bele Ljubljane. — Pevci so zapeli še pesem »Slovenec in.Hrvat« in z bučnimi pozdravi se je poslovilo Sokolstvo in navzoče 'občinstvo od priljubljenega župana s srčno željo, da nam ga ohrani usoda še dolgo v zasluženem pokoju. —
Sprevod se je vrnil na telovadišče na Taboru, kjer se jc razvila živahna prosta zabava v kavarniških paviljonih
s sodelovanjem, železničarske godbe in znanega izbornega kvarteta prof. dr. Kozine. Nedeljski in pondeljkov potek te zgodovinske sokolske slavnosti priobčimo točno v prihodnji številki. Zdravo!
KOSTI PADLIH VOJAKOV SE UPORABIJO ZA KUHANJE KLEJA.
Rim, 13. avgusta. V okolici Trsta se karabinjerji zaplenili vreče, v katerih so bile kosti na Krasu padlih vojakov." Kosti bi se imele porabiti v industrijske svrhe-
Uredništvo:
Wolfova ulica IA. Telefon 300
Uprava:
Marijin trg 8.______ Telefon	44.
Rokopisi se ne vračajo. ff ^.anjem je priložiti znamko *%> za odgovor.
Pred nadomestnimi volitvami.
V. najbližji bodočnosti se bodo v Ljubljani vršile nadomestne volitve 20 komunistične mandate.
Pred vsem moramo z ozirom na te volitve konstatirati, da pomenjajo same na sebi veliko krivico. Ne bomo se danes spuščali v vprašanje ali je bila vlada upravičena uničiti občinske mandate, ki so izšli iz komunistične kandidatne llste< niti v vprašanje ali je bilo to z ozirom na obstbj države in njene interese potrebno — pojasniti hočemo le pravno tehnično stran situacije* ki je nastala po razveljavljenju komunističnih mandatov.
Po ustavi ima vsak jugoslovanski državljan, ki je izpolnil svoje 21. leto pravico, da se udeleži volitev in pri teh glasuje za kandidate, oziro.Sa kandidatno listo, ki mu prija bodisi radi oseb, bodisi radi idej. Priznavamo, da ima država pravico, odstranili vse. kar bi bilo njenemu obstoju nevarno in recimo, da so bili tudi ljubljanski občinski mandati obstoju države nevarni in da se državna oblast ni pregrešila proti pravu, ko je te mandate razveljavila. Toda vlada bi ne smela iti predaleč in bi morala ščititi prava, ki so zagotovljena vsakemu državljanu po ustavi, ne pa jih po zavitih metodah izigravati na korist posameznih strank.
Dejanjsko stanje je sledeče: vlada je razveljavila komunistične mandate • in občinski svet ljubljanski ni več popoten. Edino pravilno bi seveda bilo, da volijo na mesto razveljavljenih mandatov nove mandatarje le oni, z glasovi katerih so bili izvoljeni prejšnji mandatorji — v tem slučaju torej le komunisti. Ker nikdo ne more našemu državljanu odrekati pravo, da se po razpustitvi stranke, za katero je glasoval, v drugo svobodno ne razpolaga s svojim glasom in se odloči za eno ostalih od državne oblasti dovoljenih in priznanih političnih strank. Ker pa vsled tajnosti volitev ni mogoče konstatirati, kdo da je volil komunistično. kdo da bi torej bil upravičen za glasovanje pri nadomestnih volitvah, bi se moral občinski svet sploh razpustiti in razpisati nove občinske volitve. Kot pa se sedaj nameravajo izpeljati nadomestne volitve, pomenijo pa le nasilje proti svobodnemu glasovanju in kratenje vsakemu državljanu po ustavi zagotovljenih pravic. Razen onih volilcev, ki so glasovali pri zadnjih občinskih volitvah za komunistično stranko, bodo vsi uveljavili svoj glas dvakrat, medtem ko ga bodo mogli uveljaviti bivši pristaši komunistične stranke samo enkrat in še to pod okolnostmi, v katerih jih bodo nekomunistične stranke udušile.
Gotovo je naprimer, da bi od komunističnih glasov demokratska stranka ne dobila pri novih občinskih volitvah niti enega. Pri nadomestnih volitvah 'bo pa dobila vse svoje glasove in tako uzurpirala dva dosedaj komunistična mandata <— ne po volji onih. ki so pravzaprav z mandati edino opravičeni razpolagati, temveč proti njihovi volji z dobro maskiranim nedemokratičnim nasiljem.
Postopanje, ki bije v -abraz pravnemu čutu poštenega človeka pa de nikdar ni nikogar rešilo. Vladne stranke si s tem postopanjem svojega polo« žaja ne bodo utrdile in volilei bodo vedeli pravilno presoditi tako početje.
Pravo in poštenje naj j$ada v našem javnem življenju in ne korupcija ta borba za strankarske koristi-.
     -----------------------------------------------------------
■■■"■      .	!■■■———	■■ 1 ■ ■ ■  ..........
Vrhovni svet.
LLOYD GEORGE ODPOTOVAL V LONDON. BRIAND SE PODVRŽE RAZSODBI VRHOVNEGA SVETA V VPRAŠANJU GORNJE ŠLEZIJE. POMOČ
RUSIJI IN AVSTRIJI.
bi proučeval ukrepe za pon' /č Rusiji. Ta odsek bo sestavljen Iz v' eh zastopnikov vlad. Zveza narodom bo delegi-
Dunau 13. avgusta. (Izv.) Glasom poročil iz: Pariza se je ministrski predsednik Bfiand v želji, da se čim-prej reši goirriješlezijsko vprašanje, izjavil, da sprejme odločitev vrhovnega sveta narodov, in to tudi v tem slučaju, ako bi rešitev ne izpadla enoglasno, marveč le z večino glasov.
London, 13. avgusta. (Izv.) Pover-jenje zveze narodov z odločitvijo v gornješlezijskem vprašanju je našlo v vseh listih prijazen odmev, ker se je na ta način izognilo možnosti preloma v antanti in se je na drugi strani izrazilo županje v avtoriteto zveze narodov. .
Pariz, 12. avgusta. Llovd George je danes ob 11.45 odpotoval v London.
Pariz, 13. avg. Vrhovni svet se je na današnji dopoldanski seji pečal tudi z vprašanjem pomoči Rusiji in je sklenil sestaviti, imednaroden odsek, ki naj
rala v odsek tri člane. Nadalje se je na seji razpravljalo tudi o vprašanju Orl-jenta. Maršal Foch je podal nekaj izjav glede strategičnega položaja v Orijentu in je predložil nekaj načrtov obrambe, če bi eventuelno Grčila ali Turčija kršili svojo nevtralnost napram ententi. Razpravljalo se je tudi o finančnem stanju Avstrije. Ugotovilo se ie, da je pomoč Avstriji odvisna sedaj samo še od tega, če sc hoče Amerika Odreči svojih hipotekam v korist Avstrije. Amerikanskl poslanik Harwey je izjavil, da se je v ameriškem parlamentu stavil predlog, naj se ukinejo te hipoteke. Vrhovni svet je vsled tega soglasno Izrekel željo, naj bi Zedinjene države kar najhitreje rešile ta predlog.
OGROMEN GOZDNI POŽAR V GORNJI ŠLEZIJ1.
Opole, 13. avgusta. Pri Radevu divja velik gozdni požar, ki obsega že nad 2000 oralov večinoma doraslega gozda. Tudi zasedbene čete so dobile povelje, da morajo gasiti.
Varšava, 13. avgusta.. Iz Bytoma poročajo, da je pri Crisovicah nastal velik gozdni požar, ki se širi v pštin-ski okraj in je zažgal tudi več krajev. Bilo je tudi več človeških žrtev.
Katovice, 13. avgusta. V kato-viškem .okraju od včeraj opoldne divja ogromen gozdni požar.. Gori okoli 4000 prajov gozda.
REKRUtACIJA V JUŽNI TIROLSKI.
Rim, 13. avgusta.. Vojni minister je v prisotnosti generaln. šefa s pre-. jel poslance, iz nemške južne I irolske in pri tem poudarjal, da ima Italija svojo pravico, da v novih provinch nabira vajašVd. Omenil je. tudi, da je italijanski brambni zakon milejši kakor je bil v bivši Avstriji.
SPORAZUM O POŠTNI SLUŽBI
MED JUGOSLAVIJO IN ČSR.
Beograd, 13. avgusta. Semkaj je dospel namestnik češkoslovaške-ga ministrstva za pošto in brzojav dr. Oton Kučera, ki bo sklenil sporazum z našim ministrom pošte o vza-< jemni poštno - brzojavni službi.
POVRATEK MINISTROV V BEOGRAD.
Beograd, 13. avgusta. Minister za promet Nikolaj Uzumovič se je vrnil s svojega dopusta v Beograd. Ravnotako se je vrnil danes v Beograd tudi minister za javna dela .loca Jovanovič, ki je bil odsoten le kratek čas.
Borzna poroflla.
Curih: Berlin 7,075, Ne\v York 592, London 21.68, Pariz 46.26, Milan 25.85, Praga-7.40, Budimpešta 1.60, Zagreb 3.50, Bukarešta 7.65, Varšava 0.29, Dunaj 0.70, avstrijske krone 0.58.
v 'Stran 2.	------
      r -
■	■....-seigfiifc
Dvojna moralah dr. Žerjava.
Malko neprijetni »o dx, Žerjavu »spomini na mladost«."Njegove Časnikarske oprode ga za^p., skušajo v le predobro znani afeTi z »Agromerkur-jem« prikazati kot nedolžno žrtev njegovega jugoslovanskega radikalizma. »Jutro« ima popolnoma prav, ako pravi, da se o vzrokih »Agromerkurje-vega poloma da pisati, »to in ono«, toda to in ono. kar bi se pisalo, gotovo ne bi služilo v čast g. dr. Žerjavu. Naj se gg. le spomnijo manipulacij s knjigami in bilancami, s kočevsko posojilnico it d> Pa nam danes ni do tega, da bi vse te umazanosti zopet spravili na dan; pač pa nam mora biti dovoljeno konstatirati dvojno moralo dr. Žerjavove družbe.
Ta družba se škandalizira, ker smo se v zvezi z drugimi novimi dogodki dotaknili prav na rahlo tudi one afere iz leta 1910 in epiloga k isti (po-miloščenje) iz leta 1919, kar na še tako daleč nazaj. Dotaknili pa smo sc dogodka, ki je splošno znan in katerega resničnost je dokazala sodna razsodba. In pri tej razsodbi so sodelovali slovenski sodniki in ne kak Skubl! Nad tem našim počenjanjem se »Jutro« zgraža in govori o revolverju!
Kako pa naj se potem označi postopanje dr. Žerjava in njegove klike na-pram g. 1’esku? Da onemogočijo njegovo potrditev, SO si izmislili gnjusno obrekovanje in so isto po njim pristopnih kanalih sporočili deželni in centralni vladi. Da gre res le za obre* kovanje, se vidi. iz tega, da gospodu Pesku ne dajo na znanje niti dejstev, katerih ga dolžijo, niti imen prič, ki proti njemu baie izpovedujejo, česar dosedaj nikdo ni znal in o čemur do-aedaj nihče )ii govoril.. Slavni gospod PirkmaipT je tem pričam celo izrecno in slovesno obljubil, da ne.izve Pesek nikdar njihovih imen in njihove izpovedi. Kako se je te »priče« dobilo, se bo razumelo, če povemo, da je bil po Peskovi izvolitvi g. Ribnikar v Ptuju in da je tam v neko gostilniško sobo povabil nekaj svojih’ najzvestejših, katere je na najostudnejši način hujskal proti g. Pesku. Vse to seveda ni revolver. Gospodom' je dovoljeno brez navedb dejstev in brez imenovanja prič blatiti poštene in zaslužne ljudi pred celim svetom in posebno še pri državnih oblastvili za stvari, ki so se baje godile pred 20 leti; o njih pa se ne sme, niti to povedati, kar je s sodnimi razsodbami dokazano in kar more služiti v to, da obvaruje občinstvo pred slično nesrečo, kakor je mnogo nedolžnih zadela ob edino le po čudnem poslovanju dr. Žerjava provzro-čenem polomu »Agromerkurja«.
G. Pesku sc nihče ne upa povedati, ■česar se ga dolži in vendar baje ni vreden bili župan, ljubljanski. G. dr. Žerjavu je sodna razsodba rekla, da je kridatar in sicer izključno po svoji krivdi; on pa je bil vreden biti Celo najvišji šef Zedinjene Slovenije .in potem — ne smejte se! — poverjenik za pravosodje, torej šef tistim sodnikom, ki so ga leta 1910. obsodili.
Seveda pravi »Jutro«, da je bil g. Žerjav »na splošno željo« pomiloščen. Ne glede na to, da g. Pesku kakega pomiloščenja absolutno ni bilo treba,
Brez strehe.
Tragikomedija v dveh dejanjih.
Spisal A. M. Kragulj.
O s ebe : Državni nameščenec, ki 15£e stanovanje, Prva uradna oseba. Druga uradna oseba. Gospod svetnik. Duhi Ribnikarjev.
Krai: Ljubljana. — Cas: Sedanjost.
Prvo dejanje se godi v prostorih stanovanjskega urada, drugo dejanje pri poverjeništvu za socljalno skrbstvo.
PRVO DEJANJE.
Prvi prizor.
Soba prve uradne osebe. Vstopi državni nameščenec.
Državni nameščenec; Dober dan!
, Oprostite, da Vas nadlegujem. Stanovanje v D  ulici bo v najkrajšem
Sasu prosto, prosim, da se to stanovanje meni nakaže. Saj veste.,, bil sem že pri vas... imam ženo in otroka v Italiji. Moji ženi so Lahi odpovedali službo. Naša vlada pa ml ne da podpore niti za otroka, niti za ženo ... veste... Imamo naredbo, ki prepoveduje izvoz naše valute. Tako moram pa sam... s plačo samca uradnika.., kupovati lire... pomislite, lire so po 7 do 8 kron!
I*rva uradna oseba (išče med spisi): Bomo videli... da... da ... res... stanovanje v D ... ulici se izprazni. Ampak (važno) za to stanovanje se je prijavil kot prvi že hišni gospodar sam... no (dobrohotno), nič ne de, napišem tudi vas... pa veste kaj (zelo dobrohotno), napišemo tudi to, da reflektirate na ono stanovanje, katero bo IzprazniTtflšni gospodar, ako se mu nakaže stanovanje v D... ulici... to je... on stanuje sedaj išče med spisi)... v... na E... cesti.
Državni nameščenec: Da, da... pro-,im prav, lepo, kakor ste rekli napi-.-•(p rfjg kot drugega reflektanta za sta-
ker ni bil nikdar niti za eno minuto Obsojen, moramo pa vendar, ker se nas že za jezik vleče, povedati, kako je bilo s tistim »splošno z^željenira« po-nftiloščcnjem, L. 1919 jg:,bil minister
pravosodje pok. Draškovič. On prošnje za pomiloščenje ni nikdar predložil v rešenje. Predpisano pa je bilo, da se o vsaki milostni prošnji mora pred vsem referirati v ministrskem svetu. Nekega lepega dne odpotuje minister pravosodja- za nekaj dni ih ga zamenjuje dr. Žerjavov prijatelj, minister za konstituanto, df. Kramer. Ta porabi priložnost in ponese Žerjavovo prošnjo — ne morda, v ministrski svet — temveč mimo in preko njega naravnost regentu ter izvabi od njega podpis. Tako zgleda torej to »na splošno željo« izvršeno pomiloščenje, od katerega pa ni ničesar znal niti kompetentni ministrski svet!
Dočim se je »Jutro« prav po nepotrebnem in jako nesrečno razgrelo za Žerjava, molči popolnoma o vsem, kar smo. povedali o g. Praprotniku. Najbrže si, misli, da je v tem slučaju molčanje —• zlato. Mam tudi prav.
S tem in s svojimi nerodnimi zavijanji pa seveda ne spravi iz sveta resnice, da so pod Praprotnikoveni ravnatelje-vanjem obstojale najnežnejše vezi med banko in Žerjavom, oz. »Jutrom«. Teb sedaj ni več. Pristaši JDS so sicer še pri banki in imajo tudi delnice, sedijo kljub vsemu »Jutrovemu« zavijanju celo v upravnem ^vetu, le Žerjavove barve niso, kar je za banko seveda velika sreča.	v
Zato pa »Jutro« govori tako zaničljivo o »dalmatinskih kapitalistih«. Ti kapitalisti bi bili gotovo najboljši rodoljubi, ako bi hoteli sodelovati pri I ure sni?f*n Ji* dr, Žerjaf-Praprotnilco-. vega projekta glede njujje ' banke v Ljnbljanj, Saj vabita ta dva bankirja celo hrvaške finančne kroge k udeležbi. Hrvktje so sicer p<? »Jutru« separatisti,.^ zato državi nevarni elementi' Iraški denar pa je le dober. Noki'	!'so jima že' vljudno a
vendar precej jaSno pokazali vrata: to pa ju ne straši: saj gr$ za — dobro stvar! Srečno pot torej v. Zagreb!
Demokrati v ne«zisi!i.
V Mariboru se je dogodil značilen dogodek ::;'|^'mokratški':^činski svetovalci se dali voliti v občinske delovne-odseke. Odpovedali so svoje sodelovanja/ Ostati hočejo v strogi o po z i c i jijp;\po v sod,, kjer ae jim bo nudila pšjjika, bodo ovirali' delovanje večine občinskega sveta in onemogo-čavali konsolidiranje mariborske občine. V, .	.
Tega,^i«pd stranke, ki se nahaja na vladi* nihče ne bil pričakoval. Zato se nam zdi pkoro neverjetno, da je šla naša javnost mirno preko tega resničnega, a všfe obsodbe vrednega sklepa. Čudno se, nam zdi, da je naša javnost popolnoma prezrla dejstvo* da se je stranka, ki pri vsaki priliki naglasa, da je državotvorna, - da deja jna to, da se konsolidirajo razmere y državi, v svoji strankarski jezi spozabila tako daleč, da noče sodelovati v-najv^žnejši naši obmejni postojanki: y mariborski mestni občini.
novanje v D... ulici in kot prvega reflektanta za stanovanjc na E... cesti.
Prva uradna oseba piše.
Državni nameščenec: Kedaj pa bo seja?
Prva'uradna oseba: Ne vem še.
Državni nameščenec: Ali naj stopim morebiti še do katerega izmed gospo dov, ki odločajo v tel zadevi, morebiti h gospodu svetniku?
Prva uradna oseba (dobrodušno): Če mislite.. pojdite k staremu... pa ga malo navrtajte.
Državni nameščenec: No da... saj beseda ni konj.... hvala lepa gospod... Zbogom!
Prva uradna oseba: Zbogom!
Državni nameščenec odide.
Drugi prizor.
Soba gospoda svetnika. Vstopi državni nameščenec. '■
Gospod svetnik: Kal'tečete... stanovanje... kaj?	-
Državni nameščenec (preplašen): Opro... dovolite... oprostite... da se predstavim... moje ime: N. N... drž. nameščenec... saj veste, gospod svetnik ... razmere so take... žena... otrok... Italija...
Gospod svetnik: Pa kaj hočete... vi ste pač med onimi dvemi tisoči, ki išče stanovanje.
Državni nameščenec: Nič ne rečem, gospod svetnik... sedaj še gre... človek lahko spi na prostem, dokler ga nc zasači policija... ampak pozimi... otrok je še majhen ... dojenček... ni navajen spati v snegu;.". lahko bi se prehladil... oslovski kašelj...
Gospod svetnik: Pa saj sem vam povedal (važno); dvatisoč jih je, ki so brez stanovanja!
Do tega koraka' so se odločili demokrati radi tega, ?ker pri županski volitvi niso dobili ne župana, ne podžupana. Tako bodo postopali demokrati v vsaki drugi občini, kjer niso absolutni gospodarji. In tako bi postopali brezdvomno tudi v Beogradu, ako bi ne dobili ministra. To bi bila šele opozicija, ki bi grozila upropastiti vse.
Kaj sledi iz tega? Da smo imeli popolnoma prav, ko smo neštetokrat opozarjali na laži-državOtvornost demokratov in konštatirali, da so oni za državo samo toliko £'asa, dokler so na vladi, dokler imajo koristi od nje. ^Maribor je potrdil, da smo govorili Čisto resnico.' V bodoče pa bo imela naša javnost še večkrat priliko spoznati resničnost naših trditev. Pri vsaki poziciji, pri vsakem stolcu, ki ga bodo izgubili demokrati, bomo priča demokratske državotvornosti. Zakaj oni stoje na stališču, da so država oni in da pade, kadar padejo oni, tudi država.
-Toda resnica se ne. -bo dala dolgo prikrivati. Narod bo končno vendarle spoznal, da sta dve vrsti državljanov, ki si stojita nasproti: prva, ki je za državo pod pogojem, da jo more eks-ploatirati, dobro živeti in se rediti od nje, in druga, ki brezpogojno ljubi državo, dela in trpi za njo, akoravno se jo povsod preganja in ima samo dolžnosti in nikakih pravic.
Taka je resnica!
Dopis iz Beograda
Beograd, 10. avg.
Nastali so pasji dnevi. Vročina je neznosna. Delo po pisarnah se vleče samo še z največjo silo, znaten del uradnikov je na donusiu. drm\ imajo te ali one slabosti,kar jih prihala na delo, dela kakor ravno more. Se pa tudi v resnici ne more pričakovati, da bi v taki vročini delali z isto intenzivnostjo kakor poprej. Človek bi želel kozarca mrzle vode, a voda je tukaj topla in slaba. Šel bi na kozarec piva, tocla primanjkuje ledu in 'najbrže dobiš toplo pivo. Sicer pa tudi mrzlo ne pomore veliko. Pojdi v šobo. žanri se v njo in se sleci: to je edini užitek, ki je pjl teh razmerah mogoč, če te veseli, se gre.j lahko kopat v Savo, sveta zagledaš tam od sile, neki del Beograda je menda noč in dan v vndi, tocja če imaš nekoliko bolj rahle živce, ne veš, če boš lahko prenašal dotične prizore.
Skupščina se je razšla in mislim, da bi v>sedaniih dnevih bilo potreba kaj* veliko-silneišega, nego Je nu atentat na Draškovlča, da bi bilo mogoče zbrati- toliko poslancev, kolikor jih je potreba za sklepčnost. Ne dvomim, da so mnogi poslanci prijatelji dobrih dijet, toda za 120 dinarjev na dan ne pojde pri tej vročini zasedat' nekaj ur v zbornico. A to toliko bolj, ker ima možnost, da sedi doma in vseeno vleče clijete. Uradnik pa, ki je veliko bolj izobražen in bolje kvalificiran, naj sedi za polovico manjšo plačo v zaduhlem uradu!
Delo po uradih gre torej bolj zaspano, delo, v skunščni je pa popolnoma zamrlo. Reklo se je, da bodo po zaključenju skupštine pričeli dogovori med demokrati in med radikalci radi skuonega postopanja. A
Državni nameičenec (vedno tišje): Nc zamerite..1, kadar bo seja... prosil bi... da se...
Gospod svetnik (zelo važno): Dvatisoč!	... .
Državni nameščenec (pianissimo): Dvatisoč... (odide).
Tretji prizor.
Štiri dni pozneje. Soba prve uradne osebe. Vstopi državni nameščenec.
Državni nameščenec: Dobro jutro! Prosim, kedaj bo seja radi stanovanja v
D... ulici?	o, X
Prva uradna oseba: Seje se ni bilo — ampak stanovanje je že oddano...
(išče po spisih). 1	vij
Državni nameščenec: Kako... od-; dano... Pa seje ni bilo... pravite?
Prva uradna oseba: Da... da... oddano... (čita)... poverjeništvo za socijalno skrbstvo je nakazalo s sklepom z dne... št,.. stanovanje v D. . .. ulici gospodu N. N... uredniku »V e -čer a«.
Državni nameščenec (ponavlja kakor v omotici): Poverjeništvo za socijalno skrbstvo... uredniku... »V e -'četa«... (hipoma se nečesa domisli) ha... ha... ha... ha...
Prva uradna oseba (z razumevanjem): Ho... ho... bo . • • ho... ho...
Državni nameščenec: Zbogom, gospod... ha... ha. > ha...
Prva uradna oseba: Zbogom, zbogom .,. ho... ho .. >
Zastor.
DRUGO DEJANJE.
Pfi poverjeništvu za socijalno skrbstvo. — Soba druge uradne osebe. — Vstopi državni nameščenec.
Druga uradna oseba (se prime za glavo): Koliko dela... strašno... (po-
tudi ~._t to je menda prevroče. Prišlo ni niti do prve seje. Demokrati so poslali tri može, da se dogovarjajo, z druge strani so prišli trije radikalci. Toda na vprašanje demokratov so izjavili radikalci, da nimajo nobenih navodil in nobenih poobastil. S takimi odposlanci je seveda razgovor nemogoč in demokrati so zopet odšli. Tako je ostal v E^gradu samo Davidovič kot demokratski zastopnik za slučaj; da bi kdo hotel ž njim ^voriti. Toda pri tej vročini bo na ji /že tudi njemu najljubše, ako se ga pusti pri miru. Za enkrat spava torej notranja politika popolnoma. Javnost se je ^zabila celo zanimati za »atenta' *je« in tozadevna poročila v časopisju so vedno bolj medla. Namesto politike prinaša časopisje raje »sličic; s Save«.
V pasjih dnevih se prično po časopisju ugibanja v zadevi »velike« ali mednarodne p litr.ee. Državniki se biskujejo po kopališčih, a časnikarji love »razgovore« s političnimi osebnostmi, ljudstvo pa ugiba, kaj se kuha. Naša javnost ne bo v teh pasjih dnevih niti o tej zadevi prišla na svoj račun. O. predsednik Paši^je pred atentatom res i-....vi~val iti v neko češko kopališče in po časopisju se je že ueibalo o pomet 1 »sestanka treh državnikov« — Bene",a. Pasica; Skirnounla. Tuda po‘atentatu se je izkazalo, da češko podnebje, za Pa-šičevo zdravje ni posebno ugodno in zdravniki so mu svetovali neko švicarsko jezero. Sicer uioraje pa razmere zor:,? same no sebi in taki sectanki, preden so stvari dozorele, bi ne mogli mnogo koristiti.
Nedavno je prišel sem g. Zanella^ reški poglavar v kolikor mu pripuste besede fašisti. Za Beogradčane je bil to interesanten gost, a nič več. Pot srečilo se mu je, da j: spravil v ča-sopieje neki »intervju«, ki je imel pa popolnoma dru^a-.-i us: eh, kakdfj$ pričakoval reški prvak. Skušal je pridobiti Beograd ..a svoje načrte, a ga je menda še bolj odbil. Srbom je prinašal širokoustna zatrjevanja, da mora vladati večna ljubezen m prijateljstvo med rColv') državo in kra-IjrvHo STiS, potem ^ 1 1'oi dodal, da mora naša država plačaj to ljubezen z Barošem. Srbi pa_ niso tako sentimentalni ljud.-;, da bi tako lep dar prinesli devici, o kateri še np vedo, kakšne vrste je njena ljuber zen. Zanella je skušal priti tudi do Pašiča. Prav lahko ni šlo, ker PaSiČ je i reveč reelca politik, c]a bi se raz-govarjal o stvareh, la vise v zraku. Slednjič se je pa ver.;’ ros;--čilo, trela razgovr” ’	' rclo kratek.’ .Ka
Zanellino melodijo, da mora Baroš pripasti Reki, - Reka rrora I:;ti dobra prijateljica Jugoslavije, je odvrni’ Pašič zelo kratko in stvarno, naj se najprej? neka 'organ*'-’ kot sa-ni	(a	poten se , bo-
mo ž njo dogovarja1! o medsebojnih stikih. Sed- j je stvar' Zancllova, da pregovori fašiste in Jtnlinnsko vlado, da puste, da se organizira ret-kr. drže vica. Najnrej .aoram/' '.‘.tel’ kakšna je! Zanella je ta odgovor razumel in pohitel v Rim poročat Toretijii, kaj je opravil, oziroma česa ni opravil.
gleda na uro)... torej hitro!
Državni nameščenec: Dovolite, da se predstavim: N. N. . drž. nameščenec. Prosim, da se mi nakaže stanovanje na Bregu, katero izprazni gospod N. N.... bančni uradnik.
Druga uradna oseba (se začudi): Kako? Mi ne nakazujemo stanovanj... pojdite k stanovanjskemu uradu!
Državni nameščenec (se začudi): Kako?! RavnO prejšnji teden ste nakazali stanovanje, za katero sem se jaz potegoval, uredniku »Večera«. Bil sem pri stanovanjskem uradu, prosil sem za stanovanje; poverjeništvo pa ga jo nakazalo drugemu. Zdaj prosim poverjeništvo, naj mi nakaže stanovanje — pa me pošiljate zopet k stanovanjskemu uradu, da izvem potem čez par dni, da ne bom jaz stanoval na Bregu, temveč podlistkar »Večera«.
Druga uradna oseba (nervozno In s povdarkom): Mi ne nakazujemo stanovanj, mi sprejemamo le prizive.
Državni nameščenec (vedno glasneje): Torej vi ne nakazujete stanovanj, stanovanjski urad jih ne nakazuje... Prašam vas (skoraj kričeče): Kdo "nakazuje stanovanja v Ljubljani? (V sobi se prikaže Ribnikarjev duh.)
Druga uradna oseba: Mi ne!
Državni nameščenec (razburjen): Tako... vi ne! Pa me ne boste..! Jaz vam odiočno povem, gospod, da se ne dam... laz sem tudi državni uradnik, jaz sem tudi dober državotvoren element (Ribnikarjev duh se bliža drž. nameščencu), jaz ne pripadam nobeni politični stranki (Ribnikarjev duh odskoči za dva koraka), ne pripadam niti avtonomizmu, niti centralizmu, ne komunizmu (Ribnikarjev duh se prekriža), ne kapitalizmu.,., prisežem vam, da sem
Nekoliko bolje nas zanima vpra-> šnnje Albanije in to je razumljivo. Prvič je mnog,' bližja drugič pa tudi bolj pereča Miridit* so se pobunili in to je neposredno ob naši meji. Meja z Albanijo le, — kakor je dobro pisala ,»Jugoslavija« v nedeljski številki — nemogoče nerodna in nima nobene opravičenosti, ker je bila določena svoj čas, kot koncesija Avstriji Tiranska vlada je nam ne-naklonjera ,'ui. stoji p< ' y livoin Italijanov. Skadgr ie za nas neizmerno važno mesto in ie naše po zgodovini in po narodnosti, in gospodarsko, ter ga nam je svoj iztrgala avstrijska intriga. Ureditev albanskih meja je v resnici pereča, zadeva, ki je tudi že popolnoma dozorela za rešitev. Na tei točki moramo priti do popolne varnosti.
Grške zmage nas ne »navdušujejo« — iavnost se zanje zanima v zelo omejenem obsegu. Samo poročilo, do Orki kot nagrado za svoje »zmage« zabte’ rio Carigrad, je bilo sprejeto s homerskim smehom. Pri tei stvari bodo imeli besedo še mnogi drugi, np samo grški »junaki«. .
Nnoram Bngarski je razpoloženje vedno enakoi Biiga -ska mora lojalno Izpolniti mirov.ne pogoje: prenehati z vsako a citacijo po M akedoniji, zapustiti armado, plača'1 določeno vojno odškodnino. V zadevi razorožitve ie sedai Bugarska močno pritisnjena od velesil in i7.g1ccla, da se bo uklonila, ob enem pa skušala celo stvar speljati v absurdnost. Po mirovni 'pogodbi Bugarska ne sme imeti rekrutirane vojske, ampak samo prostovoljne najemnike. Sedaj pa Bu-gari agitirajo med ljudstvom, naj «e nikdo nc javi, napram zmagovalcem pa tožijo, da se noče nikdo javit,i prostovoljno in da bodo vsled tepta, če se v določenem roku razpusti rekrutirana vojska, popolnoma brez oboroženega varstva. Vojne od-, škodnine ne ; pravijo, da ne morejo plačati, kajti, ako bi hoteli plačati določeno odškodnino, bi morali nalo« žiti ljudstvu večic davke, ako pa po-* večajo davke, bi nostalo ljudstvo ne* zadovoljno, s Stambolijskim in z njfr« govo stranko, ako pa postane neza« . dovolino, se bo obrnilo h komuni-' stom ali pa k drugim strankam, ki so ententi neprijazne. F^tenta naj torej ne teria vojne odškodnine, če ne, bo slabo za Stambolliskega in s tem tudi za entento;, Izvajanje je zelo pri-< prosto in logično. S takimi izvajanji bi se lahko v-sak dolžnik izvil, da no bi plačal dolga. Dalje .taje Bugari, da podpirajo kakšno agitacijo po Makedoniji, a Srbi to tajc. Tukaj bo pafl igrala tisto nlogo med otieiclno in ne-* oficielno politiko.
Taka vprašanja zunanje politike so torej sedaj na dnevnem redu. Sicer se pa vse raztaplja v balkanski vročini.	'	'	''
SPOŠTUJMO DELO SOKOLA I IN • UDELEŽIMO SE NJEGOVIH PRAZNIKOV!
DANES RAZVITJE PRAPORA NARAŠČAJA SOKOLA I NA TABORU.
JUTRI SLOVESNA OTVORITEV LET«* NEGA TELOVADIŠČA NAŠEGA SOKOLA I
politično še deviški (Ribnikarjev duh zardi), prisežem... jaz sem poštenjak, ■ tudi drugi naj bodo pošteni...! (Ribnikarjev duh bliskoma'izgine).
Druga uradna oseba: Mi ne nakazujemo stanovanj. To le naloga stanovanjskega sosveta, ki vsebuje zastopnike vlade, hišnih gospodarjev in najemnikov, v pondeljek, to ie čez dva dni, ima stanovanjski sosvet sejo ... tam sa oglasite...
Državni nameščenec (kakor da bi ga z vodo polil): Stano... sosvet... prosim, kedo... kako... (pride nekoliko k sebi, ponižno) Oprostite... povejte pro-sim, kdo je imenovan v stanovanjski so« svet, da stopim pred sejo do njega?
Druga uradna oseba (nervozno)? Tega pa ne vem.
Državni nameščenec: Pa vsaj ime enega gospoda mi povejte.
Druga uradna oseba (zelo nervozno)? Ne vem!
Državni nameščenec: Oprostite, kJ» pa uraduje stanovanjski sosvet’
Druga uradna oseba (glasneje) No vem!
Državni nameščenec (tišje): Pri stanovanjskem uradu so mi rekli včeraj, da oni tudi ne vedo... kje...
Druga uradna oseba (udari s pesti0 po mizi, kriči): Ne vem! Ne vem!
Državni nameščenec (še t.išle': Oprostite, mogoče bi mi pa lahko P°' vedali, kje je oni urad, kjer kaj vedo ,
Druga uradna oseba (kriči): Hudiča*
ne vem!	.	.	v
Državni nameščenec (oianissinw' Oprostite ... samo ^
Druga uradna oseba (razbiva s ncS' mi po mizi): Ne vem! Ne vem! Ne vfjn Državni nameščenec spuhtl v nič. Pastor hitro pade.
Tržaško vprašanje
2e večkrat smp opozorili na dejstvo, da mora Trst gospodarsko propasti, ako ne bo prišlo do popolnega »porazuma z Jugoslavijo. To uvidevajo •edaj tudi v Trstu samem in razočaranje, ki je vsled tega nastalo med tržaškimi gospodarskimi krogi, odmeva po celem svetu. Eden največjih in gospodarsko najbolje orijentiranih jsvi-Sarkih listov »Neue Zuricher Zeitung« Obravnava to vprašanje in prihaja do pravilnega zaključka, da je Trst brez Jugoslavije posvečen smrti.
List pravi med 'drugim r Danes plapola na St. Giusto italijanska tri-kolora in v mestu živahnejše življenje, kot nekdaj poprej. V velik, številu so iz Italije prišli trgovci, da bi poželi svoje sadove zmage, ki jih je obljubljal razvoj Trsta. Vsaj je leta 1913 pristalo v tržaški luki do 14.000 parnikov s pet in pol milijona registrskih ton in tržaška luka je stala v tem Pciru med kontinentalnimi pritanišči M osmem mestu. Avstr-ogrska monarhija ja z vsemi sredstvi pomagala ITrstu; uvedla je 'diferencijalno colnino podpirala gradnjo ladij in oprostila tržaško industrijo davkov. Vsled tega jt bil nimbus Trsta tako velik, da so la pred kratkim plačevali italijanski trgovci samo za posredovanje skladišča do 20.000 lir.
Trst šteje danes 50.000 prebivalcev reč kot pred vojno. Vsa skladišča so polna. Vsak dan prihaja po več velikih parnikov v pristanišče in vendar trgovina zamira. Poleg splošne krize 9 evetovnem gospodarstvu se čim dalje bolj občuti bližina Benetk, zgodovinske tekmovalke Trsta, Pred vojno je Italija na vse načine podpirala to kon-Imrenčno luko:	poleg 25 odstotkov
Popusta pri tarifah na izvozno blago, jt dobivala Societa veneziana velike podpore. Ta tendenca se vzdržuje vkljub političnemu preobratu in trza-Iki trg kave stoji pred padcem.
Sedaj se Tržačani spominjajo S Kalostjo v srcu na avstrijske načrte za povzdigo tržaške trgovine:	gradbo
■ove železnice (tudi sedaj se govori o ■ovi železnici Tr*t-Celovec, ki bi naj ■e ogibala jugoslovanskega ozemlja), izpopolnitev Franca Jožefa, luke, postavitev velikih skladišč na molu 5 in 6 itd. Sedaj leži veliki kolodor sv. Andreja tih in mrtev in promet preko Op-line še vedno ni v teku; v Franca Jožefa luki leži 507 parnikov, ki čakajo odrešitve besede; stabilimento tecnico fl*djedelnica), ki je leta 19x3. samo Produciralo skoro toliko registrskih’ ton, kot vse italijanske ladjedelnice •Jnipaj, je koncem preteklega meseca odpustil nad 1500 delavcev in govori ** 0 ustavitvi celega obrata, če izosta-državne podpore; isto usodo čaka fflijalko v Tržiču. Velike trgvske tvrdke so napovedale konkurz in dolžniki so ee morali zadovoljiti s 50 odstotki. Kriza je pred vrati.
Gospodarska situacija ni ostala brez vpliva na politične razmere. Klic po univerzi je utihnil in mladi ljudje odhajajo v Bologno ali pa, kot nekdaj, ♦ Gradec in na Dunaj. Nacijonalni šovinizem ponehava, 'fašisti molče. Preveč močno je že v vseh čustvo, da se *amore upati na boljšo bodočnost le v Poštenem miru z Jugoslavijo; ne bo
dolgo, ko bodo morali Italijani skleniti zvezo s Slovani vsaj glede Trsta. V mestu se že zopet lahko govri slo-. vanasko; Trst žeja po svojem zaledju, po tarifni politiki, ki bi mu omogočila konkurenčni boj z Benetkami. Samo Jugoslavija zamore zopet oživeti ko-
lodvor Sv. Andreja, ki pomenja pljuča celega mesta. —
Radovedni smo, koliko časa bo še trajalo, da bo železna nujnost gospodarskega propadanja pritisnila tržaške italijanske šoviniste na kolena pred onim, ki jih edino lahko odreši.
Gospodarstvo.
Naš izvoz in uvoz.
V dopolnilo mojih dosedanjih člankov naj sledi brez posebnega reda nekaj zanimivih podatkov.
Cital sem neko statistiko letošnje vinske letine, ako pojde vse po sreči do trgatve. Okoli 2 in pol milijona hek-tov vina pridela Jugoslavija. Ako bi porabili doma en milijon hektov, ga preostaje za izvoz še poldrugi milijon v vrednosti okroglih 2 in pol milijarde kron. Torej samo letošnjega vina bi lahko izvozili toliko, kolikor smo imeli vsega izvoza v 22 mesecih 1. 1919 in 1920.
Kam bomo prodajali svoje vino? Težek odgovor! — Naš najboljši kupec bi bil — Dunaj in Avstrija sploh, kamor bi mogli prodati vse svoje vino, ali smo si z dosedanjo modro trgovsko politiko popolnoma zaprli ta trg. Edino Čehoslo-vaška bi ga lahko še nekaj kupila, drugi sosedje pa nas v tem pogledu čisto nič ne potrebujejo.	'	*
Avstrijske veletržce smo korenito pregnali. Naj navedem dokaz. — Kakih 10 največjih vinskih trgovcev je imelo v naših najboljših vinorodnih krajih svoje vzorno kletarstvo, n. pr. v Vr-š«cu. Velike, moderno urejene kleti so vodili veščaki, kakoršnih ni kmalu najti. Kupovali so najraje grozdje, cele vinograde, in to so potem po svojih mnogoletnih izkušnjah predelovali v vina posebnega tipa. Ako so potrebovali nekaj tisoč hektov vina enega samega tipa, so ga naredili po vseh pravilih kletarske umetnosti. In tako so uvedli v promet vino iz naših krajev.
Vsaka pametna vlada, ki gleda v bodočnost, bi take naprave vzdržala in še dalje podpirala. Naša vlada pa je vse te organizacije ubila, uničila, — vse imetje teh tujih strokovnjakov nasilno razprodala na nejavnih dražbah. Pravijo, da so imeli tu glavne prste vmes slovenski demokratje. Zdaj, ko se vidi usodepolni polom, dolžijo n. pr. dr. Brezigarja kot glavnega v spodbujevalca za tako nasilno likvidacijo tujih podjetij y naši državi.
Veliki trgovci na Dunaju in drugod, posebno že tako ozlovoljeni in oškodovani, so se obrnili drugam in so našli dobro nadomestilo v Italiji in v Španiji. — Te dni sem govoril z največjim trgovcem, ki na leto kupi na stotisoče hektov, in ta mi je povedal, da se za nobeno ceno ne vrne več v Jugoslavijo. Vina Iz Italije in Španije so močna, sposobna za vsakoršne predelave po izkušnjah umnega kletarstva in so — mnogo cenejša. Vrhu tega so prometne razmere take, da dobe vino iz Španije mnogo preje nego iz Vršca.
Vse torej kaže, da smo jo z izvozom vina popolnoma zavozili! Kajpak, po vsem vrhu je bilo treba v najbolj kritičnem času še z izvozno carino popolnoma spoditi tuje kupce z našega trga!
Kaj pa z — leso m?, K neznosnim prometnim razmeram, visokim domačim cenam je prišla še carina, namesto da bi bili uvedli eksportne premije za les. Avstrija in Češka nam delata tako konkurenco, da bo naša lesna trgovina za dolgo časa uničena, ako pojde tako dalje. — Rezano blago (deske itd.) je v Avstriji danes po 3600 a. K kub. meter, kar znaša okroglo 620 j. K. Ali ni naš les za 100 odstotkov dražji? Vrhu tega so prometne razmere v Avstriji neprimerno boljše. — Francozje so se resno prizadevali, kupovati les za obnovo v vojnem ozemlju in železniške prage v Jugoslaviji, a ni prišlo do zaželjenih ogromnih kupčij vsled naših visokih cen, carine in prometnih težav. V Avstriji in na Češkem pa kupujejo ogromne množine! — Zakaj ne moremo tekmovati mi s svojim ogromnim bogastvom v naših gozdovih?
Pred kratkim sem čital v listih, da vlada namerava znižati carino na izvoz živine, — zaklani prešiči, klavni konji in celo moka naj bi pa bili carine prosti. — Dovoljujem si skromno opazko, da tudi te nove odredbe ne bodo več dosti pomagale. Kupce smo pregnali, in ti so bili prisiljeni, iskati druge vire in so jih tudi našli. Ti novi trgi jim nudijo pred vsem več stabilnosti, gotovosti, varnosti in navadno tudi ugodnejše cene, zato ni pričakovati, da se zopet povrnejo k nam. Vsaj tako kmalu še ne, dokler se ne poleže tudi nejevolja, ki jo je vzbudilo sekaturam in sovražnim tendencam ali izkoriščanju podobno ravnanje od strani naših poklicanih faktorjev. — Rumunija in Ogrska sta naša nevarna konkurenta. Ali kaj porečete dejstvu, da je celo Češka že naš velik tekmec v izvozu klavne živine? Avstrija dobiva vole s Češkega izdatno ceneje nego iz Jugoslavije. Le agilnosti nekaterih jugoslovanskih podjetnikov se je zahvaliti, ako sploh še kaj prodamo, nikar pa, da bi mi obvladali sosednji trg.
Prijateljev iskati nismo znali! Poglejte Cehe! Oni imajo dobre trgovske pogodbe že z vsemi sosedi! In mi? — Zdaj se snideta pa še prezidenta Ma-saryk in Hainisch in dopolnita dosedanje zveze med sosedoma. Mi bomo capljali za dobrimi vzgledi, ko bo za vse že jako pozno, ako ne prepozno! A. G.
Pf’ Predlog o ukinjenju carine na meso. Ministrstvo trgovine in industrije je predložil ekonomsko-finančnemu komiteju predlog o ukinjenju carine na meso in izvozu brez carine za svinje do 30 kg.
’-j- Razprodaja različniK Cunj pri Vojnem prikupištu v Capragu pri Sisku bo dne 17. oktobra 1921 ob ; 10. uri dopoldne potom javne pismene • dražbe. Pismene ponudbe je vlagati na naslov Vojno prikupište v Capragu do gorinavedenega časa. Dva izvoda dražbenega oglasa, ki vsebujeta po-
goje in druge podrobnosti, sta na vpogled interesentom pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Na ponudbe, ki nebi povsem odgovarjale pogojem, se ne bo oziralo.
-j- Tržaški jesenski sejem.- Tržaški trgovci delajo obupne poizkuse, da Ožive skoraj čisto zamrl tržaški trg. V ta namen prirede letos velik sejem, ki se ga po poročilu tržaških listov udeleže tudi tujci, med njimi i Jugoslovani. Da računajo Italijani v prav obilni meri na Jugoslovane, se vidi iz tega, da je v Ljubljani, osnovana kar posebna podružnica Urada za prireditev jesenskega sejma in da so že dovoljene znatne olajšave pri vizumih in na železnicah. Prizadevanje tržaških trgovcev razumemo v polni mer«. Dvomimo pa, da bi imeli naši trgovci vzrok, da posetijo tržaški jesenski sejem. Puščamo čisto v nemar politične vzroke in omenjamo le gospodarske ozire. Italijansko blago je nereelno. ki po svoji kakovosti ne more konkurirati z nemškim ali češkim. Visoka razlika med liro in krono povzroča dalje, da bo vsako kupljeno blago prerano
drago. Koncem koncev pa tudi mislimo, da so večni nemiri v Trstu pač sila malo privlačni za tujca. Oso-bito pa moira odvrniti od obiska Trsta vsakega Jugoslovana, ki je pač vedno v nevarnosti, da ga pobijejo fašisti, samo če izpregovori par slovenskih besedi. Sejem, ki se vrši pod znakom vlade pouličnih nemirov, pač ni priporočljiv in naj bodo besede prirediteljev sejma. še tako sladke. Prav iskreno bi zato želeli, da bi naši trgovci naravnost blesteli vsed svoje odsotnosti.
4- Razpis dobave drv za ravnateljstvo državnih železnic v Subotici. Dne 31. avgusta t. J. se bo vršila ofertalna pismena licitacija za nabavo 1000 vagonov (20.000 m3) prvovrstnih bukovih, hrastovih in gabrovih drv v pisarni ekonomata državnih železnic V Subotici. Ponudbe je poslati na ta ekonomat najkasneje dne 31. avgusta do 12. ure dopoldne. Dobavni razpis in pogoji so interesentom na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
VSI K SOKOLU I NA TRG TABOR! POZDRAVLJENI BRATI, GOSTJE SOKOLA L!
SPOMINJAJMO SE ŽRTEV, KI JIH JE SOKOL I DOPRINESEL ZA NASF UJEDINJENJE1
Dnevne vesti.
— Besede In dejanja. Ob svojem prihodu v Ljubljano ie imel kr. pokrajinski namestnik g. I. Hribar lep nagovor na kolodvoru. Dejal ie, da bo odslej vladalo pravo in resnica in da bomo vsi državljani pred zakonom enaki. Od prevrata do sprejetja ustave je bilo nekako medvladje, kjer je žal pogosto vladala samovolja in pristranost Odslej pa mora vladati pravo in enakopravnost za vse državljane brez razlike strank in političnega prepričanja. — Sedaj potuje g. namestnik Sirom Slovenije, povsod ga radostno pozdravlja ljudstvo, ker pričakuje od njega pravice in enakopravnosti zoper samovoljo posameznikov in povsod ima g. kr. namestnik lepe nagovore, daje navodila ter obljublja pravo in enakopravnost pred zakonom vsem. Ne dvomimo niti najmanje o iskrenosti njegovih besed in verujemo, da jih bo s svojo energijo skušal uveljaviti, vendar pa kažejo dejstva, da ga skuša gotova klika spretno izrabljati, da sili v ospredje svoje in odriva druge. G. pokrajinskega namestnika hoče obdati le s svojimi informatorji. V Ljubljani n. pr. so uradi po nalogu deželne vlade skrbno »od-brali« pristaše deputacij, ki so šle k njemu, da ja ne bi bil vmes kak. nar. socijalist. K banketu v Ljubljani ni bil povabljen niti eden nar. socijalist. Od časopisov je bil povabljen edino le zastopnik »Jutra«, urednik g. Jelenc, vsi drugi veliki časopisi so se prezrli, prezrlo se je tudi udruženje novinarjev Itd. Od raznih strani Slovenije prihajajo dopisi, kako spretno so znali je-deesarji poriniti sebe v ospredje, vse druge pa potisniti v ozadje. Značilen je tozadevni dopis iz Ptuja, ki ga priobčujemo danes med pokrajinskimi vestmi. — Po lepih besedah g. namestnika pričakuje slov. ljudstvo sedal tudi dejani za pravo in enakopravnost vseh. Ce bodo sledila besedam tudi dejanja in se ne bo dal g. namestnik izrabljati gotovi vla-deželjni kliki, si bo pridobil hvaležnost vsega slovenskega ljudstva, kajti ljudstvo ga bo končno sodilo po dejanjih In ne po besedah.
— To so junaki. G. Marinko je obrekoval g. Peska ter se ustil, da imajo »Ju-trovci« prepise aktov kot dokaze. Ko pa bi bilo treba pred sodnijo dokazati trditve, je Marinko hitel zatrjevati, da sam ne verjame obrekovanju. — Enako je zlezel pod klop g. Jelenc, urednik »Jutra,« ki je zmerjal g. Peska v kavarni »Zvezda«. Pri sodni obravnavi je hotel poravnavo ter je potem zatrjeval, da ni hotel žaiti g. Peska. — Da, to so junaki, ki so hrabri v obrekovanju, ko se
jih pa prime za predolge jezike, ne Verjamejo niti lastnim obrekovanjem ter seveda niso z njimi hoteli nikogar žaliti!
— Pribičevič — Brandner. »Jutro« ni
prineslo poročila dopisnega urada, v katerem skuša minister Pribičevič ublažiti ob-dolžltev, ki jo je izrekel o posl. Brandnerjn v zakonodavnem odboru, ker bi s tem udarilo samo sebe po zobeh. Dejstvo je, da je spravilo »Jutro« Priblčeviča v veliko zadrego, sicer ne bi bil primoran popravljati. Pribičevič pa je bil tudi tako nepreviden, da se je zavzel za »Jutrovo« poročilo o trboveljskem shodu in ga vzel kot čisto resnico. Aktiven minister bi se seve nikdar ne smel tako daleč izpozablti in izreči takšne obdolžitve, predno dobi uradno poročilo. Za en del je to prav, ker je imel Pribičevič priliko spoznati, s kakimi sredstvi se borijo naši demokrati proti narodnim socijalistom, na drugi strani pa je ta dogodek potrdil, da so demokrati rojeni denuncijanti. Neizpodbitno dejstvo je namreč, da so napisali poročilo o trboveljskem shodu za ministra policije Priblčeviča. Ker so šli v svoji zlobi predaleč, so morali pozneje popravljati, naposled je moral to storiti celo sam minister Pribičevič — seveda v previdni obliki, ker desavuirati samega sebe, to ni nič prijetnega. Vprašanje je seve, če se bo poslanec Brandner s tem skromnim zadoščenjem zadovoljil.
— V zadevi dr. Pirkmaycrja, okr. glavarja v Ptuju se je začela vsled »Poslan** ga« v predvčerajšnji »Jugoslaviji« obširna, preiskava.
— Nepotrditev ljubljanskega župana.
G. Anton Pesek je dobil včeraj uradno obvestilo, da ga g. demokratski minister Pribičevič ni predložil v potrditev. — Novo volitev župana bo možno izvesti šele po izvršeni dopolnitvi volitev občinskega odbora koja volitev se bo vsled razveljavljenih 6 komunističnih mandatov (6 odbornikov In 6 namestnikov) s posebnim uradnim ukazom odredila v zmlslu § 25. obč. volilnega reda. — Torej vsled demokratskih intrig na} ljubljansko občinsko gospodarstvo popolnoma propade. Dobra šola za yolilce, ki •• jim še niso odprle oči!
— Islamski praznik »Kurban - Bojram«.
Dne 15. o. m. praznuju muslimani svoj praznik »Kurban - Bojram«! Vernicima islamske vere najboljše čestitamo ove praznike, želeči im da jih ugodno provedu v našoj sredini.
Michčl Zevaco:
»NOSTRADAMUS."
Sledi! ]e dogodek v Tournonu; Francetova smrt je storila Henrija prestolonaslednika In dediča kraljevske krone. A vendar se je tuintam še spomnil hudičevega sinka. Čudno: Francetova senca ga ni strašila- v njegovih sanjah, pač pa mu je kvaril spanje obrazek malčka, kakršnega je videl v tempeljski ječi. iedva osvetljenega 2 žalostno lučjo ječar-leve svetilke.
Leta so minevala. Princ je postal francoski kralj 2 jmenom Henri II. Ta dogodek je Izpremenil vse življenje in vso notranjost nekdanjega kraljeviča. V vrtoglavi pijanosti vladarske moči je našel Henri pozabljenje svojih mladostnih grehov * nehal je misliti na otroka, ki ga Je bil izročil krvniku.
Nikoli se Henriju ni posrečilo izvedeti, kako se je obrnila Braban-tova usoda. Zato pa jo izvemo mi.
Brabant je ostal najprej štirinajst dni zaprt v svojem brlogu v Kalan-drski ulici, sam z Marijinim sinkom. Z doma je hodil le po mleko za malega in po začinjeno vino zase, O živilih rajši ne govorimo, zakaj ta so mu bila zgolj sredstvo, s katerim si je dražil grlo, da se je mogel tem dostojneje napiti. Zalival se je na žive in mrtve in krmil otročička. Časih se je zmotil in mu dal vina namesto mleka. Opazil je tudi, da odpira hudičev sin svoji očesci pravzaprav le v rahli, somračni svetlobi, kakor bi stoprav v temi dobro videl.
»Nič čudnega, bogmel Saj je prišel naravnost iz kraljevstva teme!« je godrnjal Brabant.
V revnem in divjem bivališču, kjer so pokrivale stene bodala in ra-pirji, se je odigravala tiste dni pretresljiva drama. Pač stokrat se je razbojnik kesal, da je popustil svoji slabosti; pač stokrat je vzel hudička, da bi ga odnesel k možu s sekiro. A vselej ga je položil nazaj na slamnico in tenko kričanje otrokovo se je družilo z gromom njegovega robantenja in preklinjanja.
»Telo in dušo sem si pogubil!« je vpil razbojnik, obdelavaje si glavo s pestmi. »Ce visočanstvo zve, kaj sem napravil, me da obesiti; nato pa me odnese Satan v svoje jame, kjer je večna tema in škripanje z zobmi. Dokaz, da je otrok res hudičev, je že to, da ponoči vidi! Viš ga! Viš ga! Tiho, peklenšček! Na, evo ti malo mleka!«
Pa se je zmotil in mu dal vina.
Nekega dne ga je spet popadel gnev:
»Eh, ponesem ga, da bo mir besedi! Otrok, ki vidi v temi; če to ni peklensko delo 1«
,In zgrabil ga je ter se napravil. Tedaj pa mu je šinilo po možganih kakor blisk:
»Joj, prešiček ubogi! Kako ne bi zapiral oči pred svetlobo in gledal, kadar je tema, ko se je rodil in preživel prve tedne svojega življenja v podzemeljski temnici!«
Tisti hip je otrok odprl oči, pogledal ga in ser nasmehnil. Brabanta je streslo sočutje; deček je bil otet. Razbojnik se je zaklel, da ne da zaklati svojega prešička!
A to je bilo tudi vse. Brabant ni bil pravi človek za varuško; mudilo se mu je že nadeti oklep in opasati rapir. Zato je preštel v duhu vse neštete babnice, ki bi jim lahko L očil malega v vzgojo. Odločil se je kmalu.
»Kaj Če bi ga nesel k Mirti? Krepka ženščina je. In zame je imela vselej nekam mehko srce. Rr. :en-tega je povila pred mesecem dni, kakor pravi Strapafar, ki je zadnje čase njen najbližji prijatelj. Hajdimo k Mirti.«
Brabant je tedaj zavil prešička v vogal svojega plašča in ga je odnesel k Mirti, ki je živela v Odrešeni-kovi ulici, to je sredi Lilije, kakor se je zvala bratovščina pariških rokovnjačev in tolovajev.
Mirta je sedela sama na hišnem pragu in dojila hčerko, kateri je bilo po vsej verjeti.->sti usojeno, da postane vlačuga kakor njena mati. Bila je krepka ženščina z mogočnimi ledji, kuštravimi črnimi lasmi, oglje-nimi očmi in ustnice kakor maline. Tip nj enega obraza je bil grški; in res je bila prišla v rani mladosti iz domovine Lajid in Phryn.
Mirta je dvignila svoje rožnato lice in se osuplo namuzala malemu, ki ji ga je molil Brabant:
»Glej vraga, kakšna pleča ima, kakšne meče in kakšne krepke roke. To ti je kakor čisto toleško jeklo!«
»Pa ni moj sin,« jp skromno dejal Brabant, in zdelo se je, kakor bi mu bilo na tihem žal...
»Res je bolj podoben kraljevskemu nego potepuškemu sinu. To ti bo rokovnjači«
»Slaven vitez Lilije. Že zdaj je tak kakor r..l_d levič.«
»Kraljevski * je,« je dejala Mirta s čedalje večjim občudovanjem,
»In lačen, da veš,« je povzel Brabant ...
Mirta pa je rekla s svojim hripavim glasom:
»Dobro. Daj ga sem. Ako hočeš, vzamem volčička. Malo več ali malo manj, vraga, to-je pač vseeno. Lačen si, mali. Na, papkaj in pupkaj, kolikor se ti ljubi, angelček, levček moj, ti moj Royal!... Hodi k vragu Brabant, in spravi svoje Srebrnjake!«
Brabant se ni dal prositi in je spustil tolarje nazaj v svoj pas od rjavega usnja. Mirta si je odpela jopico in dojenčka sta se ji obesila na mogočne grudi, božaje njih rožnato meso s svojimi drobnimi prstki, vsa polna tiste brezmejne blaženosti, ki jo opažamo pri malih, kadar sesajo. Brabant je poljubil z očmi, skomignil in odšel godrnjaje:
»Jaz sem mu dajal sesati začinjenega vina... Samo da mi ga babnica ne pomehkuži!...«
Gredoč je trdno sklenil ostaviti Pariz in stopiti v službo, kjerkoli najde miroljubno življenje. Drugo jutro je stopil v hlev, osedlal in obrzdal svojega konja ter ga ogledoval dolgo in natanko, kakor stori vsak jahač, preden se odpravi na pot. Ko pa je bilo vse v redu in mu je bilo trebalo samo še zajahati konjička ter ga pognati neznano kam, se je zdajci pogreznil v mračno sanjarjenje. Nazadnje je jel tako strahovito
* »kraljevski« se pravi po. francosko
»royal«.
rentačiti, da bi se bil kmalu sam ustrašil; odvedel je konja nazaj, razsedlal in razbrzdal ga ter jo ubral peš naravnost v Odrešenikovo ulico. Kakor vihra je planil k Mirti in za-rjul, razbijale s pestjo po mizi:
»Da bi vrag pobasal vraga! Tako mi Boga. života moje matere in rogov mojega župnika! Saj ne morem odriniti! Ne morem pa ne morem! Kvečjemu čez štirinajst dni... Kje je moj mali Royal?
.«
Tistih štirinajst dni, o katerih je govoril Brabant je trajalo mnogo tednov, mnogo mesecev, in še delj — celih dvanajst let. Brabant je prenesel svoje delovanje s širokih cest na pariške ulice in postal kmalu naj-jačji steber rolcovnjaštva. Nihče na Dvoru Čudežev mu ni bil kos v spretnosti in drznosti, nihče ni imel v svojih podjetjih tolike sreče kakor on. Z eno besedo, postal je strašen bandit.
Ko je bil Gaetan de Roncherolles pod vlado Henrija II. v nagrado za svoje tajne zasluge imenovan pariškim velikim profosom, mu je bila prva skrb, kako bi rešil Pariz tega roparja, ki je vodil vse straže za nos. Cela ekspedicija se je spustila za Brabantom; poveljstvo Je prevzel sam gospod de Montander, načelnik policije. Toda pohod se je klavrno izjalovil!
(Dalje prih.)
14. IN 15. AVGUSTA PRAZNIK SOKOLA I.
DANES JN JUTRI VSI NA TRG
— Somišljenikom NSS! — Glasilo NSS »Nova Pravda«, ki izhaja sedal tedensko, rabi znatne okrepitve. Zato smo se odločili, da posvetimo prihodnji teden, to je od 14. do 21. avgusta, kot nabiralni teden za naš Ust. Vsak somišljenik in prijatelj naj stori svojo dolžnost! Kdor še ni naročnik »Nove Pravde« naj to stori takoj! Vsak tovariš pa Daj dobi kakega novega naročnika, ali kak oglas in nabere kolikor toliko v gotovini za tiskovni sklad. Vsa naročila in uspehe Javite takoj pismeno upravnlštvu »Nove Pravde« y Ljubljani, Oradišče 7. — Bodite uverlenl, da bo »Nova Pravda« vršila svojo dolžnost; poskrbljen^ je, da bodo z njo zadovoljni naši ljudje v mestih in na deželi. Zato zahtevajmo »Novo Pravdo« samozavestno in odločno tudi v vseh javnih lokalih! — V Imenu stranke prosimo in poživljamo vsakogar, da stori svojo dolžnost! — Bjoki za nabiranje novih naročnikov se dobe v upravnlštvu.
— Dramatični odsek Izobraževalnega društva »Bratstvo« se je na zadnjem se-stranku popolnoma reorganiziral in prešel že na sestavo repertoira za nastopajočo sezono. Mlade moči, ki so se javile za sodelovanje obetajo mnogo — vendar pa bi bilo želeti, da bi se javilo še kaj interesentov, ker bodo prišle bržkone na program znane narodne igre, ki zahtevajo številen ansambl. — Odsek namerava napraviti letos več izletov z nastopi, sploh se bo po možnosti poskušalo napraviti daljšo turnejo . . . Ako se javi zadostno število članov, bo odsek otvorll dramatično šolo, kakor hitro dobi primerne lokale. — Mladina, odzovi se temu vabilu, ako je še kaj idealizma v tebi! Kaj je bolj idealnega, kakor vzgajati narodi ln to je naš cilj!
— Shod NSS v Hrastniku. Danes, v nedeljo, 14. avgusta ob 4. uri popoldne se vrši v gostilni pri Logarju v Hrastniku javen shod nar. soc. stranke, na katerem govori nar. poslanec Brundner.
— Shod NSS v Metliki. Danes, 14. avgusta ob 8. uri zjutraj se vrši v Metliki na Mlakarjevem vrtu javen shod nar. soc. stranke. Poročevalec; nar. poslanec Iv. Deržič.
— 7.a sirote v Istri so nabrali podurad-nlkl finančne kontrole v Hodošu (Prekmurje) znesek K 1164 kot prostovoljno darilo za bedne Istrane. — Znesek je bil poslan naravnost odboru »Istrske Vile« v Kastvu. —• Odprite srca obupnim klicem tud! drugi rodoljubi, dajte odmeva temu plemenitemu činu finančnih poduradnlkov, katerim naj-»rčnejša hvala!
— Savez jugost. ženskih društev. Kakor smo že javili, ,se bo vršil kongres jugosl. ženskih društev v Ljubljani dne L, 2. In 3. septembra. Dolžnost našega ženstva, kakor našega občinstva sploh Je, da sprejme srbske in hrvatske delegatke z vso ljubeznivostjo in gostoljubnostjo, da se bodo naše sestre počutile kakor doma med svojci. .Naše ženstvo se zelo zanima In pripravlja na one dni, kar je jako razveseljivo. Ko se je nekje na kmetih govorilo o tem, oglasila se je priprosta kmetica in rekla; Tu imate 20 K, da skromno pogostite eno Srbkinjo v mojem Imenu, Kako lep vzgled pravega razumevanja in sestrske ljubezni!
— Strela je udarila v petek zvečer v poslopje Ivana Ježka v Pirničah. Ogenj se je razširil na celo poslopje in posestnik ima velikansko škodo.
— Tatvine. Aretirali so Ivana Tauferja. Ukradel je 1400 dinarjev. — Na Lepem vrhu je bila ukradena Mariji Lavtlžarjevi telica In krava v vrednosti 12.000 kron. Neznani tatovi so ukradli Alojziju Robiču v Gozdu Junca ko se je pasel Pa travniku. Vreden je bU 4500 kron. O tatovih ni nikakega sledu.
bivalstvo, da resno štedl z vodo, ker preti drugače mestu velika nevarnost. Prebivalstvo se opozarja, da nikakor ne škropi več vrtov z vodo iz itiestnih vodovodov, ker se s tem potroši prevelika množina sedaj tako dragocene pitne vode. V nasprotnem slučaj d bo mestni magistrat primoran nastopiti c vso strogostjo.
Lastno trgovino sta otvorila v Mariboru trgovca Mastek in Karničnik, oba na Glavnem trgu. Ob tej priliki sta darovala za »Jugosl. matico« vsak po 400 kron.
Telall za slovensko stenografijo se prl-čno prihodnjo sredo in sicer za začetnike ob 19. uri, za ostale pa ob 18. uri v Vetrinjski ulici 2, II. nadstr.
V Mariboru je bil aretiran »frankovec« DJuro Fratrlč, ki je dospel iz Nemške Avstrije z ponarejenim potnim listom preko meje. Bil je v N. Avstriji vodja in agitator frankovcev In Je posredoval zvezo med Zagrebom in v Inozemstvu nahajajočim se Gagliardijem. Odvedli so ga v tukajšnje zapore. Pričakuje se, da bo ministrstvo, ki le obveščeno o njegovi aretaciji, odredilo njegov prevoz v zagrebške ali beogradske zapore.
Iskre Iz lokomotive vlaka, ki je odhajal v sredo ob 3. uri popoldne prot! Koroški, so zažgale travo v bližini viadukta čez Fran-kopansko ulico. Požar se je vsled silne suše naglo razširil ter je že resno ogrožal bližnja poslopja. Požarni brambl, ki le takoj prihitela na lice mesta, se je po polurnem naporu posrečilo pogasiti ogenj.
Prvi baritonist frankfurtske opere Adolf Permann priredi v četrtek, dne 18. t. m. ob 8. url zvečer v Gfitzovt dvorani koncert.
Ooltes. — V naslednjem podajemo podrobne rezultate: Lahka skupina: 1. Solar Josip v 1 uri,	42 minut.	49 in'tri petine	sekunde,
2. Goltes Adolf	v	1 : 42 : 51, 3. Ogrin Franc
1 : 50	: 30. 4.	Škrajnar Anton 1 :	50 : 34,
5. Bar	Vinko 1	:	51 : 27. — Težka	skupina:
1. Ktirner Oskar 1 : 43 : 28, 2. Pogačnik Ljubo 1 : 49 : 20. — Junlorfl: 1. Dolničar Franc 1 : 57 : 05, 2. Goltes Ladislav 2 i 08 : 40, 3. Sirnik Vinko 2 : 08 : 42. 4. Vinšek Vinko 2	:	11 :	20. - Senlorjt: 1.	Ooltes
Ivan 2 :	14	: 10,	2. Kramar Jakob 2	: 25. —
Po končanem skupnem obedu, ki le bil v hotelu Petran, so priredili dirkači medseboino prijateljsko tekmo v teku okrog jezera. Proga meri 6.5 km. Udeležilo se je teka 7 tekmovalcev, sami taki. ki so predlrkali poprej na kolesu progo Ljubllana- Bled. Ako sc to vpošteva, so doseženi rezultati prav zadovoljivi. Rabili so: L Kflrtier Oskar 32 min.	24	sek..	2 Škrajnar Anton	32 min.
19 sek.,	3.	Šolar Josip 35 min 3(1	sek.. 4.
Goltes Adolf '35 min 3(1 In dve petini sek. Trije udeleženci so izstopili pred ciljem. Na ciliu samemu se je zbralo mnogo letoviščarjev. med njimi general Maister Vsi navzoči so simpatično pozdravljali vztrajne sport-nike. — Res lepo uspeli športni dan ie zaključila članska tekma v plavanlu na 160 m. Vršila se ie v novo in okusno urejenem kopališču hotela Petran. Tekma ie dala te-le rezultate: 1. Bar Julij, 2. Pogačnik Ljubo,
3. Ogrin Franc. — Vseh tekmovalcev ie bilo šest, tudi sami udeleženci kolesarske dirke. Večina tekmovalcev se je vrnila tudi nazaj v Ljubljano s kolesi, ostali z. večernimi vlaki. Vse tekme je vodil v splošno zadovoljstvo g. Gorjanc, predsednik kolesarske »Ilirije«.
*= Gosposvetski Zvon vabi se tem potom vse gg. odbornice in odbornike »Gosposvetskega Zvona« k redni seji dne 17. avgusta t. L, ki bode ob 20. uri v pisarni Hotel Štrukelj.
« Odbor krajevne organizacije NSS za 'Si. Jakobski okraI ima v torek 16. avgusta ob 8. url zvečer v gostilni pri Primorcu, Karlovška cesta št 4 važno sejo.
*= Govor o sv. pismu vrši se v nedeljo zvečer ob 20. url v evangeljski cerkvi na Gosposvetski cesti.
*»» Zopet tatvina. V petek je bila v neki pisarni ukradena tam službujoči uradnici denarnica z okroglo vsoto 150 K. Tatvine le osumljena neka ženska, ki je bila že večkrat predkaznovar.a in ki se je tisti dan zelo vsiljivo prerila do uradnične mize.
s* Prepir radi stanovanja. Pred vzklic-nfm senatom se ie vršila včeraj vzklicna obravnava proti L. Kušaku ki je bil pri okr. sodišču oproščen. L. Kušak ie namreč med prepirom glede stanovanja ozmerjal tožnika Švajgerja z raznimi razžaljlviml besedami. — Vzklicnl senat, je ugodil vzklicu proti oprostilni sodbi in obsodil Kušaka radi žaljenja časti na 50 kron kazni ali 24 ur zapora.	*
= Koncert. Danes in vsak dan v hotelu »Bellevue« nad Ljubljano koncert salonske elitne kapele. Začetek od 20. do pol 24. ure. Ob nedeljah in praznikih od 16. ure naprej. Vstop prost.
Maribor.
Svabtarenje. Iz Celja smo prejeli-od našega zaupnika dopis: V Jugoslaviji štev. 187 z dne 10. avgusta t. L ste objavili pod naslovom »Švahčarenje« notico, ki je za naše vrle primorske stražnike skrajno žaljiva in krivična. Da "so Celjski stražniki večiidel sami lahont, kakor pravi dopisnik, ni resnica. temveč so oni v narodnem oziru lahko vzor marsikomu, ki si nadevlje krinko na-rodnjakarja Da pa ima eden ali drugi ženo, ki je rodom Italijanka pa tudi ni nič večji greh, kakor greh tistih, ki imajo žene nemškega rodu. Zavračamo pa na vsak način pavšalno sumničenje lahonstva vseh ali večine stražnikov. Notica je Izšla bržkone iz neodgovornih krogov In jo najostreje obsojamo. (Priobčujemo popravek s pripombo, da je notica »Švabčarenie« pomotoma zašla v list. Poznamo celjske stražnike kot vrle narodnjake In Je vsak očitek lahonstva brez podlage. Uredništvo.)
Posle stanovanjske komisije v Celja je v četrtek »prevzelo okrajno glavarstvo. Posle vodi z« celj. pol. okra! okr. glavar gosp. Pinkava. * 1
Osebna vest. Ministerijalnim tajnikom v ministrstvu za notranje zadeve v Beogradu je Imenovan g. dr. Fran Hrašovec iz Celja.
Tatvina. Kleparju Korberju v Kocenov! ulici je nekdo ponoči ukradel 7 metrov dolgo lestvo.
Celjsko parno kopališče. Cujemo, da nameravajo sedanji lastniki celjsko parno In kadno kopališče opustiti ln napraviti tam žago. Res je, da poleti parnega kopališča v Celju ni tako nujno potreba, ker nam kopeli nadomešča naša krasna Savinja. A v jeseni in pozimi Je stvar druga. V Celiu je zfelo malo tako srečnih ljudi, da Imajo v svojih stanovanjih kopalne sobe. Opustitev tega kopališča bi bila v hlgljenlčnem oziru na škodo posebno uradnlštvu ln delavstvu, zato naj naš občinski svet te važne zadeve ne pusti lz vidika.
Selo Izvrševalnega odbora jugosl. soc. dem stranke bodo imeli 14. in 15. avg. v Celju. Nameravali so imeti ta dva dni svoj strankin zbor, na katerem bi proglasili uje-dinjenje socijalištlčnlh strank v Jugoslaviji, katerega po so preložili.
Posebni vlak ob priliki zleta celjske sok. župe v Šoštanju vozi danes v'nedeljo iz Cella ob en četrt na 1. urn opoldne.
Nogomet v Celju. Danes v nedelio 14. t. m. ob pol 6. ur! na glaziji nogometna tekma med »S. K. Korotan« Maribor Iti »S K. Celje II«. — Istotako se vrši danes v nedeljo 14. t. m. in jutri v pondeljek 15. t. m. ob 5. uri na igralfšču pri »Skalni kleti« nogometna tekma med Knpnntm klubom iz Ptuja in celjskimi »Atletiki«.
Razne aretuci’. ?. Celjska policija je aretirala minule dni celo vrsto raznih nepridipravov, Tako: Franca Kuglarja Iz Gaberja zaradi hujskanja med delavstvom:	zaradi
tatvine Bohuslava Hergesela iz Prage, ki le ukradel čevliarju Andreju Skale Iz Gaberja večjo množino usnja ter 2000 kron denarja; zaradi protidržavnega hujskanja 37 letnega trg. potnika Viktorja Kuštrina jz Ljubljane; radi potepuštva Karolino Volšek in Josipa Kroga; radi tajne prostitucije Marijo Kver iz Gaberja. — Izgnani pa ste za vedno iz celjskega pol. okr. radi potepuštva 17 letna Marija Rotwe!n iz Hajdina ter Marija Javornik Iz Mislinja.
Spori In turistika.
boljši pisatelji iz vseh panog znanstva. Sami smo čitali njih priznanje uredniku In njih obljube, da hočejo vedno sodelovati. Tako je pravi Ce ostanejo zvesti svoji obljubi, in ml nikakor ne dvomimo o tem, je obstoj »Vrh Razglednika« zagotovljen, naročnikov se bo oglasilo gotovo dovolj. Slike v prvi številki so lepe, a bodo v vsaki prihodnji številki še boljše. Iz vsebine na) omenimo samo sestavke »O plugu«. »Učimo se opazovati!«, »V zvezdami« In »Obstanek orga-nlzmdv«. Dobri so. Naslov »Vrh Razglednika* je pa nekam neroden. Zakaj bi se ne reklo samo »Razglednik«? Tudi si ne želimo, da bi list prinašal kar po šest In nol strani vezane besede, te stvari se dajo uporabiti v boliše svrbel Toda to so malenkosti. Ker smo prepričani, da so naša izvajanja o novem listu povsem pravilna In poštena, se tolik bolj čudino. da nekateri naši dnevniki ta novi pojav prezirajo ter ga niti ne omenijo, da ga drugi celo nelojalno odklanjajo. Zato nas pa toliko bolj Veseli, da sta »Sli r-nskl Narod« in »Učiteljski tovariš« spoznala veliki pomen te nove reviie Irt da sta prinesla oba toplo pisane besede o njej.
List se naroča prj uredništvu v Prevaljah, najbolje pa je, da pišete in se naročite nani kar pri upravi, t. I. »Oglasna špedicija Ivo Sušnik v Mar^oru, Slovenska ulica št. 15.« Na leto velja 300 kron. posamezna številka 25 kron. Upamo, da niso bile te besede glas vpijočega v puščavi in da stori vsak svojo dolžnost, vsak. ki ima srce za naš napredek.
T. K.
»Popis lustnikov čekovnih računov• je izdal »Poštanski čekovni zavod« v Zagrebu.
VSI NA JAVNI! TF.I.OVADBE SOKOLA lr!
KDOR JE ZAVEDEN SOKOL, DANES IN JUTRI NA TABOR K SOKOLU I-
PRISKOČIMO SOKOLU I NA POMOČ!
KAM DANES IN JUTRI? _ NA TABOR K SOKOLU L!
Sokolstvo.
Telovadba Sokola I. bo pokazala mnogo novih točk, VI Jih do sedal naše občinstvo nf videlo: I. vale z loparji so ameriška posebnost. Znani vodja češkega Sokolstva Cer-mak v Chikagu se ie mnogo pečal s študijem ženskih telovadnih gibov v zvezi z godbo in ritmiko. Izdal le n tem obširno lepo delo. Malo sliko Cerrnakovih vaj poda skupina telovadk v nedelio. 2. Zenski oddelek z velikimi železnimi loki le za nas novost. 3. Kamniške snkolice izvaialo plese. 4. Litijski naraščaj lepe vaie na godbo »Mladi vojaki«. 5. Posebna novost pa bo za naše telo-vadske kroge nihalne proste vaie v zvezi s tekom, ki spominialo na švedski način izvajanja Telovadci so 2(1 minut neprestano v gibapju. Vaje navežbal hr. Svetlič. 6 Najbolj učinkovita točka pa bo nastop volašlva 40. pehot, polka s puškami. Strumnost In disciplina odseva iz borilnih prostili vaj Nastop pa je obenem pomemhen zato, ker Vidimo v današnjem vojaštvu sami sebe, organizirano in materiielno obrambno nacllo-nalno moč.
iimmt in
Zdravstveni teden v Mariboru. Danes popoldne ob 2. uri se je vršilo v prostorih otroškega zavetišča v »Koloniji« prosto posvetovanje specijallsta za otroške bolezni dr. M. Ambrožiča z materami. Številne matere so se zatekle s svojimi dojenčki in malčki k Imenovanemu zdravniku ter ga zaprosile nasveta In pomoči. Gospod dr. Ambrožič je preiskal veliko število otrok, razložil materam vzrok njihove bolezni In jim dajal nasvete glede negovanja in zdravljenja. Kakor pri njegovih predavanjih v petek, tako so tudi pri današnjem sestanku prednjačile in s tem pokazale mnogo več zanimanja za stvar ženske iz delavskih slojev* dočlm je kasnejša konzultacija z materami »iz mesta« pokazala dokaj slabši obisk. — Ob 6. uri zvečer je imel g. docent dr. Ivan Matko v Narodnem domu pred številnim občinstvom predavanje o črevesnih črvih, ki povzročajo bolezni. V poljudnih besedah je govornik razpravllal o tem važnem vprašanju in opozarjal na mnoge opasnosti, ki ogrožajo človeško zdravje v tem pogledu. Obenem Je dajal tudi praktične nasvete, kako se je mogoče ubraniti teh škodljivcev človeškega telesa. — Ob 9. url zvečer je v Narodnem domu kot zadnji govornik sedanjega zdravstvenega tedna predaval g. ravnatelj kemičnega preiskovalnega zavoda Hinko Mohorčič o ljudski prehrani, Q. predavatelj je dal snovi svojega predavanla primerno zanimivo obliko, ki je navzoče občinstvo vezala do konca. S tem so predavanla zdravstvenega tedna zaključena.
Vsled velikega pomanjkanja vode v jjpsatoen .vodovodu opozarja, magistrat pre-
IVaterpolo. Opozarjamo še enkrat vse občinstvo, da se vrši 17. t. m.^ob 6. uri zvečer v Koleziji waterpolo in sicer igrata kluba lz Sušaka in Sombora. Ker je bila ta igra odigrana zadnlič šele prvič v Ljubljani vlada povsod veliko zanimanje.
Plavanje. Danes dopoldne ob 10. se vrši ob čolnarni ljubljanskega S. K. na Ljubljanici tekma v skoku, plavanju ln vvaterpolo-lgri. K tekmi Je prilavlleno mnogo tekmovalcev in tekmovalk.
Kolesarska tekma »Ilirije« za klubovo prvenstvo. Za nedeljsko kolesarsko tekmo Ljubljana-Bled (52 km) se je prijavilo 19 dirkačev. Razen dveh so prišli na start vsi, Kakor vse letošnje, je pokazala tudi nedeljska dirka na ne ravno lahki progi med Ljubljano in Bledom lepo kvaliteto slovenskih kolesarskih dirkačev. Od 17. dirkačev so prispeli na cilj vsi razun enega, ki Je odstopil v Medvodah vsled defekta. S starta so odšli v dveh skupinah. Najprej ob 8.30 ju-niorji in seniorji, pet minut za njimi v glavni skupini dirkači z lahkimi ln težkimi kolesi. Na cilj je prispel ,prvl znani kolesarski prvak Josip Solar, ki Je zmagal v večini letošnjih dirk na Slovenskem. Vozil Je 1 uro, 42 minut In 50 sekund. Pridobil si je s tem častni naslov prvaka svojega kluba. Eno sekundo za njim je prispel kot drugi A. uoi-tes in kot tretji sedem minut kasneje rr. Ogrin, ki pa je imel spotoma dva defekta. V težki skupini je bii prvi Oskar KOrner, ki je vozil 1 uro, 43 minut in 28 sekund, torej komaj 4« sekund več kakor zmagalec v lahki skupini. Drugi je bil Pogačnik. Pri juniorjih je bil prvi J. Dolničar, drugi L. Ooltes. Od seniorjev Je prispel prvi Ivan
Književno-umetniški natečaj. Umetniški
oddelek ministrstva za prosveto razpisuje na podstavi odločite gospoda ministra za prosveto 7. dne 19. julija t. L U hr !h(>0, na-tečal za najboljšo dramo, opero, povest, pesem in kiparski proickt javnega spomenika. Pogoji tega natečaja so:	1 Drama ie
lahko tragedija ali komedija iz življenja na šega naroda kateregakoli kraja in okolja z delanjem iz sedanjosti ali minulosti, v nrozi v verzih, neomejena glede števila dejanj,
■ no da mora Izpolniti ves večer Nagrada >000 dinarjev 2 Opera mora biti zaieta iz. Življenja našega naroda v kateremkoli kralu, iz minulosti ali sedanjosti, neomejena glede števila deianj, samo da mora izpolniti ves večer. Glasba v operi mora Izražati duha naše naciionalne umetnosti. Opero in besedilo vloži za nagrado kot enotno delo skladatelj. Rokopis opere mora biti napisan s tlnto; predložiti le orkestralno partituro In klavirski izvadek z besedilom. Nagrada 10.000 dinarjev. 3. Povest mora bit! zajeta Iz žlvilenja našega naroda v kateremkoli kraju in okolju, iz sedanjosti ali minulosti. Nagrada 2000 dinarjev. 4 T irska pesnitev. Nagrada 1000 dinarjev. 5 Kiparski projekt. Tema:	Spomenik	»Nezna-
nemu iunak u«. Spomenik je mlšlien za prost in odprt prostor. Maksimalna višina s podstavkom vred 8 metrov Model v mavcu, ki se predloži na natečaj, mora biti izdelan v razmerju 1 : 10 s podstavkom vred. Nagrada 10.000 dinarjev. Natečaja se smejo udeležiti samo spisi in skladbe, ki se še niso. objavili ali izvajali. R°k za vlaganie rokopisov, skladb in modelov je do dne 1. septembra 1922. Rokopisi, skladbe in modeli se Izročajo do tega roka umetniškemu oddelku ministrstva za prosveto. Kon- „
kurenti lahko predlože svoja dela s popolnim imenom ali s psevdonimom. Razsodišča za posamezne vrste del določi naknadno gospod minister za 'prosveto. — Iz pisarne umetniškega oddelka ministrstva za prosveto kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
llustrovani poljudno znanstveni mesečnik »Vrh Razglednika«. PoHudno znanstvenega lista dosedaj šp nismo imeli, nljl so pač sestavki znanstvene' vsebine raztreseni po nairazličnelših prikladnih In nenrikladnih listih, ki že s to svoio raztresenosti niso. vzbujali zanimanla, kamoli, da bi zadeli svoj cili. Velika verze) ie zliala v tem oziru iz našega kulturnega delovanla. To vrz.el. zamašiti in začeti s smotrenim delom, ie naloga nclvega lista. Naloga, ki s! io le zadal lastnik In urednik lista, ie silno težavna in potrebuje v izvršitev celega moža. globoko naobraženega, vsestransko delavnega, moža vstrainega In železnih živcev. Prva številka nam že kaže Jasno začrtano pot In dasi ni brezhibna, vendar lahko uoamo. da dobimo i iz tega prvega semena krepko In veselo rastoče rastline, ki bodo v čast ln ponos vsemu narodu, v veselje izobražencu in po Izobrazbi konrnečemu, pa nai je kateregakoli stanu. Hibe prve številke nas prav čisto nič ne motilo in ne plašijo, prepričani smo. 'da je novi list stopil na pravo pot in vemo, da je oznanjevalec nove dobe, dobe, ki ugladi in si iztrebi not, da prinese luč in svetlobo v naioddalienejšo kočo. Vsakemu svoj delež! Glavna stvar je, da si list pridobi v prvi vrsti kolikor mogoče sposobnih in preizkušenih sotrudnikov. In kakor ču-jemo, so obljubili svoje sodelovanje naši naj-
K članku *lz oroinl&tva• v štev. UR od 30. tulila 1921.
Pisatelj omenjenega članka je še pozabil javnosti priobčiti, da se gorliio naprnm orožništvu pod krinko 'discipline naivečla nasilstva. Dandanes namro/ orožnik ne more svojega poklica pred popolno invali-dltefo spremeniti: on ie primoran služiti na veke pri ž.andarmerijl ali pa izstopiti, kadar mu komanda celokupne žandarmerlie to milostno dovoli -- oa brez vsake nokoinine ali odpravnine.
Na ta način služi danes nebroj orožnikov, oropani veselja k poklicu: da nilh služba ni v prid državi, tem manj pa še posameznemu državljanu, so pokazali jasno prlgodliaji kakor na primer: da je orožnik namenoma se pregrešil, samo da ie dosegel odpust iz žandarmerlie. Kaj naj državljan prlčakule od orožnika, ako ie slednli vse veselje do poklica zguhll — morda zaščito pred hudodelci?
Zanimiv je samo odgovor na vprašanje: »Zakaj izginja orožniku veselje do častne službe?« Na to hočem kratko In objektivno odgovoriti: 1. Nezadostna plača Preiemki In morali rasti po službenih letih in činih, tako hi mož z gotovostjo upal na holišo bodočnost 2. Obleka in perilo se ne daje redno in tudi ne primerno. Orožniki imaio izjemno bluzo - samo zimsko odelo: so torei primorani od pičle plače si letno perilo nabav-,
1 jati. Obuvalo ie pomanikliivo. ker ni po meri napravljeno Takoišnl« npeljava prejšnjega masasistema bi bila v državnem interesu in bi ludi posameznega zadovoljila. Vsak bi štedll za sebe. 3. V orožništvo nai bi se vzelo samo boli izobražene nconiade-ževane mladeniče. 4. Povišanje v višll čin se naj bi vršilo samo po predpisanem strogem izpitu, in 5. Orožniške voiašnice nai se uredijo tako. da bo mladi orožnik res. to smatral za svoj novi dom. On mora naitl v tel ne samo dolžnosti, ampak tudi veselje. Potrebno je. da se v prvi vrsti dalo potrebne postelje in postellnlna na razpolago. Potem ie treba uvesti pavšal, da se I/ tega zamorejo kriti stroški za nabavo sveže slame za postelje itd ne pa, da mrgoli v orož. vojašnicah polno stenic in drugih grdih živali, ker ie vse čez mero uporabljeno. Tega naši gospodie ne vldiio.
Kar se tiče zadniega tozadevnega od stavka v članku Jugoslavije št. 178. le po mojem preoričanlu mdštevilo orožnikov na-rodno-socilnlističnega orenričania In Uit povabim. da nai se tega priznani:) pred osla liml solovariši ne sramujelo. ker bodo (udi oni. ki do danes še nišo sprevideli, kam plo-vemo. došll za nami 7lvell!
Orožnik.
Ijeno. — Pribiti moramo, da so pri tukajšnjih, res narodno čutečih ljudeh demokratske laži ln intrige vzbudile splošno ogorčenje. Ta klika, ki ima tako rada narodnost na jeziku, se ie postavila na stran madža-ronov. 2e prav tako, s tem svojim nastopom so se slekli pred vso javnostjo do golega.
KAKO NAJBOLJE KORISTIMO SOKOLSKI STVARI? — S TEM, DA SE UDELEŽIMO TELOVADBE SOKOLA I.!
Proda sc:
DOBRO OHRANJEN PIANINO
Ogleda se na Starem trgu 26-11. Verčič.
1689
DOBRA KOIilLA, 7 LET STARA
z vso popolnoma novo vprego In popolnoma nov voz na štirili peresih, ena krava s teletom. ena 5 ni. breja krava, en velik pes čuvaj ter okoli 50 meterskih stotov sena ter še stoječa otava. Poizve se od 12. do 2. ure na naslovu, ki ga pove uprava »Jugoslavije*.	1929
KOZA. DOBRA MLEKARICA
2 leti stara, bela, brez rogov. Ljubljana. Ko-llzej. vrata 110. Dekleva.	1687
HlSA Z GOSTILNO
hlevom in vrtom. 44 mernikov posejanih, v večji vasi pri Krmilu se iz proste roke ceno proda. Ravno tam se proda tudi 1 voz za poljsko delo Več se poizve pri L. Rebolju v Kranju, proti, nriložltvl 1-dlnarske znamke.
1686
MALA KMETIJA
s hišo In gospodarskim poslopjem ležeča ob dobri občinski cesti v Novivasi pri Konjicah se tnkol proda Poleg tega sc tud! proda 1 breja telica, 2 svinji, kokoši in krma za 2 kravi. — Posestvo leži četrt ure gd želez, postaje Dražavas. Cena je 50.000 K. Več se izve pri g. obč. talnfku obč. trg Koniice	1676
VEC HIŠNE OPRAVE IN MIZARSKI SKOBELNIK. ...
Poizve se I. Jamnik, mizar, Skofia loka.
1657
ŠTEDILNIK. ZIDAN
vprašati Slomškova ulica U.	1641
ŠOLSKE TABLICE
in kamenčke (grlflne), šolske zvezke ter druge šolske potrebščine na debelo in drobno najceneje pri L. Pevalek, Ljubljana, Židovska ulica.	1578
Kupi se:
PISARNIŠKO UPRAVO
lepo, dobro ohranleno pisarniško opravo. Ponudbe na anončno družbo Aloma Com-rtanv. Ljubljana. Kongresn trg 3.«	1683
PISALNA MIZA AMER. SISTEMA
kakor tudi navadna pis. miza. Ponudbe pod Mizo«, na upr. lista..	1656
I ELEKTROMOTOR, 300 VOLT
NAPETOSTI
V. PS. z 1200 olna(j na minuto, z pogonskim oporom. se takoj kupi. Cenlene ponudbe Pho-sim na uuravnlštvo lista.	1613
1682
Službe:
Pokrajina.
Iz Plula nam pišejo: Gospod kraljevi namestnik si v Ptuiu slike In položaja kakor le pri liudstvu. ni zndohil iz enostavnega vzroka, ker ni prišel v dotilco z ljudstvom. Gospod vodja okr. glavarstva Dr. Pirkmaler le o prihodu g. namestnika obvestil samo tirade In sebi privržena društva ln korporacije. Vsa .druga društva, ki niso njemu brezpogojno vdana in vsi tisti, ki ne trobijo z njim v isti Idsarski rog niso bili obveščeni In tudi ne povablieni. kakor ie to običalno. na obed. Tako sč ni obvestilo zveze jugoslovanskih železničarjev, dramatičnega društva, pevskega društva »7.nrja« itd od političnih strank na NSS in JSD. kateri dve stranki i~>a|n v ptujskem mestnem zastopu tri četrtine odbornikov. — Torei tri četrtine prebivalstva ni smelo, pototn Svojih izvolienili zastopnikov, priti v dotiko s kralievim namestnikom lz enostavnega razloga, ker ni gosp. vodja Dr. Pirkmaler tega hotel, ker le dobro vedel, da bi ti marsikaj povedali gospodu ministru, kar ne sme on zvedeti. — Pač pa ilh Ie bilo povabljenih od 7 Jdsarskih odbornikov 5, in še vsi drugi količkaj uglednejši njihovi pristaši. — Ta^°’ da ie bil gosp. minister obkoljen z Jdsarti, kakor s kitajskim zidom!! — Pri sprejemu deputaci! ie bila tudi nekam čudna slika. Vsa društva, ki nimajo prav nobenega po-mena* so biln pred političnimi strankami sprejeta. Tako. da so prišle iste po dolgem prerivanju na vrsto tik pred obedom In ker ni imel gosp. minister dosti časa. so se morale omejiti le na pozdrav in kratek nagovor. — Ves arangement ie vzel v roke nek mlad Jdsarski advokat, ki se le zraven vštulil. Kal ima on o načinu sprejema de-putacij za razpolagati, nam ni znano, na če-gavo povelje tudi ne, vse ie oa videl gospod vodja ih ni prav čisto nič reagiral, da se le vmešaval v niegovo poslovanie. Cela stvar je izgledala tako. kakor da bi sl bila vzela vso skuoai JDS v zakup. — Proti takemu postooaniu od strani lavnih funkciionarjev. ki zataji tri četrtine prebivalstva in Jih krat-komalo potisne vstran, moramo najodločneje protestirati,	!
Dolenja Lendava. Demokratski listi so z neko slastjo poročali, <la se nameravana velika narodna slavnost ne vrši. To >e seveda grda laž, ki ima očiten namen omejiti število udeležencev. Vse priprave za sprejem gostov so v polnem teku in proslava osvobojonja izpod madžarskega jarma se vrši tako slovesno, kakor ie bilo že objav-
77, iOVSKI POMOČNIK
soliden in dober prodajalec se sprejme a d I septembra v trgovini Rudolf Anderlič, Ormož.	V’85
SPREJME SE TAKOJ
20 dobro Izvežbanih čevlpirskih pomočnikov 1 prirez.ovalec in 1 šteparlca; za hrt-nc in stnnnhnnie preskrbljeno Plača od para (akord) Nastop takoi Maks Pečnik, tvotnlcB čevileV. Gameljne nad 1 iubiiano.
UMETNO KLJUČAVNIČARSTVO
lit se rad Sel učit 15 let star. močan tant, ki ima 2 inešč. Soli, iz dobre kmečke hiše«
Naslov pri upravnlštvu.	1678
SPREJMEM v TRGOVINO
z mešanim blagom učenca z dobro šolsko izobrazbo, močnega in zgovornega. 1678
POSLOVODKINJE IN PRODAJALKE
za trgovine (podružnice) z mešanim blagom, popolnoma izurjene moči, z večletno prakšo katere Imajo veselje za na deželo in znajo tudi 3ame kuhati, se iščejo. Franc Dolenc. Kranl.	'651
POTNIK
za drobnariisko. galanterijsko ln pletenin-
sko bcanšo. iLbro vpeljan v Slovenili in na llrvatskcm, se irče za vcfio galanterijsko tvrdko v Sloveniji: v istem podletlu se rab) tudi
PRODAJALCA
ra detallno trgovino v enaki branši; ponudbe na) se pošljelo na uredništvo časopisa«
1626
Razno:
ZAMENJAM SVOJE STANOVANJE
na Elizabeto! cesti obstoječe iz 3 sob, kopalne sobe. poselske sobe In 2 kleti ter vsemi drugimi pritiklinami za enako sta-nnvanio v sredini mesta, Če moKOČe v novi hiši ter z električno lučjo. Cenlene ponudbe orosim pod St. 1670 na upravo lista. 1697
GOSPODIČNA
išče meblovauo sobo s kompletno dobro oskrbo v hiši. Ponudbe pod »stan« na upravo lista.	'672
GOSTILNO V NAJEM
ali na račun prevzamem, najraje v kakem prometnem kralu. Ponudbe s pogoji nai se oošlljajo ha naslov Strman Franc, Loke 268 Trbovlje 1.	1683
VELIK PROSTOR,
pripraven ta skladišče ali delavnico odda. — Slomškova ulica 11.	1640
Zenitne ponudbe!
Državni uradnik, star 29 let, se želi seznaniti v svrho ženitve z resnomislečo vdOv°< ne starejšo kot 30 let ali gospodično, katera bi imela vso svojo Jiišno opravo. Resno misleče ponudbe pod »Bodočnost« ua upravo lista. Diskreciia zajamčena.	1688
sc
r
Manica:
iti
iii mi i i Liiiiii.
14. in 15. avg. 1921.)
Na današnji dan in jutri, kdor si dobre volje, idi tja, kjer pridno plete gnezdo se sokoljel
Kogar za sokolske cilje ni moč navdušiti, veren sin ta rodne zemlje pač ne more biti.
Dvigni Sokol svoja krila!
V boj za sveto pravo!
Rasti krepko tvoja silat Zdravo, bratje zdravo I
Otvoritev letnega telovadišča I.
Praznik Sokolstval — Manileslariija sokolska misli!
SPORED:
Nedelja 'i4. avgusta dopoldne:
^ i) Od 8. do pol 11. ure skušnje novih ppvadnlh točk za popoldanski nastop wJaštvo, člani(-ce), naraščaj).
b) Ob pol 11. url razvitje naraščajema prapora. — Nagovori.
Popoldne: ft) Prihajanje zunanjih gostov.
M Ob pol 17. uri javna telovadba:
’1. Skupne proste vaje; izvajajo člani, Sanice, moški In ženski naraščaj, moška ^ Jenska deca.
1. Vaje z obroči; ženski naraščaj.
8. Igre; moška in ženska deca.
c .1 Proste vaje, vaje s kiji, rajalne ‘TOe in vaje z loparji; oddelki članic. Proste in dihalne vaje In teki;
a Orodna telovadba vseh narašča-oddelkov.	'	«
J. Orodna telovadba članov in članic.
. 8. Proste in borilne vaje s puškami; ■Maki 40. pešpolka.
•• »Jugoslavija«; člani in članice. Pondeljek 15. avgusta dopoldne
*) Skušnje gostov od pol 9. do pol Ure.
^ hiranje članov(-ic) in naraščaja, »wpine v nar. nošah, ljubljanskih in zu-Mnjih gostov in sokolske konjenice za ■Oonod.
m Ob 10 in tri četrt pozdrav gostov SixVnostna °tvoritev telovadišča, d) Ob 11 in en četrt odhod sprevoda 1 trga Tabora.
^	Popoldne:
4. uri telovadba gostov, vojuši :a in Sokola I.
f 1 »Jugoslavija«, Izvajajo člani in čla-«Ce Sokola I.
2. Članice in člani Ljubljanskega Sokola:
a) proste vaje br. dr. V. Murnik, b) »Po jezeru«, c) »Naprej«, d) »Marzele-sa«. Vodi savezni načelnik br. dr. Murnik.
3. a) »Mladi vojaki«; Izvaja moška fleca Sokola Litija.
b) Telovadni plesi »Kresnice«; Izvajajo članice Sokola Kamnik.
4. Župne proste vaje za 1. 1921; Iz-yaja Sokol I. in župni gostje.
5. Vaje z obroči; ženski naraščaj.
.	6. Orodna telovadba gostov in So-
ikola I.
7. Vaje z loki; članice.
8. Proste in dihalne vaje — teki; izdajajo vojaki 40. pehot, polka.
Zvečer:
Poslovilni večer s koncertom !n Ijtid-*ko zabavo na trgu Taboru. — Na ,okusno okrašenem prostoru svečana raz-ivetljava. 1
. Dopoldne skušnje In popoldansko »vno telovadbo spremljata a) vojaška Kodba pod vodstvom kapelnika g. dr. Čerina, b) godba »Jug. želez, zveze«. Poleg teh sodeluje zvečer »Orkester Sokola U
'Cene vstopnicam:
^ H koncertu v soboto zvečer za odrasla vstop prost. K dopoldanskim skušnjam: sedež na glavni tribuni 3 dinarje, »edež na stranski tribuni ali ob telovadišči 2 dinarja, stojišča za osebo 1 din„ Jtojišča za otroke do 10 let In vojake do ®odnaradnika pol dinarja.
. K popoldanski prireditvi:	Sedež v
•oži na glavni tribuni 15 din., sedež na J^vni tribuni 10 din., sedež na stranski Jflbunl 7 din, sedež ob telovadišču 5 “to.; stojišča za osebo 2 in pol din., stoječ« za otroke do 10 Ut in vojak« do podaarednika 1 dinar.
L Predprodaja vstopnic v Dolenčevi ^aflki % Prešernovi ullcL
Dohodi:
N* vi« sedeže ob Južnem in jugoza-aanem robu telovadišča skozi jugoza-*dnl vhod, t J. iz Vidovdanske ceste.
Na vse sedeže ob severnem in severo-.	telovadišču skozi severo^ta*
»j, na vrata, to je lz Metelkove ulice. —;
*a vzhodno stransko tribuno ob *noanem robu. telovadišča služijo elav-to Škofja ^ ^
Vhod na stojišče vodi skozi vzhodna glavna vrata iz Škofje ulice. — Prehajanje preko telovadišča je zabranjeno.
Delu in pripravam naj odgovarja tudi obisk!
V Ljubljani, dne 8. avgusta 1921.
Odbor Sokola I.
Za sprevod veljajo naslednja navodila:
Oddelki se zbirajo ob 10 in pol in sicer:
' L Sokolska konjiča v parku med vojašnico in sev. ograjo ob telovadišču, Jesno krilo blizu sev. zap. vrat .
2. Člani Ljubljanske župe na tekali-sču (sev. podolžna stran), desno krilo na sev. zap] kurvi.
3. Člani župe Ljubljana 1. (razun Sokola I.) tia telovadišču ob južni ograji, desno krilo ob Jugovzh. vodnjaku.
4. OJdelek iz ostalih žup; na tekali-šču pred glavno tribuno, s čelom k telovadišču.
5. Člani ln članice Sokola I. na te-kališču (južna podolžna stran), desno krilo v jugovzh. kurvi, s čelom k telovadišču. — Na telovadiščni ploskvi 5 korakov pred tem moška deca Sokola I.
— Analogno stoji 5 korakov pred članicami ženski naraščaj in 5 korakov pred temi ženska deca.
6. Podobno se postavijo članice in naraščaj iz ostalih žup (razen župe Ljubljana I.) pred člane svoje župe.'
7. Članice in naraščaj iz župe Ljubljana I. se postavijo pred vzhodne stranske tribune (članice na tekališču, naraščaj spredaj).
8. Skupina v narodnih nošah se postavi na vzh. tretjini telovadišča .
9. Zastopniki društev in žup se zbirajo za Otvoritev sredi telovadišča.
Sprevod krene po otvoritvi ob 11 In en četrt z mesta in sicer v naslednjem sprevodu: Konjiča — vojaška godba —
— prapori — četa sok. predstaviteljev
— člani v kroju a) zunanje župe, b) ljubljanska župa, c) oddelki iz župe Ljubljana I., d) člani Sokola I. — Članice v istem redu kot člani — skupina v narodnih nošah — godba Zveze jugoslov. želez. — Naraščajev prapor Sokola I. — Moški naraščaj — ženski naraščaj — moška deca — ženska deca — narašča* jevi vaditelji.
Smer: Vidovdanska — Komenskega
— Sodna — Dunajska — Šelenburgova
— Kongresni trg — Wolfova — Stritarjeva —h Poljane — Škofja — Tabor.
Pozdravljeni Sokoli!
Slavimo lep krajevni uspeh zmagujoče sokolske misli. Prijetno zadoščenje napolnjuje našo notranjost. Trdo zasluženi ponos in pogumna samozavest navdajata danes naše sokolske vrste. Krepko udarjajo naši koraki, naglo naprej — k novim ciljem, novim uspehom.
Svet nam je spomin na ustanovitelje Sokolstva, tragična je mispl na Belo goro in Kosovo. Dva naroda ječita v muče-ništvu, v telesnem in duševnem sužen-stvu na stoletja. Grozi jima popoten propad. Žrtve in delo, ki so danes poosebljene v Sokolstvu, so ju osvobodile ln dvignile. :
In mi! Zmagovito smo preživeli viharna leta in težke napade besnih nasprotnikov. Otrovana ostrina je bila namenjena na korenino narodnega debla, ki se danes ponosno in s pomlajeno rastjo dviga v solnčno jasnino. Ljubezen do domovine, v kateri se razvijajo vse ostale človeške.vrline do popolnosti in v kateri je prostora za duševno svobodo in gmotno zadovoljnost za vse sloje, je rodilo Sokolstvo. Sokolstvo to ljubezen goji kot najsvetejšo duševno zapuščino velikih sokolskih ustanoviteljev. Naša čvrsta volja in naše resno delo sta posvečena najvišjim ciljem: telesni ln nravni povzdigi naroda.
Nasilna premoč zadržuje in nravno kvari, ampak dosedanje izkušnje kažejo, da je sokolsko delo zgrajeno na skalnem temelju večnih Tyrševih resnic, ki so resnice in neizprosni zakoni narave, razvoja in napredka v ljudstvu. Kar raste na plodni Oranici domovinske ljubezni in na svetosti vse človeštvo obsegajoče ideje »lepega in dobrega«, to je ne-razrušljivo. Ima sicer svojo kolebavo, toda stalno pot razvoja in spopolnje-vanja in tega fie bo nikdo uničil.
Zaklad moralnega zdravja uničuje v narodu okuženje od ljudi, ki stojijo v službah idej izven naroda. Velike so bile žrtve naših idejnih prednikov od dobe, kamor polaga Prešeren svoj »Krst pri Savici«. Krvave srage duševnega muče ništva irt gmotnih Izgub se držijo listov naše preteklosti. Vsemogočna je bila zveza med rimsko-nemškim cezarizmom in papizmom. Zmučen ln izčrpan je orna eal pod križem trpljenja naš kmet. Nevidna, ampak trdna zveza med priseljenimi tujimi grofi, avstrijskimi vojaki ln domačini uslužbenci rimske cerkve nam je uničila pomlad prvega duševnega in kulturnega ilvjenja, sežigajoč prve slovenske knjige, pleneč domove prijateljev slovenstva, izganjajoč z lastne zemlje predstavltelje duševne svobode in kulturnega napredka.
Nad 1300 let smo naseljeni na sedanji zemlji, toda samo malo let svobodni gospodarji na domačih tleh. Tuji politični vplivi od severa in protikulturne smeri od jugozapada so pokvarile v dno
-a-**.#«* —" —'
duše one, ki so imeli dolga stoletja ves vpliv na ljudstvo. Hude so bile pregrehe nad svobodo, socialnostjo in nravnostjo našega ljudstva. — Šele pred 60 leti je moglo poseči v zgodovino razvoja našega’ ljudstva posvetno razumništvo in s tem tudi Sokolstvo. — Ločeno korakata nato obe smeri druga poleg druge — ena iskreno za narod in ljudstvo, druga za narod samo navidezno in s krinko na Slavi, v resnici stoji jahajoč z eno nogo na Dunaju, z drugo v Rimu. In danes I Neprebujenost, nejasnost v mišljenju, historična okuženost narodne morale, podleganje tujim vplivom — ogrožajo opasno naš naravni razvoj. Kolebava je pot napredovanja in v narodu se loče ponavljati mučeniško preizkušena preteklost. Tajne so prevratne sile. Svetost križa in nasilnost morilnega orožja si podajata zavezniški roki. Opirata se demagoško na socialna gesla različnih socijalističnih smeri, ki ekstremno odje-kujejo. Te sile korakajo ločeno, srečavajo pa se složno in so si edine v točki boja »proti mladi domovini«.
Sokol, glej pogumno in jasno nevarnosti v oči. Gre za smisel tvojega rojstva in življenja. Ne dqpusti, da so žrtve in napori Sokolov zaman. Domovina diče svoje zveste sinove. Sokol, brani danes svojo domovino doma, da jo jutri ahko ohraniš na sovražni meji!
Bratje in sestre, vi vsi prijatelji So-colstva, ki se čutite kot iskreni sobojevniki za jednake cilje, bodite pozdravljeni!
Troje let Sokola I.
Rojstvo Sokola I. 1. 1917 spada v dobo, ko so pri nas duhovi v kulturnih n potitičnih vprašanjih že strogo ločeni. Bojujoča cerkev je zmagovito na pohodu, to leto je postal polit, klerikalizem neomeien gospodar položaja za slovenske dežele i na Dunaju i v Ljubljani. Klerikalizem se organizira gospodarsko in družabno. V dobo zmage Šuštaršič-Krekovih idej spada ustanovitev »Orla« in v zvezi s farovži je ustanavljanje društvenih domov po kmetih.
Sokolstvo je pri nas' končalo prvi dve razvojni fazi, namreč dobo zunanjih narodnih manifestacij in trde več ali ranj izključno telovadne vzgoje. Zvesto svojemu poslanstvu v narodnem življenju vidi Sokolstvo, da so idejni temelji sokolsjcih nalog za nove situacije v javnem življenju ogroženi. V obrambo svojega obstoja je moral Sokol raztegniti in poglobiti svoje delovanje v prosvetno-vzgofni smeri moral je postati važen kulturen iinitelj v nadaljnera narodnem razvoju.
V tem razpoloženju se je sestal k prvi seji pripravljanj odbor za ustanovitev Sokola l. 31. maja 1917 v gostilni »pri Jerneju« na Sv. Petra cesti 87. Bila je mala skupina mladih Sokolov. Prva telovadna ura — nekaki vaditeljski tečaj za začetnike — je bila v šoli na Ledini 22. julija, redna telovadba članov pa se ie pričela 7. avgusta s 36 telovadci. Ustanovni občni zbor se je vršil v septembru v »Meščanski pivnici« na Sv. Petra cesti. V prvem odboru so bili poleg drugih: dr. Tominšek (sarosta), dr. Pestotnik (nam. staroste), Dermelj (tajnik), Kandare Albin (načelnik, Tanko Dimic (nač. namestnik), Fr. Medic, Josip Počivalnik, Slapničar ind. Brat Počivalnik je bil neumoren zborov pevovodja in vodja gledališkega odseka. — Ne-zaupno so gledali starejši možje v vzhodni Ljubljani na mladi pokret, ki Je pa nosil v sebi mnogo energije in zavesti, da bo vztrajnost v delu prebudila starejše pokolenje. Upravno društveno delo, skušnje, seje, pevske vaje itd. so se vršile ali pri »Jerneju« ali pa v zasebnem stanovanju brata Počivalnika na Sv. Petra cesti 85. Šele proti koncu tega leta je imel odbor toliko sredstev, da se je upal najeti za društvo dve mali sobi v Ilirski ulici 22. — Poročilo prvega občnega zbora 1. februarja 1Q08 izkazuje povprečni tedenski obisk na večer 27, 135 Članov, 2 zabavni prireditvi, 26 skušenj pevskega zbora in 20 skušenj gledališkega odseka, denarnega prometa K 1193.19 dohodkov, 1022.93 izdatkov. Še isto zimo prične dr. Pestotnik vsako nedeljo z rednimi predavanji za člane, Leto 1912 je mukapolen za neupogljivi idealizem v mladini. Z ženskim krožkom in uvedbo telovadbe sokolske dece je društvo po telovadni strani spolnjevalo, toda nemško-klerikaina vlada preganja sokolstvo in sovražni udarci silno zadenejo Sokola I., ki nima lastne telovadnice. Na ukaz višjega šolskega sveta Sokol I. ni smel uporabljati niti telovadnice mestne šole na Ledini, niti telovadnice druge državne ginmazije na Poljani, kjer je telovadil »Zenski krožek«. Hudo Je bilo, toda uničili nas niso. Mala društvena soba na trgu Taboru št. 2 in Accettovo dvorišče sta nam služila za telovadnico. Telovadba se ie gojila omejeno, zato so pa bili bolj pogosti manjši izleti v naravo, samo da, se sokolska družba ni razletela. Padal je mrzil poznojesenski dež, že je naletaval prvi sneg, toda bratje ne podležejo usodnim udarcem, ne umaknejo se, manejo roke, s poskoki si ogrevajo kri in vztrajajo pri redni telovadbi na tem dvorišču do nastopa prave zime. Kdo bi ne vzljubil tako vzgojne mladine?, Nato smo neka)
mesecev uporabljali skupno s Sokolom
II.	telovdnico v Narodnem domu. — V slavnostnih dneh otvoritve letnega telovadišča, ko Sokol 1. predstavlja močno in ugledno organizacijo, smo povdarili njegovo mukapolno preteklost, da sedanja sokolska mladina vidi, s koliko ljubeznijo, s koliko vztrajnostjo, težkočaml in žrtvami so delovali ustanovitelji društva.
Vzllc strašnemu terorizmu od zgoraj zaznamuje poročilo občnega zbora lepe uspehe: povprečni obisk članstva 32, moški naraščaj 35, moška deca 40, članice 24, ženskt naraščaj 28. ~ Društvo ima zabavno knjižnico, vaditeljski zbor svojo strokovno, dr. Pestotnik je uspešno dovršil za člane obeh vaditeljskih zborov tečai za češčino, čita se v društveni sobi več sokolskih listov, orkester ima redne vaje z 18 člani, pevski zbor obsega lep mešani zbor (23 sester in 18 bratov) in nastopa brez tuje pomoči. — Društveni denarni promet znaša K 10.185.65, čisti letni preostanek K 2575.55, imetje v gotovini K 1.3.584.99, z Inventarjem vred pa K 22.483.24, kar pomenja za ona leta že lepo svoto. Vseh članov je 371. — Vsesokolskega zleta v Pragi se je udeležilo 37 članov, tekme se udeleži 9 bratov, vrsta Sokola I. v višjem oddelku doseže 7 mesto, v nižjem pa med prvimi načelnik Vidmar odnese prvenstvo.
Leto 1920 je leto novega povojnega razmaha svežih sli. Marsikaj je treba popravljati, vzgojno spopolniti, kar smo med vojnim truščem zamudili. Duševna bolezen povojnega razpoloženja tudi sokolstvu ni prizanesla rr-T-» smo na poti zdravljenja. Sokolu Ip od nekdaj mise! na edinstveno jugo slovansko državo svetina. V tej državi najde vsak svojo zadovoljnost, ako se ravna po sokolskih načelih, ki so delo in poštenost. Tajništvo odpošlje ln sprejme v tem letu 569 dopisov, društvena pisarna posluje stalno v popoldnevih, vseh čla-nov(ic) je okrog 1600, društvena knjižnica je poslovala v 56 večerih in se je izposodilo brezplačno 1543 knjig. Sokol I. pomnoži prosvetno delo v vzhodni Ljubljani s tem, da prevzame
S.	Gregorčičevo javno knjižnico in preskrbi zanjo prostor na Vidovdanski ce sti. Prosv. odsek je priredil več predavanj, dram. odsek več izobr. narašč. nastopov, orkester je imel 15 nastopov. Zenstvo povsod krepko in uspešno pomaga. Zenski krožek šteje 476 članic, 82 telovadk, 78 ženskega naraščaja, ter 70 deklic. Povprečen obisk v telovadnici je znašal: člani 45, moški naraščaj 35, moška deca 63, članice 47, ženski naraščaj 46, ženska deca 38. Moški vaditeljski zbor je štel 12 vaditeljev in 7 namestnikov ter 5 pripravnikov, ženski vaditeljski zbor pa 13 članic. Društvo je priredilo 4 dobro uspele akademije, se udeležilo 7 izletov in zletov in poleti nastopilo celotno in delno s telovadbo osemkrat. Denarni promet je znašal nad po! milijona kron.
Ostali smo mladi in podjetni kot ob ustanovitvi društva. Zaupajoč na lastne moči in na naklonjenost drugih smo imeli pogum, da smo se od1očili v naših razmerah za ogromne stroške za grad-bo telovadišča in oblačilnice. Računali smo prvotno z izdatki milijon in 300.000 kron, končali pa bomo z 2 milijona kron in moramo biti pripravljeni na '3—400 000 kron pasive za društveno blagajno. Bratje, sestre — topla srca, glave pokonci, roke v pest, vse ovire premagamo!
Sokol 1. In naša javnost.
Vsa naša zavedna jugoslovenska javnost zna ceniti tako telesno - vzgojna, kakor tudi izobraževalno in duševno delo Sokola I., ki ga vrši društvo že od leta 1907. Delo, ki ga je Sokol I. izvršil na vzhodnjem delu našega mesta, bo trajen spomin naprednega in sokolskega mišljenja zavednega občinstva za dalj-fio bodočnost. Sokolu I. se imamo zahvaliti, da je nastala v tem okraju močna, nepremagljiva trdnjava one Tyrsove ideje, ki smo jo nosili v srcu toliko časa, ne da bi zamogli sovražniki doseči kakih znatnejših uspehov proti tej misli.
Sokolu I., ki se je Iz skromnih začetkov znal priboriti do prvenstva med iugoslovcnskimi sokolskimi društvi, želimo, da z otvoritvijo letnega telovadišča ne preneha njegovo pozitivno delo, marveč da ga podesetori v blagor in korist jugosiovenskemu sokolstvu, narodu in — državi!
Sokolstvo, narodnost in država so eno in isto, kajti kdor pozna sokolsko načelo: V mislih domovina, v srcu pogum, v pesti sila! ve, da to za pravega Sokola ni prazna fraza.
Iz tega vzroka iskreno in od srca želimo Sokolu I., da bodi m^rovo na-daljne delo tako uspešno, tiahat' ie bilo do sedaj.
Zdravo, bratje Sokoli T.'
Mm*
Glavni dobitek 6&.OGO H.
Srečka 1 dinar.
Žrebanje nepreklicno 20. avg. 1921
PAVEL KARLIN:
Dk litaini stoletnici
Letos praznuje kulturna Francij« poleg stoletnice tragične smrti velikem Napoleona v svoji literarni zgodovin) dve pomembni stoletnici. V letu 1821 sta; se namreč narodila Franciji dva veliki sinova, dva genijalna moža, ki sta njen literarni razvoj okrenila v novo smeli in pokazala svojim sodobnikom pota do novih ciljcv. Pesnik Charles Baudelaire in pisatelj G ul. a ve Flaubert.
D.a moža, ki sla zasejala seme nov« umetnosti in potegnila za jcboj ves obračen literarni svet.
Njiju izpolnjena In razširjena umetnost je uplivala na slovstveni razvo{ vseh narodov in našla povsod zvest« občudovalce, goreče privržence in po* snemalce. Tudi pri nas. Zato se ja nakratko spomni- o še mi!
Charles Baudelaire je bil rojen v, ■ Parizu, dne 21. aprila leta 1821. Očeta j« izgubil v zgodnji mladosti. ICo je dovršil srednj.i šolo, ga 'a strogi očim, bivši general in veleposestnik Aupick, poslal z neko trgovsko ladjo Indijo. NI mt| bilo 'namreč po volji Baudelairejevo nasnenje k ..,,ezijl in umetnosti, hotel mu je vzbuditi zanimanje za prekmorska kupčijo. Toda pod večno modrim indija skim nebom, 1 objemih tropičn-.ga solnca, na nemirnih valovih neskončnega morja se je Baudelaire le še bolj zamaknil v poezijo. Pravljične, vonjive pokrajine, ki jih poljublja žgoče solnce in nad katerimi sc pno nagosto z z se* zdami posejane, opojne indijske noči, SO mu postale obljubljena dežela, rodovitni paradiž njegovih idej in sanj, zibelka njegovega nagnenja k eksotičnosti, čudovitosti in nebrzdanost.
Ko se je povrnil polno eten v Francijo, je dobil očetovo zapuščino. Polovico jo je v dveh letih zapravil, z drugo polovico pa se ie skromno nreživljal do svoje smrti. Naselil se je v Parizu In se poponoma posveti! literaturi. Mnogo je občeval v slovstvenem svetu in posečal zelo rad literarne družbe, poetične in filozofske sestanke, ki jih njegov prijatelj Thčophile Oautier popisuje v predgovoru k njegovim pesmim.
Na svojem indijskem potovanju se Je Baudelaire privadil uživanju opija in hašiša (neko vrste na poseben način pripravljenega indijskega lanu), dveH mamljivih strupov, ki vzdigneta človeka na krilih čudodelnih, skrivnostih sanj v nebotične višave pozabljenja, da ga potem, ko se omama razpuhti, neusmiljeno pahneta v prežeč prepad človeške mizerije.
in ko se jima je privadil, ju ni mogel več pustiti. Nikjer drugod ril našel utehe. Iskal jo je v vinu, »toda vino le razjasni ' oko in zaredi občutljivejša ušesa,« Iskal v ljubezni, toda ljubezen mu je »samo z iglami posuto zglavje.«
Leta 1860 je napisal oziroma deloma prevedel po de Ouincevevih Confessi-ons of un english opium-cater čudno knjigo »Umetni paradiž, opium in hašiš,« ki popisuje halucinacije, fatamorgana in sanie, ki iih povzročujeta imenovana strupa.
Po očimovi smrti sc je umaknil hrupnemu pariškemu življenju in se preselil v starodavni, mirni Bruselj. Delati ni mogel več mnogo; polagoma so mu pričeli pešati zastrupljeni živci. Kmalu so se pokazale resne posledice nerednega življenja: ohromel ie po eni strani telesa, beseda se mn je zatikala in oči so megleno zrle predse. 31. avgusta 1. 1867 ga ie smrt, »ki tolaži in obuja v življenje, cilj in edirio življensko upanje,« odrešila zemeljskega trpljenja . . .
Charles Baudelaire je markatna prikazen v francoski literarni zgodovini. Napisal ni veliko; ampak vse, kat,imamo od njega, nosi pečat nesmrtne ge-nijalnosti. Hodil je nova pota in zajemal iz virov, ki jih drugi lakrat še ni«" poznali.
Vsa njegova verna umetnost se osre-dotočuje v dveh njegovih delih: v pesniški zbirki »Fleurs du mal« in pa v knjigi »Petits počmes en prose.«
Čuden, samosvoj šo^et so J.e njegove »Fleurs du mal«. Ko so zagledale luč sveta (1857), so kmalu ves svet očarale in omamile s svojim bolehnim, strupenim bogastvom. Ponesle so vrtnarjevo ime daleč čez francoske
meje.	...
Fleurs du mali- Nemci jini pravijo »Blumen des Bflsen« (Graf Wotf von Kalkreuth) in prof. Debeljak iih v, opazkah k svoji »Moderni francoski liriki« imenuje »Cvetke zla«. Meni se zdi, da jim je Baudelaire hotel reči »bolestne, bolehne cvetke,« kar potrjuje njegova lastna posvetitev zbirke Tlieophileu Gnutleru, v kateri pravi, da mu poklanja »ces fleurs maladives«, torej bolehne, nebogljene cvetke. Sicer pa naslov ni glavna reč.
Zanimive so te pesmi bolj po svoji vsebini. Baudelaire išče v življenju In umetnosti bolestne, tu \ temne motive. Izšel le iz romantične pesniške šole; učitelji so mu bili sentimentalni Lamar-tine, pesimistični, zamišljen! Alfred de Vigny, mojster romantične r;;: - 'c Viktor Hugo. lirični, skeptični A ' de
rstt&nk'
»JUGOSLAVIJA*, dne 14. avgusta 1521.
TOT. 5teV;
,4tusset in predvsem originalni in pla-'fctični Th. Gautier, vodja Pamasovcev,
Id je postavil geslo »Laart pour 1’ art«.
Koncem prve polovice devetnajstega veka izgublja francoska poezija svojo Osebnost, lastni jaz stopa počasi v 'ozadje. Pesniki ubirajo pot za pisatelji In uvajajo po njih zgledu v poeziio znanstvo. Realizem in pozneje natu a-lizem prehajata polagoma iz romana tudi v pesem. Tudi poet zapiše samo .tisto, kar je bil res videl in občutil, b ez romantičnega olepšavanja, prikrivanja |R poviševanja.
V tistih letih je povil Baudelaire tvoje bolehne, med resničnim svetom ■trgane cvetke v nenavadni, čudni šopek svojih »Fleurs du mal.«
Po dobi, v kateri je nastopilo, so literarni zgodovinarji uvrstili Baudelaireja, kljub temu, da sicer nima močnega pttka z nobeno literarno šolo, med po-plttvne, realistične Parnasovcc, ki »o Šobili svoje ime po tedniku »Sodobni Parnas«, ki ga je v letih 1866, 1869 in !M>I6 izdajal založnik Lemerle in v ka-Herem so priobčevali Leconte de Lisle, Stlly —• Prudkomme, r. Coppče, J. de *Kr<dia in BanviHe svoje prve verze. Toda Baudelaire se jasno loči od tovarišev. Medtem ko so njih Ine pesniške zbirke že več ali manj bljcne, so postale njegove. Bolestne IfVttke ljubljenke vseh naslednih dob pr«v do današnjega pesniškega pokolj [■la. In Baudelairejeve poetične oblike Iz njegovih krepkih rimov in mogoč-barv se je razvila pozneje šola de-lentov (simbolistov; Stdphan Mallar-Arthur Rimbaud), ki ji je s svojimi adnlml, muzikalnimi verzi Paul Vtrlalne jasno očrtal smer.
Baudelaire je bil po svoji osebnosti C« dosti romantičen, toda neodoljivo na-. Jfnepje k solidnosti in neobičajnosti ga 4t gnalo vedno k novim snovem. Sam {popisuje ta svoj boj za neznano in za-bovo v pesmi Potovanje: »Hočem se pogrezniti na dno prepada, v peklo ali ir nebo, kamorkoli, na dno neznanega, in jpobkati novo.«
Zelo zanimiva je njegova predstava
Eiisovanju, o stikih med dišavami, ml in glasovi. — Njegov jezik je Jajno krepek in izrazit, njegovi farzl so polni pisanih prispodob, zvonili, Široki, težki. Soneti so pomešani med šroste ritme, aleksandrinci med osem* (dožne vrste.
Umetnost mora Biti po Baudelaire-
Sem nazoru popolnoma prosta in poc-i naj ne ima druzega cilja kot sebe Šimo in nobenega druzega poslanstva at zbuditi v bralčevi duši občutek le-ki je pri Baudelaireju identična z ivadnostjo, čudovitostjo in mamlii-astlo. Literaturo naj po njegovem mne-nstvarja volja in ne slučaj! Baudelaire je zelo dobro poznal lepe
teincsU, slikarstvo in kiparstvo. Wag-jeva godba ga je močno priklenila nase in leta 1861 je dokazovai Parižanom, da ne razumejo glazbe, ker so Ttnnhfiuserja tako sramotno izžvižgali. Baudelairejeva ljubezen je rafinira-strastna in čutna. V svojih pesmih tuje in opeva ljubezen, ki ni vezana gotovo osebo; lepoto ženska u*iva lepoto marmornatega kipa, nežnost ladne cvetke ali pa minljivost bež-Dlh oblakov jesenskega neba. Njegovc-jmu globokemu realizmu je primešanega posti idealizma. Jules Lemaitre označuje jr Četrtem zvezku svojih »Contempo-jndns« jako točno njegovo poezijo za »zmes poganske čutnosti in katoliškega misticizma ali pa duševne upornosti in pobožnih ginjenj«.
Njegove »Pesmi v prozi« so pisane y sijajnem jeziku in krasnem rlogu. Baudelaire nam predočuje v njih sličice iz ižtvjenja z verno in pretresljivo realnostjo, odeto v dragoceno besedno Obleko.
Bavil-se je tudi s prevajanjem. Z velikim razumevanjem in v sijajnem, p/c 2-nem slogu je pofrancozil čudovite povesti občudovanega ameriškega mojstra E. A. Poea.
Gustave Flaubert je sin slikovite Normandije. Narodil sc je leta 1821 v JRouenu,' kjer je bil njegov oče poz.1.a n zdravnik. Ljudsko šolo in gimnazijo je
dovršil v svojem rodneir.-Jfc.estu in stu-
v Pr
diral potem nekaj časa v Parizu pravo. .Vendar menda ni imel nikdar namena stopiti v kakšno službo, ker je bil od 'doma precej premožen. Posvetil sc je popolnoma pisateljevanju in živel do svoje smrti (1880) zdaj v Parizu, zdaj zopet na svojem posestvu v Croissctu pri Rouenu. Od leta 18*19 do 1851 je bival v Orientu, nekaj let nozneje se 30 odpravil v Kartagino študirat za s/oj roman Salambo. Kakor Baudeaire jc ostal tudi on vse življenje zagrizen samec.
Leta 1866 je izdal v časopisu »Re-vue de Pariš« svoj prvi roman »Gospa Bovaryjeva«, ki je v vsem literarnem svetu zbudil prevraten vihar. Roman popisuje zdravnikovo ženo Emo, ki se dolgočasi ob svojem zaposlenem možu, ga vara z notarskim pisarjem Leonom in posestnikom Rudolfom, in se, ko jo oba zavržeta.^sled dolgov in življenske prc-naslčenosti zastrupi.
V tem romanu s tako navadno, vsakdanjo vsebino je postavil Flaubert načela novi romanovi koncepciji, odprl zatvor-nice veletoku nove umetnosti, ki je poslej poplavila svet. Sam se tega ni nikdar zavedel in se ni nikdar hotel priznati za začetnika nove šole; bil je pač še preveč romantičen po svod osebi in prevelik občudovalec romantične literature šole iz leta 1830.
«Gospa Bovaryjeva« je veren vzor realističnega in seme naturalističnega romana. Njene osebe so urisane z živo resnico, ki je ne pretvarjajo in ne kvarijo nobena romantična pretiravanja in prikrivanja. Umetnih in izmišljenih oseb iV tem romanu ni. Vse, kar nam pisatelj popisuje, je kri in meso, so ljudje, ki jih lahko vsak dan srečaš na ulici.
Pisatelja samega v romanu ne najdeš nikjer. »Velika umetnost je neosebna in znanstvena,« pravi v nekem pismu znani pisateljici George Sandovi, »umetnik ne sme odsevati z svojega dela bolj kot bog iz narave. Človek ni nič, samo delo je vse!«
Z »Gospo Bovaryjevo« je uvede! Flaubert v literaturo znanstveno postopanje. Umetnik po njegovem mnenju ne sme biti več navaden delavec, ki piše v svojo zabavo in si v razveseljevanje in poduk svojih bralcev izmišljuje različne neresnične zgodbe, ampak znanstvenik, ki zbira dogodke in dokaze in jih podaja take, kakoršni so, brez olajšavanja in izpreminjanja. Ali kakor pravi Zola: »Pisatelj ni moralist ampak anatom. Dovolj mi je popisati to, kar je bil našel v človeškem telesu!«
Ta nova umetnostna načela so naredila Flauberta za glavarja realistične in očeta naturalistične literarne smeri. Brata Goncourt, Alphonse Daudet, Emile Zola in Guy de Maupassant so njegovi zvesti učenci. Zola, ki je v svoji knjigi »Naturalističen roman« opredelil in pojasnil literarne nauke naturalistične šole in orisal mojstra Flauberta kot umetnika in človeka, je po metodi znanega francoskega fiziologa Claude Bernarda (eksperimentalna veda) v svojem lastnem delu Flaubertova načela izpeljal do stroge popolnosti.
Flaubertova umetnost je — rekel bi —» izpopolnjena komponenta umetnosti dveh njegovih predhodnikov, Hugoja In Balzaca. Genialna združitev mogočnega, izklesanega Hugojevega sloga in natančnega, ostrega Balzacovega opazovanja. — Znano je, da je Flaubert pisal zelo počasi. Njegovi romani so Izšli v presledkih šestih do sedmih let. Po več ur in včasih celo dni je visel nad enim samim stavkom, Črtal, popravljal, pilil. Zaradi ene besede, ki mu ni ugajala in se mu ni zdela dovolj zvočna, je stilistično preuredil po več strani. Bil le trdno prepričan, da človeški duh ne more ustvariti več ničesar novega, da je torej pisateljeva dolžnost stare ideje izražati v kolikor mogoče lepi in gladki obliki. Ko je napisal stavek, ga je večkrat zaporedoma sam sebi deklamiral in pre-iskušal njega zvočnost.
V svojih romanih očituje mrzlo sovraštvo do buržoazije. Zivljenskega načina in morale podeželnih rodoljubov ne more trpeti; njih neumnost, bahavost it! puhel ponos so mu največji trn v peti. Biča jih, kjer le more. Po tej strani tiči Flaubert še globoko v romantizmu. Po svojem iskanju tujega ' in eksotičnega (Salambo, Izkušnjave svetega Antona) pa se nagiba k Gautierevi in Baudelaire-jevi šoli.
Zanimivo je, da se je moral Flaubert radi svoje »Gospe Bovaryjeve«, v kateri dandanes ne vidimo več nobene nemoralnosti, na obtožbo državnega pravd-nika Ernesta Pinarda radi javnega pohujšanja in motenja vere zagovarjati pred sodiščem. Razumljivo je, da je državni pravdnik propadel s svojo obtožbo in da se je Flaubertovo ime vsled tega le še hitreje razširilo. Danes je »Gospa Bovaryjeva« prevedena na vse svetovne jezike. Slovencem jo je v mojstrskem prevodu podaril pisatelj Vladimir Levstik.
Drugi Flaubertov roman »Salambo« je izšel leta 1863. Dolgo se je pripravljal nanj. Odpotoval je v Tunis, kjer se odigrava dejanje romana, in si na licu mesta ogledal kartagijske razvaline in njih okolico. Proučeval je ondotne šege, podnebja in razmere, brskal po knjižnicah, študiral stare bakroreze in spomenike.
Znano je, da je Flaubert —< Brata Goncourt in Zola so tako znanstveno postopanje in gromadenje opazpvanih dejstev razvili do čudovite popolnosti — predno je začel pisati roman nagromadil neverjetno množico opazk in izpiskov in zbral na svoji pisalni mizi cele sklade papirjev, na katere je tekom študija za-beleževal svoja opazovanja. Prebral je množice knjig in znanstvenih del, ker se je bal, da ne bi zapisal neresničnega.
Vsebina imenovanega romana je bila Flaubertu izvanredno ljuba. Videti je, da se jc podal na polje, ki ga je ora z veseljem in brez strahu pred naporom, in da se je tako daleč od domovine, oc meščanske neumnosti in puhlosti, prav dobro počutil. Posamezna poglavja so biser francoske prozi,,
Leta 1870 je izdal Flaubert svoj tretji roman, »Sentimentalno vzgojo«, v katerem popisuje dobo od leta 1840 do 1852. Roman je verna mozaična slika imenovane dobe, niz vseh mogočih stanov, dejanje in nehanje vserazličnih tipov, vzetih iz resničnega življenja. V ospredju romana stoji slabič Frederic Moreau, ki se na stara leta spominja svojih štirih lju* jezenskih zgodb (prave, čutne, gizdave in instlktivne), ki vse skupaj niso mogle napraviti iz njega moža.
V romanu »Izkušnjave svetega Antona« (1874) se je vrnil Flaubert zopet v Orient. V sanjah, ki jih hudič pričara staremu puščavniku Antonu, in v katerih je sveti mož vidi svojo mladost, svoje strasti, svojo pohlepnost po bogastvu, slavi in ugledu, biča pisatelj živalsko stran življenja. V drugem, delu, v katerem se hudič prikaže Antonu v podobi njegovega učenca Hiiarijona, ki staremu puščavniku dokazuje zmote in dvoumnosti Starega in Novega testamenta, ga pelje v oblake neba in mu pričara pred oči vse vere in vse bogove, ki jih je kdaj častil svet, in ki vsi skupaj niso mogli nasititi človeškega hrepenenja po neznanem in večnem, se rbga Flaubert lahkovernemu, neumnemu in slabotnemu človeštvu. V zadnjem poglavju trešči sveti Anton v sanjah iz oblakov na zemljo in se (želeč prodreti na dno prasnovi in postat prasnov sama) zarije vanjo. Zjutraj se puščavnik zbudi iz strašnih sanj in Kristus se mu prikaže v solnčni svetlobi. Sveti Anton pade na kolena pred njim in ga moli.
Roman, ki je sicer zelo oddeljen od pisateljevih realističnih nazorov, je višek stilistične krasote Flaubertovega jezika in njegove umetniške tvorbe sploh.
Zadnji {oman »Bouvard in Pecuchet« je izšel eno leto po Flaubertov! smrti (1881). Pisatelj se posmehuje v njem svojima junakoma, bivšima ministrskima uradnikoma, ki zapustita metropolo, se naselita na deželi in poiskušata vsa različna opravila. Pečata se zaporedoma s poljedelstvom in literaturo, z zgodovino, filozofijo In verstvom, pa povsod brezuspešno. Končno se odločita prepisovati do konca žvljenja vse, kar jima bo prišlo v roke. V tem zadnjem romanu je Flaubert še poslednjikrat in kruto zavihtel bič nad človeškim filistrstvom in nad rodoljubno omejenostjo.
Poleg navedenih romanov je napisal Flaubert še »Troje povesti«. (Legenda o sv. Julijanu Strežniku, Preprosto srce in Herodijada,) ki jih je prevedel v slovenščino pesnik Zupančič.
Vsemogoče literarne struje in umetniške šole so se pojavile za Baudelal reievem in Flaubertom, posredno ali neposredno odvisne od nilju velike umetnosti. Pojavila so se tudi nova, samonikla stremljenja, novi cilji In nova pota, po katerih je hodila literatura ln ki so le še v lepši In mogočnejši luči pokazala njiju umetnost. In lahko rečem, da je njiju iskanju in Kotenju (zlasti Baudelai-rejevemu) šele naše stoletje moglo pogledati globoko na dno. —
IVAN ZOREC:
Med Srbi.
Popotni zapiski.)
»Žena je žena!« je rdejal stari mo-iamedanec in zamahnil z roko. »Ali zmerom je žena dar Alaha^in ti je v naslado in veselje, če si možl«
Samo nerodovitna žena je sramota za moža.«
»Saj ne veš, ali je res nerodovitna; morda si ti sam suha veja, ki ne more odgnati "mladike?« je ugovarjal Žid.
»Ne verjamem!« se je oglasil mlajši mohamedanec,, »Star sem osem in dvajset let in sem bil že trikrat oženjen. Ampak šele s tretjo ženo sem bil zadovoljen. S prva dolgo ni bilo nič, a nazadnje mi je rodila >— hčerko, torej nič, in mi je umrlaJže kar ob porodu. Vzel sem drugo, ki mi je napravila še večjo sramoto, ker mi je rodila kar — dvojki in kmalu umrla.Tretja, imel sem jo dve leti, mi je dala sina in mi umrla, ko je rodila drugega sina, ki je takoj tudi umrl. Zdaj imam četvero otrok in sem trikratni vdovec. Bolje bi bilo, da se ne bi bil nikoli ženil!« je vzdihnil in se zagledal skozi okno.
Zunaj je bil krasen solnčen dan. Vlak je kratko postajal na ličnih postajah in veselo hitel v smelih1 vijugah skozi živopisne soteske in _ čez položne hribe v sarajevsko kotlino. Povsod sem videl vzoren red in še večjo snažnost kakor pred in med vojno.
V vozovih n. pr. so nabiti napisi, ki prepovedujejo metati papir ali ostanke jedi po tleh —■ kazen 10 din.; položiti nogo na klop — kazen 10 Hi’ nariev Itd.
Posebnost je srbska vojaška čepica ali sajkača (kaj ie to srbska beseda?). Nosi jo gospod in berač, otrok in mož. Železniški ‘delavci, ki nimajo službene čepice, nosijo vojaško čepico.
Med vožnjo so stopali v vlak , orožniki, katerim smo se morali izka-
zovati z osebno izkaznico ali pa, s kako zanesljivo listino. — Orožniki so vsi zelo čedno oblečeni in dobro opremljeni.
»Kaj imate še zmerom vojno tu doli?« sem se čudil.
»Da, z lopovi,« mi je pojasnil stari mohamedanec. »V našo državo sili toliko malopridnežev, da je treba posebne previdnosti«.
»In tatov kar mrgoli. Posebno prve čase po državnem prevratu., pa tudi kesneje človek ni bil več varen ne svojega žepa ne svojega kovčega«,
»e je jezil žid. »Ce si malo zadremal, si bil ob denar ali pa ob prtljago!«
‘Vse tujerodce ki niso naši držav-jani, bi tudi morali pognati čez mejo. Zakaj vsi nas zaničujejo in izkoriščajo,
*e je razburil mohamedanec. Domače >ostopače pa bi morali dati na prisilno delo, pa bi bil kmalu red!«
-»Sramota je, da trpimo na 9voji zemlji celo tujo vojsko! Tn take strahopetce kakor so Italijani!«
Staremu mohamedancu so se krčile pesti in svetile oči, ko je to govoril.
Ljudstvo v tej deželi je Nemce sovražilo, čeprav se jim je v strahu moralo klanjati, Italijanov ne sovraži samo, ampak jih kot znane največje strahopetce tudi strašno zaničuje, ker mu je osebno junaštvo najlepša moška odlika.
»Kako je mogoče, Ha se naši ljudje v Istri dajo strahovati italijanskim tolpam?« so se čudili moji sopotniki, ki sem jim pravil o grozotah italijanskih tolp. Pač ne bi več prišel noben italijanski morivec ali požigavefi živ iz dežele!«
»Drugačne razmere so tam,« ^ sem skušal ugovarjati, »Saj niti orožja nimajo«.
»Kaj razmere 1 Razmere so povsod enake, če ima človek kaj poguma. Tn orožje? Zakaj pa so ga oddali? Mi ga niti med vojno nismo hoteli oddati avstrijski vladi. Poskrili smo ga v podzemskih jamah ali kjerkoli.«
»In če so ga že oddali, naj ga gredo iskat k — Italijanom I«
Na vsem svojem potu in po vaseH, ki sem jih obiskal, sem slišal enake misli.
E, Ha bi mi Slovenci imeli malo daljšo roko in krajši — jezik, malo več samozavesti — in manj malodušnosti, več zaupanja vase in manj — hlap čevske duše! s
V Sarajevu je končala naša vožnja. Moji sopotniki, posebno gospa Židinja, so se ljubeznjivo poslovili z menoj. — Službujoči postajni uradnik, kateremu sem se izkazal kot stanovski tovariš, mi je preprijazno dal za prenočevanje tujsko sobo v postajnem poslopju.
Ko sem drugo jutro prišel v vlak. je v dotičnem predelu že sedel neki starejši gospod in bral časnik. Ob mojem pozdravu se je dvignil in mi je dal roko, imenujoč svoje ime. Bil je trgovec in je potoval v Mostar.
Ker sem premalo vešč v političnih vprašanjih in se za to gnusobo nisem nikoli kaj posebno brigal, sem le iz-težka sledil zgovornemu gospodu.
S tistimi ljudmi tam doli je namreč čudovito: ali govorijo o politiki, ali o trgovini, drugačnih pogovorov skoraj nikjer nisem slišal.
O nas Slovencih Že dosti vedo, marsikaj so napačno slišali. A radi nas imajo in spoštujejo nas, da je res kar genljivo.
»Prosim, ali je res, Ha je vaša popovska (klerikalna!) stranka nasprotna 'državnemu ujedinjenju?
»Ne ni res. Ta kleveta je prišla iz Slovenije in je nesramna.
Priznati moram, da mi je bilo zelo neprijetno. Človek pride malo od doma pa mora slišati sramoto, ki jo brezvestno delajo in širijo naši lastni ljudje. —•
»Da, saj je res nemogoče. Brez Slovencev si naše države še misliti ne morem. Slovenci so naši najbolji, najnaprednejši državljani«, je kimal in se razvnemal.
Ko je vlak prirohnel na postajo Ivan, se je začel počasi spuščati v mostarsko kotlino.
Svet v Hercegovini je krševit. polja so revna in peščena. Ljudstvo živi od vinoreje in ovčarstva. V Hercegovini govorijo najlepšo srbščino. Kar je za italijanski jezik Toscana, velja za srbski jezik Hercegovina, zlasti "Mostar in okolica. Cim preprostejši je človek, • tem lepše govori ali »zbori« kakor sam pravi. 2di se, 'da poslušaš koncert, tako mehko in melodično^ ti boža ta prekrasni jezik pozorno uho.
Na nekaterih postajah" sem slišal dosti — nemščine. Govorili so jo uslužbenci in potniki. Vidi se, da je dosti Nemcev ostalo v — deželi. Če je treba, znajo vsi ti Nemci čisto dobro tudi srbsko. Pred vojno in med vojno niso hoteli znati. Spomnil setn se tistega postajnega načelnika v Čapljini ob Neretvi, ki me je med vojno naznanil, ker kot častnik nisem hotel nemško govoriti z njim. —
Moj sopotnik je zadremal. Morda gt Je utrud|lf. y*»cma. ki je začela
pritiskati, ali pa mu je bilo dolgo« časno, ker sem premalo vedel v polii tiki.
Gledal sem skozi okno v stisnjeni doline med strmimi in gologlavimi go^ rami, v redke vasi in mala mesteci ob progi.
Tule nekje domuje moj Ibrahiirf Suša, tisti neugnani srboritež, tamll za tistimi gorami sem spoznal človeškega Vasa, ki j« snubil lepo Andjo; in tako rad imel mojega konja. —« Stara Jele. ki si fcri pravila o kralje« viču Marku, ali Še živiš? Kaj pa ti* prelepa Marica, ki si nam »pekla« črno kavo in nam mešala s svojo ne« dolžno lepoto glave in srca. kako je I teboj? O, tamle je bil pa tvoj veseli delokrog, ti presneta Ljubica, vseli čudnih muh polna — kaj bi dal, če bi vedel, kam te je zagnala tvoja ne« srečna usoda! Ali se me kdaj spom-; nite, ubogi kmetje, ki ste bili z menoj in ste me z začudenjem poslušali, ko sem vam napovedoval novo, »drugačno« dobo? Ne izgubite vere. če *e ni še vse dopolnilo, saj tudi jaz še čakam .,. Kar sem vam rekel, sem vam • rekel, in bo se izpolnilo:	Človek b0
našel človeka, brat brata, da bo ljubezen in mir in sreča za vse... O, Jugoslavija bo še krasen naš dom, samaj verujmo. V veri je moč. Jaz verujenl zdaj bolj nego takrat! — (Dalji.]
Drobiž.
* AngJeika iandarmerija v Carigradu. Francoske oovine so začele napadati angleško ž and a rm eri j o v Carigradu, ker M nič ne brigi za ostale zaveznike.^ V teffl ko se francoski žandarji melanholično letajo po carigrajskih ulicah in se italijanski brigajo samo za to, da se elegantno oblečejo, je pravi gospodar na ulici le angleški žandar, ki se niti malo ne briga za tovariše iz drugih driav. Pariške novine omenjajo slučaj, ki sc je pripetil velikemu vezirju Tevfik-paši, ko je šel iz Porte.
Ko je sedel v avto in pognal voz z nekoliko večjo brzino, ustavil ga je neki § angleški žandar, češ, da prehitro vozi ter ga brezobzirno tiral do bližnje policijeke stražnice. »Seveda so velikega vezirja talool izpustili.
* Zapuščene mačke. Predsednik bri- * tanskega društva za varstvo mačk poročtL da gre domačim mačkam v Britaniji sedaj zelo slabo. Brezvestni ljudje odhajajo namreč v letovišča in kopališča in puščajo , revne mačke doma brez zavetja in hrane. Živali so primorane iti na cesto, kjer jih doleti usoda v osebi konjača. Revež tarna, j da je bilo dosedaj že 200 mačk ubitih in , jih bo tekom avgusta, če bo šlo tako ni-prej, končalo gotovo okoli 10.000.
• Pozabljeni Esad paša. Pred 14 meseci je bil v Parizu ubit Esad pasa, ko ja stopil iz svojega hotela. Njegovo truplo niso zakopali na pokopališču, ker se je temu upiral? njegova družina. Shranili »O gg v depot mestne občine in je še vednl tam. Dnevno se plača zanj 1 frank 40 centimov ležarine. Dosedaj se ni javil še ni-kdo. da bi shranil truplo človeka, ki Je bfl ' tako slaven in je občeval z vsemi diplomati sveta. Vidi se, da si ni znal pridobit! prijateljev. Tajnik depota jc izjavil, da bo dal sam ^pokopati Esad pašo na katerem- ■ koli pariškem pokopališču, ako se ne bO * nikod pobrigal zanj.
• Število vojnih invalidov. Na podlagi sestav mednarodnega delavskega urada ob- ' javlja ..Umschau", približno število vojnih invalidov zadnje svetovne vojne. Skupno * število teh žrtev znaša okrog 6 milijonov. ! Od teh jih ima Francija 1,500000.
•	• Z aeroplanom na Mont-Blanc. 30. mi-
nulega meseca se je posrečilo avijatiku Durafouru, ki se je* dvignil iz Lausane, da ; je dosegel vrh M.ont-Blanca in se tam za nekaj časa ustavil-
♦ Varnostne odredbe v javnih kopališčih. Letos je izredno veliko nesreč pri kopanju. Vročina sili ljudi v vodo v večjem številu kot navadno. Angleška morska kopališča imajo redno po 20 ali tildi več močnih spretnih plavačev v svoji službi, samo da pazijo na kopalce in jim pomagajo V nevarnosti. V Ameriki pa vzdržujejo javne oblasti same Čete rešilcev, ki hodijo po kopališčih v lahkem površniku, tako da vsak trenutek lahko skočijo v vodo. Obenem nadzorujejo kopališča. Tudi so izurjeni za vsako prvo pomoč ponesrečencem, zlasti utopljencem. Kopališča ki so boli oddaljena imajo tektonske zveze • ter razpolagajo za hitro pomoč z motorji.
♦ Nesreča na morju. Potniški parnik' „Alashae“ sc je potopil na višini Eureke. Odšel je z Portlanda proti San Frančišku in je imel na sebi čez 200 potnikov. Zadel jc 40 mili južno Eureke ob čeri in sc pc>-v četrt uri. Na tem kraju je nabrežje polno pogubnih čeri in zelo neprikladnO za pristajanje malih čolnov. Več parnikov . opremljenih z rešilnimi pripravami in zdravniki se jc napotilo na mesto nesreče.
Ni še znano, koliko žrtev je zahtevala katastrofa. Dva čolna s ponesrečenci j# rešjl mimoidoči parnik.
* Kdor pleše ne bo poročen. Francoski župnik je bil poklican pred sodnijo. Toži-telj, gospodar vestavranta 'n plesnega lokala. ga jc tožil, da je prepovedal mladim plesati vsled česar, da trpi precejšnjo škodo. Župnik ie namteč mlademu par«, ki naj bi ga poročil, izjavil, da tega stori, ako so bo po ceremoniji plesalo V. lokalu. Sodnik jc obsodil /upnika v povračilo škode restavrater.iu 200 frankov, viš)a instanca pa ie sodbo razveljavila z razlogom, da j.1 župnik storil to zaupno kot duhovnik.
* Milijarde, ki se jih 2I1V8 v morje-Pitni alkohol, vsake ”rste, v približ«1 vrednosti 50 milijonov dolarjev, lc> bi v «a< šem denarji’ znašalo 6 milijard naših kro«. jc bil samo v .posušenem" mestu Nev'" yorku konfisciran iti čaka na čolnih, da Sa odvedejo v Oceam V jcr ga izlijejo . V morje. Karakteristični »o kraji, kjer stra* stni alkoholisti skrivajo alkohol. Celo f■ stilogrufičnih peresnikih, se ga dobi. Votlih palicah, ogrodju bicikljcv in avt0” mobilov. Upa se, da za to akcijo nakaza« osobje ne bo namesto v morje izlilo 'ca^:. množine te tekočine v svoja grla. ker « ga morali potem kaj kmalu nadome^ -z novim.
NUDIMO:
Glavnike, lasne zaponke, koSčene zaponke;
I	Nože, vilice, žlioft, leseno robo;
Parfum, mazilo za brke, puder, briljantine;
Veziva, ilpke, vrvice;	{
N	Trakove	za	čevlje,	stenj,	naramnice;
Brožc, prstane, uhan«;
Gumbe, sukanca!
Svlninike, peresa, gobe.
SČetke vseh vrst!
in vso ostalo galenterljsko In nlrberiko robo!
' fcodaja samo na veliko!	Prodaja	aanjo	na	veliko!
BRAČA SV JEZI (X ZAGREB
23-44.	Petrlnjska	ul.	8.	Telefon	23-24.
Naznanilo!
ftaoianjam slavnemu občinstvu, da bom v svoji lastni hiši
Otvoril 20. t. m. moderno čevljarsko delavnico.
Izvrševal bom točno vsa naročila po najnižjih Cenah.
111 Uit Ul moisfer. Marii, Preioa ulita i
*n sin
*■£	j;,	^	■
Ljubljana, Dunajska cesta št. 15.
Trgovskega sotrudnika
'tobro Izvežbanega v špecerijski in delikatesni stroki za takojšnji
nastop išče
J. Fon trgovina. Liiiat Stari lig iU.
Ivan Jax
Du najsi
Žiualnistrojiinstrojfžaplefenjs
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne V LINČU Ustanovljena L”. tSft?. Vezenje poučujejo ' prezplačno. Popravila se sprejemajo. Lastna deffcVMfc«:
Pisalni stroji „fldler‘\
prwlh to v a re n.
Dflrkop, Styria,’' Waffenrad.
Spretno prodajalko
slovenSCine in nemSiine zmožna 9e takoj sprejme
Luka P uta n, Celje
trgovina s drobnarijo, pleteninami In modna trgovina.
zb gumbe in houinske premete izp.z. Slovenska Bistrica
Oferiramo -
naše prvovrstne tožsne gumbe .v vsaki velikosti ftr jjfe vsiakem vzorcu s cenami brez kon-
kurence
Zahtevejrecenlhe! Prodaja na veliha!
Pozor kupci!
Mu prodaj j« posestvo « celim Inventarjem v jako dobrem stanu. Gozdne, paroele celo
gosto zaraščene Cena po dogovoru,
Josip Kastelic, Podgrad, Grm št. 1, Novomesto.
Vedno velika Izbira vseh vrat
bombaža, sukanca, kvačkanca, nogavic,
za dama Id gospode, ter galenterijo
na debelo,
Karol Prelog, Ljubljana,
Sv. Jakoba nabrežje štev 11.
Krompirjeva škrobna moka, pšenični puder, koruzna puder, škrob v zabojih po 33 m 59 kilogramov, kristalni škrob v omotih po 3 in pol kilograma, dextrin, pšenično lepilo za čevljarje ter škrob za napravlianje lepiva (kleisfra) nudi
FILIP MAVER, Zagreb,
r= Gunduličeva ulica broj 5. Telefon 18—31. zsss
Inž. Dr. Miroslav Kasal
oblastveno poverjeni (tavbnl Inženir UUBLJATlfl
HllSerjeva ulic* Številka 5
Spfcijel. stavbeno podjetja za betonske, ielezohetun-ske in vodne zgradba.
Izraba vodnih sil.
Zaloga pohištva
Karol Preis-a, v Mariboru, se je preselila v Gosposko ulico št. 20. Pirhanova hiša
velika zaloga lesenega, železnega in tapetniškega pohištva.
Ceniki na razpolago!
Na debelo I Eksportl Na drobno t
J Veletrgovina manufakture, samo na debeli
j Ijijana, Brnika cista 33
v Balkana.
1(3=
Priporoča p. n. trgovcem svojo veliko zalogo in bogato izbiro manufakturnega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah. Solidna in točna postrežba zajamčena.
Naročajte io razširjajte Jugoslavijo!"
Jugoslovanski kreditni zavod o Ljubljani
Marijin trg št. 8, ob Ljubljanici
obrestuje hranilne vloge in vlogo na tekoči račun po
Ustanovljen septembra 1919.
Promet v lansk. I. nad 128,000.000 K.
•	O
•	9
Podružnica v Murski Soboti in Doljnji Lendavi.
II o
2 O
čistih brez odbitka rentnega davka.
Neposredno pod državnim nadzorstvom. W$G/
Dobra knjiga Je nalboljii prijatelj.
Najprimernejše darilo znancem in prijateljem so knjige iz Zvezne knjigarne v Ljubljani, Marijin trg S. Vsebinsko prvovrstne so tudi lepe zunanje oblike, tako da so v kras in prid vsaki hiši, Cena je vsaki knjigi ob današnji splošni draginji tako nizka, da jo zmore prav vsak.
Založba:
10
A! Van: Slutnje, pesmi
Glav, i Janko: Pohorske poti, pesmi........................
Rugelj Milan: Mimo ciljev, novele . .	,
Jjolar Cvetko: Kmečke povesti..............................
Romanova Marica: Šopek samotarke, novele .	.	,
Azov in Teffi: Humoreske, zbirka ruskih grotesk	.	.
otuhec Janez Ev.: Slovenska narodna mladina	.	,
^ del Perdo: Rastlinstvo naših Alp.........................
kurentov Album, humorističen/ almanah s karikaturami Molu8 rudarskih In fužinarskih izrazov.....................
Machiavelli N.: Vladar.....................................
n Igo: Narcis
broš. K 8*-. . 8--
vez. K 10— 10— 12— 15— 1-2-—
13
16
15 snop snop
»
• • • življenje . iz Roža,
Albreht
5—
2—
20—
24—
24—
Primorske pesmi . . . •;................... „
Gaspari: Mlada Greda	navadna	40''
Knjižnica »Jugoslavije"
broš. K 10—
15—
»	*»	25’-—
n	»i	30'
ii	>i	30 —
finejša 60—
12 snopič Dostojevski F.: Bele noči, Mali junak, posl. dr. Borštnik V. . . č Cankar Ivan: Moje živil č Albreht Iv.: Paberki
koroške pravljice .	.................
17 — 18 snopič Kmetova Marija; Bilke, novele . . . 19 — 23 snopič Anatol France: Kuhinja pri Kraljici Gosji Nožiči, prevel Oton Zupančič .... ■! snopič Puškin A : Pikova dama, prevel Dr V.
Borštnik..................................
25 — 26 snopič Glaser J.: Slovenska narodna lirika . *■ —28 snopič Albreht Iv. Malenkosti............................
broš. K 12— vez. K 16— 20—
40—
H	n	14—
M	»i	8—
»1		10—
» It	M	34—
**	>%	10—
	M	25—
v	11	18—
30-
Brošure
!j 7f' manscfl; Razkrinkani Habsburžani JI. izd. u. m tu. zv. Levstik VI.: Višnjeva repatica, satiričen roman v dveh delih ......
V. z\. Wa!dova O,: Vera, roman ..... i .
>,	„ 40*
v platno broš K 20 — • v platno
vez	K	50—
„	„	60—
„	„	26—
*,	«	32'—
Carantanus: Koroška.............................................................  K	4‘—
Vošnjak Dr. B.: Gosposvetsko polje .  .......................................  .	„	2’—
Naša Istra, spisal Fr. Erjavec  ....................................................  1	—
Abditus: Problemi malega naroda...................................................„	2—
Alre: Jugoslovanska žena za narodno svobodo...........................................2—
Stefanovič Emil: Moji zapiski z Dunaja............................j..................10—
V teh brošurah se obravnavajo naša živlienska vprašanja,	ki	bi	jih moral	poznati
vsak zaveden Slovenec I
Mala pesmarica
Narodna knjižnica:
K tej knjižnici lakko vsak pristopi kot naročnik s tem, da javi „Zvezni knjigarni11, m SG^	naročnika »Narodne knjižnice". Kot tak dobi vsako knjigo
»Narodne ki j e z io /0 popustom in še poštnine proste ter se mu pošlje vsaka novo izšla knjiga »Narodne knjižnice" brez posebnega naročila. Tudi vse ostale knjige iz založbe »^-vezne knjigarne'1 dobi dotičnik poštnine prosto. Ker vrši »Narodna knjižnica levažno kulturno nalogo s tem, da izdaja najboljša izvirna in prevodna dela, je vsestransko priporočljiva in podpore vredna Doslej je izšlo v ■	»Narodni	knjižnici*1 28 snopičev:
*—2 snopič Val. Vodnika izbrani spfef	broš	K	4—
3-5 snopič Andrejev L.: Gaudeamus, komedija,	’
prevel dr. J. Glonar	....	’	in._
6 — 9 snopič Levstik VI.: Gadje	gnezdo,/povest iz* dril
trpljenja in nad .	, . ................. 14—	vez.	K	20—
St. 1 Jenko Dav.: Sto čutiš Srbine tužni .....	......	K
2 pl. Zajc Iv.: Zrinsko - Frankopanska..............................................
3	Hajdrih A.:	Slabo sveča	je	brlela
4	„	„	Pod oknom
5	„	„	V sladkih sanjah
6	„	Jadransko morje
7	„	Pri oknu sva molče slonela
8	„	„	Slovo..........................
9 P. Hug. Sattner: Pogled v nedolžno oko
»10 „	„	„	Na pianine......................................................  l'—
Pevci, pevski zbori! Z izdajo „Male pesmarice11 je „Zyezna knjigarna" odpomogla pomanjkanju po primerni in priročni žepni obliki najpriljubljenejših pesmi Naj ne
bo slovenskega pevca brez ,',MaIe pesmarice1'
Vse te knjige se naročajo pri „Zvezni knjigarni" v Ljubljani, Marijin trg 8. dobe pa se tudi „v vseh podružnicah ..Jugoslavije1' v Mariboru, Celju in Ptuju.
»ZVEZNA KNJIGARNA" V LJUBLJANI, Mariiin trg 8.
Graški veliki semeni 1921
24. september — 2. oktober
Blagovni vzorčni semenj za industrijo, trgovino, obrt — Posebne razstave za polje-k delsko in Sumsko gospodarstvo Štajerske., \ Štajerska umetnost. Razstava »Štajerske š \ knjige“. Godbeni in gledališki uniet- / \ niški teden. Nastopi narodnih'taoS. /
ANT.CERNB%41
CIRIL SITAR
LJUBLJANA A a
SPEDIC1JSKA TVRDKA
LUDODIK 5E5BR
na RAKEKU °H°
Mkrbuje tožno, najhitrejše vse v Spe-, 4ieljsko stroko spadajoče posle, kakor tudi ocarinjen]«.
»Primorske pesmi'
»NARCIS"
Spisal IGO GRUDEN, iroširan 24 K, vezan 30 K. Izdala in založila
bežna hnjigurna, pijana,
Wolfova ulica štev. 1.
Mie« — —m •
I „VERA“ |
j roman O.Waldowe j
•	e
e	t	a
j je izšel v knjigi in stane j : broširan 20 K, vezan 26 K {
:	I
| V platno vezan 32 K. |
I	- I
Spisal Ivan Ml
Cena 16 kron.
Izdala io založila
..Zvezna knjigama'* i Liljani.
Promet
tehn. in industrijsko podjetje dr. z o. z. v Ljubljani, Gradišče štev. 9. jako poceni
zaradi premenjene dispozicije
proda
1 električni motor
17 P. S. 440 Volt, ca 1100 obratov, izdelek Brown - Boweri z reostatem in drugimi pripadla".
I električni motor
II P. S., 300 Volt, ca 1200 obra-
tov, kompleten.
Za oba motorja se prevzame garancija za takojšnjo uporabljivost.
GO
Neve za otroke!
Cena 40 kron.
n KNJiRIljiiana
Wolfova ulica it. 1.
Ob potitnicak
se naši šolarčki najlepše za* bavajo z zabavno in poučno knjižico s slikami
izvod 20 K
v Zvezni knllgarnl
v Ljubljani, Marijin trg štev. 8.
a aeaaaaaaeMaaaavaaaeaeaaaaaaaeaa« ai
mi ZH0V8LIIIG9
v Ljubljani, Dunajska cesta 17. Podružnica: Celje, Breg 33.
je ustanovila oddelek za življenska zavarovanja.
Sprejema: V življenjskem oddelku: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh seStavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. V požarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih In nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah,
o založbi
tifolfova ulica St. 1.
Prej A. Zanlk sinovL
Medič, Rakove s Zanki
Toma kemičnih in rudninskih bara ter lakov.
Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad.
Brzojavi: TTlerakl. Ljubljana. — Telefon 64.
Emajlni laki. Pravi firnež. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: Barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federwei8), strojno olje, karbonilej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
„MERAKL“. Lak za pode. „MERAKL“ Linoleum lak za pode. „MERAKL“. Emajlni lak. „MERAKL“
Brunoline.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo!
Centrala:
Ljubljana, Rimska cesta 2.
M. Kuštrin
Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. — Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarne Walter Marti n y. — Hydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. — Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 to-  vornih automobllov. ==
Ljubljana, Maribor, Beograd, Podružnice: Dunajska c. 20. Jurčičeva uL 9. Knez Mihajlova tel. št. 470. tel. št. 183. ulica 3.
Večja množina odpadkov
se proda.
Porabjjivo zelo za mesarje, delikatese itd. Natančneje v upravi lista.
Lisičje kože
in kože divjačine sprejme v stroj, barvo in izdelavo
Krznarstvo 9. ROT
Ljubljana, Gradišče št. 7.
Mlekarna Sonja Salje
la. Trapist sir kg D. 14 —, „ Grouer sir „ „ 15 50.
Čajno maslo ukuhano po dnevnoj oljeni, sve poitom pouse6e S kg najmanj«.
Restavracijo Južni Kolodvor* Maribor.
Priporočam slavnemu občinstvu dobro domače vino in dobro kuhinjo po najnižjih cenah.
Eranjo Stikler, restavrater.
Parna žaga FRAN RAVNIKAR
mestni tesarski mojster
:::::::: Linhartova ulica štev. 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah ra/ne vrste okrogli les, kakor tudi cele     ;i "'-1'; 1 '■ ~ ■■■• ■ 'gozdne parcele. ~..........................
LJUBLJANA
mBBBBBSBBBaBBBaBaaaaaBBBaBi«'
Viktor Horvat
pl^tarski mojster
Bopenjsbo.
Polnogumijasti obroči za tovorne avtomobile
Pnevmatiko
za kolesa in avtomobile
Kolesa
Avtomobili
najceneje.
J. GOREČ,
Ljubljana. Gosposvetska cesta št
Trgovina s manufakturnim blagom in oblekami domačega izdelka priporoča
po zitlianilt cenah.
lak za konzerviranje % lepenko kritih streh, asfalt, katran, lesni eement, kalloM (naj-oenejšl karbolinej), watproof*a Izsuševanje vlažnega zidovja in isoliranj« proti vlagi, zidno Ta strežno opeko, apno, oement In dnsge stavbinske potrebiSine dobavlja
Ljubljanska komerdjalna družba Ljubljana, Bleiweisova c 18.
Gradbeno podjetje ing. j)ukič & drug
Ljubljana, Resljeva c.9
se priporoča za vsa « to dreke
14.
na prodaj, štirinadstropno (1004 zidano) s 4. stranskimi poslopji ter 4 orali zemlje, pripravno ca pivovarno ali žganjarno, na brezkonkurenčnem prostoru, s tremi parnimi kotli, enim parnim strojem, z veSjimi rezervaijl različne velikosti, 8 brezhibne filtrirstiskalnloe, nekaj sto cevi iz litega železa, ter različne druge ielezne sestavine, katere se končno tudi brez tovarne prodajo. Tovarna stoji tik ob postaji v Gornji Sav. dolini, eno uro od Celja. Vprašanja naj se naslovijo na uprayo lista/pod St 942.
Raznovrstno
Bohlerovo jeklo
na drobno in debelo 1 in pol vagona zaloge, železne cevi za vodovode, paro kanalizacijo, (škotske) irske peči, betonsko železo dobavlja po tovarniških dnevnih cenah
JHUHET, Mui. ind. podjetje
LJUBLJANA.
Prvovrstni
& GAGEL
LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 8.
M
IV
i
Priporočam svoje pletarske izdelke kakor potne kovčege, kolare, vseh vrst mize, stole, cvetlične košare, mizice za ročna
dela, kakor tudi vsakovrstne izdelke iz rafije.................
_ Moji izdelki se dobivajo v Radovljici št. 24, v Ljubljani ji k"? '*** ^er se vsa nar°čila sprejemajo. Trgovci na debelo znaten popust. Za obilna naročila se priporoča
Viktor Horvat.
Najslovitejši klavirji, pianini in harmoniji, Fflrst$r, BOsendorfer, Heitzman etc, na obroke in posodo! Velikanska, zaloga violin, strun in vseh glasbil.
Pndaji n im in Ml. Hajvefje in najsposobnejša podjetje v Jugoslaviji
M RERLiMil PONUDBill M
Radi razpustitve moje zaloge ur pošiljam tekom 20 dni vsakemu pošiljatelju tega iz časopisa izrezanega oglasa eno krasno remontotr-uro (za gospode), dobre kakovosti, dobro idočo 30 ur brez navijanja, ter s triletno pismeno garancijo, za reklamno ceno 40 mesto 83 dinarjev. Denar se posije franko naprej v priporočenem pismu. Uro se pošlje takoj priporočeno.
Povzetne pošiljatve le tedaj, če se pošlje 10 din. naprej.
im\U ur ADOLF MITU, Zagrel, Samostanska ulica štev. 4.
Tahtevalte cenik
čevljarski klej
po K 24 — v pločevinastih škatljah razpošija najmanj 5kg po povzetju
Il/aUaf tvornica kemičnih
. iveoer iZdeikov ===» Tacen pri Ljubljani, (Slovenija)
Pri večjem odvzemu popust
Obvestilo.
Imam v zalogi vse sokolske potrebi&lalb kroje, telovadne obleke, Savlje. ovratalkS gumbe za Slane in Slanioe.
Ceniki na razpolago I
PETER CAPUDER
Zdravo! Dobavitelj J. S. S.
Novo došlo!
Posteljno jpei*je Fino perje (Caunen) Preproge
Posteljni predložki Gradi za madrace. Platno za slamnjake Nank
Iniet
Brisalke
Kuhinjske brisače Umivalne rute Voščene rute Posteljni vložki
. „	,	po najni^ji ceni pri
K. WORSGHE, Maribor, Gosposka ulica štev. 10.
Koloture za štednjake
(Herdrlnge)
rešetke za peči (Roste)
i sav fini trgovaČki lijev izradjuje i dobavlja:
Ijevaonica željeza „SME1I“, tnormce Strojeva u Bjelnnaiu
Tnsin	P rt H i	n	C	m t0,arnlžtel zaln8a živataih strojev
A	A	V V' A I	11	v vgeh oprema^ matcr||a| bi Izvriba predvojna, za rodbinsko
JL	in obrtno rabo, ter vsi posamezni deli m rse sisteme, Igle,
Priporoča se tvrdka
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip štev. 7
olje na Večletna garancija I
posamezni
drobno ln na dsbelo.
Popravila m sprejemajo I
• za tovarne, mline, žage in j poljedeljske stroje v vsaki ■ širini, takoj dobavni pri
urednik; Dominik Čebin,
liska »Zvezna tiskarna« v. LJubUao!«