EBkJi-Tium v ®E3na!S3 >q ■ CC3S33EE3ISSi mmam EHnsna dolenjski list EiJlHJPlilHIL-M llI*HMJkl.'Cflfclii ^ EIE2E2ES3 $ DOLENJSKI LIST Posavske izgube krepko narasle Q£ Vse slabši rezultati poslovanja posavskega gospodarstva — Pri izgubarjih dela KRŠKO — Od 275 pravnih oseb v Posavju, ki bi morale oddati periodične obračune o polletnem gospodarjenju, tega ni storila le deveterica. Število pravnih osebje močno poraslo predvsem na račun zasebnih podjetij, ki jih je zdaj že skorgj dve tretjini. Ta so ustvarila le slabih 5 odstotkov celotnega prihodka, zaposlovala so komaj poldrugi odstotek vseh delavcev v gospodarstvu regije, ustvarila pa so prek 38 odstotkov posavske akumulacije. Po besedah direktorice Službe družbenega knjigovodstva Krško, Almire Božovič, je služba v prvem polletju mednarodna podpora ^J^EBNJE — Trebanjsko Avto-M(w,drifvo j« prejelo dopis iz t»mir !rchna’ v katerem vodstvo . aajsnjega motociklističnega klu-nia da je v okviru 9. sreča- lo- v2!°r‘sl°v v Mooskirchnu ok-. udeležencev te prireditve sVoiP^f 0 Poseben letak za »mir in °odo za Slovence in Hrvate«. S bili ■ Vanjem so udeleženci, ki so <^zrTopsk,h *riav’ T' 8°slavrif ^ f ianjU Z oroiJfm v Ju- prir-." solidarnostno akcijo so •itn lte^' ^ srečanja izvedli na zamudo in AMD Trebnje je jeteiwISovanie Zvedelo šele iz pre-letos j te- Motoristi iz Trebnjega, ki ti 2ar ^nja niso mogli organizira-čani*ad,.v°jne’ se omenjenega sre-' "Jav Avstriji niso udeležili. 60 SRBOFLORA LE zacvetela? |blnevrj9.^ESTO — Po večkratnih s,iil) v k* mahinacijah kaže, daje ti-*dravii k°lU novomeške Tovarne ,adi v srbskem Svrljigu, ki bi H?Mo c, si°vensko imovino, to le yrkina n eVe_da, če ne bo upoštevana ~*nje r Pr|t°žba, kar pa je glede na se-'trjtvejv'ere v Srbiji težko verjetno. 'na delavcev ostala zvesta no-^a,|‘lav njem je bilo do nedav-^mil,renih. letno pa je ustvaril 2 .^ea, J P® dolarjev izvoza, kar v ce-^Pllte, *lneni izvozu znaša 3 od- itpadanje industrijske proizvodnje in izvoza, še zlasti v krškem gospodarstvu (izjema so Brežičani, ki so za slabi dve tretjini povečali zvečine konvertibilni izvoz!), ob zmanjšanju kupne moči prebivalstva in zapiranja trga v Jugoslaviji, je vse prej kot spodbudno. Kaj slaba tolažba je, da to ni le značilnost posavskega gospodarstva, malo boljšo podobo pa ponuja še vedno pozitiven saldo med prilivi in odlivi dohodkov. Zaradi pravnega nereda ni zaščite upnikov in ni zagotovljena dosledna poravnava terjatev. V letošnjem polletju je bilo v Posavju povprečno mesečno več kot 5 dni blokiranih 27 pravnih oseb, v njih je bilo zaposlenih skoraj 6000 delavcev, povprečni znesek blokade pa je znašal 106 milijonov din. Dvanajst • Stanje v krškem gospodarstvu je več kot alarmantno, sgj je vrednost izgube skoraj sedemkrat višja od obračunane akumulacije. Zanimiv je podatek, da so Posavci za letne regrese izplačali več denarja, kot pa so ustvarili akumulacije! Število izgubarjev je v Posavju, v primerjavi z lanskim prvim polletjem, krepko naraslo, od 25 na 69 podjetij, izguba pa je že blizu 180 milijonov din. Pri izgubarjih dela 7.359 delavcev, to je 46 odstotkov vseh zaposlenih v regiji. Daleč tu^jvečji izgubarje krški Videm (76 milijonov), v Brežicah je Tovarna pohištva ustvarila kar dve tretjini izgube, v sevniški občini pa pripada neslavno prvenstvo Stillesu (6,7 milijona din izgube)._____________________ družbenih podjetij iz krške občine je najbolj izdatno prispevalo k takšni podobi. ukrepala po 22. členu zakona o finančnem poslovanju in poslala sodišču 11 predlogov za začetek stečajnega postopka. Zaradi prenehanja nelikvidnosti je bilo 6 postopkov umaknjenih, zoper 5 podjetij pa je sodišče uvedlo predhoden postopek. Po postopkih, začetih lani, je krško sodišče uvedlo postopek prisilne poravnave zoper SOP Klepar, SOP Storitve in Kovinarsko Krško, letos pa zoper SOP-specializi-rano podjetje za industrijsko opremo Krško, sodišče pa je uvedlo in hkrati končalo postopek zoper Kovinarsko — dopolnilni programi Krško in Lesopro-gres d.0.0. Jesenice na Dolenjskem. Zoper Stanovanjsko zadrugo Novi dom Brežice in zasebno podjetje IGT d.0.0. Brežice pa poteka predhodni postopek. P. P. O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU ČRNOMELJ — Pretekli teden je črnomaljsko občino obiskal minister za družbeno planiranje Igor Umek. Direktorjem belokranjskih podjetij, katera se morajo preoblikovati, je predstavil zakon o lastninskem preoblikovanju. KRKA PA TEČE NAPREJ — Zato, da bi opozorili na zadnje ure, ki bijejo nekdanji dolenjski lepotici Krki, so se minulo soboto na novomeški Loki zbrali lastniki kajakov in kanujev iz dolenjske, prišli pa so tudi iz bolj oddaljenih slovenskih krajev in celo iz Hrvaške. »Zeleni spust«je predvsem po zaslugi Studia D morda celo premaknil miselnost katerega od številnih onesnaževalcev te reke. Od Novega mesta do Otočca je Krka res najbolj onesnažena, vendar tudi dovolj »čista«, da je vse poletje v njej dosti kopalcev. Te smo v soboto videli tudi na plažah otoškega travnika, pa čeprav je poletja že skorajda konec. (Foto: J. Pavlin) VEurotransu ostali brez vozil'm dela Nepravilnosti bolijo RIBNICA - Predsednik sindikata v ribniškem Eurotransu Stane Stupi in član IO sindikata Safet Meikič trdita, da se nepravilnosti v njihovem podjetju prepočasi razrešujejo. Poudaijata, da ju predvsem boli, ker je bilo marsikaj v Eurotransu izpeljano nezakonito; ker je bilo kolektivu prikazano, da Euro-trans posluje donosno, v resnici pa je imel izgubo; ker je bil izveden tako imenovani »rabokup«, neka vrsta lizinga, po katerem so tovornjaki podjetja prešli v rabo zasebnikom, največ pa prav vodilnim podjetja oz. njihovim sorodnikom. Podjetje je z »rabokupom« oškodovano in veliko delavcev Euro-transa je ostalo brez dela. Zasebnikom je bilo oddanih 105 tovornjakov in drugih vozil, podjetju jih je ostalo le še 18inšena 10 od teh ima banka hipoteko, da sploh dobe tako denar za skromne plače. V kolektivu želijo vedeti, kakšni so dejanski rezultati »rabokupa«. Zakaj ni obljubljenih dodatnih del. Predvsem pa, kakšna bo usoda Eurotransa in če je zanj sploh možna rešitev. Zamerijo bivšim vodilnim, da so tako rekoč »po francosko« zapustili podjetje, ko je v največjih težavah. Delavci izražajo sum, da zavlačevanje reševanja tega problema le škoduje kolektivu Eurotransa, hkrati pa je v korist »rabokupcem«, ki bodo po dveh letih postali zakoniti lastniki Eurotransovih vozil. Če pa bi podjetje šlo prej v stečaj, bi šla ta vozila v stečajno maso Eurotransa, s čimer bi največ izgubili prav »ra-bokupci«, se pravi najemniki oz. kupci Eurotransovih vozil, med njimi pa bi bili najbolj prizadeti prav bivši vodilni člani tega kolektiva oz. njihovi sorodniki, ki imajo največ teh vozil. J. PRIMC Danes v Dolenjskem listu na 2. strani: • Resnica o selitvi iz Ribnice na 3. strani: • Zakaj Kočevje še bolj kri na 5. strani: • Bo v Kočevju spet vladna na 6. strani: • Prijateljski stiki vse globlji na 9. strani: • In potem se zbudiš v črno moro na 10. strani: • Epilog »črne« selitve na 11. strani: • Anonimni klic izdal afero na 12. strani: • Meglena slika kabelske televi na 16. strani: • Prva domača plošča house-rap V Žužemberku poteka šolski pouk že pod novo streho Do občinskega praznika bo nova šola povsem nared ŽUŽEMBERK — Negotovost, kije pred začetkom letošnjega šolskega leta prevevala slovenske učitelje in učence, je bila v žužemberški osnovni šoli še večja, kajti s strahom in upanjem so opazovali, kako napreduje gradnja novega šolskega poslopja, ki naj bi bilo do jeseni nared. Sedaj, ko je prvi šolski dan že mimo, ravnatelj osnovne šole v Žužemberku, Tone Virant ne more skriti zadovoljstva, kajti uspelo mu je, da je imelo v novi šoli — v veliko veselje učencev in učiteljev — pouk vseh 14 oddelkov, pet na nižji in devet na višji stopnji. Resda je pouk zaradi del, kijih še znotraj in zunaj opravljajo Pioniijevi gradbeniki, še precej moten in je tudi tokrat še potekal v dveh izmenah, za višjo stopnjo dopoldne in za nižjo popoldne, občutek, daje bil že pod novo streho, pa je le bil pristen. Odslej se bodo stvari hitro spreminjale na bolje, kajti že naslednji teden bo usposobljena šolska kuhinja, teden pozneje pa se bo v nove prostore preselila tudi zbornica in vsa administracija. Takrat bo tudi dokončana gornja etaža in vseh 340 učencev, kolikor jih obiskuje matično šolo v Žužemberku, bo prihajalo k pouku v eni izmeni. Po bese- dah ravnatelja Viranta naj bi bilo to v ponedeljek, 16. septembra. Gradnja šole je finančno pokrita, vključno s celotno novo opremo. Sedaj gradijo še telovadnico in zunanje športne objekte, nato pa se bodo skupaj s krajevno skupnostjo lotili zunanje ureditve. Krajevna skupnost, ki bo nasledila stare šolske prostore, je obljubila ob šoli vse do pošte speljati pločnik, kar bo veliko prispevalo k varnosti otrok ob sicer precej obremenjeni prometnici. Ravnatelj je zelo pohvalil Pioniijeve delavce in pravi, da bo, če bodo dela tako napredovala, vse nared do občinskega praznika, ko naj bi novo šolo slovesno Lastnik bo tisti, ki bo imel več moči S posveta gospodarstvenikov in poslancev KRŠKO — Na posvetu, ki gaje sklical območni odbor posavske gospodarske zbornice, so družno z večino republiških "poslancev iz Posavja odkrito izmenjali poglede o gospodarjenju v regiji in rdpubliki ter o paketu predlogov zakonov o lastninskem preoblikovanju podjetij, o denacionalizaciji in o zadrugah. Ugotavljali so, da Posavje po polletnih rezultatih zdaj prvič bistveno slabše stoji, kot pa znaša republiško povprečje. Emil Vehovar iz krškega kluba podjetnikov je menil, da bi morali v celoti posnemati zakone po Zahodu, postopke za razvoj podjetništva in obrtništva pa čimbolj poenostaviti. Metod Šonc je opozoril, daje treba spremeniti predvsem miselnost, ki navaja, da vedno razmišljamo, kako bomo zaobšli zakone. Dejal je tudi, daje nesprejemljiva politika enakih želodcev. Dejan Avsec, direktor LB-TPB d.d., je poudaril, da je struktura gospodarstva v Posavju zelo težko obvladljiva in da v številnih firmah ni več problem nekaj izdelati, ampak kako to prodati. Opozoril je na dejstvo, da inflacija znaša že skoraj 12,4 odst. na mesec, v septembru naj bi skočila še za 15,7 odstotka. Menil je, da bi morali devize občanov, ki jih ti ne morejo dvigniti s svojih računov na bankah, obravnavati kot devizni dolg. Borut Mokrovič, direktor čateških Term, se je zavzel za večjo motivacijo za ustvarjanje dobička, ki gotovo ni v državni lastnini. Država naj se čimprej otrese interesa, da postane lastnik. Slavko Vilčnik, predsednik sevniške obrtne zbornice, je dejal, da bi morala gospodarska zbornica narediti projekt svoje promocije, kajti sedaj obrtniki bežijo od GZS, ki ne mo- ------------------------ • Republiška poslanca Franc Pipan (SDP) in Ciril Kolešnik (SKD) sta imela povsem nasprotna stališča. Pipan je poudaril, da je bila gospodarska problematika v republiški skupščini podcenjevana, odrinjena proti koncu dnevnih redov zasedanj, ko so bili zbori že pogosto nesklepčni. Po njegovem bi pri zakonu o lastninjenju morali upoštevati 8 načinov nasbrilka družbene lastnine, davčno zakonodajo, ki jo je bivši finančni minister dr. Kranjec izsilil in potem odstopil, pa ponovno prevetriti. Kolešnik pa je menil, da je davčni sistem dober, evropski (sporna so morda razmerja), da pa je bila prejšnjim zakonodaja slaba. Zakon o lastninjenju mora biti ktiven, tako kot povsod po sve- odprli. TJ. tu, lastnik bo pač tisti, ki bo imel več moči, je poudaril Kolešnik. re zastopati njihovih interesov. Jože Rutar iz sevniške Jutranjke je dejal, da bi delavci dobili tolikšen delež delnic, kolikor so prispevali k razvoju tovarne, ne pa, da bi jih njim ponujali v odkup. Spomnil je na samoniklo rast svoje firme in poudaril, da »če bomo delavcem to odvzeli, potem ne bodo hvalili tega sistema oz. države.« P P PRVI BEGUNCI METLIKA — K sorodnikom v Metliko seje s Hrvaške že zateklo nekaj ljudi, ki so kot begunci v tem belokranjskem mestu našli svoje zatočišče. Ti begunci bi se morali prijaviti na občinskem odboru Rdečega križa, česar pa doslej, morda tudi zaradi nevednosti, praviloma niso počeli. |L K/ ^ DAN — Naj si kdo misli o šoli, kar hoče, prvi šolski dan je ponavadi poln radosti, veselih srečanj in **0rj|L . zktstije bil la dan nekaj posebnega za učence osnovne šole v Žužemberku, saj so imeli prvič pouk v no vih •svoje veselje nad pridobitvijo so izrazili takole, z dvignjenimi rokami (Foto: T. Jakše) V drugi polovici tedna, predvidoma že jutri, se bo vreme poslabšalo. Deževalo bo. Za Jerneja ni pravice? Skupščinska razprava o denacionalizaciji je razklala slovenski parlament tako rekoč od vrha do tal Predvsem zalo, ker se je izkazalo, da bo kaj malo ostalo od obetov, kako da bo novo oblast popravljala stare, delno že prebolele krivice, ne da bi delala no ve. Vladajoča koalicija se je izrazito posta vila na stran lastnine. svete in nedotakljive, za katero ne sme biti postavljeno vprašanje, kako je bila pridobljena oz. izgubljena Delo ni potemtakem nič vredno, hlapec Jernej in njegova pravica pa je zgodba za pravljico, zakaj hlapec je hlapec in lahko le sanja o nemogočem Prejšnja oblast ga je tako in tako že dovolj izrabila za svojo demagogijo o raju na zemlji in o pravici na tem svetu. Tako je prepričana desnica, ki vidi le lastnino, zemljo, hiše, stroje, noče pa videti ljudi, ki se jim bo z denacionalizacijo zgodila krivica, ne da bi bili kaj krivi. Zakonodajalec noče slišati njihovega protesta, niti poslušali glasu strokovnjakov, kakršna sta, denimo, dr. Mencinger in dr. Bajt, ali pa prof. Sachs, ki svarijo pred vračanjem krivično odvzetega premoženja pretežno v rut-ra vi, kar bo uničilo tudi mnoge dobre obrate in s tem prizadelo že tako šibko narodno gospodarstvo. Vladna koalicija, ki se zanaša na g laso volno premoč, noče slišati do volj glasnega protesta delavcev, ki sicer ne nasprotujejo popravljanju storjenih krivic, kar tako in tako niza nikogar sporno. Kompromisni predlogi bi nove krivice lahko preprečili, če bi jih oblast hotela v večji meri upoštevati. Do srede, ko bo spel zasedala skupščina, ima še čas, da to naredi M. LEGANA Štipendija kot loterija in tortura Smešno nizek cenzus le zvišan SEVNICA - Na enoti republiškega zavoda za zaposlovanje c Sevnici so nam povedali, da je doslej prispelo razmeroma malo vlog za republiško Štipendijo, komaj približna polovica lanskega Števila vlog. V Šolskem letu 1990/91 so v zavodih v Posavju dobili 2.645 vlog, odobrili pa 2.315 Štipendij. Ako je za Študente Se nekako moč razumeti, da se jim preveč ne mudi, saj imajo rok za oddajo vloge za Štipendijo do 30. septembra, pa bi rok za sred-njeSolce, čeprav je zadnji hip podaljšan s 5. na 20. september, le moral koga zdramiti Resnici na ljubo je treba povedati, da bodo na zavodih za zaposlovanje v posavskih občinah kakSnemu zamudniku morebiti izjemoma Se odobrili Štipendijo, če bo postregel s tehtnimi razlogi Prav tako bodo v izjemnih primerih morda komu Se odobrili Štipendijo navkljub preseganju nizkega cenzusa —5.680din. Tega so na republiškem ministrstvu za delo oz. zavodu za zaposlovanje sprva določili smeSno nizko, le v vi-Sini 4.400 din, ker pač v republiškem proračunu ne morejo zakrpati velikega primanjkljaja. In ker se omenjeni cenzus upošteva v kosmatem znesku na družinskega člana, pri čemer bodo upoStevali celo dohodke v drugem trimesečju, se marsikomu sploh ni zdelo vredno poskusiti srečo. To, ali bo Se kdo nad omenjenim cenzusom dejansko postal Štipendist, je prava loterija in hkrati tortura, kajti vsak tak prosilec bo moral Se skoz reSeto centra za socialno delo, ki naj bi ugotovil realno viSino dohodka na družinskega člana In da bi bila smola Se večja, se čisto lahko zgodi, da se bodo Se tisti, ki bi po teh pravilih morali dobiti Štipendijo, lepo obrisali pod nosom, če bodo na republiki med letom ugotovili, da je k malhi premalo denarja P. PERC Resnica o selitvi iz Ribnice TUJINA O NAS Darko čop: »Vojska ni namerno uničevala, res pa je, da nismo dobili vrnjenega vsega orožja TO« RIBNICA — Ob selitvi armade iz ribniške občine so se razširile razne govorice o odnašanju vsega, kar ni vzidano, in poškodovanju vsega, kar je ar- • PREVZET TUDI UGAR — Komisijski prevzem vojaškega objekta Ugar pri Ribnici je bil opravljen 30. avgusta. Na Ugaiju je bilo skladišče streliva in eksplozivnih sredstev. Pri prevzemu ni bilo nič nenavadnega in tudi ni bilo opaženih namernih poškodb objekta. Ni pa teritorialna obramba dobila vrnjenega zaplenjenega streliva, za katero niti ne vedo, kje je. Dobili pa so zagotovilo, da je orožje teritorialne obrambe občin Ribnica in Kočevje v vojašnici Borisa Kidriča v Ljubljani. Skladišče Ugar je prevzela v varstvo enota teritorialne obrambe iz Ribnice. mada pustila. O tem so poročala nekatera sredstva obveščanja. Kaj je res in kaj ne o vsem tem, smo vprašali Darka Čopa, načelnika Območnega štaba teritorialne obrambe Ribnica, ki deluje tudi za območje občine Kočevje. Povedal je: »Doslej smo prevzeli vojašnico Mirka Bračiča in dom JLA v Ribnici in ju zapečatili. V kratkem pričakujemo, da nam bo vojska predala objekte na Ugar-ju, nato pa še v Ortneku. Ne drže govorice, da je vojska odpeljala iz Ribnice tudi okna, vrata in celo drva, pa tudi ne, da so namerno uničevali objekte, vrtali luknje v kegljaško stezo v domu JLA itd. Kegljišče je bilo res nekoliko poškodovano ob selitvi, vendar ne namerno. Kaže, da je bil namerno poškodovan le kroglovod, po katerem se vračajo na kegljišču vrnežene krogle, a še ta škoda je malenokstna, zanemarljiva. Tudi niso bili odpeljani bojlerji, lijaki itd. Res pa je bila precej nečista okolica objektov, vendar le zato, ker jim v na- OPAZOVALNA MISIJA V METLIKI METLIKA — V soboto, 24. avgusta, je metliško občino prvič napovedano obiskala evropska opazovalna misija s tremi opazovalci. Sprejel jih je predsednik metliške skupščine občine Branko Matkovič, kije predstavil občino, kako je preživljala vojni čas in kakšno neposredno vojno škodo je utrpela. Načelnik območnega štaba TO za Belo krajino Anton Šuklje pa je goste seznanil z delom TO, selitvijo vojske iz črnomaljske vojašnice ter z zavzetjem vojaških skladišč in vračanjem opreme. KANDIDATI ZA RAVNATELJE KOČEVJE — Na seji komisije za volitve in imenovanja občinske skupščine Kočevje so sklenili, da bodo na naslednji seji občinske skupščine, ki je predvidena za 16. september, predlagali, naj bi imenovali za ravnatelja Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje Petra Šobarja, za ravnateljico Vzgojno-varstvenega zavoda Kočevje Matjano Ačimovič in za ravanteljico Knjižnice Kočevje Emo Štrumbelj. Vsi omenjeni so že doslej opravljali te dolžnosti. Mnenja, naj bi jih ponovno imenovali na te dolžnosti, so posredovali komisiji tudi organi teh treh kolektivov. • Kje so tisti časi, ko je bila vojna le »abecedna«? (J. Klemenčč) djetja, ki bi glede na svoj proizvodni program imel celo v kriznih časih možnost dobro živeti, pa že skoraj desetletje ne more priti na zeleno vejo, ker je značilen primer, kako je z improvizacijo, diletantskimi poslovnimi prijemi in z nenehnimi menjavami na vrhu mogoče firmo spraviti ob ugled in tržno ime. S pivom ne gre Zakaj mariborska pivovarna že desetletje za- man lovi konkurenco MARIBOR — Pivovarni Laško in Union sta nedvomno sokrivi za nedavni štrajk v tretji slovenski pivovarni, v mariborskem Talisu. Seveda ne z neposrednim podpihovanjem nezadovoljstva zaposlenih pri konkurenci, ki to že lep čas ni, temveč s svojimi letošnjimi proizvodnimi uspehi, glede na vse gospodarske (in turistične) okoliščine naravnost presenetljivimi. Tališ kot nekdaj uspešen proizvajalec piva je tudi to poletje daleč zaostal za prodajnimi izidi ostalih dveh pivovarn, saj je dokončno izgubil svoje vrsto let najzanesljivejše tržišče — mariborsko. Ko gre za kakovost pijače, tudi Štajerci ne poznajo sentimentalnosti. In Talisovo pivo kratko malo ni več dovolj dobro, da bi lahko konkuriralo. Morebiti stavka v Talisu, ko so zaposleni, ogorčeni zaradi nizkih plač in občutka brezperspektivnosti, izsilili odstop direktorja in njegovih najožjih sodelavcev, niti ne bi bila vredna posebne omembe, vsaj ne kot izjemen slovenski dogodek. Toda zanimiva je usoda tega po- v svežem spominu so poskusi enega od mnogih Talisovih direktorjev v začetku 80-tih let, ki je ob podpori vodstva mariborske občine dosegel, da so vsem »družbenim« gostilnam v mestu Mariboru »ukazali« naročati samo mariborsko pivo in »bojkotirati« laško-ljubljan-skega uniona tako vse do nekaj let nazaj v mariborskih lokalih in trgovinah zaradi povsem zaprtega tržišča (in najbrž tudi »lokalpatriotične« nečimrnosti) ni bilo. Na Talisovo žalost so ljudje začeli bojkotirati lokale, kjer ni bilo laškega piva, in tako je tudi ta »izvirni« poskus, zasidrati se vsaj na mariborskem tržišču, propadel. Se bo : bolj je svež spomin na združitev Talisa in pivovarne Laško, s katero se je mariborska pivovarna sicer odrekla lastni blagovni znamki in začela proizvajati zlatorog, vendar tehnološko očitno ni bila kos zahtevani kakovosti — kupci so hitro začeli razlikovati med »mariborskim« in »originalnim« laškim. V Laškem so v strahu za svoj ugled seveda reagirali in od skupnega velikega posla ni bilo nič. Poznavalci pravijo, da v Mariboru kratko malo ni možno proizvajati dobrega piva, ker je problem kakovost vode. Zato so tudi skeptični do najnovejšega poskusa — Tališ je namreč pred kratkim začel proizvajati pivo po neki avstrijski licenci. MILAN PREDAN glici ob odhodu ni uspelo tega pospraviti.« Na vprašanje, ali so dobili vrnjeno opremo teritorialne obrambe, kije bila zaplenjena v Ribnici in Kočevju, pa je odgovoril, da je vojska ob selitvi vrnila le nekaj starega orožja, kalibra 7,9 mm, ki je bilo last TO občine Ribnica. Novejše orožje TO obeh občin pa so odpe- To ni leto 1914, ko je Balkan zažgal Evropo The Economist, London DARKO ČOP. načelnik območnega Slaba TO Ribnica ljali neznano kam. O vsem tem je ribniški Območni štab teritorialne obrambe obvestil Pokrajinski štab TO, ki bo ukrepal naprej. J. PRIMC Ministri Evropske skupnosti so se dogovorili o ekonomskih sankcijah proti Srbiji, medtem ko te sankcije ne veljajo za Slovenijo in HrvaSko. Če bo Srbija poskuSala ustanoviti novo srbsko državo s priključitvami delov sosednjih republik, je Skupnost ne bo priznala kot samostojno državo. Pod pritiskom z leve in desne si ne-mSka vlada vneto prizadeva za priznanje HrvaSke in Slovenije. Nekaj ozirov jo omejuje, da bi se bolj ja vno vključila v to akcijo. Nemci se ne želijo zameriti Francozom, ki se zaradi zgodovinskih vezi s Srbi navdušujejo za enotno federacijo. Španija se prav tako ogreva za enotno Jugoslavijo. Velika Britanija in Italija pa kažeta manjšo željo od Nemčije, da bi priznali neodvisnost Slovenije in Hrvaške. Optimisti zagotavljajo, da to ni leto 1914, ko je Balkan zažgal Evropo. Toda v Jugoslavijo še ni prišlo leto 1919: Jugoslovani se ne obnašajo kot Evropejci ob koncu tega stoletja Skupnost za sedaj predstavlja le skupno stališče glede jugoslovanske krize, toda ni še odkrila, kako naj ravna z deželo, kijo je pozabil čas. VSESLOVENSKO SREČANJE PRITRKOVALCEV DOLENJSKE TOPLICE — V nedeljo, 15. septembra, ob treh popoldne se bo pri farni cerkvi v Dolenjskih Toplicah pričelo osrednje srečanje slovenskih pritrkovalcev, ki ga vsako leto v drugem kraju, potem ko so opravljena vsa izbirna regijska srečanja, prireja društvo pritrkovalcev slovenskih bogoslovcev. V Dolenjskih Toplicah bo svoje veščine iz te zanimive slovenske narodne zakladnice pokazalo kakih petnajst ekip. • Vsaka vojna se prične z uspešno mirovno konferenco. (Petan) BEGUNCI PRIHAJAJO IN ODHAJAJO KOČEVJE — Prebivalci kočevske občine imajo veliko sorodnikov na Hrvaškem tudi v krajih, kjer so potekali boji ali pa še potekajo. Iz teh krajev zdaj prihajajo begunci na Kočevsko in ostanejo tu krajši ali daljši čas. Običajno se ne prijavijo pri občinskem odboru RK in tudi ne prosijo pomoči, zato pri Rdečem križu nimajo podatkov o vseh. Vedo le za tri družine s skupno 15 člani, ki so prišle k sorodnikom v Kočevje, Livold in Osilnico. Mi pa smo zvedeli še za nekatere družine, ki so bile tu pri sorodnikih ali pa so prihod napovedale, a jih iz neznanih vzrokov še ni sem. Družinam, potrebnim pomoči, predvsem v hrani, skuša v okviru možnosti pomagati občinski odbor RK. Med prvimi je za 7-člansko družino, kije bila v Kočevju, daroval nekaj hrane tudi Bedžeti, zasebni trgovec s sadjem in zelenjavo. Te dni je občinski odbor Rdečega križa sklical razgovor s predstavniki KO RK, da so se pogovorili o delu in sodelovanju, če se bodo na Kočevsko umaknili novi begunci s Hrvaške. Rečeno ta teden: »SLOVENCEM SE ČUDIM« Slovencem se ni treba bati ponov- nega posega armade. Zakaj bi enote in oborožitev umikali v Srbijo ter Bosno in Hercegovino, če bi imeli tak namen? Torej je strah povsem odveč. Dodal bi le rad, da take grožnje, takšne Bedeme oziroma Okope, o katerih govori minister Janša, potrebuje republiško vodstvo, da bo dobilo čimveč denarja za svoje potrebe. Ko so zaprisegli prvi regruti na Igu in v Pekrah, so povedali, da ima oficir s srednješolsko izobrazbo 18.000 dinarjev plače. Kdo od visokošolsko izobra-ževnih ljudi ima tako visoko plačo? Vsemu slovenskemu narodu, za katerega vem, da zelo spoštuje delo, se čudim, da nihče ja vno ne vpraša, koliko bo stala vojska s 30.000 vojaki, in to v Sloveniji, ki šteje nekaj več prebivalcev kot Miinchen, gospodarsko pa je precej bolj šibka. (General A. Rašeta v intervjuju za Novi tednik, Celje) /O ljubljanska banka Dolenjska banka d. d. Novo mesto OBVESTILO ZA OBČANE 1) OBRESTNE MERE ZA SREDSTVA OBČANOV z veljavnostjo od1.9.1991 REVALORIZACIJSKA STOPNJA ZA MESEC SEPTEMBER: - na letnam nlvo|u 179.03% - na masočnem nlvo|u 8.80% 1) SREDSTVA NA VPOGLED PO HRANILNI KNJIŽICI, TEKOČEM RAČUNU IN ŽIRO RAČUNU-na letnam nivoju 68.86% 2) VEZANI DEPOZITI - skupna letna obrestna mera 1 mesec 179.03% 3 mesece 187.40% 6 mesecev 19298% nad 12 mesecev 198.56% nad 24 mesecev 204.14% nad 36 mesecev 209.72% 3) TEKOČI RAČUNI - letna obrestna mera dovoljena prekoračitev 234.83% nodovoljena prekoračitev 26273% 4) ŽIRO RAČUN Vezani depoziti obrtnikov nad 50.000,00 din za nedoločen čas z odpovednim rokom do 3 dni, ki preko svojega žiro računa poslovno sodelujejo z banko 179,03% II.) BANKA ODKUPUJE PRINESENO EFEKTIVO PO BORZNEM TEČAJU LJUBLJANSKE BORZE - LJUBLJANA _ _ I Naša anketa Da bi le lahko učili! Težave naših šolnikov premlevamo iz leta v leto, še najbolj seveda n* začetku šolskega leta. Letos še posebej, saj nam je še v svežem spomin11' kako burno in z obljubami vroče jeseni seje končalo minulo šolsko le>° Grožnje, ki sojih izrekali šolniki, kot kaže, niso bile poslušane, saj njihovi111 zahtevam ni bilo ugodeno, še manj, z vladne strani niso bile urejene niti tis* zadeve, ki naj bi učiteljem, zadovoljnim z materialnimi pogoji ali ne. lajša1 vsakdanje učiteljsko delo in načrtovanje pouka. Kljub temu pa grožnje niso bile uresničene. Vmes, med zadnjo lansko šolsko uro in letošnjo prvo.seJ namreč zgodilo marsikaj, kar je otopilo priostreno ost učiteljskih zahtev te jo spremenilo v spravljivo prerekanje o odgovornosti in poslanstvu. Gre ti, deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in vse, kar ji je sledilo. Dogodki se očitno strnili slovenske vrste ter vplivali na učiteljsko zavest in čut, ki jen« kje v globini še vedno narodna, tako da spet postavlja v ospredje druge ide3, le in ne le cehovskih ali osebnih. Očitno je spet prebujen občutek dolžno* in samožrtvovanja, kar pa gre oblasti zelo na roko. Talahko takoj pokaže n* razmere na Hrvaškem, kjer bi bili učitelji očitno zelo veseli, če bi sploh 1* ko v miru učili. Vendar so vse stvari prehodnega pomena in tega se mo naša oblast tudi zavedati. ZVONKA ŠTRBENC, pomočnica «v; nateljice v OŠ Mirana Jarca v ČrnoflhJ. »Idealno bi bilo, da bi otrok, ko prvič stopi šolski prag, vedel, kaj ga čaka v o*n>. letih šolanja. Učitelji bi bili veseli,čebiys?j konec junija vedeli, kakšno bo prihod JI šolsko leto. Resnica pa je takšna, da d°D.{ varno navodila in napotke o predmetnik11 nekaj dni pred začetkom pouka. Upam. je to zgolj prehodno in da bomo doj?ih bilne učne programe, neodvisne od p0*"1 nega vetra.« TONI GAŠPERIČ, ravnatelj OŠ Podzemelj: »Pouk začenjamo 2. septembra, ker imamo v šoli že vse pripravljeno. Tega pa ne morem trditi za tisto, kar bi moralo priti z republike, bodisi da gre za šolski koledar, nov način obračunavanja plač ali za kaj drugega. Tisto, za kar so se v republiki potrudili narediti, so storili mimo pripomb učiteljev. Naše obveznosti so vse večje, kuverta vse tanjša. Žalostno je, da je trgovec bolje plačan za prodajo tujega blaga kot učitelj za ponudbo lastnega znanja.« BRANKO LUKIČ, upokojenec iz ^ manje vasi: »Poklic učitelja že dolgo m \ tako spoštovan, kot je bil nekdaj. R»7;vr\j. notili smo ga v zadnjem času, še zlasti z zkim osebnim dohodkom. Na pragu Evl\ pe se očitno še ne zavedamo Pon]Cra izobraževanja in učiteljevega poslanstva. P: naj bo pri prvošolčkih ali pri višji stopnL Ne razumem tega, da se najde denaf orožje, za kulturo in izobraževanje pa. doslej v vseh režimih brez izjeme P manjkovalo.« PETER ŠOBAR, ravnatelj OŠ Zbora odposlancev v Kočevju: »Še vedno ni jasno, kako naj nove normative praktično uporabimo. Iskali smo tolmačenje, a so bili pristojni iz. republike na dopustih. Mi pa imamo težave pri sestavljanju urnikov in s tem, kako naj izpeljemo predpisane zadeve. Še bolj nejasno je okoli zakona o plačah delavcev v izobraževanju. Ni težko potrpeti zaradi plač, bolj moti nejasnost, kako delati. Z manj denarja bo treba skrčiti programe.« ANICA BENČINA, ravnateljica OŠ DJ. Franceta Prešerna v Ribnici: »Šolsko ‘"j smo pričeli normalno in v razreševanjeP . blemov okoli plač in drugega ne ho vključevali učencev. Smo za to, da se tez* razrešijo na ustrezni ravni. Od novih z* £ nov pričakujemo, da bodo poenotili p13 učiteljev v vsej republiki. Želimo predvse^ da bi bilo to čimprej opravljeno, saj11 plače močno zaostajajo v primerjavi5 P „ večiih središč' • čarni učiteljev na šolah v večjih si IVANKA KLEMENČIČ, vodja organizacijske enote OŠ Velika Dolina: »Šolsko leto se začenja, vendar je marsikaj nejasno. Ni kolektivne pogodbe, ni dosti jasno glede sistemizacije delovnih mest in glede osebnih dohodkov. Sporni so normativi. Za učitelja na primer so nedorečeni, lahko da se bodo pojavili problemi pri organiziranju dela, mogoče bo kje preveč delavcev. Minister miri. Lahko je miriti, toda življenjski standard drastično pada.« ALEKSANDER KEŠE, študent iz.jjjS Staniče: »Mislim, da bi učitelji morah ■>. ^ večje plače glede na težavnost dela. ‘ > opravljajo, in glede na izobrazbo. Pr' 3,flJ/- cionr Iz nrwi\ imn/inr n* i ».***-■ tIHH/ v 'a sicer kriza, vendar bi se verjetno dah' v- ^ beni denar razdeliti pravičneje za (er izobraževanje. Mogoče bi se moral min^(,0 za šolstvo bolj potegniti za svoj (csori.8tcf' kot se zavzemajo za svoja področja nelL,y ministri. Učitelji razmišljajo o stavk'- ka je skrajni ukrep.« ANICA DERNAČ, tajnica v Srednji tekstilni šoli v Sevnici: »Začelo seje šolsko leto, pa še ni kolektivnih pogodb, ne dokončnih učnih načrtov. O osebnih dohodkih ne kaže zgubljati besed, tako so mizerni. Osem do devet tisoč din za profesorja z visoko izobrazbo — to je po mojem zelo malo. Dodatendenar za izobraževalno področje želijo dobiti tudi s povečevanjem delovnih normativov, a to ne rešuje zadev. Koncept vzgoje in izobraževanja v šolah ni dodelan.« ŠTEFAN KAMIN, v.d. pomočnik3-^ natelja OŠ Trebnje: »V novi zakonO”^^-slabosti. Narobe je, da se ureja cen1 ^jtr no in brez sodelovanja tistih, kijih m>n) - 1 ,n flf vi zadevajo. Normativi so v p°P° 3 0je i3 sprotju s težnjami po preobrazbi "(Lniik izobraževanja. So pa posledica tr jjl» razmer. Življenjski stroški rastejo, ^ povečati plače, denarja pa ni. Zasl3 uiflel' ni najbolj primeren čas. Moramo težave, v katerih smo kot država “ 2 DOLENJSKI UST Zakaj Kočevje še bolj kritizira Bo država Slovenija postala lastnica 82 odstotkov zemljišč v občini? KOČEVJE — »Če bodo zakoni o lastninjenju sprejeti tako, kot je predlagano, potem to pomeni za kočevsko občino, da bo 82 odstotkov površin v občini postalo last države Slovenije. To bo ovira za razvoj občine, posebno še, če bo o usodi zemljišč odločal kak odtujen organ Slovenije, ki ne pozna razmer v naši občini. O tem smo v preteklosti že opozarjali pristojne republiške organe, a ni pomagalo. Priznali so nam, daje kočevska občina res nekaj izjemnega, hkrati pa dodali, da zakoni pač ne bodo delali izjem.« Nadalje je bilo poudaijeno, naj zem- : ) ! SEpTEMBRSKO MLEKO PO 7,81 DIN tkfi^JAMA _ Kot je te dni °dbor za mleko, bo odkupna ki, j v ^Ptembru znašala 7,81 din, Sna P*r več kot v avgustu. Od-Potriv06?8 28 ttlekamo bo 6,50 din, O jjQ anJe razlike v ceni bo znašalo koV(*,U1’ Povprečni dodatek za ka-7,|j] .P* je 0,51 din, kar da skupaj VediH) J**10 povečana cena še »e pjj P® I50 dosegla polne lastne ce-čunu r°°lvanja mleka, saj je po izra-ievjj^^bjskega inštituta Slovenije izbran LU 'ter namolženega mleka na din "1"1 modelnih kmetijah stal 8,92 Avenija 1991 ; NOVOMEŠKE tržmice sadja in zelenjave z juga Poti ^hom, ki ga užijejo na % £ z hrvaške barikade do Slove-^Icnih ^ stanje ne bo izboljšalo, bo P* bo rwJ2iain?nov ve^no manj, cena i^tožp °^a‘ lr*n‘ Ponedeljek e Papriv pozna*°» saj je prevladovala pestih r? vlaganje, ki sojo na več v vrečah po 18 din za 'Hbcnic^1* ^a stojnicah je bilo videti din, l'’smeuna 70 din, sirček 100 'id. y 30 din, breskve 35 din "javein . 1‘ stojnici Sadja in zelenk cen.Pn Deladiniju so bile nasled- H ieJ8^ 55 din, banane 55 (50) (1S£in 5e(15°)dimkrompir 10 n čebula za ozimnico 17 din. Sejmišča J ulr*dnit^T'~7 avgusta so $ ■M-ff"*8** pnriHčev in l’dnls!kh' Prv'*’ s° prodali 97 po Ttrjn, M po 40 dinarjev za ki To je nekaj misli predsednika občinske skupščine Kočevje, dr. Mihaela Petroviča, ki jih je povedal kot uvod v razpravo o predlaganih zakonih o lastninjenju na razšiijeni seji predsedstva občinske skupščine 26. avgusta. Tudi ostali udeleženci v razpravi so se v glavnem strinjali, da vsi trije zakoni niso dobro pripravljeni. V razpravi je bilo po načelu, da »vsak berač svojo malho hvali«, izraženih več različnih stališč o teh predlogih zakonov, največ pa o tistem, kar zadeva zemljišča in kmetijstvo. Razlikovali sta se predvsem mnenji zasebnih kmetov in predstavnikov družbenega kmetijstva oziroma vodij strank in poslancev republiške skupščine. V glavnem so bili vsi enotni v tem, da ne bi smel iti ves presežek denaija od najemnin in prodaje zemljišč itd. v proračun države Slovenije, ampak bi ga moral vsaj del ostati v občini za njen razvoj. Mika šampionka Z razstave živine v Mimi Peči — Kravam zvonci, nagrade MIRNA PEČ — Pred letom ustanovljeno govedorejsko društvo je skupaj z aktivom mladih zadružnikov in aktivnih kmečkih žena minulo soboto pripravilo na igrišču pri osnovni šoli prvo razstavo plemenskih krav in brejih telic s tega območja. Kmetje so pripeljali 42 krav, predvsem rjave in čmo-bele pasme. Strokovna komisija je krave razdelila v pet skupin in določila zmagovalce in šampiona. V skupini brejih telic je naj večjo oceno prejela telica Hari lastnika Alojza Kastelca iz Biške vasi, druga je bila Sana Staneta Rozmana z Malega Vrha pri Mimi Peči. V skupini prvesnic in krav v drugi laktaciji je zmagala Hoja kmeta Alojza Kastelca iz Biške vasi, druga je bila Sela Antona Grlice iz Biške vasi, tretja pa Soča Jožeta Dragana iz Šentjurja. Krava Sena Janeza Opare iz Biške vasi je zbrala največ točk v skupini krav III. in IV. laktacije, med starejšimi kravami pa je zmagala Mika Franca Bartlja iz Jablana, ki je postala tudi šampionka prve razstave. V zadnji skupini ocenjevanja čmo-belih pasem krav je zmagala Sivka Alojza Kastelca z Malega Vrha, Riža Jožeta Kosa iz Jablana pa je bila druga. Po besedah avtorice in organizatorice razstave, inž. Angelce Hrovat, iz svetovalne službe Kmetijskega zavoda iz Ljubljane je ta prva razstava na tem območju opravičila svoj namen. Kmetijski nasveti Hruški preti nova nesreča >iimena’ z*ata *ena<< Je tu 'n namesto da bi se vipavski sadjarji liu ^anTse °vi toženega sadnega drevja, so »obloženi« še z eno skrbijo 1 er • Ur>še namreč *'r' nova b°'ezen hrušk, ki v jugoslovanski strokovni 6 da °P*sana, niti še nima imena, zato pa dela toliko večjo škodo in *ad j?x, ra^'rila tudi k nam. ! dr.?-' se i» lcv‘"(i krške revije Sadje mag. Gabrijel Seljak opisal to bole-" H, karn0najp-ej’ Pojavila leta 1988 v okolici Mirna v spodnji Vipavski rjav -*e P° vseJ verjetnosti naselila iz sosednje Italije. Poimeno-I Bole/ Pru^eva gniloba, pač po zunanjih znakih, kijih pušča na plo- J« na p|(x.en sicer pojavlja na vseh zelenih delih hrušk, najbolj opazna lahlf ^am * najperj pojavijo komaj opazne površinske nekro- nj' °dobivix Z zorenjem povečujejo in končno uničijo plod. Bolezen J0 htušk L. obseg in jo zato po nevarnosti primerjajo z najhujšo bolez-jAva h hrUševim Skrlupom. //torti, fr^~eva gniloba je v zadnjem desetletju že zagrenila življenje itali-^•»s^ooskim in španskim sadjarjem, zato sojo tam doslej tudi naj- Jnic^r~—---------------------------------------------- vhV*n*toisaH^0 jpo^tosti za zatiranje nove bolezni? Lastnih izkušenj jv ** hijis. djarj' skorajda še nimajo, zato seje treba zanesti na ugoto-rv°lj U£j’ P^dvsem italijanskih in francoskih pridelovalcev hrušk. pr/^ovdi so se izkazali pripravki na podlagi ipridiona (kidan, v s* to lniido!?a (sumile*), lirama in pri nas že dovolj znanega ci- k/tor ]q Parena. Škropiti je treba takoj po škropfjepju in to ponavljati /evn'l> presledkih, tako da hruške niso nikoli brez zaščitne ■sjjUjL ,Veda to spet povečuje število škropljenj, kar je vprašljivo z h«i| —gospodarskega stališča._________________________ c^.Počuu j. ovzr°ča jo gliva stemphyllum vesicirium, ki se posebno do-na ^"ožuje v namakanih in zatravljenih nasadih hrušk, k/ Nekateri ° r Ppdlagah. Daje nesreča še večja, je ta glivica odporna v"*. VeCinm fun8'c‘dom, kijih uporabljajo proti škrlupu in drugim bo-d0>l>'ed (yj 8 Pomembnih gospodarskih sort je za novo bolezen občutlji-™r«Va. p0rT'ejSe šteje le viljamovka, ki v naših sadovnjakih pravkar Inž. M. L. ljišča nekdanjih agrarnih skupnosti dobe nazaj nekdanje vasi oz. nekdanji lastniki. Kjer vasi ali lastnikov ni, pa naj to postane last občine (nekateri so predlagali, da last zadruge). Pozornost zasluži tudi mnenje, da je rešitev za kmete organiziranje v zadruge, saj bodo finančno sicer propadli. Poskrbeti je treba tudi za vrnitev nekdanje zadružne lastnine novim zadrugam. To v drugih občinah že poteka, na Kočevskem pa še ne, čemur je krivo tu- di napačno razmišljanje kmetov. Tako na primer kmetje v KS Poljanska dolina-Predgrad menijo, da jim je Kmetijsko gospodarstvo Kočevje dolžno ustanoviti zadrugo, dejansko pa bi jo morali oni sami. J. PRIMC • V Sloveniji je bil komunizem že dolgo povsem kot legenda. (Handke) • Nič, prav nič ni Slovence v zgodovini njihove slovenske države doslej sililo, da bi postali država. (Handke) • Zdaj bi pa že bil čas, da se kaj stori za gospodarstvo. (Bajt) • Tisto, kar je bistveno in kar nam v Jugoslaviji najbolj manjka, je znanje o pogajanjih. (Gaspari) Črna pika vinskega sejma Slovenija je dobila mnogo laskavih priznanj, tal pa je prispevala tudi največ vzorcev z napako Najbolj se laže pred volitvami, med vojno in po lovu, je nekoč dejal železni nemški kancler Bismarck, in ker — malo za šalo, malo zares — ni nobenega izmed teh treh razlogov, sme v časopis vsa resnica in tudi črna pika, kakršno si je prislužil, sicer imenitni, pravkar končani 37. mednarodni vinski sejem v Ljubljani Toda najprej pohvala. Organizatorji so prireditev spravili pod streho kljub vojnim razmeram in četudi je bilo treba na ocenjevanje vin v Haidegg in so bili stroški za tretjino večji Tudi število poslanih vzorcev je bilo nenadejano veliko, rekordno, kar govori o velikem ugledu Ljubljane kot edinega mesta zunaj Evropske skupnosti ki sme ocenjevati vina vseh porekel ter podeljevati medalje, ta vinska prizna- Ponarejevalcem vina bo kmalu odklenkalo Nič več »brez motike« Ponarejevalcem vin bo dokončno odzvonilo, napovedujejo sodelavci italijanskega kmetijskega inštituta S. Michel ali Adige, ki so izpopolnili metodo ugotavljanja devterija v etilnem alkoholu. S pomočjo devterija je namreč mogoče določiti botanično in geografsko poreklo vina, odkriti pa je tudi mogoče, če sta bila vinu dodana voda ali sladkor. Osnovna analitska metoda je tako imenovana Martinova metoda, ki temelji na posebni analizi naravne vsebnosti devteija v etilnem alkoholu s pomočjo spektroskopije. Ker gre za ugotavljanje izredno majhnih količin snovi, so potrebni vrhunsko opremljeni laboratoriji, kar, povedano z drugimi besedami, pomeni, da bo tovrstna kontrola vina zaenkrat še zelo omejena. Strokovna razlaga novega načina ugotavljanja dodajanja vode ali sladkotja v vino je izjemno zapletena, za nas nestrokovnjake in pivce pa je predvsem pomembno, da v ne tako oddaljeni prihodnosti nihče ne bo mogel več nekaznovano ponarediti vrhunskih vin in se okoristiti z znojem vinogradnikov, ne da bi »vihtel motiko«. (Tehnične in teno-loške informacije) nja pa komercialno izkoriščati tudi znotraj meja Evropske skupnosti Jugoslavija, ki je ljubljanski vinski sejem skorajda bojkotirala, saj je, če odštejemo Slovenijo in Hrvaško, poslala komajda 30 vzorcev, se tega očitno ne zaveda ter s tem škoduje sebi in sejmu. Slovenija je prispevala največ zvor-cev— kar 344, z njimi pa, žal tudi že omenjeno črno piko. Največ njenih vzorcev (odskupno 25 kar 14) je bilo izločenih kot neprimernih in zastavlja se vprašanje, kako so sploh mogla priti na tako ugledno mednarodno ocenjevanje in zakaj jih naše degustacijske komisije niso že poprej izločile. Starosta slovenskih enologov dr. Dušan Terčelj je dejal, da ga je kot vinskega strokovnjaka sram, ko tuji enologi ob degustaciji in sprejemu katalogov vidijo, da so vzorci z napakami iz naših krajev. Črno piko z ljubljanskega sejma poudarjamo zato, ker se na naših, dolenjskih vinskih prireditvah še v večji meri pojavlja težnja po neobjektivnosti, ki izvira iz ozkosti in zaljubljenosti v svoj pridelek, kar je po svoje razumljivo, ne prispeva pa k napredku vinogradništva in boljši kakovosti, ki nam edina lahko odpira vrata na svetovni vinski trg. M. LEGAN EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag Julij Nemanič Recepti za pripravo vinskih kvasovk Tisti vinogradiki, ki že leta nabavljajo kvasnice v tekoči obliki na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, naj čimprej vprašajo, kdaj bodo na razpolago, oziroma je najbolje, da se kar prednaročijo. Ne glede, na to, ali bomo razpolagali s suhimi ali tekočimi kvasnicami, je priprava kvasnega nastavka skoraj enaka. Za dober začetek alkoholnega vrenja priporočam 15 do 25 g suhih kvasovk za 1 hi mošta. Recimo, da imamo 10 hi mošta, kako si organiziramo pripravo kvasnega nastavka? Odtehtamo 200 g suhih kvasovk. Desetkratno količino vode, to je 2 1, segrejemo na 40° do 45 °C. Temperaturo mlačne vode ugotavljamo s termometrom, ki smo si ga kupili samo za kletarske potrebe. V mlačno vodo stresemo počasi in enakomerno 200 g suhih kvasovk, ne pa obratno, da bi suhe kvasovke zalili z mlačno vodo. Tako namočene kvasovke pustimo mirovati 5 do 10 minut, nato zmešamo, da dobimo dobro suspenzijo. Počakamo še 10 minut, ponovno premešamo in to še enkrat ponovimo. Sedaj, po 30 minutah, so kvasnice sposobne, da jih damo v mošt, ki smo ga predhodno pasterizirali in ohladili. Priporočam, da navodila spoštujete in se po njih ravnate, saj imate opraviti z drobnimi živimi bitji, ki so zelo občutljiva na okolje. Ako bomo ravnali skrbno, bomo prebudili večino kvasovk, ako bomo delali na pamet, brez termometra in ure, bomo lahko poslali na oni svet preveč kvasovk in kljub temu da smo jih odtehtali 200 g za 10 hi, ne bo zaželenega vrenja. Kako pasteriziramo mošt? Najmanj dva dneva pred trgatvijo naberemo toli|g) grozdja, da do- bimo 20 1 mošta. Segrejemo do vrenja (80°C) in ga ohladimo v čisti posodi na 25° do 30°C. To ohlaje-nje brez pripomočkov sodobne kuhinjske tehnike (zmrzovalna skrinja) traja lahko tudi 24 ur. V tako steriliziran mošt dodamo namočene kvasovke v roku pol ure, odkar smo jih suhe stresli v mlačno vodo. Temperaturna razlika med moštom in namočenimi kvasovkami ne sme biti večja od 10°C. Ako ne upoštevamo tega navodila, temperaturni šok kvasovke spodbudi k ustvarjanju smrdljivega plina žveplovodika. Za 201 mošta potrebujemo najmanj 30-litrsko posodo, najbolje oplete-no steklenico, ki smo jo pomili z mlačno vodo, da smo iz nje odstranili vse ostanke vina. Rezervni prostor, 101 v steklenici, bo zadostoval za peno, ki se bo ustvarila, še bolje je za to nameniti še večjo steklenico. V peni, ki nam uide, je veliko kvasovk. Kvasni nastavek naj se pripravlja v zaprtem prostoru, temperature okrog 20°C, da se kvasovke ne »prehladijo«. Odvisno od vrste kvasovk, ki smo jih kupili, bodo zavrele lahko že v osmih urah ali vsaj v dveh dneh. Ko je vrenje že zelo intenzivno, mošt se že beli od plina in je v okusu rezek, je kvasni nastavek pripravljen, da ga zlijemo v sod. Temperatura mošta v sodu naj bo vsaj 15°C. Ako bo jesen mrzla, tako da bo temperatura mošta v sodu pod 15°C, svetujem 30 1 kvasnega nastavka na 10 hi in 300 g suhih kvasovk. Računati moramo, da bo pri nižji temperaturi propadlo več kvasovk. Tudi tokrat moramo približati temperaturo kvasnega nastavka najmanj na razliko 10°C do temperature mošta, svetujem pa, da je razlika med 5°do I0°C. Vse tiste vinogradnike, ki veijamejo v kvasovke iz grozdja, opozaijam, da je lahko na opisani način zbuditi vrenje mošta, zelo težko in drago pa, če se nam ustavi. mag. JULIJ NEMANIČ V kmetijstvu še veliko neznank Po mnenju SKZ—LS zakon ne bo rešil vsega ČRNOMELJ — Črnomaljski delegati zborov občinske skupščine so v tretjem poskusu le sprejeli predlog usmeritev razvoja kmetijstva v občini. Pripombe nanj so letele skoraj izključno le iz Slovenske kmečke zveze — Ljudske stranke, medtem ko je delegat Socialistične stranke pripomnil, da so v gradivu mnoge usmeritve in načrti, nihče pa ne preveri, če se tudi v uresničujejo. V SKZ — Ljudski stranki pogrešajo v usmeritvah besedo ali dve o gozdarstvu, ribištvu, čebelarstvu ter o lem, ali bo kdaj v Beli krajini ali vsaj na Dolenjskem mlekarna. Zanima jih, kakšna bo usoda črnomaljske klavnice, ki jo kmetje potrebujejo. In kaj bo s kmetijsko zadrugo, ki se ji vsi odpovedujejo oz. čakajo na zakonodajo, ki po njihovem mnenju ne bo veliko rešila. Sicer pa so poudarili, da je polkmet perspektiva za belokranjsko podeželje. Ob tem niso pozabili grajati (pre)viso-kih cen, ki jih mora plačati kmet. Semenski krompir so plačevali po 25 din, sedaj pa bodo pridelek prodajali po 4,5 dinaija za kilogram. Pšenico so oddali pred dobrim mesecem, a ne vedo, kdaj jim jo bodo plačali. Kmetijski svetovalci pa so menda že tako dragi, da kmetje stroškov ne prenesejo več. »Pri telitvi .odnese, pospeševalec s sabo celo tele, če pa pride v nedeljo, gre z njim še krava,« je v prispodobi dejal predsednik črnomaljske podružnice SKZ-LS Janko Bukovec. M. B.—J. SREČANJE BELOKRANJSKIH VINOGRADNIKOV BELA KRAJINA - Društvo belokranjskih vinogradnikov pripravlja v nedeljo, 8. avgusta, ob 15. uri v Dragomlji vasi tradicionalno srečanje vinogradnikkov. Inž. Tone Pezdirc, enolog v metliški Vinski kleti, bo imel predavanje o kletarjenju in pripravah na trgatev. Predstavniki Vinske kleti pa bodo udeležence seznanili o odkupu in ceni grozdja. Po kulturnem programu bo zabava. Poleg članov društva so vabljeni tudi vsi prijatelji vinske trte in dobre kapljice. !fesi s m 4 imi ■ * •< ■ m •, :/'.v )RDNI PRIDELEK KROMPIRJA sČatt Na svoji njivi v Krški vasi so Bujen pridelek krompirja. Ljudje če- REKOh dičevi s Čateža pri Brežicah imeli letos rekorden pr sa takšnega še niso videli Njiva je bila dobesedno bela od krompirja, Peter Bu-dič, znani gostilničar s Čateža, je seme dobil iz Holandije, gre pa za kanadsko sorto. Na 32 arih naj bi bilo blizu 15 ton pridelka. Petrov oče, 83-letni Jože Budič, drži v roki nekaj poprečno debelih krompirjev. (Foto: M. Vesel) gospodinjski kotiček Kako kandiramo sadje Kandiranje je postopek, pri katerem sadje namočimo v vroč sirup in postopoma povečujemo stopnjo slad-koija, dokler ni sirup gost kot med. Na ta način se sadje prepoji s sladkorjem. S tem ko se povečuje količina sladkorja v sirupu, se izloča voda v sadežih, namesto nje pa vanjo vdira sladkor. Kako kandiramo sveže sadje? Pripravljeno sadje položimo v toliko vrele vode, da je pokrito. Kuhamo ga do mehkega in pri tem pazimo predvsem na čas kuhanja. Dolgotrajno kuhanje pokvari sadežem obliko in čvrstost. Odlijemo 250 g vode, v kateri seje sadje kuhalo in ji dodamo 150 g sladkorja. Počasi segrevamo do vretja, da se sladkor stopi. Nato vreli sirup vlijemo prek sadja in pustimo stati 24 ur. Po tem času odlijemo sirup v posodo, dodamo 50 g sladkorja, zavremo in ponovno prelito sadje pustimo 24 ur. Zadnji postopek še trikrat ponovimo. Za pripravo različnih sladic uporabljamo kandirane pomaranče ali limonine lupine. Za kandirane pomarančne lupine potrebujemo 50 g sladkorja na vsako celo pomarančo in vodo. Sadje vedno temeljito operemo, olupimo in zrežemo na četrtine. Lupine položimo v posodo, jih prelijemo z vodo in kuhamo do mehkega. Nato dodamo sladkor in ponovno zavremo. Posodo pustimo nepokrito 24 ur. Postopek, brez dodajanja sladkorja, še dvakrat ponovimo, da lupina vsrka ves sirup. Lupine sušimo tako kot kandirano sadje v zračni omari ali mlačni pečici. Lupine pa lahko kandiramo še na drug način. Očiščeno lupino zrežemo na poljubno široke rezance, ki jih s sladkorjem po plasteh zložimo v kozarec. Pokrijemo s kovinskim pokrovom z navoji in v prvih dveh tednih večkrat pretresemo. Tako kandirane lupine se v hladnem in temnem prostoru ohranijo do pol leta. Okusen posladek so »jabolka v srajčki«. Potrebujemo 50 g kandiranih pomarančnih lupin, 500 g kuhanih oslajenih jabolk, 2 jajčna beljaka, 100 g sladkorja v prahu in 2 dl sladke smetane. Kuhana jabolka zložimo v pekač in jih potresemo s kandirano lupino. Iz beljakov napravimo trd sneg in ga premažemo prek jabolk. Pečemo 30 minut pri 180°C, da se beljak strdi in dobi svetlo rjavo barvo. Jabolka ponudimo vroča ali hladna, zraven pa dodamo stepeno sladko smetano. HELENA MRZLIKAR v\ I IZ NKŠ1H OBČIN mA IZ NKŠIH OBČIN Li Le od kmetije se težko živi Škodovi iz Žužemberka čakajo turiste —Raj za ribolov, čolnarjenje, konjski šport in tenis ŽUŽEMBERK — Dolga vas leži na desnem bregu Krke in je del starega Žužemberka. Od tu je prekrasen pogled na grad, na slapove reke Krke. Dolina je polna naravnih lepot, ki so, žal, premalo izkoriščene. Morda se bo poslej kaj premaknilo, ko sta zakonca Jožica in Zoran Škoda na kmetiji Jožičnih staršev, po domače se reče pri Korenovih, vse preuredila, tako da je primerno tudi za kmečki turizem. »Imamo šest in pol hektarjev zemlje, dva hektarja v najemu, vendar je v Suhi krajini vse to premalo, da bi se dalo živeti od kmetije. Zato sva z možem še zaposlena, moja mama, ki je 20 let delala v gostinstvu, nam bo pomagala iz začetnih težav«, pripoveduje Jožica. Načrti za ureditev kmečkega tu- rizma, ki so si jih zastavili Škodovi, obetajo, da obiskovalcem njihovega doma ne bo dolgčas. Računajo na obisk ljubiteljev ribolova, čolnarjenja in konjskega športa. Kasneje nameravajo urediti še kamp ob Krki in teniška igrišča. Škodovi upajo, da bodo svoje načrte lahko kmalu uresničili, za sedaj pa svojim obiskovalcem poleg lepot Žužemberka in okolice lahko ponudijo le gostinske storitve, na prvem mestu postrvi in mlečne jedi. Turizem je namenjen predvsem večjim skupi-. Že r nam. Ze danes lahko sprejmejo do 36 ljudi, ob vikendih pa bo odprto za vsakogar, kdor bo želel povedati na vrtu ob Krki ali v Škodovi preurejeni hiši ob cesti. »Predvsem bo pri nas vse ceneje in domače«, je pristavila Jožica Skoda. J. P. PR VI KMEČKI TURIZEM — Škodovi so se v Suhi krajini prvi odloči- li za kmečki turizem. K uspehu jim bodo pomagale Krka, postrvi, lepote Žužemberka in ne nazadnje tudi domačna prijaznost (Foto: J. Pavlin) Nesnaga se spet seli iz gozda Z javnimi deli nad črna odlagališča v novomeški občini — Začetek del v krajevni skupnosti Šmarjeta — Do konca leta urejen odvoz odpadkov za vso občino NOVO MESTO — »Zelo sem zadovoljen, da je smetišče v mojem gozdu končno le odpravljeno. Upam, da sedaj, ko je tako lepo urejeno, ne bo nikomur več prišlo na misel, da bi odpadke odlagal spet tam,« pravi kmet Anton Rodič s Sel pri Beli Cerkvi. Smetišče na Rodičevi parceli je eno od divjih odlagališč, ki ga je v programu javnih del v teh dneh že sanirala novomeška Komunala. Prejšnji teden smo si v spremstvu Slavka Janežiča in Dragice Češnovar s Komunale ogledali, kako poteka akcija odstranjevanja črnih odlagališč, predvsem v krajevni skupnosti Smaijcta, in resje bilo kaj videti. Ekipi štirih delavcev, ki so sicer prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, je že uspelo sanirati kakih šest ali sedem odlagališč ob poteh, v gozdnih grapah ali opuščenih peskokopih in kamnolomih. Glede na to, daje v novomeški občini ugotovljenih 66 črnih odlagališč, verjetno pa jih je še precej več, jih čaka dovolj dela. Novomeška Komunala ekipi nudi tehnična sredstva in strokovno pomoč ter vodenje, odlagališča, ki naj bi jih odprli, pa najprej preventivno pregledajo strokovnjaki Zavoda za socialno medicino in higieno ter ugotavljajo, ali ni na odlagališču posebej nevarnih snovi, občasen nadzor pa opravljajo tudi potem, ko so odlagališča že odprta. »Do sedaj nevarnih snovi ali predmetov v teh odlagališčih še nismo odkrili, našli pa smo že vse mogoče in nemogoče, od gospodinjskih odpadkov, steklovine, do še čisto uporabnih avtomobilskih rezervnih delov. Odlagališče v gozdu sprva pod listjem in podrastjo najprej niti ni videti tako grozno, ko pa površino odkrijemo, šele pride na dan vse, kar se skriva v njem. Najprej izločimo železo, ki ga odpeljemo Dinosu, nato plastiko in ostale odpadke, ki se ne razgrajujejo. Te odpeljemo na odlagališče v Leskovec. Na dan odpeljemo pet do šest kamionov. Preostalo, ki ni škodljivo za okolje in bo sčasoma razpadlo, DANIN DAN NA POSTAJI NOVO MESTO — Okrepčevalnica Dana na novomeški avtobusni postaji je za prvi šolski dan prijetno presenetila šolaije. Vodja turistične agencije Sed-mica in tega lokala je namreč svojo ponudbo popestril z dnevom Dane. Mladi so lahko pokušali osvežilne pijače in koktajle, ki jih je mešal Vito Zajc. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 7. septembra, bodo kot dežurne odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure, naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Samopostrežba v Šmihelu • v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec • v Žužemberku: Market Dolenjka • • v Straži: Samopostrežba KZ • v nedeljo bo ob 8. do 11. ure odprtav Novem mestu prodajalna Pri vodnjaku na Glavnem trgu. KONČNO LE »DESNA « POŠTA — Nekaj dolgih desetletij je že minilo, odkar je bila ukinjena poštna izpostava v Šmihelu. Od takrat, razen ob krajšem presledku, so morali prebivalci novomeškega desnega brega Krke s širšo okolico po poštnih opravkih na levi breg. Od ponedeljka ni več tako. Nekaj po deveti urije v. d direktor Anton Bajec odprl kandijsko poštno izpostavo in hip zatem so se vanjo vsuli prvi gc.stje. Upravnica nove pošte, ki bo na Ragovski I, tam, kjer je bil včasih fotoatelje Lujo.je Marjanca ŠtrbuncL Pošta bo odprta med 8. in 18. uro ob delavnikih in med 8. in 12. uro ob sobotah. V njej bodo opravljali vse poštne storitve, ne bo pa dostavne službe in poštnih predalov. (Foto: T. Jakše) Starši »popravljajo« položnice Poln metliški vrtec — Otroci nerednih plačnikov ob mesto v VVO — Izvršni svet proti podražitvi — Raje sanirati izgubo, če bo upravičena METLIKA — Letos seje prvič zgodilo, daje metliški vrtec že 1. septembra, ko se prične nova sezona, popolnoma poln, tako da, če ne bo nepredvidenih odhodov otrok med letom, ne bo moč do prihodnje jeseni sprejeti niti enega otroka več. Prav zaradi tega se v vrtcu boje, kaj bo na primer decembra in januarja, ko bo gotovo prosilo za sprejem svojih otrok v jasli veliko staršev. Toda v vrtcu očitno ne morejo čakati na te morebitne prosilce, zlasti še, če imajo že za začetek sezone dovolj prijav, pa tudi zato ne, ker so plačani po številu otrok, ne po oddelkih. Zato so še posebej pozorni, da je v vrtcu čim več otrok, da pa je seveda z njimi še vedno moč normalno delati. Tako je prostorski normativ v met- tudi občinski izvršni svet, ki je celo mogli več dobiti in tega se dobro zavedamo. Toda tudi če bodo naše storitve liških jaslih 12 otrok na oddelek, imajo pa jih 16 do" 19, medtem ko je zlasti v starem delu vrtca prostorski normativ 20 otrok v oddelku, imajo pa jih do 29. Tako je od 1. septembra v VVO vključenih 210 otrok, sprejeti pa so bili vsi, razen nekaj otrok s Hrvaške. Medtem ko je večje zanimanje za varstvo v vrtcu za VVO lahko samo dobrodošlo, pa tudi pri njih ne gre brez težav, ki jih imajo z nekaterimi starši. »Dogaja se, da starši neredno plačujejo oskrbnino, nekateri pa popravijo zneske na položnicah na vsoto, kije celo za tisočaka manjša. Na seji sveta zavoda bomo predlagali sprejem sklepa, da bodo otroci staršev, ki bodo dvakrat zapored naredili takšen prekršek, ob mesto v vrtcu. S tem problemom smo seznanili predlagal, naj bi otrokom odpovedali varstvo že ob prvi kršitvi,« pove ravnateljica vrtca Branka Hauptman. V metliškem vrtcu so tudi računali, da se bo 1. avgusta ekonomska cena povečala za 25 odst., saj so dobili obvestilo o dovoljenem povišanju cen z republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo. S to podražitvijo bi bili, kot je povedala ravnateljica, lažje kos vse večji rasti stroškov, na katere pa ne morejo vplivati. »Izgube sicer še nismo imeli, zagotovo pa bi jo imeli, če ne bi tako varčevali. Nismo kupovali nikakršnih didaktičnih pripomočkov, prav tako ne oblačil, veliko pa so nam pomagala podjetja Beti. Komet in Kolpa. Na občini so nam namreč rekli, da denarja, ko ga bo zmanjkalo, pač ne bomo • Ko so dva dni po pogovoru s Hauptmanovo na metliškem izvršnem svetu odločali o predlogu povišanja cen v VVO, so le-tega zavrnili. Za otroško varstvo so v sedmih letošnjih mesecih namenili iz občinskega proračuna za 7 odst. več denarja, kot je bilo načrtovano, novo povišanje pa bi še dodatno obremenilo proračun. Poleg tega je bilo na izvršnem svetu slišati očitke, da ob tem ostalim porabnikom iz občinskega proračuna ne namenjajo niti dinarja več. Poudarili so, da bi takšno zahtevo morali dati v pretres na sejo skupščine ter tam zahtevati za 25 odst. več denarja za otroško varstvo. Zato so se odloči- li, da ne privolijo v povišanje ekonomske cene v VV /VO ter da se bodo raje odločili za sanacijo, če bo prišlo do izgube. dražje, bo tega denarja dovolj zgolj za sprotne, najnujnejše stvari,« je pojasnila Hauptmanova. M BEZEK—JAKŠE zravnamo in pokrijemo z zemljo. Na tako sanirano odlagališče postavimo opozorilno tablo,« pripoveduje o delu ekipe njen vodja Slavko Perič. Ekipo smo našli pri delu v gozdu za vasjo Vinica. Gre za tipična vaška odlagališča, raztresena nekaj deset metrov drugo od drugega po gozdu. Težko sije kim odvozom še do konca letošnjega leta pokrita celotna novomeška občina. Ker bo zima skoraj tu, bo treba z deli pohiteti. »Saj bi pričeli prej, kajti program javnih del smo imeli pripravljen že maja,« omenja direktor Komunale Adolf Zupan, »vendar na zavodu za zaposlovanje nikakor niso mogli sestaviti ekipe. Kaže, da tudi v teh kriznih časih, ko je dovolj brezposelnih, za tako delo ni pripravljenosti. Računamo, da bi za sanacijo odlagališč v programu javnih del potrebovali kakih 300 tisoč din, ker pa vsa sredstva niso zagotovljena, program predstavljati, da je sicer skrben dolenjski kmet odvrgel vso to svinjarijo v svoj gozd, ki ga ima tako rad. Toda vse je mogoče. Pregled odlagališč tudi jasno zanikuje tako pogoste trditve, da na podeželju pravzaprav ni odpadkov, ker se vse skrmi živini, predela na gnojišču ali skuri. Sedaj naj bi bilo takemu odlaganju konec. Ne gre namreč samo za videz pokrajine, gre tudi za to, da so izcedki z divjih odlagališč, kjer je tudi marsikatera strupena snov, že hudo nevarni za podtalnico, kamor prodirajo. Akcija poteka najprej v krajevnih skupnostih, kjer je že organiziran odvoz smeti. Kot zagotavljajo na Komunali, pa bo s ta- • NOVO MESTO - Po podatkih, ki smo jih dobili na Zavodu za zaposlovanje, poteka v novomeški občini pet vzporednih programov javnih del, poleg že opisanih v Komunali še v Domu starejših občanov, kjer ima delo pet delavcev, v vrtcih, kjer uh dela šest, in v krajevni skupnosti Žužemberk, kjer pri javnih delih, ki jih ne opravlja Komunala, delajo trije delavci. Uresničevanje programov je nekoliko upočasnila vojna, sedaj pa so dela stekla tudi v zadovoljstvo predlagateljev. verjetno letos v celoti ne bo uresničen. Na tem programu delajo sedaj štiije brezposelni, še za tri pa bo dela v drugem programu, s katerim nameravamo urediti postajna mesta za naše kontej-netje.« Gre za dvesto oziroma sedemstolitr-ske posode, kijih bo letos do konca leta po naseljih v občini nanovo postavlje- nih kakih dva tisoč. T. JAKŠE Porcelanasti golob za mir Metliški otroci skupaj z avstrijskimi letovali v italijanskih Ronkah — Pomoč Sloveniji METLIKA — Pretekli petek se je z desetdnevnega letovanja v pobratenih italijanskih Ronkah vrnilo z učiteljco Anico Pezdirec deset metliških otrok. Poletna izmenjava otrok med tremi pobratenimi mesti, avstrijsko Wagno, Ronkami in Metliko, traja že vrsto let, vsako leto pa so otroci gostje enega od mest. Počitnice so bile vsa ta leta načrto- vane že julija, letos pa sojih zaradi znanih dogodkov v Šloveniji spora- zumno preložili na zadnje dni avgusta. Kot je ob vrnitvi v Metliko povedala Anica Pezdirec, so jim gostitelji pripravili prisrčen sprejem in bogat program letovanja. Vozili so jih na kopanje v 25 km oddaljen Gradež. V Linjanu so obiskali vodni park s številnimi bazeni, tobogani in drugimi vodnimi igrali. Člani slovenskega društva Jadro iz Ronk so jim pripravili izlet po italijanskih kraških vaseh, v slovenski kraški vasi Repentabor pa so si ogledali kraško ohcet, na katero je bilo povabljenih 3.000 svatov. Prehodili so peš pot od Devina do Sistiane in še bi lahko naštevali. . Seveda pa so se zelo potrudile tudi družine, pri katerih so bili otroci v gosteh. »Kamorkoli smo prišli, povsod smo bili deležni velike pozornosti, tudi medijske. Metličanom so povsod ponujali in obljubljali pomoč, če bi v Sloveniji prišlo do česarkoli nepredvidenega. Pripravljeni so nas tudi sprejeti na svoje domove, čeprav sem jim zagotovila, da v mo- rebitni ponovni agresiji na našo republiko ne nameravamo zapustiti svojih ognjišč. Seveda pa sem bila hvaležna, da so pokazali takšno pripravljenost,« pove Pezdirčeva, ki se je kot predsednica metliškega občinskega odbora Rdečega križa pogovarjala tudi s predstavniki Rdečega križa iz Tržiča. »Tudi oni so nam pripravljeni pomagati, pomoč pa so prav tako ponudili predstavniki občine Ronke. Duhovnik iz Ronk pa je povedal, da vsako nedeljo zmoli s farani molitev za mir v Sloveniji.« Med avstrijskimi, italijanskimi in metliškimi otroki seje tokrat, kot že tolikokrat doslej, spletlo mnogo pristnih prijateljskih vezi, kar se je pokazalo tudi ob ganljivem slovesu, kjer ni manjkalo solza. Zanje je dodatno poskrbel italijanski fantič Giorgio, ki je preživel z gosti vseh 10 dni, ob slovesu pa je Metličanom izročil pisemce, v katerem je pisalo: »Dragi fantje in dekleta! Upam, da se bo ta vojna končala takoj, ko bo mogoče. V teh dneh smo pozabili vse grozote v vaši domovini. To so bili čudoviti dnevi in srečen sem, da sem jih preživel z vami. To je majhna misel o miru, ki vam jo izročam z vsem srcem. Upam, da se kmalu vidimo. Z veliko poljubčkov, Giorgio.« K iskrenim željam pa je Giorgio priložil še porcelanastega golobčka miru za svoje nove metliške prijatelje. Simbolika, ki — čeprav otroško preprosta — veliko pove. M. BEZEK—JAKŠE ZOPET DOMA — Tako so se, preden so se razšli na svoje domove, še enkrat postavili pred fotografski objektiv metliški otroci z učiteljico A nico Pezdirec, ki so preživeli skupaj z avstrijskimi in italijanskimi pobratimi deset čudovitih dni v Ronkah. Številne prijateljske vezi, kisojih navezali, bodo tako kot njihovi predhodniki utrjevali z dopisovanjem in ponovnimi srečanji (Foto: M. B.—J.) Novomeška kronika l v KDO BO KUHAR? Delavci v if'5 j se n» "S | ski službi družbene prehrane se n ^ protivijo temu, da bi jih prevzel z**^. upravljalec, ki je bil še pred *č, j Pravijo, da sije ta delavec pridobil o ^ najem brez potrebnega javnega f-«^ j enakopravno konkurirali za prevzem j iv,i______________:—...... ztrailcoltl'r' javnosti. Delavci grozijo s štrajkom namigujejo na katastrofalne ! (sabotaža). Ali pa se zavedajo, da50 a kurenčni boj že izgubili? V zakulisjaJ | nekdo boljši kuhar kot so oni. PRIPRAVLJENI NA VSE - ^ teden je v Bršljinu za dvajset mmu . _____j. ______.j___________j a zmanjkalo elektrike. Menda so se ^ Bršljinčani spet radovedno ozira' > upravni stavbi Elektra, pričakujoč r^, vitev spektakla izpred enega ^ si delavke Novoteksa z razbijanjem^ (j nih vrat priborile elektriko. Pa mPvjjjjf bilo, kajti izkazalo se je, da je e' p, zmanjkalo zaradi napake na omf« več sreče prihodnjič! OPAZOVANI OPAZOVAU1 RlV torek dopoldne je pred novomešk*^ ( tovžem parkiralo vozilo medim f | opazovalne komisije, Pravijo, d* ^ opazovalci na novomeškem ^ pogovorili, manj sreče pa so imel' ^ ljenjem za ogled objektov v no p vojašnici, saj so se naveličali čatobk voljenje iz zagrebške komande in-^(jil opazovani od stoterih oči rado Novomeščanov. Ena gospa je rekla, da so* ritvijo nove pošte v KandO1 *Tyii zavlačevali. Vodilnih občin*^^ bik*. Najbrž niso vedeli, d* ^ pri okencih za pakete pripj* - okusni sendviči in da so bil' j. kočih računih čisto konkretm jevci in likerčki. ura V času od 15. do 25. avgusta so ^ vomeški porodnišnici rodile: Em8^ ber iz Prečne — Anžeta, Jožica iz Dečje vasi — Uroša, Nada Konte , pate — Lauro, Ivanka Rifelj >z Majo, Ana Strugar iz Črnomlja/ ja, Brigita Mirosavljevič iz Sem . A Naceta, Brigita Strajnar iz P°d*^ Roberta, Stanka Franko z Miho..,,, / Marino, Martina Berg z Mirne Martina Breč iz Slovenske vasi ^pr DanicaStušekzVrhkapriTrž .yp/ niša, Angelca Vidmar iz Češnje^ Mitja, Slavka Gešman iz Trebnje^r Leo, Grozdana Šajatovič iz — Nevena, Brigita Vidrih z MaleeVj^ — Mojco, Gabrijela Gracel iz CmPi*' — Tamaro, Anita Hočevar iz “ Offz — Aljaža, Violeta Pust iz Jelš ^ ko, Matjana Mišmaš iz Trebnjeg.^ ' | neja, Slavica Pungeršič iz MčjkfŽr j Dono, Dula Šarlohar iz Dolenjska 7 i — Roka, Božidara Ivnik iz Pod^ Alojza, Olga Černoša iz Straže ^ Breda Dušič Gornik s Trebeža V Ivanka Benko iz Bubnjarskeg* Valentino, Andreja Zaletelj iz S^ijč — Leo, Zdenka Ropar iz Sela ji skega -Sandija, Cilka Matjašiča ^ Roka, Slobodana Mikič iz Bjrcfl£ p Danijela, Pavla Peteh iz Cm Jerneja, Renata Nose z Jugorja IZ NOVEGA MESTA: Iren* Lamutove 22 — Uroša, Janja iz Brštjina 54/a — deklico, Ro*8 ImSt. Slavka Gruma 34 — Kajo, D»987j|i/ iz Slavka Gruma 86 - Marcela. ^ MavsarzRagovega 10 —Niko* |fl' Gordana Kocjančič z Rag°vs (5rU,,1, Karmen, Milena Žigante izSlav 88 — Natašo. Čestitamo! Sprehod po Mejlj METLIŠKI OBČINARJ' z nekaterimi člani prireditvcoef0 Vinske vigredi ogledali f8ZSt*jjS ljubljanskem Gospodarskem -, Udeležili so se tudi pokušnje i lahko, saj so morali povedati sv . o najmanj tridesetih vzorcih- ^ te degustatorske ekskurzije n niti oblasti, še manj organi** ^ imeli naslednji dan težke g*aV mish. lCl,»5 STARA PODZEMF.lJS% kateri stanujejo upokojeni i j učitelji, kaže žalostno /un,|jeP Dobršendcl ometa je odpad*- ^ ob obnavljanju stanovanj Panja škodovali še dodatno. Nek (iJ vanjska skupnost se dela slep*j. ^ nimajo denarja, da bi ga zme novo lasado in tako je stara P1 j šola v sramoto kraju in tis" upravljajo. noi in t« v*i Roka, Biserka Puškurič iz Metjjjj^ črnomaljski drobir j I | — Ko bi morali čr- ki h ‘'e'e8at' na skupščini razpravlja adu izvršnega svela. so se precej kjjjj. °“PravIjali za govorniški oder. Ne-)■ nrajo ^fJne c*vorane jim je očital, da takti- II rj| prJ. p° bo o tej delikatni zadevi govo- »1 »sj '•Pa so se nagovorjeni uprli, češ da i rtjj. 11 ln ^ko ne morejo govoriti hkrati, i o|Kj ^ bi se postavili pred delegatsko > {tj,!* V° 'lot Pevs't* zbor in na primer v r J kjt5nlrlms^em taktu večglasno urezali i n0 P^mico v slavo in čast ali — po ■ vljrjj v' sodeč — bolj v grajo občinski t IJA — Ko pa bi morali dele- t h n j, iP°vedati o novi agenciji za razvoj, f ' prjJ 'J0 ustanovili v občini, je socialist | Iju o,,ni'' da so takšne agencije v Črnom-p 1 e> Pa so odnesli od njih le slabe rtp|jje .čkntosovec je hitro postregel z. Po,,. ’~a takšne agencije, kolje pravkar Pl rj^Pf3 *. zares še ni bilo. Ne, takšne li^r se ni bilo, je potarnal kar iz klopi Pos^rJ1! .demokrat. Ker so v Črnomlju že sed,j," z marsičim, ni razlogov, da ne bi loki- s 10'tačico. Morda bodo imeli ce-tretje 8re rado... poiju . RED — Sicer pa je bila naj-reki; rv,„j5a 'n najpogostejša, lahko bi di riav"avlJaJ<>ča se, točka dnevnega re-itgje nt- Jl *j> skupčine občine prever-Uljulj P soinosti delegatov in sklepčnosti. tr**3 Pa je uspelo v enem dnevu W)Wm koniat‘ ^ar dve sej*, nedo-To ® Junijsko in novo avgustovsko, leto. v Črnomlju tudi ne zgodi vsako Lttro rutine iz Kočevja ZA pogrebni zavod ^l»mna Pridobitev Kočevja je tudi re-zasebne trgovine v nekda-JtVtlejL 1 ‘Očevske občine, kasnejše kra-'** 2asehič>!'ost‘ Kočevje-mesto, zdaj pa so U»jirj.| ' ,0Kali. Gre za trgovino, ki pro-'k Tj v"jne "tikle, primerne tudi za dari-VJ nna P8 Je črno obrobljena in najbolj S SVetllmi dodatki, da krajane WSpominja na mrliški voz. Zato Slvarj rv|'° domnevajo, da tu prodajajo * na ’jJ. re°ne ob pogrebu. Ni čudno, da tekdo “J* seji občinskega predsedstva '‘do je dovolil to neokusno USv, hl5*«>. ' skladi[fADlŠČENI TITO - Če zaideš %c l'ali one ustanove ali pa celo Vllti^jj^saupščine, naletiš na več ali manj Primer'h?lh Ti,ovih slik, ki so (za vsak Ct"'l'o|(vjri'[ieZnovm 80 nc Mogoče tako zalo-J | ljl| d»se(ja nim niaterialom sploh še ni Jis’ 1 Sc *'vez.na afm^0'1"1' zdaJ 8a je oskr--v* plujejo ?’ada' ki se seli. Mimoidoči t> rjv^Jankah ’• *JC v 'rebanjskih vojaških * cC?,Sploh bi'« toliko neupo-rial^o v t,.!, ,Var Paje v tem, da opremo k5 hn'b krai,. aj?nJ° zbiralnico tudi iz od-Vpk n'ce bi bil° na Primer iz, ka-ti*11 '‘dri'1"0 nnr,. n'kak°r ne bi bilo od daleč. ,(* kp, du je v^T13 'Ploh ni neuporabna Na 3) vt' 'uznanr, c8"11 pred časom neznano C^ben^-^ninazajČeheroje-sltjll^,*i. da s« ., n*bče vrnil, potem to Sa /^brtnai/'- ^ci daleč pred sovjet-C:katera!!. l0rJ'- T' bodo grobnico Le- W. ateren,. ■' -■ J,I v,i, 111 L,, la,- brvj* S|ac J® nekako blizu domnevno ^"Osti ’ °dstranili šele enkrat v IZ NtsŠIH OBČIN liiiil.itl! IZ NlkŠIH OBČIN Za znanja lačne Ljudska univerza pripravila bogat program v novi sezoni ČRNOMELJ — Na tukajšnji Ljudski univerzi, enoti Zavoda za izobraževanje in kulturo, so v letošnjem šolskem letu pripravili številne izobraževalne programe, v katere seje moč vpisati do 16. septembra. Izobraževanje so pripravljeni organizirati tudi v Metliki, če bo za posamezno obliko izobraževanja prijavljenih vsaj 8 kandidatov. Morebitni kandidati bodo lahko izbirali med osnovno šolo za odrasle od 5. do 8. razreda, med programi usposabljanja in izpopolnjevanja ter programi za pridobitev izobrazbe (za skladiščno poslovanje, varstvo pri delu, voznike vi-iičarjev, higienski minimum, gostinske delavce, trgovce, trgovinske poslovodje, ekonomsko-komercialne tehnike in strojne tehnike) ter med tujimi tečaji po verificiranih programih. Tako so za otroke od 6. do 10. leta na voljo začetni in nadaljevalni angleški tečaj ter začetni nemški, za mladino od 11. do IS. leta začetni in nadaljevalni nemški tečaj, za odrasle pa tečaji za angleški, nemški, italijanski, francoski, ruski jezik, za Neslovence pa tudi slovenski tečaj. Seveda pa tudi tokrat niso pozabili na splošno izobraževalne tečaje: računalništvo za mladino in odrasle (začetni tečaj), strojepisje za mladino in odrasle, krojenje in šivanje (začetni in nadaljevalni), ročno in strojno pleteje, vodenje čolnov, vodenje knjig v zasebni obrti, gospodinjstvo, šola za starše, šola za tretje življenjsko obdobje, tehnična kultura za mladino ter lepotilni salon. PRAZNIK OBČINE TREBNJE TREBNJE — Danes, 5. septembra, ob 17. uri bo v okviru trebanjskega občinskega praznika slavnostna seja trebanjske občinske skupščine, na kateri bodo podelili plakete občine Trebnje. V okviru občinskega praznika, ki je 4. septembra, so predali namenu posodobljeni odsek ceste Dol. Nemška vas — Poljane. Na Trebelnem so na praznični dan pripravili slovesnost pri spomeniku Gubčeve brigade, v soboto pa na Trebelnem pripravljajo orientacijski pohod po poteh Gubčeve brigade. V ČRNOMLJU BREZ DELEGATA JA ČRNOMELJ — Željko Rudar je obvestil skupščino občine Črnomelj, da odstopa s funkcije poslanca v zboru združenega dela v skupščini občine, kjer je zastopal vojašnico »Bela krajina« iz Črnomlja. Odstop je utemeljil z novo nastalo vlogo JA in z umikom njegove volilne baze iz države Slovenije. Zbor združenega delaje ugotovil, da so nastale objektivne razmere za odstop delegata ter njegov odstop tudi soglasno potrdil. Vendar pa delegati niso vedeli, kaj narediti z izpraznjenim delegatskim mestom. Ali naj počakajo na spremembo volilnega zakona, v katerem je sedaj zapisano, da ima JLA v zboru združenega dela eno delegatsko mesto, ali bo to mesto pripadlo TO, ali pa bodo eno volilno enoto razdelili na dva dela. Ker se tudi v republiki o tem še niso dokončno odločili, so v Črnomlju menili, da bodo z odločitvijo nekoliko še počakali. Delegate »žuli« vojska Koga vpoklicati, kaj bo z naborniki? ČRNOMELJ — Med pobudami in vprašanji črnomaljskih delegatov je bilo na zadnji seji občinske skupščine največ govora o vojaških zadevah. Tako je Alojz Malenšek predlagal, naj bi vpoklicali v TO tiste, ki so brez zaposlitve ali na čakanju in ne onih, ki redno delajo, saj bi bila s tem gospodarska škoda manjša. Boris Mužar je dejal, da se je Črnomaljcem končno izpolnila dolgoletna želja, da se je vojska umaknila iz središča mesta, njegov apel pa je bil, naj ne bi prostor, na katerem je bila doslej vojska, nikoli več služil v vojaške namene. Upravni organi občine naj bi pripomogli k temu, da bi ta prostor dali v civilne namene. V zadnjem času so namreč dobro spoznali, do kakšnih kriz prihaja, če je vojska v središču mesta (kar na Zahodu ni običaj). Prav zaradi vojašnice so bile bolj, kot bi sicer bile, ogrožene vse stavbe v središču mesta, da ne omenjamo starega mestnega jedra. Če bo prišlo do trde variante na meji s Hrvaško, bo vojska kje v bližini zagotovo morala biti, Mužatjeva želja pa je bila, da ne bi bila v središču mesta. Prostor, kjer je bila JA, naj bi namenili za parite ali športna igrišča, skratka za oazo sredi mesta. Janka Bukovca je zanimalo, kaj bo z naborniki, ki so končali šolanje, so brez službe in želijo opraviti vsaj z vojaško obveznostjo. Načelnik oddelka za obrambo Ivan Požek je pojasnil, daje od 465 ljudi, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, le 247 vojaških obveznikov, od tega 62 še nabornikov, vpoklicali pa so 108 moških. O slovenskih nabornikih je dejal, da služijo vojaški rok po slovenski zakonodaji. V Sloveniji sta le dva centra, zaradi vojne v RS in mnogih nerazčiščenih pojmov z JA pa naborniki nimajo trenutno skoraj kje služiti vojske, zato bodo morali malo počakati. Na Mužatjevo pobudo je odgovoril predsednik skupščine občine Martin Janžekovič, kije dejal, da občina sicer lahko da predloge, za kaj bi nekdanje površine JA namenili, da pa bodo dokončno lahko odločali o tem šele takrat, ko bodo razrešeni materialni odnosi med Republiko Slovenijo in udeleženkami delitve. M. B —J. [ Belokranjci morajo imeti šola v vojašnici? predstavnike v republiki Tako so zahtevali Črnomaljci v razpravi o regiji opredeliti vloge regije, ker zakonodaja pač ni dorečena. Sicer pa zbor regij, za katerega se zavzemajo v novi slovenski skupščini, ne bi pomenil regionalnih skupščin, pač pa le prenos problemov in stališč iz regij v republiko. To pa je za Belo krajino skoraj edini način, da bo zastopana v republiški skupščini. V razpravi je bilo slišati, da bi veljalo počakati, kaj o Beli krajini regiji mislijo na republiki ter kako se bodo stvari razvijale v drugih koncih Slovenije, kjer imajo podobne težnje kot Belokranjci. Vendar pa se morajo v deželi ob Kolpi truditi, da bodo imeli zastopnika v republiški skupščini, sicer jih bodo v Ljubljani jemali zgolj z levo roko. Zato • Črnomaljski delegati so osnutek gradiva zaključkov o oblikovanju regije Bela krajina sprejeli kot predlog, s tem pa niso zaprli razprave, ki se bo prav gotovo odprla ob osnutku in predlogu ustave in ustavnega zakona. je od delegatov prišel tudi apel, naj se Belokranjci odločijo za takšno organiziranost, da jih bodo ljudje, ki jim zaupajo, lahko zastopali v republiki. M. B —J. V zapuščeni ribniški vojašnici naj bi uredili šolski center ČRNOMELJ — Čeprav so se delegati vseh treh zborov črnomaljske občinske skupščine že pred časom odločili za Belo krajino kot regijo, na osnovi te odločitve pa je posebna komisija predstavnikovobeh belokranjskih občin pripravila gradivo, je bilo na nedavni seji skupščine zopet slišati dileme o tem, ali naj bi bila dežela ob Kolpi regija ali ne. Pomisleki so prihajali iz vrst Eiemosa, vendar so jih ostali razpravljala zavrnili. V Demosu so sicer pohvalili sestav-Ijalce gradiva, ki so se tokrat bolj potrudili kot pred meseci, ko so delegati prvič dobili v roke delovno gradivo. V Demosu pričakujejo predvsem, da bodo člani komisije jasneje opredelili, kakšen pravni položaj in vlogo bo imela regija, kajti nastali bi veliki stroški, če bi bila regija podaljšana roka Republike Slovenije. Nasprotujejo regiji z državniškim atributom, bojijo pa se, da ne bi regionalizacija pripeljala Bele krajine v dodatno osamitev. Seveda pa v Demosu niso nasprotovali temu, da se čimbolj približajo republiškemu središču. Boris Mužar, predsednik komisije za pripravo gradiva o Beli krajini kot regiji, je pojasnil, da se še ne da natančno RIBNICA — Poročali smo že o težavah ribniške osnovne šole, ki ima šolske objekte tik ob obvozni cesti. Vozila motijo pouk, promet pa je nevaren tudi šolarjem. Nekateri predlagajo, naj bi po selitvi JLA iz Slovenije namenili za potrebe ribniškega šolstva ribniško vojašnico. Zdaj so objekti ribniške vojašnice že prazni. Ravnateljico ribniške Osnovne šole dr. Franceta Prešerna, Anico Benčina, smo vprašali, kako zdaj raz-mšilja o tem. »Menim, da bi v ribniški vojašnici kazalo urediti šolski center,« je dejala. »Tu bi bile osnovna šola, šola s prilagojenim programom in srednja šola, če bi jo ustanovili, pa še telovadnica. Seveda bi bili objekti vojašnice prej potrebni določene preureditve in popravil. Gotovo je dokončna odločitev o tem odvisna od republiških organov. Bilo bi prav, da bi jih na to opozorili občinski organi. V nasprotnem se lahko zgodi, da bo tu zopet vojašnica.« Na vprašanje, ali je možno urediti vojašnico za teritorialno obrambo oz. slovensko vojsko še kje drugje, saj je malo verjetno, da bi območje južno od Ljubljane, se pravi Kočevska in ribniško območje ostalo brez vojašnice, pa je ravnateljica Benčinova odgovorila, da je rešitev tudi za to. J . P. Bo v Kočevju spet vladna kriza? Očitek, da je občinski izvršni svet nezakonito sprejel pravilnik o dodeljevanju kadrovskih stanovanj — Socialisti bodo predlagali nezaupnico predsedniku IS KOČEVJE — V Kočevju nimajo sreče s predsedniki izvršnega sveta. Tako se spet obeta nova vladna kriza. Na zadnji razširjeni seji predsedstva občinskega izvršnega sveta je predstavnik socialistov Marko Rovan opozoril, daje novi izvršni svet občine nezakonito sprejel pravilnik o dodeljevanju kadrovskih stanovanj in na njegovi osnovi že pripravil listo, kdo bo dobil stanovanje. Tak pravilnik pa bi po veljavnih predpisih lahko sprejela le občinska skupščina. Ker je to nezakonito, bo socialistična stranka na naslednji seji občinske skupščine predlagala štetje. (Očitno je s tem mislil štetje glasov tistih, ki so še za sedanjega predsednika izvršnega sveta oz. proti njemu.) S tem so se strinjali tudi predstavniki nekaterih drugih strank. PODRAŽITEV MESNIH IZDELKOV KOČEVJE Suhomesnati izdelki so se v Kočevju minuli teden podražili povprečno za okoli 9 odstotkov. Za nekatere izdelke so cene take: kočevska klobasa 158,80 din kg (stara cena 143,30 din kg), hrenovke 173 din kg (140,50), pariška 133,40(116,40), vratovina brez kosti 272,10(218,40), šun-karica 250,90 (208,5), navadna salama 117,90 (97,90). Občani tudi pričakujejo podražitev svežega mesa, zato je bil minulo soboto kar precejšen naval na meso, vendar — kot smo zvedeli v ponedeljek — podražitve (še) ni. Poleg nezakonitega sprejema pravilnika je Marko Rovan očital predvsem predsedniku izvršnega sveta še nezakonito dodeljevanje stanovanj po tajnih aktih, nezakonito prevzemanje pristojnosti občinske skupščine po izvršnem • ŠE NIČ O NAJPOMEMBNEJŠEM — KOČEVJE — V občini Kočevje se v zadnjem letu nekatera vprašanja vedno bolj zaostrujejo. Predvsem ve|ja to za podjetja in sploh gospodarstvo, kjer na razne načine vedno bolj znižujejo število delovnih mest oz. zaposlenih. Hkrati ni narejenega nič bistvenega za zmanjšanje števila zaposlenih v občinski upravi oz. za njeno tako imenovano reorganizacijo. Vedno bolj se zaostrujejo ekološka vprašanja. V zaostanku je posodabljanje cest in prostorsko načrtovanje. O vsem tem bi moral občinski skupščini poročati že prejšnji izvršni svet, ki pa je tik pred razpravo padel. svetu, diskriminatorsko izločitev kadrov iz gospodarstva do teh stanovanj (po »tajni« listi naj bi jih dobili le kadri iz zdravstva in občinske uprave ter menda celo oficir JA), da so med tisti- mi, ki naj bi dobili stanovanja, tudi posamezniki, ki niso državljani Slovenije. V imenu stranke je zahteval, daje treba imenovati komisijo, ki bo vse to raziskala, od predsedstva OS pa, da naj takoj razveljavi doslej izpeljane postopke v zvezi z dodeljevanjem stanovanj. (Gre za 9 stanovanj na Trgu zbora odposlancev.) Predsednik občinskega izvršnega sveta Alojz Petek je na vse to odgovoril dokaj medlo, češ da sam ni sprejel nobenih sklepov in jih tudi ne bo odpravil. pač pa naj to stori organ, ki je sklepe sprejel, in da je treba vse zadeve, vključno z vprašanjem nezaupnice, normalno izpeljati. S takim odgovorom se tudi niso strinjali predstavniki nekaterih drugih strank. Na predlog, naj bi vso zadevo predali ustavnemu sodišču, je Marko Rovan povedal, da se je že posvetoval z enim od sodnikov tega sodišča, ki daje dejal, da je zadeva nezakonita. Predlagal je, naj bi zadevo sami uredili, v občini, in se šele potem, če to ne bi bilo možno, obrnili na ustavno sodišče. Po prvotno prdvidenem dnevnem redu prihodnje seje zborov občinske skupščine naj bi glasovali o treh novih predlogih za članstvo v občinskem izvršnem svetu (da bi ga tako končno izpopolnili), vse pa kaže, da bo prišlo do glasovanja o zaupnici predsedniku in s tem tudi vsemu izvršnemu svetu. J PRIMC Balkanski veter odpihnil goste Trebnje skoraj brez turistov — Prazne sobe v motelu in pri zasebnikih — Začelo se je že s srbsko blokado — Delavce »posojali« — Počakali bodo_ TREBNJE — Turistično gospodarstvo je v Sloveniji večino svojega izkupička za letos nemara že pospravilo. Prihajajoča jesen bo tako čas za obdelavo podatkov in vtisov, kaže pa, da za statistike in druge ne bo prav veliko tovrstnega dela, saj je letošnja turistična sezona verjetno rekordna v slabem pomenu. V motelu Kolinske v Trebnjem imajo letos veliko manj gostov, kot jih je bilo lani, ko so imeli v juliju in avgustu zasedeno vse. Tujcev skorajda ni, tisti, ki se oglasijo, so v veliki večini jugoslovanski zdomci. Kot ugotavljajo v Motelu, je bilo letošnje prve štiri mesece še nekaj prometa, nakar je upadal sorazmerno s političnim zaostrovanjem v Sloveniji in Jugoslaviji. Tudi zasebniki, ki v Trebnjem in okolici oddajajo sobe, potijujejo, da bo letošnja turistična bera sila skromna. • Država ni poslovodkinja družbe, marveč njena iikoriičevalka. (Reve rdy) • Če bomo delali samo za Okop, nas bodo pokopali. Od osmih, ki jih je zajela priložnostna anketa, se ni niti eden pohvalil z letošnjim turističnim obiskom. Nekateri so povedali, da ni bilo k njim sploh nobenega gosta, nekateri ugotavljajmo, da se je oglasilo pri njih veliko manj turistov, kot jih je prišlo lani. Enega od omenjenih zasebnikov rešuje, kot je povedal, to, da so se pri njem nastanili delavci, drugih gostov pa skoroda nima. Kot edini vzrok za tak osip vidijo v Trebnjem sedanje nestabilne razmere v državi. Toliko bolj so lahko prepričani v to, ker jim tudi nekateri stalni »dovče-rajšnji« gostje sporočajo, da jih je strah jugoslovanske stvarnosti in da zato do nadaljnjega ne bodo prišli v Trebnje. Če ta psihološki učinek na tujce pomeni posreden vpliv, predstavlja direktno posledico vsejugoslovanskih razprtij od- sotnost nekaterih drugih gostov. Eden od zasebnikov, ki oddaja sobe, je namreč dejal, da zaradi zaprtih jugoslovanskih cest k njemu letos niso prišli Turki in Grki. Neki drugi ugotavlja, da pri njem več ne prenočujejo poslovneži • O posledicah zmanjšanega turističnega prometa neradi govorijo tako v motelu kot zasebniki, ki oddajajo sobe. Iz motela Kolinske v Trebnjem, kjer je zaradi manj dela preveč delavcev, je v poletni sezoni nekaj zaposlenih hodilo v službo v Kolinsko na Mirno. Kako bo za naprej, še razmišljajo. Zasebniki so povedali, da bodo počakali na naslednjo sezono in se glede na povpraševanje takrat odločili. Prve korake pa so verjetno že storili, saj sta menda dva že snela tabli z obvestili, da oddajata sobe. iz jugoslovanskih podjetij, ker je razpadanje Jugoslavije očitno spremenilo tudi te selitvene tokove. L. M Vajenska doba demokracije Tudi SDP se bo organizirala po krajevnih skup-nostih — kritika zakonov o lastninjenju — 900 ww KOČEVJE — Predsednika kočevske podružnice Stranke demokratične prenove, Dušana Zamido, smo vprašali, kako se stranka pripravlja na naslednje volitve pa tudi o njenih stališčih o predlogih zakonov o lastninjenju. Odgovoril je: »Naše delo je usmetjeno v organiziranje enot naše stranke na terenu, se pravi po krajevnih skupnostih. Ocenjujem pa, da se bo šele kasneje pokazalo, v katero stranko kdo sodi, in ne že na sedanjih volitvah. Prej namreč mora miniti vajenska doba demokracije. Zakoni so naravnani tako, kot da ni najpomembnejše dobro gospodarjenje, ampak da gre za oddolži-tev razlaščencem. Zdaj bodo nastale nove krivice, saj bodo razlaščeni tisti ljudje, ki so 45 let delali za nizke plače in se marsičemu odpovedovali, da so se širila in napredovala podjetja. Z novo zakonodajo bo postalo 82 odstotkov kočevske zemlje republiška oz. državna last, kar pomeni razlastitev kočevske in drugih občin, ki tako tudi ne bodo mogle uveljavljati ustavne pravice, da so edini gospodar na svojem območju. Na Kočevskem sta iz prejšnjega enega fevda na zaprtem območju že nastala dva in o tem ni odločala občina. Tudi imenovanje na odgovorne in dobro plačane dolžnosti poteka kot plačilo za storjene predvolilne in povolilne usluge.« Na vprašanje, kako stranka ocenjuje razpravo o najnovejših zapletih pri kočevskih stanovanjskih za- Dušan /.amida devah in v zvezi s tem delo predsednika občinskega izvršnega sveta in njegovo odgovornost, saj je član stranke SDP, pa je Dušan Za-mida odgovoril, da bodo dokončno stališče zavzeli po izrečenem mnenju republiških pravosodnih organov in da podatke o tem pripravljajo tudi ustrezne občinske službe. Dušan Zamika je še povedal, da skupaj z občinskim vodstvom ZZB NOV izvajajo akcijo zbiranja podpisov za odstavitev republiškega javnega tožilca Antona Drobniča. Akcija bo zaključena danes, 5. septembra. Do konca minulega tedna so zbrali prek 900 podpisov, a niso še dobili poročil iz več krajevnih skupnosti. J. PRIMC DOLENJSKI LIS [15 ra Lil IZ NKŠIH OBČIN TO' mi IZ NKŠIH OBČIN Lij Najemne pogodbe proti zobu časa Seja brežiškega izvršnega sveta —Naročajo študije o plinu — Ali bi si lahko dosti pomagali tudi s termalno vodo? — Nova pogodba za Pišece — Črne sečnje BREŽICE — Pred časom se je sestal na 2. redni seji novoizvoljeni brežiški občinski izvršni svet, kije imel na dnevnem redu poleg načrtov o brežiški prihodnji podobi tudi neluy tistega, s čimer je posegel v preteklost in verjetno v zakulisje brežiškega občinskega in lokalnega političnega nastopanja. Četrtkova seja se je nadaljevala spričo obsežnega dnevnega reda v ponedeljek. Na seji seje izvršni svet v zvezi s predlagano plinifikacijo načelno odločil, da bo občina naročila študijo o možnostih napeljave plina v Brežice. Da bi dobila čim boljši predlog, po katerem bi napeljali ta energetski vir, bo primeijala mnenja več izdelovalcev študij. Kot so v razpravi poudarili člani izvršnega sveta, bi bilo smotrno, če bi občina poleg plina upoštevala, kjer bi se dalo, kot dopolnilni energetski vir tudi termalno vodo, katere nahajališča raziskujejo na Čatežu. Ko je vlada uvrstila na dnevni red predvideno napeljavo plina, je ustregla KS Brežice, ki je pred časom dala pobudo o plinifikaciji. Precej obširno so se člani sveta pogo-vaijali o sklepanju najemne pogodbe za poslovne prostore v pritličju bivšega krajevnega urada v Pišecah. Na podlagi vladnega sklepa iz lanskega januaija naj bi te prostore občina Brežice oddala v • Mrinja je na Hrvaškem tolikšna, da bi jo lahko rezal z nožem. (Račan) • Boj se svojega bližnjega kakor samega sebe. (Parin) najem Jožetu Verstovšku. Sklenili so tudi že najemno pogodbo, ki pa je po informacijah vladinega sekretariata pravno sporna, ker ne vsebuje vsega, kar tak uraden papir mora imeti. Celjsko javno pravobranilstvo, ki je to pogodbo pregledalo, naj bi bilo ugotovilo, da gre v resnici za prikrito kupno pogodbo. Na tokratni seji izvršnega sveta so člani sklenili, da se prostore bivšega urada PROŠNJE ZA POMOČ SEVNICA — Kot ugotavljajo v sev-niškem centru za socialno delo, se ljudje vse pogosteje obračajo po materialno pomoč na to ustanovo. V zadnjem času so prosili za enkratno denarno pomoč za nakup šolskih potrebščin, sicer pa želijo denar za plačilo elektrike in podobne izdatke. V centru menijo, da se bodo ljudje obračali k njim tudi za denar za nakup ozimnice. Potreba za omenjene oblike pomoči je očitno vedno večja, saj letos zanje sprašuje občutno več ljudi, kot je lani. Najvišja enkratna denarna pomoč, ki jo lahko da center za socialno delo, znaša 3.700 din. Koliko od tega zneska bo posameznik dobil, je odvisno od prosilčevega socialnega položaja. "tfjj*- VRTEC— V vrtcu na Veliki Dolini so vpisali letos manj otrok kot lani. Lansko leto je bilo v vrtcu 36 malčkov in sta bila dva oddelka, po letošnjih prijavah pa načrtujejo en oddelek, kar pomeni kombinacijo vrtca in male šole. V poletnih mesecih je druščina nadobudnežev manjša, kakih šest jih prihaja dnevno v vrtec. Na fotografiji so malčki skupaj s to variš ico Ireno K ršlin, in sicer tik preden jih je »vlak«, postavljen v travo pod okno, odpeljal pisanim doživetjem naproti. Potniki so imeli še hipec časa, da so povedali, da je Martin zadnji dan z njimi, ker se bo odselil. (Foto: M. Luzar) odda v najem, vendar na podlagi popravljene in pravno veljavne pogodbe. Stališče, ki so ga pri tem zastopali člani sveta, je, da mora občina Brežice obvarovati propada take stavbe, kot je omenjena v Pišecah. Ta cilj lahko doseže tudi tako, da jih odda v najem za različne profitne dejavnosti, kot je to v primeru Pišec, kjer najemnik ureja trgovsko gostinski center. V razpravi o delu inšpekcijskih služb so dosti podrobno obdelali poslovne težave Medobčinskega inšpektorata Krško, katerih začetek je v prepičlih sred- • Po besedah Miroslava Mikelna, načelnika inšpektorata, že tri leta nimajo gozdarskega inšpektorja in posledice tega so v Posavju »verjetno že grozotne«. Pritrdil mu je Teodor Or-šanič, kije povedal, da so našli na terenu že okrog 50 tisoč kubikov na črno posekanega lesa. stvih za ta namen. Zaradi premalo denaija je premalo inšpektoijev in na drugi strani je zato preveč kršilcev predpisov. M. LUZAR ZMAGAL AGROSET IZ VELIKEGA MRAŠEVEGA PODBOČJE — ŠD Podbočje — nogometna sekcija Veliko Mraševo je organizirala 31. avgusta 6. tradicionalni nočni turnir v malem nogometu, ki se ga je udeležilo 28 ekip iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Zmagala je domača ekipa Agroset iz Velikega Mraševega, druga je bila ekipa Expres iz Novega mesta, tretji Rimljanček z Drnovega, četrti Malo po malo iz Trbovelj, peti UNZ Krško in šesti Gremlini iz Kostanjevice na Krki. Vse ekipe so bile bogato nagrajene z denarnimi in praktičnimi nagradami. ZADOVOLJIV ODZIV POSAVCEV SEVNICA — Do roka je na enoto republiškega zavoda za zaposlovanje v Sevnici prispelo na natečaj »1000 novih delovnih mest v republiki Sloveniji v letu 1991« 45 vlog za 160 novih delovnih mest v Posavju. Regija je po primeijavi števila vseh odobrenih mest sorazmerno dobro zastopana, in sicer s 5,3 odstotka. Posavci so lahko zadovoljni, saj so po številu brezposelnih in zaposlenih zastopani v republiškem merilu z okrog tremi odstotki. Na republiki so zavrnili le 6 posavskih vlog. Do 15. julija je bila uresničena zaposlitev 31 brezposelnih oseb. Prijateljski stiki vse globlji Sodelovanje strank CPU Obrigheim in SKD Krško prerašča formalne okvire KRŠKO — Predstavniki krških krščanskih demokratov (SKD) so navezali prve stike s strankarskimi kolegi (CDU) iz Obrigheima januaija letos, sredi julija pa je krška delegacija že bila na delovnem obisku v tej nemški občini, ki je pred desetimi leti podpisala s krško občino listino o partnerstvu in prijateljstvu. Naj spomnimo, daje bil tedaj povod za navezavo stikov med Obrigheimom in Krškim interes Krčanov, da bi kaj več zvedeli o izkušnjah Nemcev z njihovo nuklearko. Med obiskom delegacije CDU pod vodstvom predsednika Karl-Heinza Neseija od 23. do 26. avgusta v krški občini so izmenjali izkušnje strank, izkušnje o življenju v lokalni skupnosti in OBLJUBLJENA PODPORA BREŽICE — Delavcem Tehnično remontnega zavoda v Bre-ganskem selu bo zagotovljena socialna varnost, to sledi tudi iz razgovorov med Slovenijo in Hrvaško. Sicer pa gre za to, da se v bivšem vojaškem podjetju v Brcgan-skem selu začne nova proizvodnja. Vsekakor ni bojazni, da bi ljudje ostali nepreskrbljeni, je zagotovila slovenska ministrica za delo Jožica Puhar na nedavnem obisku v Brežicah. Minister za industrijo Izidor Rejc, drugi član delegacije, ki se je ob obisku v občini pogovarjala tudi v remontnem zavodu, je dejal, da se Slovenija ne bo odrekla v celoti namenski proizvodnji. Poudaril je, da bo ta morala temeljiti na strogo tržnih principih. širše. Krčani in gostje so se veliko pogovarjali o komunalnih zadevah. Nemci imajo svoje komunalne organizacije skoraj vključene v državno upravo, zato zanje ni pomemben profitni motiv. Je pa delo komunalcev toliko bolj pod drobnogledom javnosti, saj gredo vsa dela na javne natečaje in najboljše ponudnike izbero pred očmi javnosti. Dogovorili so se tudi, da bo 8. septembra aktiv kmečkih žena iz Krškega sodeloval na znamenitem Killianovem sejmu v Obrigheimu. Na vprašanje, s kakšnimi vtisi odhajajo iz Krškega, so predsednik Neser in člani delegacije Josef Kreis ter Walter • Na vprašanje, kakšno naj bi bilo strankarsko sodelovanje v prihodnje in ali bi utegnili ti stiki vplivati na raven gospodarskega in drugega sodelovanja, so nemški gostje odvrnili: »V prvi vrsti ne želimo celotne zadeve spolitizirati, kajti partnerstvo, prijateljstvo je zadeva, ki stoji izven politike. Toda vsekakor je smiselno in važno, da se to sodelovanje raztegne na vsa področja družbenega življenja.« in Dušanka Ernst strnili poglede v izjavo vodje delegacije, ki je med drugim dejal: »V glavnem smo zelo zadovoljni, daje položaj pri vas tako miren. Če živi človek nekoliko dlje, potem je morda še nekoliko preveč oprezen. Če se pa sedaj neguje prijateljstvo, partnerstvo, potem se s pravico vprašamo, kaj seje dogajalo z našimi prijatelji za časa državljanske vojne, ali so bili naši prijatelji prizadeti, kajti nekaj tednov nismo imeli nobenih pravilnih informacij. Iz tega razloga nas posebej veseli, da so vsaj v tem predelu potekale stvari dokaj mirno in bomo o tem vsekakor tudi poročali pri nas doma« p pERC V Krškem so poskusili z Velmo Časopis za oglaševanje KRŠKO — V teh dneh je V Krškem soizšla 2. številka časopisa Velma, potem ko so 15. avgusta natisnili prvi izvod tega novega oglasnika, ki izhaja v Krškem. Gre za tržno informativni časopis. »Želimo biti oglasnik in tako posredovati vse vrste informacij o poslovnih tokovih v tem okolju,« pravi o ciljih »tednika velikih in malih oglasov« Branka Kastelic, njegova glavna in odgovorna urednica. Zaenkrat objavljajo reklame firm. »Pri reklamah mi prodamo prostor in omogočimo tisk, odgovornost za vsebino in resničnost informacije pa ima naročnik storitve,« pojasnjuje Kastelčeva glede morebitnih vprašanj o vsebini besedil. Poleg reklam objavlja Velma male oglase, ki so brezplačni in se jih da oddati po telefonu na številko, navedeno v glavi časopisa. Uredništvo je ponudilo bralcem svojevrsten kažipot po poslovnem svetu, s tem ko z rubriko Ugodna ponudba obvešča, kje imajo najnižje cene, kateri poslovnež pripravlja kaj ugodnega in kdo se potrudi za kupca, skratka, kje se ljudem najbolj splača nabaviti različno blago. Branka Kastelic »Že izkušnje prve številke so pokazale, da bi bilo dobro kot posebno rubriko odpreti katalog gostiln, kjer bi v majhni informaciji posredovali delovni čas in posebnosti posamezne gostilne. Kot naslednja rubrika bi bil potreben katalog storitev. V njem bi ljudje, ki opravljajo najrazličnejše storitve, povedali, da to delajo in kako se jih da najeti. Medtem ko je informacija o ugodni ponudbi za podjetnika brezplačna, bi objava v omenjenih seznamih gostiln in storitev nekaj stala,« pojasnjuje Kastelčeva v zvezi s časopisom, ki je registriran kot tednik in za zdaj izhaja kot 14-dnevnik. Nakup prostora v njem je po mnenju Kastelčeve ugoden. Velmo dela majhna ekipa, kakih 7 ljudi. Vse od zamisli do natisa prve številke oglasnika, ki je po informacijah Kastelčeve poleg koprskega Rumenega oglasnika edini lokalni časopis te vrste v Sloveniji, so njegovi izdelovalci postorili v mesecu dni. Velma, kar skrajšano pomeni veliki in mali oglasi, za zdaj pokriva informacijski prostor Posavja, Dolenjske, Bele krajine in Šmarja pri Jelšah z Rogaško Slatino, želeli pa bi prodreti v celjski okoliš, kot nekako napoveduje Branka Kastelic. L. M. ZARAŠČENO PRIJA TEUSTVO -Tabla, kakršna je na fotografiji, med drugim obvešča, da je občina Krško pobratena in spoprijateljena z občino Ba-jina Bašta. Danilo Siterje na seji krške občinske skupščine predlagal, naj bi to prijateljstvo Krčani preklicali Pobudo so delegati zavrnili in v bodoče bodo ti stiki še naprej »zamrznjeni«, kot je stopnjo sožitja označil eden od delegatov. Lahko da so zamrznjeni, a so tudi zaraščeni Vsaj omenjena tabla ob cesti Sevnica — Krško je že nekoliko zaraščena z rožami in trnjem, tako da prijateljevanje že nekolikanj manj bode v oči. (Foto: L. M.) Tesnoba Cerkelj Civilno in vojaško CERKLJE OB KRKI- Večstaršev iz vasi Črešnjice, Hrastje in Zasap je v skrbeh za svoje otroke, ki morajo na poti v šolo prečkati pristajalno stezo letališča v Cerkljah ob Krki O tej težavi šolarjev in hkrati njihovih družin so seznanili tudi brežiško občinsko upravo. Od te so starši želeli zagoto vilo, da bodo njihovi otroci na poti v šolo in domov vami Bolj ali manj pogosta in glasna govorica orožja na letališču in okolici jim je tolikanj močno svarilo, da bi otroke celo zadržali doma na varnem, če bi presodili, da bi bila pot v šolo preveliko tveganje. Morebitni uradni ukrepi ki naj bi zagotovili varnost in izboljšali staršem razpoloženje na začetku šolskega leta, so seveda pomembni vendar je pomembno predvsem to, da mora biti čim-prej konec negotovosti zaradi katere se v Cerkljah starši boje za svoje šolarje. Na take razmere pa lahko občinska uprava v Brežicah vpliva kaj malo, saj je tesnoba v Cerkljah odsev splošnega strahu pred generalskimi grožnjami z ubijanjem, te grožnje pa so predmet mednarodnih obdelav. V Cerkljah je mogoče strah bolj utemeljen, kot v mnogih drugih krajih Baza očitno ostaja še neraziskano poglavje umika vojske iz Slovenije. Če pa je količkaj resnice v neuradnih sumih, da bi tamkajšnje prazno letališče lahko začasno polnili z materialom in moštvom, ki ga generalštab zaradi bližnjih hrvaških španskih jezdecev ne more odpeljati iz Slovenije, potem pomenijo Cerklje tudi še vedno stvaren vir strahu, tamkajšnji grički pa kotel, v katerem nekaj brbota. M. LUZAR • Junak je nekdo, ki je pet minut bolj pogumen kot navaden človek. (Emerson) SREČANJE HARMONIKARJEV ZABUKOVJE — Kulturno društvo Alojz Kolman Marok iz Zabukovja in tukajšnji aktiv mladih zadružnikov prirejata v soboto, 7. septembra, ob 15. uri pri lovskem domu v Zabukovju srečanje harmonikaijev. Harmonikarji se morajo prijaviti med 14. uro in 14.30 na prireditvenem prostoru. Po srečanju bo veselica z ansamblom Srce Slovenije, zabukovške gospodinje pa bodo pripravile razstavo domačega peciva. Poslovneže moti premočna država Minister Igor Umek o lastninjenju — Ne vseh enako — Ugodna primerjava SEVNICA — Na povabilo občinske skupščine in izvršnega sveta v Sevnici je konec prejšnjega tedna v prostorih tukajšnje Jutranjke govoril o latninskem preoblikovanju Igor Umek, slovenski minister za planiranje in član republiškega izvršnega sveta. Udeleženci, predstavniki posavskih občin in nekaterih podjetij iz občin Sevnica, Krško in Brežice, so mu zastavili vrsto vprašanj in sporočili nekaj pomislekov o obravnavani temi. Ministra so po njegovem daljšem uvodu, v katerem je primerjal predvideno slovensko lastninjenje z lastninskimi razmerji v zahodni Evropi in ugotovil močno podobnost, opozorili, da vseh slovenskih podjetij ni mogoče lastniniti po istem kopitu. V razpravi so navzoči tudi menili, da bi bilo z vidika gospodarske učinkovitosti narobe, če bi premoženje podjetij podržavili. Po mnenju nekaterih načrtuje Slovenija prav ta ukrep, vendar je minister Umek tako možnost zanikal in poudaril, da bodo1 upravljalske vzvode, ki jih zagotavlja lastnina, prevzeli drugi centri moči, na primer delničarji. Ko so razpravljali o nastajajočih skladih, ki naj bi funkcionirali kot podjetja, ni bilo niti po Umekovih pojasnilih docela jasno, s katerim denarjem bodo napolnili sklade. Kot je bilo razbrati iz ministrovega mestoma dosti podrobnega pojasnjevanja, bi za ta namen porabili zlasti tuji kapital, na katerega pa Slovenija ne more računati, če ji ne bo uspelo prepričati tujih lastnikov denarja in menedžerjev, da je zanesljiv partner. Od prvega moža slovenskih načrtovalcev so nekateri od udeležencev hoteli izvedeti podrobne rešitve za zadrege svojih podjetij, kot so tiste, ki so glede lastnine zdaj nastale zaradi medrepubliškega zduževanja gospodarskih organizacij v preteklosti. Nastal je vtis, da enotnega navodila v zvezi z lastninjenjem tega premoženja ni. Minister Umek je na eno od vprašanj odgovoril, da Slovenija trenutno več razpravlja, • Vsem težavam in nedorečenostim v slovenskem gospodarstvu navkljub je minister Igor Umak optimistično opozoril na mnenja tujih svetovalcev, da ima Slovenija v primerjavi z drugimi vzhodnoevropskimi državami dobro ekonomijo. kdo bo urejal lastninska razmerja, kot pa o tem, kako se bodo urejala, čeprav bi sc morala več spraševati o načinu. M.LUZAR Novo v Brežicah^ BLOKEC — Inšpekcijska služba. & ubada tudi z. brežiškimi farmarji m ■ nimi krajevnimi zadevami, naravna^ zoper inšpekcijski red, so videti prav ^ gi. Menda nimajo službenega denatK za zamenjavo avtomobilov ne /a P ^ telefonskih impulzov. Nedavno J* * enem uradnih pogovorov Ciril K° imenu brežiškega izvršnega sveta P0"^. mag. Miroslavu Mikelnu, načelniku ^ pektorata, ličen blokec. V usnje (*' ^ imitacijo) vezani zvežčič so dali P°ie’0 je bilo tako rekoč komisijsko ugotoUj. da načelnikov dosedanji zvezek dotjo^ no razpada. Predsednik vlade je obj ^ da bo še dal blokce, in to še ved omenjenega. ^ TELOVADBA — Na letališču je po besedah poznavalcev atletskas umetno maso. Domačine zanima, njo v prihodnosti. Selitvi vojske naklonjeni predlagajo, kaj naj ^ w|j) dogaja v najbližji prihodnosti- C Rašeta naj bi na njej s stanovskimi tekel zadnji krog. t .^jfi MEŠETARJI — V Brežicah» se menda dobiva kar precej mešetari ’ ljudstvo od blizu in daleč hodi s K ^ kupovat pujske. Svinjskim kupčij*"^ s zadnjem času pridružujejo tud' »uP^ pištolami. Baje samokres niti ne^ kdove koliko mark. Vseeno je P°'Juvanje manjše od ponudbe; bojda*1 J ^ teresirano ljudstvo že nabralo dovod priprav v nedavni vojni. V času od 23. do 30. avgusta so * žiški porodnišnici rodile: Mariana, ^ maršič iz Krškega — Jaka, Vladk* j, iz Brežic Moniko, Lidija L*2?, ^ Brezja — Tino, Cvetka Meke n S* ^ j; Blanco — Karmen, Marija Kome^ 't Šenkovca — Danijela, Vesna K® p Valentina, Damjj^ Kraja Donjega žgaj iz Male Doline — Matija-Zupančič z Libne Jureta, Bogda , jovič iz Brežic —Uroša, Jasna n nastop mažoretne skupine iz Grosupljega. Pravo kulturno in duhovno do-pjsnje, če upoštevamo samo kul-“rno stran prireditve Iz trebanjske-r^koša, pa se bo začelo jutri in bo Potem trajalo vse do nedeljskega j10Poldneva. Po programu se bo juri Popoldne najprej (ob 17. uri) Podstavil Ženski nonet Rog iz 7*'Jn na Kočevskem. Za tem na-I°Pom se bo začel spored v čast in ^Pomin škofu Frideriku Baragi, slo-'nskemu misijonarju med ameriš- *ni Indijanci, rojaku iz Male vasi pri Dobrniču. Ob 18. uri bodo v Galeriji likovnih samorastnikov odprli knjižno-dokumentamo razstavo o tem znamenitem Slovencu, nakar bo, uro kasneje, v trebanjskem kulturnem domu okrogla miza o življenju in delu Friderika Barage. V soboto ob 18. uri bo v Trebnjem plesala folklorna skupina Račna iz Grosupljega, z ubranim petjem pa se bodo predstavili Zago-riški fantje. Od 20. ure dalje bodo obiskovalci lahko prisluhnili vižam ansambla Lojzeta Slaka. Nedelja bo Baragov spominski dan. Pred Galerijo likovnih samorastnikov se bo ob 9. uri začel enourni recital o Frideriku Baragi, na katerem bodo izvajalci predstavili več Baragovih besedil. Spominski dan bodo zaključili z dopoldansko slavnostno mašo za Baragovo beatifikacijo. Maša se bo začela ob 10. uri v trebanjski župnijski cerkvi. L Z. Štirinajst razstav za 640 tisočakov! Dolenjski muzej dobil za vso letošnjo razstavno dejavnost toliko denarja, kolikor stane obsežnejši barvni katalog — Stražarjeva razstava v Dolenjski galeriji podaljšana — Razstavljali bodo še: Tršar, Marinč, Konec, Šuster in Orač NOVO MESTO — Vodstvo Dolenjskega muzeja se je odločilo podaljšati razstavo del kipaija, slikarja in grafika Jožeta Stražarja, slovenskega umetnika iz Stockholma, ki je že od 28. junija na ogled v Dolenjski galeriji. Namesto do nedelje, 1. septembra, kakor je bilo sprva določeno, bo razstava odprta še ves ta teden, tako da bi si jo lahko ogledali tudi šolarji, ki so medtem spet sedli v šolske klopi, in seveda drugi ljubitelji likovne umetnosti, ki Stražarjevih del še niso videli. Takšnih pa je zelo veliko celo med stalnimi obiskovalci galerije. Jtič več oddelki dveh šol ip6t|iki ustanovljena samostojna enota črnomalj-e 9lasbene šole — Poslej brez »novomeških« oddelkov LIKA — Od vseh štirih občin glasben*« re^je 53010 metliška nima dt L v e *°Ie’ kar pa seveda ne pomeni, kakršnihkoli oblik tovrstnega ^Blaslv t*a moraJ° učenci iz te občine ko nj, t'eno izobraževanje drugam. Ta-titipjL10 nit> v preteklosti niti ni sedaj, dom, ^boci vseskozi lahko šolali l»ciranV "^et!'ki, in sicer na skupni diske gia,I^not' črnomaljske in novomeš-it harnjen5 Prva je izvajala pouk P^Dih0?^6, klavirja in kitare, druga ?Pričev i 'n tr°I,'I' sta tudi izdajali it hj|0a a' Vendar vsaka svoja. In tako *^0/q,Vse c*° konca šolskega leta (v-’ KlasfeJnv ‘la dve zunanji šoli izvajata Vc*iatadk v Metlik>. da hočeš nočeš daja: a'a režima na isti enoti, da se iz-kaj bj ,U| ncem dvoja spričevala, in še motil- •0 m(1č zapisati, je prav gotovo vsetjs. "]'nemara tudi obremenjevalo '*k0oe' ki so morali skrbeti za to, daje ^lou?an'71rano glasbeno šolstvo v tej mio. y nj5ki občini ustrezno funkcioni-H 'sksnje primernejše organizira-se j- V °^’I’ nemalo truda, kaže pa, Pooubji VSe** mo^n'I' oblik, ki so se e v obravnavo, zdela kot naj- boljša ta, da gre metliška enota v celoti pod okrilje črnomaljske glasbene šole. Za takšno rešitev sc je takoj ogrel tudi izvršni svet metliške občinske skupščine in že sredi poletja, 1. avgusta, sprejel sklep, ki prav gotovo za dalj časa ureja organiziranost glasbenega šolstva v metliški občini. Z omenjenim sklepom metliški izvršni svet odpravlja dosedanjo dvojnost pri izvajanju glasbenega pouka v Metliki. Sklep pravi, da se glasbeno šolstvo v metliški občini reorganizira in to tako, da se v Metliki ustanovi samostojna enota Glasbene šole Črnomelj, ki s 1. septembrom prevzame tudi oddelek trobil in oddelek pihal od novomeške glasbene šole. To pomeni, da enota začenja z delom s prvim dnem v novem šolskem letu. Za vodjo metliške enote je izvršni svet določil Ivana Jerino. Črnomaljska glasbena šola bo poslej sama nosila skrb za glasbeno šolstvo v Beli krajini, ki kaže močne težnje, da se preoblikuje v samostojno regijo. Metliška enota je druga dislocirana enota črnomaljske šole. Prvo ima ta v matični črnomaljski občini — v Semiču. I. Z. Agresija jugoslovanske armade na Slovenijo je namreč pretrgala normalen tok kulturnega življenja in povzročila, da so kulturni hrami samevali neobis-kovani oba glavna poletna meseca, julija in avgusta, skoraj v celoti. Tako so bila tudi vrata Dolenjske galerije ves ta čas le priprta, ne pa na stežaj odprta. Kar zadeva Stražarjevo razstavo, pa jj' Obnovljena zbirka Klasje Izdajanje klasičnih in sodobnih leposlovnih del za šolsko rabo, se pravi primemo opremljenih z uvodi, komentarji, razlagami opombami in drugimi pojasnili ima na Slovenskem lepo tradicijo. Pot tej tradiciji je utrdila predvsem predvojna zbirka Cvetje iz domačih in tujih logov, po drugi svetovni vojni pa sta to poslanstvo vsaka po svoje nadaljevali zbirki Klasje in Kondor. 2 ukinitvijo Klasja pred desetletji je nastala vrzel, ki je ni bilo moč z ničimer odpraviti zato so se odločili to zbirko oživiti Pri Državni založbi Slovenije je že začelo izhajati obnovljeno Klasje, v prvi letnik zbirke pa je uvrščenih pet knjig: Prešerno v Krst pri Sa vici Wiido-va Saloma, Cankarjev roman Na klancu, Proustov Combray in Stara orientalska lirika Slednja je izšla pred kratkim. V knjigi Stara orientalska lirika predstavljeno gradivo je šolski izbor pesmi od katerih so najstarejše (npr. sumerske) nastale pred 4.000 leti najmlajše (japonske) pa so iz 17. stoletja Bralec te knjige spozna skoz izbrane pesmi pesništvo stare Mezopotamije, starega Egipta, Palestine, Arabije, Perzije, Indije in. kot rečeno. Kitajske in Japonske. Pesmi jpreljajo številne razlage, kronologije, opombe in ostala besedila Knjigo Stara orientalska lirika je pripravil Vasja Cerar, pesmi pa so prevedli različni prevajalci Pričujoča knjiga tudi potrjuje, da obnovljeno Klasje ohranja iz tradicije šolski rabi namenjenih zbirk vse tiste prvine. ki še vedno ustrezajo sodobnemu književnemu pouku v višjih razredih osnovnih šol in v srednjih šolah, obenem pa jih dopolnjuje z novostmi tujih zgledov. I. Z. poskusno glasbeni pouk za ljubitelje ^Ovomeški glasbeni šoli tudi letos B program — Pouk začenja 465 učencev, 106 novincev — Se možen vpis v malo glasbeno šolo in plesni pouk S ^5 u,° — Glasbena šola Matjana Kozine je začela novo šolsko leto 'Ma na vseh instrumentalnih in drugih oddelkih, v kar sta všteti tudi st*na šola in plesna dejavnost. Od tega je na oddelkih v Novem mestu ^šjih. vC|V' ostaIi pa so vpisani na dislociranih oddelkih, kijih ima šola v treh ^"fcnieju je 36, v Straži 18 in v Dolenjskih Toplicah 15 učencev. **• je pr v v Metliki pa novomeška glasbena šola od 1. septembra nima več, ker V nrv-,Vie*a novo ustanovljena samostojna enota Glasbene šole Črnomelj. 84 v'.ktaikihje 106 novincev, od 122 ^ P^nih za instrumentalni pouk I1 tla se13 0 dejavnost. Razveseljivo I "je nj . !'eliko otrok p rijavilo za šo-u lrUn,^k.° ‘menovanih orkestralnih Pa sojih morali kakih . roed temi niso bili samo '•ni sposobnostmi. f?r "'ed n*'*1 'n ravna*elj Zdravko Hri-H PJ'01! že zdavnaj vidi bodoče ^'avov J,az'ačnejših instrumentalnih i.Cs||'a, |(’j c Posebej simfoničnega orbiti sprejet^1" V SAN SEBASTJANU« VSE NAJBOLJŠE V Dolenjskem listu najprej preberem kritike in pohvale, kijih napišejo bralci. Pred kratkim sem zasledila kritiko na račun picerije San Sebastjan na Prešernovem trgu v Novem mestu. Ker sem iz pisanja zvedela, daje potrebno na pico čakati celo uro, sem želela preveriti, ali je postrežba zares tako slaba. Toda glej čudo, s prijateljem sva čakala na najini pici le 8 minut. Bili sta okusni, strežno osebje prijazno, mize in pribor pa čisti. Zagotovo se bom v ta lokal napotila še kdaj. IVANKA JAKŠE Novo mesto Varljivo vabilo Vodstvu Šmarjeških Toplic: To ni niti turizem 60-tih let »Čas težko pričakovanih dopustniških dni je tako rekoč tu, z njim pa tudi vprašanje, kam in kako. Letos bo razmišljanje o tem drugačno, ne le zaradi domačih okoliščin, temveč tudi zaradi novih pogledov na zdrave in sproščujoče počitnice.« Tako nas vabi reklamni listič Zdravilišča Šmarješke Toplice. Vabilo je zelo mikavno. Poglejmo, kaj nam nudi eden glavnih dolenjskih turističnih centrov. Zdravilišče ima čudovito lego. Bazeni, ki so nas v teh vročih dneh predvsem zanimali, leže na prelepi jasi sredi gozdov. Naravi so pomagali in jo dopolnili tudi vrtnarji s prekrasno urejenim parkom. Žal pa je to tudi vse, kar ponujajo turistom. Reklamni prospekt omenja dva zunanja bazena. Večji bazen je sodoben in bi ob polovico manjši zasedbi ustrezal, manjši bazen pa je star leseni bazen, ki je že zdavnaj odslužil. Voda v njem je že ob deseti uri dopoldan pošastno umazana. Kopališki redar se nekajkrat sprehodi okoli bazenov s cigareto v roki in v prekrasnih črnih hlačah in beli srajci. Težko, da bi v taki opremi koga reševal iz vode. Ležalnikov v toplicah nimajo, nudijo le lesene deske, ki so zasedene že kmalu po deveti uri zjutraj. Ob bazenu je tudi restavracija. Jedilnik je vseskozi enak: čevapčiči, ražnjiči, hrenovka in torta. Mize so brez prtov, umazane, polne nesnage. Še huje je v kopaliških kabinah. Smrdijo po urinu, so polne smeti in vode. Polomljeno pohištvo leži naokoli. Ob bazenih so bile pred leti mize za namizni tenis — izginile so. Odhajali smo jezni in žalostni. Turizem? Ne. To ni niti turizem šestdesetih let. HELENA GRANDA Novo mesto Ne terjamo niti »kamenčka več, kar smo že imeli Iz odprtega pisma Svo-bodnim sindikatom Presenečeni ugotavljamo, da se neargumentirani napadi na zakon o denacionalizaciji nadaljujejo. Svobodni sindikati Slovenije svojim delavcem priporočajo oklepanje na sedanji položaj, kar je enako, kot oklepati se na slamico, ki bo vsak čas potonila. Novih rešitev ne sprejemajo. Zakaj bi le?? Od kod strah pred bivšimi lastniki in tako silovito zaupanje zdašnjim. Mar jih niso prav ti pahnili v položaj, v kakršnem so?? Mar niso prav to isti ljudje, ki so desetletja govorili o samoupravljanju, o delavcih, ki naj bi dobili tovarne v svoje roke, o pravičnosti, o socializmu. Časa, da se njihove lepe besede potrdijo v praksi, je bilo dovolj (45 let), žal je ostalo le pri besedah. Brez jasno postavljenih lastninskih relacij ne bodo zaposleni nikoli dosegli višjega standarda in izboljšanja delovnih pogojev. Prav to vprašanje rešuje zakon o denacionalizaciji. Ta zakon se opira na prakso razvitega sveta, ki je že dokazal svojo uspešnost. Vztrajanje pri zdajšnjih rešitvah pa je zgledovanje po sistemu, ki ni prinesel želenega učinka, ampak povzročil zgolj nove socialne probleme. Prav ti problemi so tisti, katere rešuje zakon o denacionalizaciji. Besede so- cialistov »smo proti logiki kapitala« delujejo arhaično, kajti ves vzhodni blok, osvobojen komunizema, se neskončno bori prav za logiko kapitala«. Na svetu so morda samo še dve, tri države, ki bi zaploskale Semoličevim agitacijam proti logiki kapitala (Kuba, Severna Koreja, Kitajska). Postavljati se na stran idej, ki so že zdavnaj pogorele na smetišču svetovne zgodovine, je zgolj zavajanje od resničnih rešitev in želja po ohranjanju upravljalskih pozicij oblastnikov, ki se jim po 45 letih slabega gospodarjenja končno, za dobrobit vseh, majejo že dodobra strohnjeni stolčki. Delavci so v minulem obdobju lažnega samoupravljanja po besedah socialistov dodobra povečali vrednost družbenega kapitala. To je res. Vendar socialisti »pozabljajo«, da so nekatere vodilne strukture, gospodarji družbenega premoženja le-tega dodobra izropali. Vodilni ljudje mnogih uspešnih firm so s posli sumljivega tipa prevarali delavce in državo ter si sami nagrabili neprecenljiva bogatstva, hkrati pa ustanavljali lastne firme v tujini. Tam je tisti delež delavcev, za katerega so popolnoma upravičeni, in ne v lastnini, ki jo je treba vrniti. Bivši lastniki ne zahtevamo niti »kamenčka« več od tistega, kar smo že imeli. Nanovo ustvarjeno premoženje v vseh povojnih letih pa imajo delavci vso pravico zahtevati, vendar od tistih, ki so ga v 45 letih dodobra raznesli in okradli. V teh zahtevah se jim pridružujemo tudi mi, razlaščenci. JURE ŽIKIČ v imenu razlaščencev Še: Socializem v Šentjanžu Odgovor na prispevek s tem naslovom (DL. 29. avg.) Sestavek, objavljen pod tem naslovom v prejšnji številki Dolenjskega lista, utegne sproščati domišljije, zato tistemu, ki mu naši »interesi« niso jasni, predvsem pa gospodu Antonu iz Ljubljane (ki seje strahopetno skril pod tuje ime, opomba uredništva), tole: Socializmu v 45 letih ni uspelo v vse vasi napeljati pitne vode, niti približno mu ni uspelo zagotoviti ustrezne elektro mreže, prek 1800 prebivalcev ima komaj 44 telefonskih priključkov, 12 iz sosednjih omrežnih skupin. Od 145 km cestnih povezav pa je veljakom v času realsocializma uspelo v naši krajevni skupnosti z asfaltom preplastiti 5 km občinskih in 4,5 km krajevnih cest. To razumejo kot darilo za 15-letno sodelovanje v občinskih samoprispevkih. '■ Tako, gospod Anton iz Ljubljane. Politike nam nikoli ni bilo kaj prida mar. Na prste ene roke bi lahko našteli v Šentjanžu tiste, ki kaj stavijo nanjo, stavijo pa na naš program. Tako je razgibal krajane v cestariji, da nam resnično zmanjkuje denarja za izkop lastnega gramoza, saj smo za krajevne ceste prejeli v letu 1991 skupaj 96.800 din. Sprašujete se, kdo odloča o asfaltiranjih? Krajani sami, ključ je samoude-ležba. Pripraviš sam čimveč in družba ti pomaga dokončati, ko so zato možnosti. Potreb je veliko, denarja vse manj, zato vasi tekmujejo. Pred petnajstimi leti ste odšli v Ljubljano, danes pa ste opazili Hom. Kraj vaše mladosti, vaših najlepših let, kot pišete, je postajal lisa opuščenih kmetij, kmetij brez naslednikov, obdelovalne površine se zaraščajo v gmajne. Moti nas demografska ogroženost. V Hom in Cerovec, ki ga je doletela enaka usoda, Poraz razuma, liberalnega krila Ob predlaganih novih lastninskih zakonih: Biti hlapec velikih je vsaj korist, biti _____hlapec majhnih domačih ali tujih duhov pa je in bo katastrofa Med lastninsko reformo, ki je imela za cilj bistveno dvigniti gospodarsko učinkovitost, zagotoviti več dobrin, hrane in prozivodov, z manj stroški — za domačo porabo in za izvoz — in s tem več narodnega dohodka, in lastninsko reformo, ki jo Demos danes postav-jja za cilj — družbo razslojiti na lastnike in nelastnikc, na tiste, ki ukazujejo in na tiste, ki jim je ukazano »moliti in delati«, če bodo imeli kaj, sicer pa ponižno čakati na miloščino, je marsikaj. Je uničenje samoupravljanja namesto uvedbe soupravljanja, je Demosova zmaga na volitvah, je razdrobitev sindikalnega gibanja, je začasno utišanje leve opozicije in propagandno organizirana »pozaba« spoznanja ljudi o Demosovi ekonomsko socialni razvojni neuspešnosti. Slednje je bilo doseženo z veliko »vojaško« zmago nad velikosrbskim in realsocialističnim jugoslovenarstvom, ki si jo Demos spretno prisvaja. Tu je tudi poraz razumnega in liberalnega krila v Demosu samem — odhod dr. Mencingeija, spodleteli poskus rekonstrukcije nesposobne Demosove vlade in poraz liberalnega krila SDZ v zadnjih dneh. Toda čas ne dela več v isto smer. Za uveljavljanje besnih furij pritlehnih lastninskih in političnih interesov, za demagogijo svetega novega lastništva, DELAVNI RUMANJČANI RUMANJA VAS — Prebivalci te vasi pri Straži so z delom že dokazali, kaj pomeni sloga. Zadnjo akcijo so speljali kar v nedeljo. Zbralo se jih je 29 in lotili so se avtobusnega postajališča ter še nekaterih del za lepši zunanji videz, kraja. Naslednjo akcijo pripravljajo konec septembra, ko bodo spet zidali škarpo. ki obljublja boljše gospodarjenje v neki megleni prihodnosti potem, ko bo razkrojilo vse, kar je danes v dobro premišljeni razvojni politiki sposobno proizvodnje po kriterijih razvoja znanja in tehnologije zares razvitih družb konca dvajsetega stoletja, bije dvanajsta ura. Desnici v Demosu se res mudi. Kdo lahko prepriča delavce Pivke in Mure, da so jim bile njihove to' ame podarjene, da ne znajo gospodariti, da potrebujejo tutorstvo države, »zadružnih upravičencev«, ali bivših in novih lastnikov? In ker tega nihče ne more, tega tudi poskušali niso! V pripravi paketa lastninske zakonodaje so delavce in strokovnjake, zaposlene v družbenih dejavnostih, polkmete in upokojence preprosto obšli. Na razpravi treh skupščinskih teles, ki je bila pred kratkim, sem se lahko prepričala, da imajo v parlamentu odlične advokate bivši lastniki, veliki kmetje, zagovorniki tako imenovanih zadružnih upravičencev in politično Nestrokovne zlobe na pretek Kritika ali zlonamerni čvek, drugič in zadnjič Odgovor Tonija Gašperiča v zadnji številki Dolenjskega lista pod naslovom »Kritika ali zlonamerni čvek« hoče na vsak način dokazati tisto, kar ni res. Na določenih mestih pa se poslužuje golega in umazanega politikantstva. Najprej naj bralcem Dolenjskega lista in njemu pojasnim, da v osemmesečnem obstoju tako imenovanega Centra, ki ni bil pravno formiran, nista v knjižnici delali dve delavki, ampak samo ena. Druga delavka pa je v tem trenutku še vedno Se: Otočec tone v senco Odziv na uvodnik, objavljen 22. avgusta Oglašam se zaradi uvodnika »Otočec tone v senco«, objavljenega 22. avgusta. Da sem globoko ogorčena, je povedano premilo. Ta članek je enostavno izdaja nas Slovencev v Hrvaški in vseh ostalih narodov, ki živijo na območju Hrvaške. Tako pisanje spodbuja Veli-kosrbe za močnejši udarec po Hrvaški, ker ima slovenski blagoslov. Na vsa iz-govoijena poniževanja in grožnje s strani Paroškega, Zelenoviča, Šešlja, Miloševiča in jugosoidateske niti črke v Dolenjskem listu. Molčali ste. Po omenjenem sestavku se da sklepati, da je njegov avtor mnenja, da je glavni problem srbsko-hrvaški nacionalizem. S tem se nikakor ne morem strinjati. Mislim, da ljubezen do domovine, svobode in življenja ni nacionalizem. Hrvaška se ne bori za tuje teritorije, niti ne dela državnega teroija nad nehrvaš-kimi narodi v njej. Samo brani svoje, kar je pravica vsake države. Bi mogoče Slovenija dovolila terorizem in agresijo na sebe? Če bi, zakaj seje potem postavila po robu t.i. JA? Izjave dr. Šimeta Dodana na sinjski alki niso enake krvoločnim grožnjam srbskih politikov v slogu: »Imate pravico ubiti, sekati roke, iztikati oči«. Razlika je tudi v tem, da so Srbi te grožnje uresničili. Zakaj je v omenjenem sestavku samo del Dodanovega govora, zakaj ne tudi to, da se g. Dodan zavzema za samostojno Slovenijo, BiH, Vojvodino, Črno goro in Makedonijo. Trditev, da so pobiti civili in policaji maščevanje za navedeno Dodanovo izjavo, je, preprosto, nesmiselna. Omenjeni zapis meje globoko prizadel, ne samo kot Slovenko, ampak tudi kot prebivalko Hrvaške. Sodeč po sestavku gre za hrvaško-srbski spor. Ne gre za nikakršen hrvaško-srbski spor. Zakaj so napadli Slovenijo, če gre za ta spor? Tako prikazovanje problema gre na roko Miloševiču in njegovi družbi. To je stališče, ki ga oni vztrajno skušajo podtakniti svetu. Kaj ste tudi vi nasedli temu? M. D. Karlovac se vrača življenje. Ni pet hiš. Prek 23 jih je iz teh krajev z denarnim prispevkom izkazalo interes za gradnjo te ceste. Lastniki so odstopili od zemljiških zahtevkov za novo traso. V lastni režiji so opravili vsa zemeljska dela in gramozi-ranje. Za cesto proti Radečam je lastnik peskokopa, zainteresiran za ta sporni odsek, odstopil Cestnemu podjetju in KS ves gramoz in sklenil pogodbo za »asfaltiranje ceste ali oškodnino«. Podpirali smo za kraj koristnejšo varianto. Začnite z delom, gospod Anton, prizadevajte si, kot na Homu in Cerovcu. Ob sobotah z lopato na cesto, da bo prevozna, in naprej do prioritete. Mi vas bomo podprli, kot vse ostale. Pa pohitite, pred vami je že Zdevno, in Brunk, pred tem pa po posebnem statusu še Kladje in Gradec. Če ne boste dovolj hitri, še kdo drug. Kaže, da bo poslej drugače. Najprej hribi in nato doline! Prizadevnost krajanov najprej, ne pa bolj ali manj pomembni odseki. Skrb za bolj pomembne odseke si bomo delili z upravljavci teh cest in občino. In še to: predsednik KS Šentjanž nima nasada jablan v Homu; gospod, ki ga ima, pa ni predsednik KS. Za odgovor smo se odločili, ker ocenjujemo, da ste enostransko, za razvoj krajevne skupnosti škodljivo predstavili primer. Krajevna skupnost Šentjanž • Človek, ki napada anonimno, to stori z neprimerno manjšim čutom za odgovornost (A. Lajovic) upravljanje državne lastnine. Nimajo pa jih dovolj, pa tudi dovolj vplivnih in glasnih ne, zaposleni v družbenih podjetjih, upokojenci, potrošniki, ki se bodo jutri srečali z novim valom brezposelnosti, z visokimi cenami hrane in pomanjkanjem blagajna policah. Tega primanjkljaja politične moči dela in znanja brez novih volitev v skupščini ni mogoče nadomestiti drugače, kot da svoj glas javno in skupaj povzdignemo leve opozicijske stranke, sindikati in organiziacije civilne družbe, od izvenparlamentamih strank do organizacij strokovnjakov, upokojencev, žensk, mladine in potrošnikov. Izredna konferenca Svobodnih sindikatov 27. 8. 1991 v Cankarjevem domu meje opogumila, saj je pokazala, da iz Demosove moke ne bo lahkega in debelega kruha. Zaposleni očitno zelo dobro vedo, daje biti hlapec velikih in tehnološko razvitih vsaj korist, hlapčevati majhnim duhovom in kramarskim interesom pa je katastrofa. SONJA LOKAR Ljubljana 3. IGRE DELAVNIC POD POSEBNIMI POGOJI OTOČEC — Na prostoru za piknik na Otočcu se bo prihodnji četrtek zbralo okoli 100 varovancev iz delavnic pod posebnimi pogoji iz vse Dolenjske. To bo že 3. tovrstno srečanje, sodelovali pa bo1 do duševno prizadeti iz Črnomlja, Krškega, Sevnice, Trebnjega, Ribnice, Novega mesta ter gostje iz Ljubljane in Reke. Dopoldan se bodo potegovali za najboljše uvrstitve v šestih športnih disciplinah. Tekmovali bodo v krosu, kolesarjenju, vlečenju vrvi, suvanju krogle, čolnarjenju in med dvema ognjema. Popoldne pa se bodo poveselili na družabnem delu. Novomeška Delavnica pod posebnimi pogoji, ki hkrati praznuje deset let obstoja, organizira igre s pomočjo Tovarne zdravil Krka, Tiskarne in Zavarovalnice Triglav iz Novega mesta. V primeru slabega vremena bo srečanje preloženo na torek, 17. sep-tembra. B e. na porodniškem dopustu od lanskega septembra. Kar pa se tiče delovanja Centra na ekonomskih osnovah, se z gospodom Gašperičem strinjava, da to ni realna zamisel. Trdi pa, da je verjetno obstajal dogovor med izvršnim svetom in menoj ali, kot pravi gospod Gašperič: Ko ste nastopili službo v tem Centru, so vam veijetno predstavniki metliškega izvršnega sveta povedali, daje Center ustanovljen s pogojem, da s svojo dejavnostjo zasluži tudi za svoj obstoj; konec citata. Zgornji citat je zelo karakterističen, kaže pa na to, da g. Gašperič ne pozna oziroma noče poznati dejstev. Trdi, da so mi predstavniki izvršnega sveta veijetno povedali, da se bo moral Center financirati sam. Ni pa prepričan o tej trditvi. Naj zaključim. Dogovora o sa-mofinanciranju Centra ni bilo, saj ne obstaja o tem niti zapisnik, kaj šele, da bi podpisali kakšno pogodbo ali sklep, kar je v takih primerih nujna praksa. Če g. Gašperič poseduje takšen zapisnik ali sklep, naj ga spravi na svetlo. Kar pa gre kritike na račun delovanja Centra, kaj ni bilo narejenega in kaj bi lahko bilo narejeno na kulturnem in drugih področjih, pa naslednje: g. Gašperič se postavlja v vlogo edinega razsodnika ne samo v primeru Centra, ampak bere levite delavcem v Domu počitka, osebju v belem in še komu. In to na način skreganega pubertetnika in razočaranega narcisa. Od strokovne polemike ali kritike pa nič. Nestrokovne zlobe imate na pretek, g. Gašperič, strokovna zloba pa ostaja. Mogoče ne bi bilo napak začeti pometati tudi pred svojim pragom. In ne nazadnje, g. Gašperič, ne očitam vam honorarjev, saj vem, da so slabi, hkrati pa vam sporočam, da vam jih privoščim kot samemu sebi. Prof. MARKO STEPAN HOTEL, TODA ZA KOGA NOVO MESTO — Pred dnevi se je na Glavnem trgu končal sejem. Prodajalci za stojnicami so bili tudi iz drugih slovenskih krajev, zato so si v dneh sejma poiskali v Novem mestu prenočišče. Lazar Šordjan iz Kranjske Gore se je napotil v edini hotel in osmi razočaran. Soba 409/1je bila brez luči, gorela je le ena brlivka nad posteljo, radio je bil v razsutem smnju, iz tuša je curljalo vroče in mrzlo. Zjutraj se je oglasil v recepciji in za te »usluge« plačal natanko 764,50 din. Presenetilo ga je. saj tudi hoteli v Kranjski Gori nimajo mkšnih cen, zato si je naslednjo noč izbral privatno sobo in plačat 200 dinarjev. Na banki oškodovali Slovemjo Sem Metličan na začasnem delu v Nemčiji ter redni bralec Dolenjskega lista. Sem zaveden Slovenec in ponosen na vse Slovence po svetu, posebno pa na TO, ki seje hrabro borila ter pokazala svojo moč in sposobnost. Zato sem se, tako kot ostali Slovenci po svetu, odločil, da bom z denarjem pomagal Sloveniji. Oglasil sem se v Ljubljanski banki v Metliki ter poprosil uslužbenke, da z moje hranilne knjižice nakažejo za pomoč Sloveniji tisoč DEM. Toda kako sem bil razočaran, ko so mi za tisoč DEM izplačale 13 tisočakov in ne 21, kot so jih po borznem tečaju drugim. Slovenija je bila s tem prikrajšana za 8 tisočakov, zato sem se odločil, da bom odslej raje sam prinesel dinarje na banko in jih nakazal za pomoč Sloveniji. Večkrat pa se mi je tudi zgodilo, da sem prišel na banko dvignit marke, da bi jih vzel s seboj na pot v Nemčijo, a mi jih ni uspelo dobiti, ampak sem si jih moral sposoditi. Tako pač ravnajo z nami, z zdomci, ki delamo po svetu za devize. MARTIN Franc Masn TOLSTI VRH — V sredo pop°? se je množica znancev in ptVil L zadnjič poslovila od Franca upokojenega miličnika in nad v* jr ljubljenega podgoijanskega hud0,%j neža. Marsikateri družbi bo čas. Sto vicev je povedal, če je bilo ^ in vse je znal obrniti tako, d41 ^ družbo zajel smeh. Se pred 'eto*ao( ga predstavili tudi v našem časoPJJLj človeka, ki je spekel 4000 o**0* p Marsikdo se je ob tem čudil, nam je ob prvem srečanju zaupa*. _ je bilo še enkrat toliko, le da tega tel povedati, da ga ne bi Pr<*K» davkarija. Tak je bil Franc Mas®! ^ njegovem domu so se še poseML ^ oglasili njegovi nekdanji sodeto*' ^ delavci uprave za notranje zade» 'enjske regije. . ,ičnjkJ». Franc Masnik se je kot n)" poslii takoj po končani vojni na " ^ ljudske milice v Novem mestu, 1948 ga je službena pot zanesla .g ograd, kjer je polnih devet let op® odgovorne dolžnosti v varnostne® jj taljonu. Vseskozi sije prizadeva*. se vrnil v bližino rojstnega kraja- ^ se mu je uresničila leta 1957, ko J*Jjj vzel dolžnost namestnika koma” na Postaji milice v Metliki. Trije1 neje se je preselil v Trebnje *n PS komandir tamkajšnje milice, uP0^-tev pa je dočakal kot poveljnik rS Irov na HrtKit Pnlrltr iš kov na Dobu. Poklic, kakršnega ^ (p bral, je terjal polno odrekanj z*^ njegovo družino. Delo je opravi}JLvfl* no in odgovorno, za to je prejel odlikovanja in službena priznan)4^ p SKOK NA LESTVICI? DOBOVA — V Rokometnem^ bu Dobova so v prestopnem dobro delali in v celoti uresničili za^j cilj. V klubu bodo še najprej os<^nls0 igralci iz prejšnje sezone, z Glaserj podaljšali pogodbo še za eno *e*a%o pili pa so se s tremi igralci. N»J p. pridobitev vsekakor pomeni vrata kovič, kije bil preteklo sezono <-**"^ grebškega Medveščaka. Kljub zagrebškega drugoligaša Borca jelP.^ v RK Dobova. Tu velja omemb 5f , j gega vratarja Kuharja, ki je P%fjj Sevnice, in zunanjega igralca iz Krškega. Ko bo priložnost, Dobovi organizirali družabno sff^j. veteranov s športnimi igrami,n ^ cionalni nočni turnir v malem nbe y tu. Z izkupičkom od teh primm*^ do dobili zaželena sredstva, s »m . ,n bi si omogočili nemoteno trenira’-e pripravo na naslednjo sezono^^p Minka Gabriel V petek, 23. avgusta, smo se ^ kem številu zadnjič poslovili ‘N ^rr Gabrijelove mami iz Pristave P , srf> njem. Pred 86 leti je ugledala J) pri Povhovih na Blatu, v številu, ^r-družini. Že kot desetletni dekli t,- epi la mama, dobili so mačeho, skUP^iJfiJ lo 13 otrok, zato je morala ze ^ dP* mladosti opravljati težka kmee p^p Poročila se je h Gabrijelovim u» -o, tudi na kmetijo. Rodilo *c otrok. Pokojna mama je !?.'**-fpri^f! družine. Otroke sta vzgojila w|jel jih izšolala, odšli so od doma. ^kon»J5 sin Jože na kmetiji. Po 33 le*1** • r je mož umrl, čez nekaj let tu° ' gntf' • je moz umri, cez neaaj »» — gn1’; sinom Jožetom sta ostala sam veka,J® ja pa je zahtevala delovnega c o ,£ jjc so mami Minki že odpoved0 }{M lovne moči. Dobili so sn pravo delavno, skrbno in skrm tri*4' sko, ki je poleg službe že,v0Lg« r. vložila v obnovo gospoda** r slopja ter sedaj, ko je mama -kd4*J:j trebovala ob težki bolezni kot s1-* pomoč. Pokojna mami Mm» ’ rekli, je rada pomagala rejnlvseb, ** bila je dobra in prijazna do , nam bo ostala v dragem sp01^ (t ** Ograda v črnomeu to /eb je izmed reševalcev 32. na-Kl "e križanke izbral JUSTINO 1»^R< Blatnik la, Črnomelj, slove i?4^0 PreJeia knjigo Mateja n raškega pisatelja Jožeta Peterne-Km^?man je letos izšel pri založbi Mi a -a 8*asa v Ljubljani. Nagra-'testitamo! te rp?lte današnjo križanko in pošlji-itev najkasneje do 16. oktobra lj"as °v: Uredništvo Dolenjskega glavni trg 24,68000 Novo me-’s Pnpisom KRIŽANKA 34. Nia REŠITEV 31. ^GRADNE križanke ^^^avilna rešitev 32 nagradne kri-jUjj.if« brano v vodoravnih vrstah, Iam M£S, SOD, KMETIJSTVO, RA^ PpROG, ZNOJ, SOVA, JONSKI, SALERNO, AVA, Tipa ' ?,AABE- IN- gijon, FS. Mot’c.ALEMANL RAVAN, ti- K^EJ. opera, at, nona, umu (j Ustnostje posredo valnica med ^ zemljo. (Kogoj) ^SAMBEL SPOMIN NA »PTUJU 91« Ptuj.. * ~~ Od jutri pa do nedelje bo v srednješolskem centru že V Det.t^val domače zabavne glasbe. ^ Sl zv^er> ko se bodo ansambli iz inbro0venUe Pomerili za zlate, srebrne jiiiij te Orfejeve značke, se bo s svo- jin' -1' Predstav'l tudi ansambel sob,,, IZ N°ve8a mesta. Na finalnem sj^bjj ® večeru bodo nastopili an-koviJj. !.jih bo izbrala posebna stro-sta ..ji8’v revijalnem delu pa se bo-^inL ■ tav.‘*a “Uski instrumentalni bol. ln Vinko Šimek. V nedeljo, ko ljubite{X)<*ebii Orfejeva odličja, bodo Vjii n Hem domačih viž igrali in prepe-doslej »zlati« ansambli, *tvintpfAl utr'P Pa b° popestril vokalni 1 AJda s citrarko Cito Galič. JJ°parske pršice •jHijajajo na pomoč r'*erT1 čeških in avstrij-sadjarjev vlada ravnovesje, če človek W"Sk° ne posega vanjo. Rastlinski ra V7)ih Cl 'm.aj° ponavadi toliko na-°aravi ^ovra^r,ik°v, da se v svobodni ^ Pa - Pobrano ne razmnožijo. Drugačni o|(V|umetno vzpostavljenem rast-^»iak' denimo v plantažnem sa-č raj.mU' Ner nastopajo izjemno ugod-Vrstiiv ,erc za razmnožitev nekaterih Sopos-K1’ Predvsem žuželk. Med njimi PfelVe eno n.adležne in škodljive pršice ■ v n', ' Pa 'majo tudi svojo šibko točijo i ^Par^kih pršicah, ki se prehranju-razšin.d U"- Ker se slednje v nasadu ne 111 lak0 dovolj, jih je treba vanj vnesti x nek umetno razmnožiti, epikih . 80 znai,i uspešni poskusi Jih rjr^d-^rjev, ki so s pomočjo ropar-hejt^Jvrnočno zmanjšali potrebo po ^i Stevjiu ^branju. Revija Sad v zad-Podvjo,, 1 Poroča o velikem tovrstnem ^l»’S^,SS£5S phnik0 aun^00) ter razvila uspešno J^-te j. ,tnosa roparskih pršic v prakso. JJic v Jevil° mehkokožnih škodljivih i^jSai.^memo kratkem času tako VeT^j da škropljenje skorajda ni bi-Non°"ebn°- Da bi vzpostavili pri-PrŠic, j. novesje med obojimi vrstami (L^nih n Vedb tudi posebne vrste ke-?0duieinbrav*tov’ k' mehkokožnim v;’.r0parsk'm pa ne. Seveda to-? rasdin, ki ga bodo ekolo- ^tnepo pozdravili, zahteva več btanjj °Pazovanja in strokovnega NAGRADNA KRIŽANKA IBK'JH0> wm*r JPm ■te* \ , d . d KEM SIMBOL za Žveplo SODNO TELO AVTOR J UDIR PISATELJEVA PRVA KNJIGA MCDR0 BARVILO PUJS EVROPSKI VELETOK VALIČ DARE posrCnica PREORANA ZEMLJA ZLATO JABOLKO \ AFR PLEMENSKA IN JEZIKOVNA SKUPINA > OSREDKAR t \iF-j sIjMMpp ZDRAVILNA tpavniSka RASTLINA "ČAST NOVEJŠA KINEMATO- GRAFSKA TEHNIKA ll ll-A NEKDANJA FR TEROR ORG MOJZESOV BRAT MESTO V J BANATU ■ CVDOMIV OftnOTIirV A r > ZAGREBŠKI KOŠARKARSKI KLUB PRIZNANJE PORAZA DL PLUT0VINA D€L TELESA DELEŽ DRUŽABNIKA V MAJHNA ZVEZDA PREMlCNICA IT MESTO V PIEMONTU REKA V Z BOSNI MILANSKA OPERA CENE VIPOTNIK IKRAVEC RIMSKI . DRŽAVNIK ŠPAN MESTO V ANDALUZIJI KIT UTEŽ MERA TAPETA TERMIN PTIČJA SAMICA KEM SIMBOL ZA KOSITER ŽIVALSKA MAŠČOBA PRVAK 1 TENKO, BRUŠENO STEKLO DESNI PRITOK RENA v nemCui DL VRSTA RIBJEGA MESA FILM IGRALKA NIELSEN DL In potem se zbudiš v črno moro SGP PIONIR, MKI TRGOVINA MALA CIKAVA 25 tel. (068) 23-118 int. 18 telefax (068) 22-204 CENJENI POTROŠNIKI! Obveščamo vas, da bomo dne 6. 9. 1991 ob 10. uri odprli trgovino z vsem instalacijskim materialom, belo tehniko, akustiko, plinsko instalacijo in solarno tehniko. Lokacija: Mala Cikava 25. Trgovina bo odprta vsak dan od 7. do 16. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure. Poleg pestre ponudbe tehničnega blaga bomo po želji kupcev nudili tudi inženiring ter pomoč pri izbiri vseh vrst materialov za instalacije. Izkoristite 10% popust pri nakupu bele tehnike in 5% popus t pri vsem ostalem blagu v naši prodajalni v času od 6. do 21. septembra. Za večje nakupe nudimo brezplačno dostavo. Za obisk se priporoča »PIONIR«trgovina. Vljudno vabljeni! Uspavalne tablete vas lahko zazibljejo tudi v umor — 35 milijonov Američanov podvrženo nespečnosti — Vzroki za nespečnost so različni HH PCK Novo mesto, Srebrniče 1, tel. 21-604 fax21-611 obveščamo kupce, da imamo na zalogi vse vrste gradbenega materiala, posebno po ugodni ceni cement, keramika, opeka, obloge, železo vseh vrst in še marsikaj drugega. Novo v ponudbi trgovine so mineralna gnojila po konkurenčnih cenah. Zaloge materialov po teh cenah so omejene, zato pohitite z nakupom. Se priporočamo! Ni kaj, situacija zadnje mesece pri nas je bila res in je še dostikrat taka, da bi človek, če bi se hotel pogrezniti v brezskrben in globok spanec, res potreboval pošteno dozo uspavalnih tablet. To s spancem je pač tako, da ne pride, kadar si ga človek zaželi. Lahko pa pride z njim, če jemljemo napačne uspavalne tablete, še marsikaj nezaželjenega. Nespečnost seveda ni rezervirana samo za naše nemirne balkanske kraje, kjer ljudi drži pokonci skrb, kje bo spet naslednjič počilo, temveč je zelo razšiijena po najbolj razvitih deželah sveta, kjer je postala prava civilizacijska bolezen. Za 35 milijonov Američanov, ki jih pesti nespečnost vsako noč, je to tudi huda nadloga. In kot bomo videli, se ob stalni uporabi uspavalnih tablet, s katerimi si nespečnost odpravljajo, prav tako podajajo na kaj nevarno pot. Uspavalne tablete so bile usodne za 83 letno Mildred Coats, ki so jo našli vso krvavo mrtvo v postelji. Izkazalo seje, daje podlegla ranam, ki jihie dobila od osmih strelov iz pištole. Serif Reg Browneje raziskoval mističen umor. Predvsem je bilo čudno, ker ni šlo za rop, pa tudi sledu o drugih motivih za grozovit uboj ni bilo. Le kdo bi kaj hotel nemočni starki? Se predno pa je šerif dobil ekspertizo o strelnem orožju, s katerim naj bi bila starka umorjena, je dobil v roke pismeno priznanje. Dala mu ga je starkina šestinpetdesetletna hčerka Ilo Grundberg. »Saj je nisem ubila zato, ker bije ne imela rada, nasprotno, zelo jo imam rada,« je hlipala nesrečna ženska. Grundbergova je bila aretirana, obtožena umora, zaprta in potem premeščena v umobolnico v Salt Lake City, kjer so na njej opravili psihiatrične teste. Ni ji bilo treba stopiti k.\xwwwww\\\ wwwvvv\\\\ \\ vwr pred sodnike. Po preiskavah sta dva sodno zaprisežena psihiatrista izjavila, da je bila Grundbergova neprostovoljno omamljena, ko je ubila svojo mater. Tako kot več kot sedem milijonov drugih Američanov je jemala uspavalne tablete Halcion, ki naj bi ji pomagale k mirnejšemu spancu. Namesto tega sojo pripeljale v črno moro, ko se je prebudila. Čeprav so te tablete namenjene le za uporabo na krajše razdobje, ji jih je njen zdravnik predpisoval več kot leto dni. Dlje ko jih je jemala, bolj je postajala vznemirjena in duševno zbegana. Ker ni bilo moč najti pravega motiva za umor in ker se ga je obtoženka le medlo spominjala, so izvedenci ugotovili, da v trenutku umora ni delovala prištevno in Ilo Grundberg so februarja leta 1989 izpustili na prostost. Podobnih primerov je še precej. Tako je možakar v San Diegu pod vplivom tablet podtikal požare, neka ženska v Virginia Beach je ustrelila svojega moža, ker jo je zavrnil, policaj Ron Petty je zabodel svojo ženo v srce in še in še bi lahko naštevali. Vez med vsemi temi primeri je uspavalna tableta, kije ob pretirani uporabi povzročala pri uporabnikih občasne hujše psihične motnje. pisarno, niti ne glejte televizije iz postelje. Vaša postelja naj bo izključno za spanje in za ljubezen. Če v petnajstih minutah ne morete zaspati, se ne posiljujte z ležanjem v postelji. Vstanite in berite ali glejte televizijo v drugem prostoru, dokler ne postanete zaspani. Razvijte sproščujoče navade, kot do tople kopeli, desetminutno branje pred spanjem, ali lahek prigrizek. Dodajmo še jugoslovansko specialiteto: ne poslušajte radijskih in televizijskih poročil in pustite dnevno časopisje pri miru. Zdravniki pravijo, da bomo po teh nasvetih spali mirno in se zjutraj ne bomo zbudili v črno moro, ki lahko preži na človeka, ko se zbuja po užitih uspavalnih tabletah. Seveda je tudi tu jugoslovanska varianta: črna mora vas bo zjutraj zagotovo čakala. T. JAKŠE te zavarovalnica triglav „ poslovna enota Novo mesto Zagrebška 2, 68000 NOVO MESTO Vabi k sodelovanju za naslednja prosta dela in naloge: 3 zavarovalne zastopnike za zastope — Šentjernej — Škocjan — Dolenjske Toplice Pogoji: končana višja ali srednja šola katerekoli smeri, 3 leta delovnih izkušenj. Sprejeti kandidati bodo morali opraviti 4-mesečno poskusno Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d., Poslovna enota Novo mesto, Zagrebška št. 2. suet v številkah KbLIKO SIRA POJEDO v kg na prebivalca L9 * ““ ' """" 10 15 ■ iS ■ m I čili NEMČIJA GRČIJA SUEDSKA JUGOSLAVIJA ITALIJA fKflNClJA s* morda ponovno obetajo lepi časi, saj poraba uPeda vd?t!fBc?v v Evropi počasi narašča oziroma se umirja in ne r»zlller ’ k°t je bil primer s surovim maslom. Za Slovenijo, ki ima *vr razvito mlekarstvo, so te ugotovitve Kmetijske zveze za Porabi rj*zvest preselila trgovino v neustrezne kletne prostore — Niso se zmenili za odločbo inšpektorjev NOVO MESTO — Vrata No-votehnine prodajalne z domačim nazivom »Železnina« na Resljevi ulici so bila prejšnji teden zaprta. Takšna je bila odločitev tržnih inšpektorjev novomeške UIS potem, ko so izvedeli za samovoljno in nikomur prijavljeno selitev te trgovine v začasne kletne prostore sosednje stavbe in potem, ko so si te prostore tudi podrobneje ogledali. Vzrok selitve, ki navsezadnje za nadaljevanje zgodbe niti ni pomemben, je v tem, ker je dosedanje prostore te Novotehnine trgovine zasedel salon pohištva Miko, »Železnina« pa naj bi se v bližnji prihodnosti preselila v bivši salon No-volesa in Mika na Cesti komandanta Staneta. Da trgovine ne bi bilo potrebno zapirati, dokler novi prostori ne bodo nared, so v Novotehni našli zasilno rešitev. Prodajalno so enostavno preselili v bližnjo klet, kjer so imeli skladiščne prostore. Za takšno selitev so inšpektoiji bolj ali manj naključno izvedeli šele na občini in prejšnji petek tudi opravili pregled, na podlagi katerega je bila že minuli torek spisana odločba. V njej je črno na belem stalo, da je potrebno trgovino nemudoma zapreti, saj pogoji v njej ne dopuščajo normalnega dela. Pa najsi omenimo neprimeren vhod z ozkimi in nevarnimi stopnicami, prodajne police, narejene iz neobdelanega lesa, neprimerno opremo in osvetlitev, neprimerna tla in strope ali pa vlago, skladišče, kije sedaj na prostem, in še kaj. Po besedah Janje Leko, tržne inšpektorice, je vprašljivo že to, ali so bili ti prostori sploh primerni za skladišče. Da ne bi izgubljali časa, je inšpektorica odločbo, kiji tudi pritožba ne odloži izvršitve, v torek ob 14. uri osebno vročila namestniku poslovodje in trgovina bi v sredo torej morala biti zaprta. Toda ne glede na takšno odločitev inšpektoijev je v sredo ob 7.30 pomočnik direktorja maloprodaje v Novotehni poklical trgovce in jim samovoljno naročil, naj trgovino takoj odprejo, češ da so že ukrepali na občini (!) in da Ijo zadeva kmalu urejena. Hočeš nočeš so morali trgovci poslušati glas nadrejenega, nad samovoljo nekaterih v Novotehni so bili presenečeni tudi inšpektorji, ki so šele po vnovičnem posredovanju v podjetju dosegli, da so trgovino zaprli. Kot da so varnost kupcev in pogoji, v katerih delajo njihovi zaposleni, nekaterim v Novotehni deveta skrb! In šele po takšnem razpletu so v Novotehni ubrali pot, ki bi jo morali že na začetku: torej na občini oddati ustrezno vlogo za uporabno dovoljenje, tej pa sledi ogled prostorov pristojnih inšpekcijskih služb. Seveda bo za izdajo dovoljenja potrebno v kletni prodajalni še marsikaj postoriti. b. BUDJA »DO NA DA LINJ EGA ZA PR TO« — Po vnovičnem posredovanju inšpektorjev v Novoleni so bila vrata prodajalne »Železnine« prejšnji leden vendarle zaprta. ali delajo na črno. Najprej so se znova posvetili kontroli dela z registrsko blagajno. Način se ni v ničemer spremenil, plačila niso bila registrirana, gostje niso dobivali računov, denar seje shranjeval v posebnem predalu pod blagajno. Hiter in na okroglo narejen izračun obeh inšpektoijev je celo pokazal, da se dnevno (veijeli ali ne), bolj ali manj na črno steče v ta predal denarja v protivrednosti 4.000 DEM (!!!). Zadnja kontrola je bila 28. avgusta ob 10.00. V lokalu je bilo med 30 do 40 gostov, stregla so tri dekleta, ki niti inš-pektoijem, navzlic opozorilu, niso izročile računa, tudi njihov denarje odšel v predal pod blagajno. Cirkusa je bilo tokrat konec. Podroben pregled je, ob vsem naštetem, še pokazal, da lastnik lokala, Bojan Brodnik iz Brezja pri Grosupljem, v piceriji nima poslovne knjige, niti ni inšpektoijev obvestil o tem, kje se knjiga nahaja, kar bi po zakonu moral. Nadalje je bilo ugotovljeno ob kontroli podatkov o zaposlenih dekletih, da ne na pokojninsko-invalidski skupnosti, zdravstveni skupnosti, ne na Upravi za družbene prihodke ni prijavljena nobena od njih, obstaja tudi sum, da so delo vse opravljale brez živilskega pregleda. Brodnik seje sicer izgovaijal, da ima z dekleti sklenjene pogodbe o delu, kar pa dejstva, daje kršil zakon, ne more spremeniti. Vse zapisano bo v obliki predloga dostavljeno sodniku za prekrške, delo in poslovanje San Sebastiana si bodo po besedah dacaijev ogledali še pristojni inšpektoiji Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto. Že sedaj pa je očitno, daje POŽARI UKROČENI KOČEVJE — Pri inšpekcijskem kontrolnem pregledu 26. avgusta je bilo ugotovljeno, da so pogašeni vsi trije požari na območju nekdanjega rudnika rjavega premoga. Šlo je za podzemne požare, do katerih pride pod zemljo zaradi samovžiga ali pa tudi zaradi požigov suhe trave na tem območju, ki jo zažigajo neodgovorni posamezniki. Dim teh požarov je dušil stanovalce v bližnji okolici. Požarje pogasilo industrijsko gasilsko društvo Itas, ki zdaj opravlja tudi reden nadzor tega območja. Gašenje je trajalo nad 20 dni. Gasilci so namreč morali najprej odkopati velike količine zemlje, da so prišli do bližine podzemnih požarov, nato pa so gasili vodo z rudniškega jezera. Za gašenje so porabili kar več tisoč kubikov vode in se je takrat gladina jezera nekoliko znižala. Bojan Brodnik kot lastnik lokala kršil 36. člen zakona o dohodnini, ki pravi, da je treba dohodek evidentirati prek registrske blagajne, stranki pa izstaviti del kontrolnega traku kot račun. Hkrati je s tem kršen tudi 48. člen zakona o prometnem davku, kazni pa niso (vsaj za večino nas) prav nič majhne: kršitelj je lahko kaznovan tudi s plačilom 45 tisočakov kazni, da kazni, ki jo' prinaša neimetje poslovne knjige, in mandatne kazni, ki jo lahko na mestu prekrška izreče davčni inšpektor, sem ne prištevamo. Toda očitno je lastnik San Sebastiana izračunal, da se mu ob takšnem prometu tisti predal pod registrsko blagajno navzlic tako visokim kaznim še zmeraj splača... B. BUDJA LJUBLJANA — Minulo soboto, 31. avgusta, je v Sloveniji pričel veljati zakon o delnem povračilu škode, povzročene z vojaško agresijo v naši republiki. Omenjeni akt je skupščina Republike Slovenije sprejela 28. avgusta, zakon pa predpisuje posebni prispevek k cenam določenih proizvodov, ki se bo plačeval vse do konca letošnjega leta. To je tudi razlog, da so že v ponedeljek občane presenetile nove cene nekaterih proizvodov. Z drugimi besedami, to pomeni, da vsi tisti, ki naštete proizvode prodajajo PICERIJA DELALA NA ČRNO NOVO MESTO — Prav tako v torek, 27. avgusta, ko so tržni inšpektoiji novomeške UIS zaprli No-votehnino prodajalno na Resljevi ulici, so morali zapreti tudi picerijo »Oaza« na Drski. Za slednjo so namreč ugotovili, daje gostom odprla vrta že pred štirinajstimi dnevi, vendar za poslovanje sploh še ni imela uporabnega dovoljenja. Tako bo potrebno plačevati posebni prispevek v višini 0,50 din od litra naftnih derivatov (izjema je utekočinjeni plin), prispevek od zavitka cigaret (pa najsi gre za licenčne ali uvožene, ekstra domače ali tiste v kakovostnih skupinah od I do IV) bo znašal 2,00 din, prav tako je plačilo posebnega prispevka obvezno za alkoholne pijače. Od litra bo potrebno za delno povračilo vojne škode odšteti 10,00 din, vendar velja ob tem omeniti, da se prispevek plačuje le od tako imenovanih močnih alkoholnih pijač, medtem ko so vino in pivo ter seveda vse brezalkoholne pijače izvzeti plačila. Najzanimiveje ob vsem lem je, da so zavezanci za plačilo kar trgovska podjetja sama, tisti pač, ki proizvode prodajajo končnim potrošnikom. Tako je potrebno predpisani prispevek dodati k ceni, ki že vključuje prometni davek. OTROKA OTROKU GROZILA Z NOŽEM NOVO MESTO — Prejšnji četrtek okoli 15.30 je 9-letni Mario M. stopil iz samopostrežne trgovine na Drski. Takrat sta nenadoma k njemu pristopila dva otroka, mu grozila z nožem in iz vrečke pobrala denar. OSTAL BREZ KUVERTE Z DEVIZAMI NOVO MESTO — Še neznani storilec je 25. avgusta zvečer med dnevi piva, ki so potekali na vrtu hotela Kandi-ja, segel v zadnji hlačni žep Ljubljančana Draga Lenčka. Slednji je prepozno ugotovil, da v žepu ni več kuverte z devizami in je v Ljubljano odšel »lažji« za 17.000 din. OB KRKI NAŠLI BOMBO DOLENJE POLJE — Krajani Dolenjega Polja so 22. avgusta okoli 18. ure ob reki Krki našli letalsko bombo. O najdbi so takoj obvestili topliške miličnike, pregled pa je pokazal, da gre za bombo znamke »Bereta« in da izhaja še iz II. svetovne vojne. Nevaren ostanek je pirotehnik uničil na kraju najdbe. Kradli strelivo in orožje ČRNOMELJ, SLOVENSKA VAS — Primera pred nami nista osamljena, tatvin orožja in streliva, pa naj so njegovi lastniki teritorialci ali vojska, je vse več. Vse večje tudi črnih in nezakonitih prodaj tega orožja, zato opozorilo občanom ne bo odveč. Tudi nakup takega orožja je kaznivo dejanje, hkrati pa novomeška UNZ poziva vse, ki za takšno početje vedo, naj to takoj javijo najbližji postaji milice ali na UNZ, telefon 92. 20-letni Anton H. iz Črnomlja in 26-letni Josip M. iz Ozlja sta utemeljeno osumljena, da sta v prvi polovici avgusta obiskala nezavarovano (!!!) vojaško skladišče na Loki pri Črnomlju in od tam odnesla 650 kg razstreliva amonal ter 270 detonatorjev. Nekaj razstreliva sta sama »preizkusila«, na njuno vest gresta dve eksploziji na območju Gribelj, o čemer so mediji že poročali. Ni odveč dodati, da sta eksploziji zaradi znanih razamer povzročili med krajani precejšnje vznemirnjenje, zlasti še, ker storilci niso bili takoj odkriti. Nekaj razstreliva sta na podoben način porabila na hrvaški strani Kolpe, preostalega pa si razdelila in skrila. Na srečo ne za dolgo- 29. avgusta pa so uslužbenci novomeške UNZ preiskovalnemu sodniku Temeljnega sodišča Novo mesto predali 25-letnega Ludvika K. in dve leti starejšega Rada K., oba iz Slovenske vasi pri Trebnjem, ki sta utemeljeno osumljena, da sta v noči na 27. avgust vlomila v skladišče orožja in streliva trebanjskega občinskega štaba TO. Mladeniča sta odnesla 8 pištol M 57 z rezervnimi naboji in okvirji, kar sedem od teh sta do prijetja že prodala, eno pa so jima možje postave zasegli. ŠE BOJ ZA ŽIVLJENJE RIBNICA — V Ribnici so se v ponedeljek razširile govorice, da je v ljubljanski bolnišnici umrl 21-letni Robert Sočak iz Dolge vasi pri Kočevju, ki seje ponesrečil, ko se je 31. avgusta ob 20.35 peljal s svojim avtom skozi Nemško vas po magistralni cesti proti Kočevju. V bolnišnici smo zvedeli, daje ponesrečenec hudo poškodovan, posebno na glavi, in da se še borijo za njegovo življenje. kupcem za nadaljnjo prodajo, niso zavezanci plačila posebnega prispevka. Trgovci so tako morali konec minulega tedna popisati zaloge proizvodov, za katere se uvaja prispevek, določiti nove maloprodajne cene ter nastaviti Pištola se je sprožila med prerivanjem Kazenske ovadbe za skupino, ki je napadla delav-__________ca UNZ_____________ SEMIČ — Črnomaljski miličniki so te dni spisali kazenski ovadbi zoper R. H. in D. H. iz romskega naselja Coklo-vec pri Semiču, obe pa sta osumljeni kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja pooblaščeni osebi, in zoper S. H. iz Coklovca, ki je osumljen napada na uradno osebo. Dogodek sega v 27. avgust, ko sta okoli 17.20 delavca novomeške UNZ hotela med opravljanjem rednega dela legitimirati osebe, ki so v neregistrirani osebni avtomobil, stoječ na cesti med Črešnjevcem in Coklovci, nosili natrgane koruzne storže. S. H. seje temu uprl, delavcema UNZ zagrozil, da ju bo ustrelil in hip zatem skočil proti avtomobilu ter z roko segel pod desni sedež. Vsaj enako uren je bil uslužbenec UNZ, kije z levico prijel S. H. za ramo, v desni roki pa je držal pištolo. Tisti hip sta do njega planili R. H. in D. H., ga prijeli za rame in desno roko ter pričeli vleči od avtomobila. Ena od osumljenk je moža postave potegnila tudi za roko, pri čemer seje pištola sprožila. Naboj je S. H. oplazil po roki, njegovega sina pa po levi ličnici. Delavca UNZ sta poškodovancema takoj nudila pomoč, nakar so oba z reševalnim vozilom prepeljali v črnomaljski zdravstveni dom, od tam pa v novomeško bolnišnico. S KAMNOM PO OBRAZU SREDNJI GLOBODOL — Še v 9. avgust sega obračun med 55-letnim Jožetom K. iz Srednjega Globodola in štiri leta mlajšim sovaščanom Jožetom P. Kot pravi policijsko poročilo, je Jože K. s kamnom treščil Jožeta P. po obrazu in ga pri tem hudo poškodoval. Zoper Jožeta K. bo podana kazenska ovadba. • 20-letni Slavko H. iz Hras‘ tuH je moral imeti hudo umazana ste na svojem avtomobilu, da se je »d1 čil in 30. avgusta okoli 8.40 v n vomeški IMV v svoj a vtomobil ud žil 50-litrski plastični sod s čisti ^ za vetrobranska stekla l/raW,_ kazal razumevanja za njegove mene, Slavko je moral počakati miličnike. • Zaradi suma umora Pf,.^ osebkov se bo moral pred sod? ^ zagovarjati 4l-letni Martin}'-Črnomlja Možakar je zrnju primešal strup v prahu de ^ ban, da bi reč delovala zanesi)! J je dodal še nekaj ekaluxa, nai Ip zrnje velikodušno raztresel P° ^ jem dvorišču pred sosedove ko -n Slednje se pojedine niso , »rf posledicaje bila da jih je moral r na oni svet. Jp • Bržkone so na onem končali tudi zajci in kokoši, ** s li nasilno preseljeni iz hleva D ljuba Todiča v Gorenjem K0"! šest kokoši nesnic, neznano S ^ njihovih potencialnih jajc ‘n gouhcev pa je izginilo iz skega poslopja Marjana Mato ^ VrhpečL Skupne škode je 1 tisočakov. . ge- • Pa naj še kdo reče, d rf! ograjčani ne zaupajo Slovet* '$ Alojzija Aparac iz Kavnega Srbije je ondan pustila °sebuen jed beograjske registracije neza ^ pred vikendom Novomeščaoa, , j( lina C. na Drganjih selih-, _ njeno zaupanje nekdo zlorab' ' jg lo je zapustil bogatejši za tisočakov. Z BEEMVEJEM ZBIL KOLESARKO — 28-letni Marko JurgličizTrebnje-ga se je 31. avgusta ob 21.45 peljal z osebnim avtom BMW po cesti z Mirne proti Trebnjemu. Kakih 50 metrov z Mirneje v levem in preglednem ovinku dohitel kolesarko, 58-letno Marijo Hribar iz Zabrdja. Slednja je vozila pravilno ob desnem robu ceste, tega pa ni bilo moč trditi za Jurgliča. Zaradi vožnje preblizu desnemu robu ceste je kolesarko zadel in zbil po vozišču, pri čemer seje Hribaijeva hudo poškodovala in se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za 5 tisočakov. NI ZMANJŠAL NOVO MESTO — 20. 23.25 seje z osebnim avtom. ^ V proti Novemu mestu peljal m0vlj9v< šič iz Novega mesta. Pn zaradi okvare na cesti stal .g p* priklopnikom, opozorilnih ° ,v za«. DOLENJSKI LIST Škode na obeh vozilih Je dinaijev. > ZA VARNO POT V ŠOLO — Novomeške ceste in ulice so v ponedeljek 2)u,rahgji prvi dan no vega šolskega leta, zno va prepla vili tisoči šolarjev in dijako v. N a sr.,L prvi šolski dan minil brez nezgod, tudi ali predvsem po zaslugi akcije postajerta ^ miličnikom pa so na pomoč priskočili šolarji v uniformah. Naš posnetek jih prehodu za pešce na Cesti herojev. Da bi otrokom tudi v prihodnje zagoto vili ‘ varno pot v šolo, miličniki obljubljajo, da bodo z akcijo nadaljevali kar skozi šolsko leto. (Foto: B. B.) S prispevkom krita vojna škoda V Sloveniji je pričel v soboto veljati zakon o delnem povračilu vojne škode'" ________Dražji naftni derivati, cigarete in močne alkoholne pijače _ evidenco o prodanih količinah tetl (L izvodov. Ni odveč dodati, da bo P vanje prispevka nadzorovala h družbenega knjigovodstva, za k** ^ pa so predvidene kazni. Vsaj 50.0’*'. . bo moral odšteti zavezanec, ki ka ne bo vplačal v rokih in na n* predviden z zakonom, medtem * predvidena najnižja kazen za odg0 no osebo 10 tisočakov. „ o KRADEL IZ AVTOMOBILOV SMOLENJA VAS — 29. mfcjjjjjj okoli 13. ure je neznani nepri°‘P stopil do odklenjenih osebnih 8vt0 j. bilov nad Smolenjo vasjo in Nov0 čanu Stanislavu Peru izmaknil »■ din, Martin Klobučar iz Ždinje vas je bil ob 4 tisočake. PO DOLENJSKI DEŽELI t. 36(2194) 5. septembra gospodična vabi pjjjl RJANCI Vojna in vse, kar je »h,01 nJl>. je bilo krivo, da smo se Slo-dopusti bolj kot kdajkoli pričeli ^R tistemu, kar imamo doma. Vse C kCn)“v’ R'te toP*c dneve izkoriš-non,x ob'sR Gorjancev, ob vrnitvi v doli-dtifi 0mur ni ^ Zavoljo užitkov, kijih poganski gozdovi in košenice, kot ^ zavoljo urejene planinske postojanke ^podični. Njen oskrbnik Vojko Mr-?* obiskovalce pripravil vikend pa-rnu''o®” bivanja s popolno oskrbo v do-itirt,* Gospodični velja vsega 294 din, koSj[*n’ Ro, denimo, družinsko nedeljsko fcSJfne le 90 din na osebo. Da ostalih j H'1' ne omenjamo- Zapišimo ^ 24?92k° ^teV'**C018 more^'tna na' VN KRKE BO! JJOVO Mbsto _ Zavoljo vojnih Rsara ■'.J8 odpadla tradicionalna ko-koH. _ dirka za Veliko nagrado Krke Don. " u,,aa za vetiKO nagrado Krke yira’ tekmovanJe v balinanju, iportrv pa sprejemajo na občinski U. s«' ZVez‘ do ponedeljka. V četrtek, Do|, vfrobra, bo v bazenu zdravilišča Ptfcvjij e Toplice, kjer sc bo moč tudi sita§,9’ lekmovanje v plavanju, občin-'p,tH^rtna zveza pa tudi sporoča, da t&tlon d° 12. septembra prijave za •C^metno ligo, in sicer posebej za 4 lr> travnata igrišča. v nedeljo turnir v badmintonu iport?.^9 MESTO — V novomeški Hed,|: dvorani pod Marofom se bo v v 9'uri Pričel republiški turnir Kitni L^onu kategorije C. To, z dru-nanj pomeni, da se lahko tivej p ).*vijo tudi novomeški rekrea-rrUavnina znaša 100 din. Rokavec tretji V ČSFR tiest^T — V tem češkoslovaškem HotnJdf.biJ8 pred dnevi mednarodna distnr,'i • lst'^na F*M dirka, na kateri so Najvi’," tudi trije slovenski dirkači. Je v je izkazal Brane Rokavec, ki 'rrienit°Jem razredu do 80 ccm zasedel sredi dn°,tretje mesto, bržkone pa bi, če kot*,, ke ne bi zapeljal s proge, ob Pnstal še mesto višje. Anonimni klic »zakuhal« afero Ali: kako so nogometaši novomeškega Elana v zadnjem kolu izpadli iz SNL? _____— Spletka ob pomoči republiške nogometne organizacije NOVO MESTO — Deset dni pred pričetkom letošnjega prvenstva v enotni slovenski nogometni ligi — v njej, kot je znano, nastopajo tudi lanski zvezni ligaši iz Slovenije — je v prostorih novomeškega NK Elan zazvonil telefon. Glas na oni strani žice se ni predstavil, dalje le vedeti, da gre za človeka, ki dela v republiški nogometni organizaciji. Novomeščanom je sporočil, da ima na voljo podatke, ki kažejo, kako so elanovce izigrali v minulem prvenstvu in jih potisnili na mesto, ki je pomenilo izpad iz lige. »Za 5.000 nemških mark vam uredim, da boste ponovno zaigrali v prvi republiški ligi,« je še velikodušno ponudil neznani telefonski klicatelj. Že vrabci na veji čivkajo, da so se rezultati zadnjih kol minulega prvenstva v SNL kuhali v sodniški kuhinji, možje včmem so delili točke po znanem kriteriju: zmagal je tisti, kije imel več pod palcem. Tudi o tem obstajajo dokazi, ne nazadnje so bili Novomeš-čani celo s strani Nogometne zveze Slovenije opozorjeni, naj budno spremljajo sojenje, saj da obstajajo dokazi, po katerih bi naj sodniki revnemu Elanu »pomagali« k izpadu iz lige. Ob vsem tem je sedaj črno na belem tudi to, da so bili Novomeščani žrtve ene največjih spletk v slovenskem nogometu v zadnjih letih. Prav uvodoma omenjeni telefonski glas je bil tisti, ki je elanovce pripeljal do sramotnega odkritja početja v vrhovih republiške nogometne organizacije. Jasno je, da eianovci niso imeli zahtevanih mark za plačilo ponujene informacije, radovednost pa je vendarle bila tolikšna, da so bili klicatelju pripravljeni odšteti nekaj dinarskih tisočakov. Čeprav nejevoljen, seje glas na oni strani žice strinjal tudi s tem, nato pa Novomeščane seznanil s skrivnostno novico. Kolje znano, je o usodi Elana odločalo zadnje kolo. Novomeščani so igrali v Celju in tudi poraz bi jim še naprej zagotavljal status republiškega ligaša, če bi Steklar na domačem igrišču ugnal Jadran Lamo. To se, razumljivo, ni zgodilo, kajti tekma v Rogaški Slatini je bila kupljena, točki sta odšli v Dekane. Toda najpomembnejše ob vsem tem je to, da je za vrsto Jadran Lame v tem srečanju igral nogometaš, ki zaradi rdečega kartona na tej tekmi sploh ne bi smel igrati. Pravila NZS so v takem primeru jasna: tekma bi morala biti registrirana s 3:0 za Steklaija, tekmovalna komisija pa bi morala Jadran Lami odvzeti točke. Da bi bila ironija še večja, so bili zaradi podobnega spodrsljaja nogometaši novomeškega Elana prav v minulem prvenstvu kaznovani z odvzemom dveh točk, ki sta na koncu pomenili slovo od druščine najboljših slovenskih ligašev. Ni odveč dodati, daje bilo z izpadom iz lige vrženega proč ogromno dela in odrekanja, leta garanja in pričakovanj. Elanu pa so po takšnem razpletu obrnili hrbet tudi mnogi z muko pridobljeni sponzotji. Po takšnem odkritju so se v Elanu seveda takoj odločili napisati pritožbo, s tem pa so seznanili tudi republiško zvezo. Toda pravi hladen tuš jih je šele čakal. Tajnik Nogometne zveze Slovenije, gospod Zalarje elanovcem hladnokrvno odvrnil: »Kar pritožite se, toda možnosti za uspeh nimate nobene. V nobeni knjigi pošte in priporočenih pošiljk ni zavedeno, da smo mi vodstvo Jadran Lame obvestili o tem, da njihov kaznovani igralec na tem srečanju ne sme igrati. V Dekanih bodo trdili, da o kazni niso vedeli in da o prepovedi igranja niso bili obveščeni, vi dokaza o nasprotnem nimate. Sicer pa so tudi vsi roki za pritožbo zamujeni « Ogorčeni in pretreseni so bili Novomeščani nad takim odgovorom, na svoji koži so spoznali, da je pravica še vedno mnogokrat na strani močnejšega in večjega. Tudi če bi hoteli, pritožbe nikakor ne bi mogli oddali v zakonitem roku, kajti bilten NZS, v katerem zveza klube obvešča o kaznovanih igralcih, je zavoljo vojne na Slovenskem izšel šele 26. julija, torej natanko mesec in 10 dni po zadnjem odigranem kolu (!). Skromen obliž na prizadejano rano so jim besede predsednika NZS Rudija Zavrla. Priznal je krivdo republiške organizacije, se Novomeščanom opravičil in jim obljubil, da bodo krivce poiskali in kaznovali. Da pa bi Novomeščanom povrnil izgubljeno, jim zagotovil nepravično odvzeto mesto med slovenskimi ligaši, o tem ni hotel slišati. Prvenstvo seje pač že pričelo in zvoniti po toči je prepozno. Se nekaj dni nazaj so v NK Elan vztrajali, da gredo do konca, da sprožijo spor pred rednim sodiščem in o aferi obvestijo tudi Fifo, svetovno nogometno organizacijo. Danes so se vdali v usodo, spoznali so, da so majhen podeželski klub, o usodi katerega ne odločajo sami, iskanje pravice pa bi jim vzelo še tistih nekaj fičnikov, ki jih imajo za bedno životaijenje. Daje temu res tako, so znova spoznali v prvem kolu druge republiške lige prejšnjo nedeljo; tekmo Elana v Ljubljani proti ekipi tamkajšnje Sla vije je sodil nihče drug kot bivši igralec taiste ekipe. Dogajanj ob in na igrišču potemtakem veijetno ni potrebno posebej opisovati. Tudi rezultata ne. B. BUDJA OTVORITEV Z BARBARO MULEJ TREBNJE — V soboto, 7. septembra, bo v Trebnjem, v okviru nastajajočega športnega centra »Vita«, otvoritev dveh teniških igrišč, pokritih z umetno travo. Otvoritev bo ob 16. uri, pričela se bo z. demonstracijo tehnike teniške igre, nadaljevala z ekshibicijskim nastopom najboljše slovenske igralke in la čas 150. igralke sveta, Barbare Mulej, proti Tini Vukasovič, končala pa z zabavnim programom Slavka Podboja in Modrc kronike. Ni odveč dodati, da bodo lahko vsi zainteresirani v luči reflektorjev tudi preizkusili igrišči. LE REMI ELANA — V 2. kolu druge republiške nogometne lige Je enajsterica novomeškega Elana na stadionu v Portovaldu gostila ekipo Vodic iz Šempasa. Eianovci so bili za razred boljši nasprotnik, imeli so vsaj 15 priložnosti za zadetek, izkoristili pa niso nobene. Končni izid je ostal 0:0, naš posnetek pa kaže akcijo Mesojedca, ko je žoga, kot v večini primerov, končala v rokah zanesljivega gostujočega vratarja. (Foto: B. Budja) Pionir brez lige in trenerja °d° odbojkarji Pionirja igrali v slovenski super ligi ali v A1 zvezni ligi? — V klubu iščejo trenerja — Treninge sedaj vodi prof. Janez Mohorčič |^R' Pionir danes dela in živi, Spartak. Sistem igranja naj bi bil turnirski, ?* bod0 v j’vezna liga bo. V klubu pravijo, s čimer bi se izognili igranju, denimo, v Siav'J' Pomaknjen na 2. no- vor in razplet bo ne glede na kasen pričevat vencja \ Fiomrju upajo, da bo do ta- tek lige potrebno poiskati čimprej. ^ v reden'predlog !o°v Piomrju . ')?‘leJpa 56 Novomeščani pripravljajo, Po JUdl Predlog zagrebške Mladosti ki ko' ^ 1x5 vse P° slarem. S trening, so v "ge’ se A | i“g„ JZag.rebčanl Predlagajo, Dor()s/ l£s?ek ^ ^ jnfarktu zdravi na Moštvo je zaenkrat nespretne- >kr>V,Prvi bi '£rali Bosna, Mladost, .T00; nef ,0pV0 JC 'e‘granje Ma"Ca Va felezničar in Pionir, v drugi pa Gavnlov.ča. Prvega vleče nazaj v Vojvo- 0 Zvezda, Partizan, Vojvodina in dl"°’Vendar ™T*J ^ ? ra7pl1e,d°- —___________ 1 govora o lem, kakšen bo tekmovalni siji__________" stem. Če bo A I liga ostala, bo tudi Marič k j,, ^ v ANU POKAL ostal v Novem mestu. Drugače je z Gavri- Ma ; ?KO____i, , . lovičem, ki seje odločil kariero nadaljeva- li tuCi?rki^otelSrerrdč^ripraviJbaliZ- “ na Cipru’ vcndar ko£neg? dog“vora S& na Ratercm je natopilo 45 tek- ,nj'rn,,"n"v,m ^ubT V' ? ftkjZ 17 osmih klubov dolenjske ?dveč dodatl: ** nc Mar,č ne Gavr.lov.č zmf0 bili razburljivi in izenačeni, 50 """“b* 'zp,sn'“ ,n vsaJnapa- 1 'z Bgmaga pa je pripadla Petru Juva- pirJu še zmeraj člana OK Pionir. K sledmi Dok .rka Novo mesto, ki je tako "Jemu je mmuleMm prestopil tudi Mario Ka hotela Sremič v trajno last. Bakonja, dvometraš iz bihaškega Melalia- commerca, ki z Novomeščani že vadi, negotov pa je razplet pogodbe z Jeralo iz ljubljanske Tovil Olimpije. Gre za nedvomno enega najboljših podajalcev pri nas, ki je za Novomeščane že podpisal, nato pa se nenadoma registriral za bivši klub, končno besedo pri vsem bo tako bržkone imela OZS. Nemara ni odveč dodati, da so se v delo s prvo ekipo vključili tudi štirje obetavni mladinci; Gotenc, Žunič, Mohorčič in Babnik so najboljše potrdilo temu, da v Pionirju kvalitetno in strokovno delajo tudi z mladimi. In trener? Bržkone na Leszka ni več moč računati, v Pionirju se sedaj znova pogovarjajo s prof. Markom Zadražni-kom, treneijem, kije Novomeščane pripeljal v I. zvezno ligo, potem pa vodil mariborskega Stavbaija. Upati je, da bo Zadražnik sprejel nov izziv, ob tem pa velja dodati, da so Zagrebčani ponudili Pionirju trenerja s Kitajske, vendar v Novem mestu zaenkrat o tej ponudbi še niso resneje razpravljali, tudi ali predvsem zavoljo ovir pri sporazumevanju ne. Možakar oblvada namreč zgolj angleški jezik. Resnici na ljubo in na srečo pa v vodo še niso padle vse možnosti o angažiranju Vinka Dobriča, izvrstnega trenerja iz, Zagreba, ki jc pripeljal dekleta Mladosti do najboljše • Novomeški odbojkarji vadijo sedaj dvakrat dnevno v športni dvorani pod Marofom, že ta vikend pa bodo nastopili v avstrijskem Gradcu na močnem mednarodnem turnirju. evropske ekipe, hkrati pa je tudi selektor ženske državne reprezentance. Že po slednjem je videti, kako visoko ceno ima novomeška odbojka. Vrhunski strokovnjaki vodijo praviloma le vrhunske ekipe. B. BUDJA Trojna zmaga mladincev Krke na dirki za VN Roga Najboljši član je bil Papež na osmem mestu LJUBLJANA — Prek 100 kolesatjev iz Slovenije, Hrvaške, beograjskega Čuka-ričkega in nekaterih zamejskih klubov se je minulo nedeljo pomerilo na tradicionalni dirki za Veliko nagrado Roga. Čast novomeških kolesaijev so vnovič reševali strejši mladinci, ki so kdove kolikič potrdili, da so razred zase. Zmaga med člani je na 120 kilometrov dolgi progi pripadla Pagonu (Sava), medtem ko je bil najboljši krkaš Sandi Papež na 8. mestu. Dolgo časa je kazalo, da bo v boju za vrh najmočnejše novomeško orožje Srečko Glivar, saj je bil med skupino sedmih ubežnikov, ki sije prikolesarila že lepo prednost, vendar so imeli ob koncu največ moči Pagon, Pintarič in Penko. Povsem drugače je bilo v konkurenci starejših mladincev. Novomeščani so na 120 kilometrov dolgi progi zabeležili trojno zmago, prvo mesto je pripadlo Boštjanu Mervarju, drugi je bil Gorazd Štangelj, tretji pa Uroš Murn. Med mlajšimi mladinci, ki so morali prevoziti 60 km, je zmagal Bergant (Rog), najboljši krkaš je bil Derganc na 5. mestu. NEGOTOVOST MED ODBOJKARJI— Odbojkarji novomeškega Pionirja ta čas delajo in vadijo, kot da prvenstvo v A I ligi bo. Prav od tega je tudi odvisno, ali bo Marič (tretji z desne) še naprej ostal v Novem mestu skupaj z Jovičem (drugi z desne), ki o odhodu ne razmišlja, bolj ali manj na dlani pa je, da bo Gavrilovič (prvi z desne) kariero nadaljeval na Cipru. (Foto: B. B.) UGODEN NAKUP STANOVANI Z VISOKIM KOMERCIALNIM POPUSTOM VAM OMOGOČA Belokranjsko gradbeno podjetje BEGRAD p. o. Črnomelj 68340 Črnomelj, Zadružna cesta 14 V ČRNOMLJU na lokaciji ČARDAK, in sicer: - dve dvosobni stanovanji (takoj vseljivi) - nudimo 10% popust z možnostjo kreditiranja - ob 100% plačilu še dodatni 10% popust. Vse morebitne kupce prosimo, da se oglasijo na Podjetju BEGRAD v Črnomlju ali po telefonu: (068) 52-255; 52-217. V skladu s 7. členom Odloka o priznanjih občine Metlika (SDL, PREDSEDSTVO SKUPŠČINE OBČINE METLIKA RAZPISUJE zbiranje predlogov za priznanja občine Metlika: 1 imenovanje častnega občana 2. plaketo občine Za častnega občana občine Metlika je lahko imenovan tisti ki doseže pomembnejše uspehe na gospodarskem, kulturnem znanstvenem ali športnem področju, ki krepi in razvija dobre medčloveške in demokratične odnose v družbi, in tisti, ki pomembno prispeva k afirmaciji občine Metlika v širši družbeni skupnosti. Plaketa občine Metlika se podeljuje posameznikom, podjetjem, ustanovam in zavodom, KS, društvom in njihovim zvezam za njihovo izredno uspešno delo, ki je prispevalo k napredku in uspehom občine na področjih, kjer delujejo in s tem bistveno pripomorejo k boljšemu družbenoekonomskemu položaju občine in njenih občanov. Dokončen predlog dobitnikov priznanj bo pripravila komisija za odlikovanja in priznanja in ga predložila v odločitev zborom občinske skupščine, priznanja pa bodo podeljena na svečani seji zborov občinske skupščine v novembru 1991. MOŽNOST NEOMEJENEGA ZASLUŽKA IN NAPREDOVANJA! EKSKLUZIVNI zastopnik najuspešnejše svetovne kozmetične firme v direktni prodaji vabi k sodelovanju ambiciozne in sposobne prodajalce ter VHrvaškkUP'n ^mana^er^ za Prodajo na območju Slovenije in Pokličite vsak delavnik med 10. in 12. ter 14. in 16. uro na telefonsko številko (061) 219-962. V URESNIČITE SVOJE SANJE! ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO Ulica talcev 3/a, telefon 21-319, 21-640 VABIMO VAS K VPISU v naslednje izobraževalne oblike in programe: — osnovno šolo za odrasle od 1. do 8. razreda (brezplačno) — poslovodsko šolo trgovinske stroke — srednjo komercialno šolo (diferencialni program za trgovinske poslovodje) — EKONOMSKO-POSLOVNO FAKULTETO MARIBOR — vpis novincev bo 18. septembra 1991 od 9. do 12. ure, ostali vpisi od 15. do 18. ure — tečaje tujih jezikov za odrasle (angleški, nemški, italijanski, francoski, ruski in latinski jezik) — tečaje angleškega in nemškega jezika za šolske otroke (od 1. do 4. in 5. do 8. razreda) — tečaje slovenskega jezika za pripadnike drugih narodnosti — tečaje šivanja in krojenja — seminarje za upravljalce centralnih ogrevalnih naprav Prijave sprejemamo do konca septembra 1991, in sicer vsak dan od 8. do 14. ure, ob torkih pa tudi popoldne od 15. do 18. ure. Vse ostale informacije lahko dobite v tajništvu zavoda ali po telefonu. DOLENJSKI UST 11 ( TELEVIZIJSKI SPORED) PETEK, 6. IX. SLOVENIJA 1 8.35 — 10.15 in 14.40 — 1.50 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 1000 IDEJ ZA NARAVOSLOVCE MOŽ, KI JE STANOVAL V RITZU, amer. nadalj., 1/4 10.05 VIDEO STRANI 14.55 VIDEO STRANI 15.05 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev TEDNIK 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE: SLOVENIJA - UMETNOSTNI VODNIK NEVARNI ZALIV, kanadska naniz., 12/20 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 FORUM 20.20 FESTIVALI SVETA, avstral. dok. serija, 8/12 20.45 PARALAKSA, nizozemska dok. serija, 9/13 21.10 VRTINEC, angl. nadalj. 4/6 22.05 DNEVNIK 3, VREME 22.30 SOVA: PRI HUXTABLOVIH, 6. epizoda amer. naniz. ŽENSKA SOKOL, amer. film DRAŽLJIVO, franc, erotični program 1.40 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 15.30 Odprto prvenstvo ZDA v tenisu (posnetek) — 17.30 Studio Maribor — 19.00 Videomeh v Ameriki (ponovitev) — 19.30 Dnevnik ZDF — 20.00 Žarišče — 20.30 Oči kritike — 21.10 Mozart na turneji: London (1 /3) — 22.05 Videonoč — 2.05 Yutel HTV 1 8.40 TV koledar — 8.50 Informativni program -12.15 Izobraževalni program -12.35 Dom brez doma -13.30 Hišni ljubljenci (angl. naniz.) — 13.55 Od maja do decembra (angl. naniz.) — 14.20 TV koledar — 14.30 Informativni program - 15.15 Hemingway (nemško-amer. nadalj.)- 16.10 TV izbor— 17.15 Informativni program — 17.55 Dokumentarni program — 18.45 Ah, te majhne razlike (angl. humor, naniz.) — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.05 Bruno, nedeljski otrok (franc, film) — 21.35 Dnevnik 2 — 22.05 Slike časa — 23.05 TV izbor — 0.05 Poročila SOBOTA, 7. IX. SLOVENIJA 1 8.05 — 13.15 in 14.55 — 2.00 TELETEKST 8.20 VIDEO STRANI 8.30 TV MOZAIK 8.30 ANGLEŠČINA - FOLLOVV ME, 17. lekcija 9.00 RADOVEDNI TAČEK 9.15 LONČEK, KUHAJ 9.20 KLOBUK IN KLOBUČICA 10.10 ALF 10.35 VEČERNI GOST: DUŠAN JOVANOVIČ 11.25 OČI KRITIKE 12.05 MOZART NA TURNEJI 13.00 FORUM 13.15 VIDEOSTRANI 15.10 VIDEOSTRANI 15.25 EUROMUSICA, ponovitev L oddaje 16.20 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 PES, KI JE KONČAL VOJNO, kanadski film 18.35 SVETILO, angl. dok. oddaja 19.05 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.50 VREME 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3X3 20.35 VARIETE 21. 35SOVA NA ZDRAVJE!, 28. epizoda amer. naniz. 22.00 DNEVNIK 3, ŠPORRT, VREME 22.25 SOVA: VOJNA IN SPOMIN, amer. nadalj., 9/12 KO SO ŽENSKE IMELE REP, italij. film 1.50 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi— 16.50 Odprto prvenstvo ZDA v tenisu — 19.05 Gar-fieid in prijatelji — 19.30 Dnevnik BG --20.15 Filmske uspešnice: Pobeg v sanje (amer. film) — 21.50 Odprto prvenstvo ŽDA v temisu - 1.00 Yutel HTV 1 8.20 TV koledar — 8.30 Informativni program — 9.45 Vesela sobota — 10.45 Informativni program — 11.45 Vrtoglavica (oddaja o filmu) — 12.45 Coplan (franc, naniz., 1/5) 14.15 Ciklus fil- mov Nikole Babiča — 14.30 Informativni program - 15.00 Sedmi čut — 15.10 Brezrepi Peter (švedski risani film) — 16.35 Informativni program — 17.25 Na dlani morja (folklorna oddaja) — 17.55 TV razstava — 18.05 Pancho Burns (TV nadalj., 1/3) — 18.55 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Intervju tedna — 20.15 Ko sloni ponorijo (franc, film) — 21.40 Silnice — 22.25 Dnevnik 2 — 22.55 Športna poročila — 23.05 Fluid (magazin pop kulture) — 23.50 TV izbor — 0.50 Poročila NEDELJA, 8. IX. SLOVENIJA 1 8.15 — 12.45 in 14.15 — 0.40 TELE-TEKST 8.30 VIDEO STRANI 8.40 OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ŽAV NEVARNI ZALIV, kanadska nadalj., 12/20 10.05 V ZNAMENJU ZVEZD: RIBI, nemška dok. serija, 9/12 10.35 GARFIELD IN PRIJATELJI, ponovitev 11.00 VIDEOMEH 11.30 OBZORJE DUHA 11.55 MURPHY BROVVN, 7. epizoda amer. naniz. 12.25 SLOVENIJA - UMETNOSTNI VODNIK 14.30 VIDEOSTRANI 14.40 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 SREČA GOSPE BLOSSOM, angl. film 18.50 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 MALI OGLASI, TV naniz. 21.10 EPP 21.15 ZDRAVO 22.35 DNEVNIK 3, VREME 23.00 SOVA: POLNA HIŠA, amer. naniz., 12/22 V SENCI KOBRE, angl.-avstral. nadalj. 1/4 SLOVENIJA 2 14.00 Satelitski programi — 14.50 Monza: F-1 za VN Italije — 17.00 GP v atletiki (posnetek iz Koelna) — 19.00 Da ne bi bolelo — 19.30 Dnevnik HTV — 20.00 Svet narave: Kilimandžarske skice (angl. poljudnoznan. serija, 6/6) — 20.50 Ciklus filmov Jirija Menzla: Slavnostni zvonček (češkoslovaški film) — 22.15 Odprto prvenstvo ZDA v tenisu — 1.00 Yutel HTV 1 8.20 TV koledar — 8.30 Poročila — 8.45 TV izbor (ponovitev) — 9.45 Dobro jutro, Nedeljsko dopoldne — 10.45 Čarovnije Davida Copperfielda — 11.10 Glasbena oddaja — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Serijski film — 13.55 Izobraževalna oddaja — 14.25 Poročila — 14.30 Nedeljsko popoldne — 16.45 Veni, vidi — 16 50 Poročila — 17.00 Igrani film — 18.45 Risana serija — 19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik 1 — 20.05 Posebna oddaja — 21.05 Velik skok (dramska serija) — 22.10 Halo, nas slišite? (angl. dok. serija) — 23.05 Dnevnik 2 — 23.35 Glasbena oddaja — 0.35 Športna poročila — 0.50 TV izbor — 1.50 Poročila PONEDELJEK, 9. IX. SLOVENIJA 1 8.35 — 11.10 in 14.30 — 0.10 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 14.45 VIDEO STRANI 14.50 POROČILA 15.00 OBZORJA DUHA, ponovitev 15.20 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev ZDRAVO 18.30 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 D. Poniž: LILY NOVY - PESNICA DVEH SVETOV, filmski esej 20.50 OSMI DAN 21.35 DNEVNIK 3 22.00 ORGLE: KRALJICA INSTRUMENTOV, 2. del 22.30 SOVA: V SENCI KOBRE, angl.-avstralska nadalj., 2/4 NEDOTAKLJIVI, 2. epizoda amer. naniz. 0.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik K P — 20.00 Rezervirano za kancono — 20.45 Alternativni viri energije (znanstvena oddaja, 2/6) — 21.15 Sedma steza — 21.45 Omizje: Yutel HTV 1 9.10 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroški program - 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.15 Video strani — 12.25 Rezerviran čas — 14.50 TV koledar — 15.00 Poročila — 15.10 Rezerviran čas — 17.00 Svet danes — 17.30 Hrvaška danes — 18.15 Otroški program — 18.45 Morje — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.05 W. Shakespeare: Richard III (angl. drama) — 21.40 Zuna- nja politika — 22.10 Dnevnik 2 — 22.40 Kinoteka — 0.10 TV izbor — 1.10 Poročila TOREK, 10. IX. SLOVENIJA 1 8.35 — 12.50 in 14.20 — 0.40 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev SPORED ZA OTROKE IN MLADE ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.00 MOZAIK 10.00 V ČETRTEK OB 17.30, ponovitev 11.00 ANGLEŠČINA - FOLLOVV ME, 18. lekcija 11.25 MOZAIK, ponovitev 11.25 SEDMA STEZA 11.55 OSMI DAN 12.40 OMIZJE 14.35 VIDEO STRANI 14.40 POROČILA 14.50 MOZAIK, ponovitev ANGLEŠČINA - FOLLOVV ME, 18. lekcija 15.15 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK ŠOLSKA TV 18.15 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 V SENCI SMRTI, amer. nadalj., 4/4 20.55 SLOVENIJA - UMETNOSTNI VODNIK 21.05 EVROPSKI TURISTIČNI KAŽIPOT 21.50 DNEVNIK 3, VREME 22.15 SOVA: SKUPNI RAČUNI, angl. humor, naniz., 1/6 V SENCI KOBRE, angl.-avstral. nadalj., 3/4 UMETNOST ZA VSAK DAN, franc. dok. serija, 2/5 SLOVENIJA 2 17.30 Studio 2 Koper — 19.00 Berlin: GP v atletiki (prenos) — 21.30 Žrebanje lota — 21.35 Umetniški večer: Katica iz Heilbronna (nemška drama) — 23.35 Yutel HTV 1 9.10 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroška oddaja — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.15 Video strani — 12.25 Rezerviran čas — 14.50 TV koledar— 15.00 Poročila— 15.10Rezervi-ran čas — 16.50 Video strani — 17.00 Dokumentarna oddaja — 17.30 Hrvaška danes — 18.15 Otroška oddaja — 18.45 Hrvaška kulturna dediščina — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Tri ljubezni (švedska nadalj.) — 21.00 Žrebanje lota — 21.10 V velikem planu — 22.40 Dnevnik 2 — 23.10 Ciklus filmov Eriča Rohmeija: Noč pri gospodični Maud (franc, film) — 0.40 TV izbor SREDA, 11. IX. SLOVENIJA 1 8.35 — 10.50 in 15.00 — 0.20 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK, ponovitev 9 00 ŽIVŽAV 9^55 V SENCI SMRTI, amer. nadalj., 4/4 15.20 POROČILA 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK I 17.05 MOZAIK BOJ ZA OBSTANEK KANADA 17.50 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 FILM TEDNA MARIE: NJENA RESNIČNA ZGODBA, amer. film 22.00 DNEVNIK 3, VREME 22.25 DRUGA GODBA 91 22.55 SOVA: ALF, amer. naniz. V SENCI KOBRE, zadnji del angl.-avstral. nadalj. SLOVENIJA 2 18.30 Slovenci v zamejstvu — 19.00 Studio Maribor — 19.30 Dnevnik ORF — 20.00 Danes v skupščini — 20.30 Nikola Šubič - Zrinjski (posnetek predstave HNK Split) — 22.55 Svet poroča — 23.40 Yutel HTV 1 9.10 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Pozabljena zgodba (angl. nadalj. za otroke) — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.15 Video strani — 12.25 Rezerviran čas — 14.50 TV koledar — 15.00 Poročila — 15.10 Rezerviran čas — 16.50 Video strani — 17.00 Galerija likovnih umetnosti v Osijeku — 17.30 Hrvaška danes — 18.15 Pozabljena zgodba (angl. nadalj. za otroke) — 18.45 Videoboom — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.05 Ciklus znanstvenofantastičnih filmov: Uničevalec (ameriški film) — 22.05 Dnevnik 2 — 22.35 Dokumentarni program — 23.35 TV izbor Na podlag gi 5. člena Pravilnika o kriterijih za dodeljevanje sredstev občinskega proračuna za pospeševanje gospodarskega razvoja v občini Brežice (Uradni list RS, št. 3-T/91) je Izvršni svet Skupščine občine Brežice na seji dne 29. 8. 1991 sprejel SKLEP O RAZPISU ZA DODELITEV SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE GOSPODARSKEGA RAZVOJA V OBČINI BREŽICE v proračunu 1. člen Za pospeševanje gospodarskega razvoja je občine Brežice zagotovljeno 5.500.000,00 din. 2. člen Zbrana sredstva se bodo dodeljevala v obliki posojil za sofinanciranje naložb, ki bodo zagotavljale: — razširitev obstoječe proizvodnje, uvajanje nove proizvodnje ali storitvene dejavnosti, — v čimkrajšem času ustrezne ekonomske učinke (donosnost), — realizacijo inovacij in inovacijskih dosežkov ter njihovega prenosa v proizvodnjo, — odpiranje novih delovnih mest (zagotoviti najmanj 2 novi delovni mesti), — izvozno usmerjenost in/ali nadomeščanje uvoza, — programe racionalne rabe energije in surovin, — ekološko čiste programe. 3. člen Na natečaj se lahko prijavijo podjetja in obrtniki, ki imajo sedež na območju občine Brežice. 4. člen Pogoji posojila so: — doba vračanja do 2 let, — 1 -letni moratorij, — obrestna mera 2%, — vrednost glavnice se veže na vsakokratni tečaj dinarja v razmerju do DEM. 5. člen Podjetja in obrtniki, ki želijo pridobiti sredstva iz tega naslova, morajo predložiti investicijski program, ki mora obsegati: — predstavitev investitorja: ime, priimek oziroma oznako imena — firme in naslov obratovalnice oz. podjetja, sklep o vpisu podjetja v register oz. potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic, predmet poslovanja, organiziranost, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila; — analizo poslovanja in premoženja podjetja, iz česar bo razvidna finančna sposobnost podjetja (če podjetje že posluje); — analizo prodajnega trga; — opis investicije s predračunsko vrednostjo (predračunska vrednost investicije mora biti dokumentirana —npr. predračuni, pogodbe, računi...); — finančno konstrukcijo z navedenimi viri financiranja in s časovno dinamiko, donosnost oz. profitna stopnja 12% (ostanek dohodka, interna donosnost, nove zaposlitve); — pričakovani rezultat; — zaključne ugotovitve s kratkim povzetkom analize upravičenosti nameravane investicije. 6. člen Prijave se naslovijo na Sekretariat za gospodarski razvoj občine Brežice, Cesta prvih borcev 18, najkasneje v 30 dneh od objave sklepa na Radiu Posavje oz. v Dolenjskem listu. Številka: 403-25/91 Datum: 29. 8.1991 Predsednik izvršnega sveta: leg. CIRIL KOLEŽNIK V METALKINEM PRODAJNEM CENTRU ZAGREB (nasproti zagrebškega Velesejma) zaradi manjšega davka so cene BELE TEHNIKE v povprečju 15 odstotkov nižje! Za plačila v gotovini zagotavljamo še dodatno 10% popusta. Nižje so tudi cene KUHINJ, in sicer za 10 odstotkov! Metalka Trgovina Prodajni center Zagreb Aleja B. Kidriča 5 tel. (041) 523-511,52-645 H0metalka L. mom * * Thnvtnm xm Uudl s posebnimi meriL I 2 2 OPEKARNA g NOVO MESTO p o ^ Zalog 21 ^ Nova telefonska ^ številka Opekan z Novo mesto je | n.c. (068) 22-85! ‘'/////////////////////A ■ Meglena slika kabelske televizije NOVO MESTO — Vse več bralcev nas kliče in sprašuje, kako je s kabelsko televizijo v Novem mestu. Tiste, Id so nanjo že priključeni, zanima, kdqj bodo odpravljene začetniške motnje na sistemu, tiste, ki so pogodbeno vsoto že zdavnaj vplačali, pa, kdaj bodo končno tudi oni prišli na vrsto za priključitev. Da bi zadevo nekoliko bolj razjasnili, smo se oglasili na novomeškem Rotovžu, kjer v prostorih KS Center gostuje tudi kabelska televizija. Niko Padevski je povedal, da težave ter del Bršljina, pozneje pa še za ostali Isti projektant opeharil Novomeščane in Murskosobočane — Pravnik skuša ** __________mašiti luknje v pogodbah — Štiri petine sistema dograjenega ____________________* »Ne bi hotel dajati nobenih ojft. saj sam ne obešam kabla, vendaf mo prizadevali, da bi do konca o*1, j. le priključili hiše v ulici Nad n’*1111^ roma v Kandiji—Grm. Prepriča1), ^ da bi Marjan Hribernik raje d*11 ^ novih objektih, kot pa odpravlja* ^ ke na že obstoječem, vendar če 8! postaja ne bo delovala dobro, naročniki ne bodo imeli dobrega la,« pravi Niko Padevski in P ^ ljudje s težavami in problem* obračajo na njih. Nekateri Pr0 stvar tudi njihove lastne nepa^J1 dostikrat pa tudi že dotrajanih 1^ tov. Prav to povzroča vzt*\feph' mnogo nepotrebnih potov. pK' čevanja vzdrževalnine pa Pac*eV/L# ni: »Vsak sistem, za katerega h0*: fo da bo deloval, je treba vzdrževajj: j» tudi stane in iluzorno bi bilo mj* !Ljo se bo moč temu izogniti. Ne samo tam, kjer je vprašanje vzdf# drugače rešeno.« PRENOVILI CERK® ŠALKA VAS PRI KOČEvL Svečanost ob zaključeni obnov' f)f' v Šalki vasi je bila 18. avgusta-je ponovno posvetil nadškof.j # Šuštar. Ob tej priložnosti je udeležencem spregovoril občinske skupščine Kočevje trovič, kije med drugim poudari^«' z enako vnemo, kot varujemo1 ^ d vljamo božje hrame, poskrbe1h ^ -hram, kije potreben vsem naravo. Po svečanosti so bil* P/jjliP*1 vsi udeleženci z dobrotami, ki50 pravile gospodinje, in s pijačo- novomeške kabelske televizije izvirajo iz istega greha kot v Murski Soboti — primer je že bil opisan v Slovenskih novicah 20. avgusta letos — kajti tukaj in tam so investitorji zaupali načrtovanje istemu projektantu, Vladu Judu, ki seje potem tako ali tako pojavljal tudi kot izvajalec. Značilnosti naveze projektanta Vlada Juda in izvajalca, zadruge Na-predak, so bile neizpolnjevanje dogovorov in slabo delo. V bistvu so vsa pogodbena dela ostala nedokončana in uradno ni bil od njih prevzet še noben objekt. Zadeva je pri odvetniku, ki proučuje pogodbe, spretno sestavljene v prid projektanta in izvajalca, ki se praktično izogibata vsaki odgovornosti za kvaliteno delo sistema. Sedaj je glavni vzdrževalec inž. Matjan Hribernik, ki z velikimi napori, kljub nekaterim manjkajočim delom, vzdržuje sistem pri življenju. Ni dvoma, da sta za sedanje zagate krivi naglica in velika želja skupine občanov, kije leta 1987, tudi pod velikim pritiskom, želela sistem čimprej in čim ceneje zgraditi. Isto se v bistvu ponavlja tudi sedaj pri izgradnji omrežja v Gotni vasi, kjer je bila pogodba sicer sklenjena z drugo izvajalsko firmo, za katero pa se skrivajo isti ljudje, ki so delali prej pod firmo Napredak. Tam jih sedaj od 90 naročnikov čaka na priključek še 35, vsi pa bodo morali doplačati še 150 DEM, kajti vsota, ki so jo že vplačali, je bila precej nižja od tiste, ki so jo plačali drugod. Prva pogodba za projektiranje in izgradnjo je bila podpisana za Mestne njive, Center, del Ločne in Mačkovca del Bršljina ter posebna pogodba za Ločno—Mačkovec, naselje Majde Šilc, Žabjo vas in Mali Slatnik. Vse pogodbe so bile v želji po 6mprejšnji izgradnji, narejene z istimi zankami, ki jih je znal izvajalec spretno izkoristiti. V KS Grm—Kandija in na Drski je akcija stekla leta 1989, saj dve leti prej ni bilo dovolj interesentov. V tem času niti občina niti stanovanjsko podjetje nista kazala večjega zanimanja za načrte kabelske televizije. Stanovanjska skupnost seje pozneje na pritisk stanovalcev v blokih odzvala, tako daje bila v nekaterih soseskah namesto skupinskih anten napeljana kabelska. Je pa s lem nastal problem plačevanja vzdrževalnine, kateri se stanovanjska skupnost izogiba. V krajevni skupnosti Kandija—Grm so ostali nepriključeni predvsem interesenti v zasebnih stanovanjskih hišah, kjer je težava s priključitvijo poleg tega, da je pričelo primanjkovati nekaterih materialov, tudi v tem, da vsi lastniki hiš niso interesenti in se pojavlja vprašanje, po kateri najracionalnejši poti priti do tistih, ki priključek želijo. V Novem mestu jih je ostalo od skupno približno 2000 interesentov za kabelsko televizijo nepriključenih še 400 ali slaba petina. K tem šteje kakih deset naročnikov v sistemu Cikava— Mali Slatnik, kjer so nastali tehnični problemi, 35 v Gotni vasi onkraj Težke vode, kjer primanjkuje denaija, nekaj deset v Kandiji—Grm in pa cela Drska, kjer je del kabla tudi že položen. Dela bi potekala hitreje, če nekateri lastniki hiš v Lebanovi ulici ne bi delali težav, pa je bilo treba zaradi njih spremeniti projekt. • Na otroka vpliva zgled,ne ka. (Joubert) V* '""//////////////////////////////////////////////^^^^ UiClA Prvomajska 15 68290 SEVNICA Razpisuje prosta dela in naloge 1- POSLOVODJA v prodajalni MINIMARKET LUCIA SEVNICA <■ POSLOVODJA v prodajalni PRODAJNI CENTER LUCIA SEVNICA Pogoji: srednja ekonomsko-komercialna ali trgovska šola ^ 5 let delovnih izkušenj ^ sposobnost samostojnega vodenja trgovine f/ " kreativnost ter sposobnost prilagajanja tržnim spremembam p prošnje s kratkim življenjepisom morate oddati najkasneje do ^ Sevnična 1 na nasl0V: LUCIA SEVNICA, Planinska 3, 68290 ^ l SREDNJA SOLA TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENE USMERITVE UL. MILKE SOBAR 30. NOVO MESTO. TEL : (068) 25-207 objavlja razpis za šolsko leto 1991/92 za vpis v oddelke IZ-“AZEVANJA ODRASLIH v naslednjih usmeritvah: 1-STROJNA USMERITEV a) za srednji program: STROJNIŠTVO (SR) SMER: STROJNI TEHNIK V. stopnja Izobraževanje traja 2 leti. Vključijo se lahko udeleženci s Končano poklicno kovinarsko ali poklicno avtomehaniško solo ali z uspešno končanim programom za kovinarstvo in . strojništvo. ' Izobraževanje po programu STROJNIŠTVO ZA SMERI: ~~ Oblikovalec kovin ~~ Preoblikovalec in spajalec kovin — Monter in upravljalec energetskih naprav ~~ Mehanik"vozil in voznih sredstev ~~ Strojni mehanik za udeležence, ki so uspešno zaključili 8. razred osnovne šole in so zdravstveno sposobni opravljati poklice tega programa. Vključijo se lahko tudi udeleženci, ki imajo nedokončano poklicno kovinarsko šolo, poklicno avtomehaniško šolo ali nedokončani program kovinarstva in strojništva različnih smeri, ter udeleženci, ki so uspešno opravili SKR program kovinarske usmeritve. Izobraževanje traja 3 leta za udeležence s končano osnovno šolo. \ elektrotehniška usmeritev • Srednji program: ELEKTROTEHNIKA (SR) SMER: ELEKTROTEHNIK - ELEKTRONIK V. stopnja Vključijo se lahko udeleženci s končano poklicno elektro šo-oziroma s končanim programom elektronika smeri elektrikar-elektronik. . Jzobraievanje traja 2 leti. 1 £[®dnji Program: ELEKTROTEHNIKA (SR) SMER; ELEKTRIKAR - ELEKTRONIK IV. stopnja zobraževanje traja 3 leta za udeležence s končano osnovno šolo. | CESTNOPROMETNA USMERITEV SMER1;' vo^ik CESTNI PR0MET (SR) VU| LV. VURNIK °snr!v 0 se 'a^ko kandidati z uspešno končanim 8. razredom SD*"ešole ®li katerimkoli SR programom, ki so zdravstveno Izoh°*ni °Pravliat' dela v tem poklicu, določevanje traja 3 leta za udeležence s končano osnovno LESARSKA USMERITEV gj1- oddelek SLS Škofja Loka) SMcS' Program: LESARSTVO (SR) Lesarski tehnik (v. stopnja) Voli ^e.le^ence, ki so končali IV. stopnjo te usmeritve, če bo do-1 Prijav. Izobraževanje traja dve leti. Z^LKAR ŠIROKEGA PROFILA (IV. stopnja) dovru®e*ence s končanim 8. razredom osnovne šole, če bo Izoh 1 Pr'iav- raževanje traja tri leta. tečaji in seminarji lidn«MQAbo delovnih organizacij organiziramo in izvajamo raz-, teCaje, seminarje m funkcionalno izobraževanje: ,a voznike viličarjev ,a uPravljalce mostnih žerjavov '■» dn Varjenie (REO, TIG, MAG, plamensko...) /u9e oblike funkcionalnega izobraževanja °fn°vni tečaji računalništva ^ som-narj' za osnove regulacij in krmiljenja -- ra7ir*nari' za računalniško vodenje obdelovalnih strojev loških ^blike Prekvalifikacij nezaposlenih oziroma tehno- 6,;*vtošola ” nikf>aA'z'ramo teča)e iz cestnoprometnih predpisov za voz-deb A’ C, D in E kategorije ter voznike koles z motorjem in ^vajamo poučevanje motornih vozil B, C, D in E kategorije c) pP Konkurenčnih cenah. nihrmanentno izobraževanje poklicnih voznikov, zaposle-knnV cestnem prometu. Izobraževanje je predpisano z Za- d) Oin°m 0 varnosti cestnega prometa (159. člen). 159 AiZ'ramo Preizkuse znanja voznikov vseh kategorij po kontrC |nU ^akona 0 varnosti cestnega prometa (notranja °brasnhZa VP'S vlože kandidati v oddelku za izobraževanje SestanoLS0ba 160, do vključno 17. 9. 1991, ko bo informativni nja jn vseh prijavljenih, razen za tečajne oblike izobraževa-ki potekajo vse leto* ali osebJŠe 'n,ormac'ie dobite po telefonu 25-207 int. 13 in 14 VELIKA IMENA POD ISTO STREHO 5% PRI GOTOVINSKEM PLAČILU COMING 'm*/ TEHNIČNA TRGOVINA LJUBLJANA, Kongrer. : trg 12. tel.: (061) 214 321 LJUBLJANA, Hala Tivoli, tel.: (061) 115 155 VRHNIKA, Stara cesta 45. tel.: (061) 752 392 ANKARAN, Oskrbovalni center, tel.: (066) 52 113 CELJE, Zidanškova 22a, tel.: (063) 27 654 NOVO MESTO, Dalmatinova 1. tel.: (068) 22 118 AUDIO • VIDEO • BELA TEHNIKA • BLAUPUNKT ARISTON EIFISHER BOSCH gorenje 10EVVE r(o reNNere NOKIA n (g SAMSUNG (D trimo i ----: Delavski svet TRIMO Trebnje p.o. razpisuje prosto delovno mesto — delavca s posebnimi pooblastili direktorja Proizvodnega sektorja TRIMO v Dobovi POGOJI: — dipl. ing. ali ing. strojništva, dipl. oec. ali oec. — najmanj 5 let delovnih izkušenj na takih ali podobnih delih. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Ponudbe z dokazili pričakujemo v roku 15 dni od dneva objave na naslov: TRIMO Trebnje p.o., Prijateljeva 12,68210 Trebnje, tel. 068/44-321. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po zaključku razpisa. d.o.o. EXPORT- IMPORT IZID ŽREBANJA Nagrada št. 10: popravilo hladilne naprave v vrednosti 1.000,00 din ga. Majda štrasner, šegova 27, Novo mesto številka kupona: 138 Nagrada št. 9: popravilo hladilne naprave v vrednosti 1.000,00 din ga. Janja Rormar, Dobruška vas 35, Novo mesto številka kupona: 142 Nagrada št. 8: popravilo hladilne naprave v vrednosti 1.000,00 din g. Ivan Turk, Sela 12, Dolenjske Toplice številka kupona: 125 Nagrada št. 7: popravilo hladilne naprave v vrednosti 3.000,00 din g. Ana Pečarič, Tomšičeva 8, Metlika številka kupona: 036 Nagrada št. 6: popravilo v vrednosti 3.000,00 din g. Franc Grebenc, Mirna Številka kupona: 045 Nagrada št. 5: popravilo hladilne naprave v vrednosti 3.000,00 din g. Jože Šalinger, Župančičeva 3, Črnomelj številka kupona: 040 Nagrada št. 4. ga. Anica Črtalič, Ivana Roba 24, Novo mesto Številka kupona: 046 večerja za dve osebi v Gostilni Štravs v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah Nagrada št. 3: ročni vrtalni strojček BLACK & DECKER g. Stane Košljar, Bela Cerkev 14/a, Šmarješke Toplice Številka kupona: 104 Nagrada št. 2: hladilnik Gorenje 130 I g. Aleš Badovinac, Veliki Cerovec, Novo mesto Številka kupona: 032 Nagrada št. 1: Zamrzovalna skrinja 300 I g. Vidmar Franc, Mini market Straža številka kupona: 034 Vsem izžrebanim čestitamo in se jim zahvaljujemo za zaupanje, ki so nam ga izkazovali. Želimo, da bi še naprej ostali naše stranke. Ponovno žrebanje bo zadnjo soboto v septembru ob 11.00 uri. VAKO d.o.o. in VAKO SERVIS Kolodvorska 56, 68340 ČRNOMELJ Tel.: 068/52-073, 52-555, 53-173 Fax: 068/52-073, 53-173 JSf KONFEKCIJA '///MOOOOOfr'/ Izdelovanje konfekcije //mXXXXXw Novo mesto d.o.o. NOVOTEKS Foersterjeva 10 68000 Novo mesto Po sklepu delavskega sveta št. 4 z dne 9. 8. 1991 podjetje objavlja LICITACIJO za naslednja vozila: 1. Tovorni avtomobil Z-619 NF/N reg. št. NM 115-318 Voziloje vozno, leto proizvodnje 1979, registrirano do 17. Izklicna cena 105.000,00 din. 2. Tovorni avtomobil Z-640 reg. št. NM 920-71 Voziloje vozno, leto proizvodnje 1977, registrirano do 23. Izklicna cena 104.000,00 din. 3. Osebni avtomobil R-20 TS reg. št. NM 891-83 VozNo je vozno, leto proizvodnje 1983, registrirano do 20.6. Izklicna cena 70.000,00 din. 4. Tovorni avtomobil Master R J 14 diesel reg. št. NM 838-41 Vozilo je vozno, leto proizvodnje 1982, registrirano do 24.9. Izklicna cena 220.000,00 din. Licitacija bo v sredo, 11.9.1991, ob 12. uri na sedežu podjetja na Foersterjevi 10. Ogled vozil bo od 10. do 12. ure istega dne. Na licitaciji lahko sodelujejo vsi ponudniki, ki bodo pri blagajni podjetja plačali 10-odstotno varščino. Vozila bo treba plačati in prevzeti v treh dneh po končani licitaciji. Prometni davek in prepis plača kupec. Vsa potrebna pojasnila dobite po telefonu 068-22-427. CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE, Kidričeva 2 VPISUJE v izobraževalne programe od 26. avgusta 1991 dalje vsak dan, razen sobote, od 8. do 16. ure: v tečaje tujih jezikov — nemščina — angleščina — italijanščina — ruščina v programe usposabljanja in izpopolnjevanja — za voznike viličarjev — za upravljalce težke gradbene mehanizacije — za skladiščnike — higienski minimum — za čistilke v programe za pridobitev izobrazbe — osnovna šola za odrasle — ekonomsko-komercialni tehnik — administrativni tehnik — strojni tehnik (2-letni prilagojeni program) v programe računalništva — osnovni tečaj — delo z uporabniškimi programi (VVordstar, LOTUS 1-2-3...) v programe splošnega izobraževanja — strojepisja — krojenja in šivanja — strojnega pletenja Informacije: telefon: 44-183,44-558 V TFM Trnuil UAQ 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI ¥ J cm ICUHU VMaZ.MNIIYIM PRODAM- kupim -posest-ženitne ponudbe-razno-obvestila-preklici-čestitke-zahvale tedenski koledar Četrtek, 5. septembra — Lovrenc Petek, 6. septembra — Ljuba Sobota, 7. septembra — Regina Nedelja, 8. septembra — Marija Ponedeljek, 9. septembra — Petra Torek, 10. septembra — Luka Sreda, 11. septembra — Ema LUNINE MENE 8. septembra ob 12.01 — mlaj kino BREŽICE: 6. in 7. 9. (ob 20. uri) ameriška akcijska drama Ognjemet ničevosti. 8.9. (ob 18. in 20. uri)ameri$ki akcijski film Žigosan za smrt. 10.9. (ob 20. uri) amenSki avanturistični film Hrabri viking Erik. CRNOMEL tU: 5.9. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Egzenkulor. 6. (ob 20. uri) in 8. 9. (ob 18. uri) ameriški kriminalni film Ulični policaj. 8. 9. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Bele noči. KRŠKO: 5. 9. (ob 20. uri) film Jekleni orel II. del. 8. 9. (ob 18. uri) ameriška komedija Odtrgani psihiater. 10. 9. (ob 20. uri) ameriška komedija Bolnica Frankeastein. KRMELJ: 7. 9. ameriški akcijski film Kletka. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 5.9. (ob 16.30) ameriška risanka Račje zgodbe. 5.9. (ob 18. in 20. uri) ter od 6. do 8. 9. (ob 20. uri) ameriška komedija Oscar je kriv za vse. Od 6. do 8.9. (ob 16. in 18. uri) ameriška komedija Policaj iz otroškega vrtca. 9. in 10. 9. (ob 18. in 20. uri) Glej, kdo se to oglaša, II. del. 11.9. (ob 18. uri) komedija Problematični mulec. 11.9. (ob 20. uri) ameriška grozljiva komedija Obsedena. SEVNICA: 6. in 8.9. ameriški akcijski film Kletka. s IMATE TEŽAVE S FOTOKOPIRNIMI STROJI ? čestitke SAR V AR iz Dobruške vasi pri Škocjanu za 91 rojstni dan vse najlepše v nadaljnjem živ Ijenju, največ pa zdravja in dobre volje Vse to ji iz srca želi sin Viktor iz Zagreba. 4985 kmetijski stroji GUMI VOZ, malo rabljen, 13 col, in traktorsko gumo 11,2—28 za fergusona 39 prodam. * 40-257. 4976 TRAKTOR IMT 533, letnik 1972, prodam. Ivan Golob, Vranje 30, Sevnica, * (0608)88-252. 4987 SILOKOMBAJN SK 80, nov, v garanciji, in 4 trame 8 mm prodam. Kastelic, Jablan 29, Mirna Peč. 4994 ČRPALKO BOSCH za traktor Zetor 2511 prodam. « (061 )789-097. 5032 TRAKTORSKI NAKLADAČ za gnoj in obračalnik prodam ali zamenjam za govedo. Franc Tršinar, Telčice 2, Škocjan. 5041 JUGOTAMN SEVNICA odkupuj0 LES PRAVEGA KOSTANJA Les odkupujemo prek: — območnih gozdnih gospodarstev — območnih kmetijskih zadrug Za vse informacije se obrnite na našo komercialno službo, telefon 0608/81-349, ozjroma na naš naslov. Plačila so kvalitetna in garantirana! ŽITNI KOMBANJ Claas, 2,7 m, ugodno prodam, it: 50-194 5047 ZETOR 4911 in golf diesel, letnik 1986, prodam. Mrgole, Zbure 5, Šmarješke Toplice. 5094 kupim KUPIM 5 m3 bukovih nažaganih drv, s prevozom. W (061)113-113, int. 35—19, od 7. do 14. ure. 5050 RABUEN PIANINO kupim t 24 849. ' 5082 motoma vozila PRODAM Opel kadet 16 D, 83. in jugo koral 55,1.90. Miro Saje, Orkljevec 3, Mirna peč. PRODAM R4 GTL, letnik 87, ter usnjeno sedežno garnituro. * 068/24-620. PRODAM R II, letnik 87, « 068/24-621. PRODAM OPEL vectra 1,6 IGN, reg. 8/91, za 30.500 DEM. a 068/ 25-909 JUGO KORAL 55, letnik 1990, prodam. Vinko Stopar, Boršt 15, Cerklje ob Krki, « (0608)60-010, dopoldne. DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dotanjtki llat Novo moato, p.o. UREDNIŠTVO Drago Rut tja Iglavni urednik m direktor), Mar/an Legan Iodgovorni urednik), Andral Bar tel j, Mirjam Bezek-Jakie, Bojan Budja, Brada Duilč-Gornlk, Anton Jakia, Zdenka UndH-Dragai, Martin Luzar, Milan Markelj, Ravel Perc, in Nan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna itevilka 30 din, naročnina za 3. trimesečje 300 din; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 600 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM {ali druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 400 din, na prvi ali zadnji strani 800 din; za razpise, licitacije ipd. 450 din. Mali oglasi do deset besed 350 din, vsaka nadaljnja beseda 35 din. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731 -128-4405/9 (LB - Dolenjska banka d.d. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto. Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-000; računovodstvo 22-365, telelax: 24-896. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi ustreznega republiškega odloka (Uradni list Republike Slovenije, St. 7/91) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ^ Ca Tl OTI NUDIMO USM SLEDEČE USLUGE : I • SERVIS . REZERVNI DEU • NAJEM FOTOKOPIRNIH STROJEV • FOTOKOPIRANJE • KOPIRANJE NAČRTOV V8E INFORMACIJE > ANDREJ MEDIC GLAVIČEV* n. MENGEŠ (061) 739-223 V////////////////////////////////^^^ I Z 101 GT 55, letnik 1985, dobro ohranjeno, bele barve, prodam. Martin Pečaver, Nestoplja vas 1, Semič, ® 56-418. 4954 VW 1300, letnik 1970, neregistriran, v okvari, prodam. * 44-296. 4955 OPEL KADETT KARAVAN, starejši lip, registriran, v voznem stanju, prodam. Viktor Gole, Radna 24, Boštanj, * (0608)81-556. 4959 JUGO 45 A, letnik 1987, registriran do maja 1992, prodam. Kastelic, Grajski trg 17, Žužemberk. 4961 MOTOR APN 6, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tone Škoda, Gor. Prekopa 16, 68311 Kostanjevica na Krki. GOLF JXD, letnik 1987/11,prodam. ® (068)24-945. 4963 Z 128, letnik 1987, ugodno prodam. * 26-972. 4966 RENAULT 4 GTL, letnik 1989, in suzuki swift GS 1,3, letnik 1991, prodam. « (068)21-660. 4968 GOLF DIESEL, letnik 1987,11. mesec, garažiran, dodatno opremljen, prodam. Vse informacije dobite po telefonu (0608)67-623. 4969 R 4, letnik 1981, prodam. * 27-679. 4975 VW HROŠČ, rdeč, letnik 1976, registriran do konca leta, prodam. « (0608) 68-287. 4977 ZASTAVO 128, letnik november 1988, prevoženih 30000 km, prodam za 6000 DEM, ali zamenjam za 126 P. « 86-115, popoldne. 4978 ZASTAVO JUGO 1,1 GX, letnik 1987, registrirano do 2. avgusta 1992, prodam. « 24-226. 4983 LADO 1200, letnik 1987, prevoženih 27000 km, ugodno prodam. Alojz Bobnar, Suhor 14, Dolenjske Toplice, « 65-509. 4990 GOLF DIESEL, letnik 1987, prevoženih 78000 km, prodam. « (068)85-179, popoldne. 4992 GOLF DIESEL, letnik 1986, prodam. Mirko Haralovič, Globočice 10, Kostanjevica. 4996 OPEL KADETT 1200, letnik 1980, karamboliran, prodam. Cesta III. bataljona 5, Mirna. 4997 DIANO, letnik 1979, registrirano do junija 1992, prodam za 1200 DEM. « (0608)62-375. 4998 JUGO 45 A, letnik 1987, prodam. » .(068)25-011. 5002 JUGO 45 A, letnik 1987, vzdrževan, prevoženih 37.000 km, registriran do 7/92, ugodno prodam. » 73-132. FORD ESCORT, letnik 1984, prodam. Nad mlini 24, Novo mesto, * (068)85-306. 5006 ZASTAVO 750, letnik 1983, prodam. Robert Rukše, Gabije 75, « (068)85-732. 5008 LADO SAMARO 1300, staro dve leti, prodam. Možna zamenjava za manjši avto. ® (0608)82-639. 5010 PEUGEOT 405 GL, temno sive kovinske barve, 4/90, prodam ali menjam. Cena je 26.000 DEM. Ogorevc, Kettejeva 4, Brežice, « (0608)61-007, ob delavnikih dopoldne. 5012 NOV AVTO FORD FIESTO 1,8 diesel, temno modre barve, prodam. «26-371. 5014 GOLF XD, letnik 1989, prodam za 15.800 DEM. » (068)41-116. 5015 FIAT 126 P, star dve leti, in štedilnik (elektrika- plin) ugodno prodam. * 21-246. 5018 R 4 GTL, letnik 1989, prodam. V-(068)76-488. 5019 R 4 GTL, letnik 1987, registriran do 17. septembra 1992. « 26-421. 5020 FIAT 126 P, letnik 1989, prodam. Ivan Tomažin, Petelinjek 35, Novo mesto. 5021 MINI CUPPER 1000, obnovljen, rdeče barve, prodam. * 25-024. 5022 ŽREBICO, brejo, B rodovnik, vajena vprege, prodam. Roman Golob, Ratež 33, Brusnice. 5023 Z 750, letnik 1985, registrirano do 1. julija 1992, prodam. Kruljac, Vrhovčeva 10, Novo mesto. 5025 GOLF DIESEL, letnik 1986, bele barve, 62000 km, prodam za 12000 DEM. « 22-668. 5026 r K AVTOSTART avto deli in dodatna oprema Cesta Gubčeve brigade 22 68210 Trebnje, tel. (068) 44-004 Rezervni deli Zastava, golf, R-4, Tomos, avtogume Sava, mnogo dodatne opreme. Posebna ponudba: amortizerji Monroe za skoraj vsa vozila z 2- let no garancijo. Avtomehanikom nudimo popust. Delovni čas: od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. JUGO 45, letnik 1984, nujno prodam. Boltez, « 24-738. 5027 Z 128, letnik 1987, ugodno prodam. Marija Stefanovič, Slavka Gruma 72, Novo mesto, » v službi 21-840, interna 298 5028 TOMOS AVTOMATIK prodam. * (0608)34-639. 5029 R 4 GTL, letnik 1987, registriran do avgusta 1992, prodam. * (068)27-808. 5030 GOLF JX, letnik 85/86, ugodno prodam. ® 28-714. 5031 126 P, letnik 1980, registriran 12/91, prodam. Cena 1200 DEM. « (068)28-247. 5034 Z 101, letnik 1976, prodam. » 25-358. 5036 126 P, letnik 1987, in jugo 45, letnik 1988, prodam. » 27-434. 5037 GOLF JGL DIESEL, letnik 1984, prodam. « 76-525. 5039 OPEL KORSO. letnik 1989, odlično ohranjeno, 20000 km, ugodno prodam. «(068)51-943, po 21. uri. 5040 JUGO 60,9/89, ALU platišča, gume Dunlop, odličen, prodam. « 24-224. 5043 R 4 GTL, letnik december 1989, prodam. Strugar, Ločka 7, Črnomelj, « 52-346, popoldne. 5045 GOLF DIESEL, S PAKET, letnik 1985, lita platišča, odlično ohranjen, prodam. Informacije na « (0608)70-110, popoldne. 5046 JUGO 45, star 22 mesecev, bel, 27000 km, prodam. « 65-726. 5048 KADETT 1,6 D, letnik 12/1985, 70000 km, nujno in ugodno prodam. « 50-123. 5051 CTX 80 ugodno prodam ali menjam za APN 6. « (0608)62-066. 5052 VW 1200, letnik 1972, registriran do 9/92, prodam za 1.600 DEM. Matjan Kalanj, Milavčeva 17, Brežice. 5056 Z 101, letnik 1978, zelo dobro ohranjeno, 75.000 km, ugodno prodam. « (068)32-366. 5060 JUGO, letnik 1984, registriran celo leto, ugodno prodam. Franci Pavlin, Gor. Brezovica 33, Šentjernej. 5065 GOLF JX DIESEL. 5 vrat, 10/89, prodam. « 40-795, po 19. uri. 5067 DIANO, letnik 1979, registrirano celo leto, obnovljeno, ugodno prodam. « (0608)81-345. 5068 VW 1200, letnik 1974, dobro ohranjen, prodam. Dragišič, Na lazu 27, Novo mesto, » 28-720. 5069 OSEBNI AVTO Cimos Visa 11 RE, prodam, s 47-458. 5071 MINI MORIS, letnik 1972, neregistriran, prodam. « 47-458. 5072 Z 101, letnik 1987, prodam. « 47-779. 5073 JUGO 45, letnik 1982, prodam. « (0608)31-331. 5078 Z 126 PGL, letnik 1989, registriran do konca 10/91, prodam za 4000 DEM. Vrhovčeva 18, Novo mesto. 5079 R 5 GTL, letnik 1989, ugodno prodam. « (0608)31-847. 5080 DIANO, letnik 1979, in 126 P, letnik 1982, ugodno prodam. * 25-894. 5083 LADO 1200, letnik 1987, prevoženih samo 14.000 km, prodam. » 42-136. 5085 126 P, letnik 1989, registriran do avgusta 1992, prodam. « 42-453. 5087 Z128 SKALA, 6/88, ugodno prodam ali zamenjam za 126 P z doplačilom. « 76-067. 5088 Z 128, letnik 1989, prodam. « 27-3%. 5090 JUGO 45 A in R 4 GTL, ugodno prodam. «25-574. 5091 d.o.o. TREBNJE, Kolodvorska 1, tel. 068 44 003 Obveščamo cenjene kupce, da izdelujemo in vgrajujemo vse vrste betonov po konkurenčnih cenah. Pri nas lahko naročite tudi ostali gradbeni material. Pokličite na tel. 44-003 ali se oglasite osebno. NUDIMO vam globinsko čiščenje jogijev, sedežnih garnitur ter tepihov vseh vist. Informacije dobite na « 85-394. Jurekovič dr. Branimir Novo mesto, Šmihel 6 tel. 22-694 Cenjene stranke obveščamo, da bo prodajalna kontaktnih leč zaprta od 8. 9. do 22. 9. 1991 zaradi letnega dopusta Hvala za dosedanje zaupanje in se tudi v bodoče priporočamo. NOVE SATELITSKE ANTENE z montažo že za 16.900 din. » (0608) 70-465. 5109 KOKOŠI NESNICE za zakol ali nadaljnjo rejo, prodajamo na farmi na Gornjih Lazah. Humek. Irča vas 18, Novo mesto, « 24-496. 5084 r IZDELAVA ELEKTRO OMARIC, priklop elektromotoijev, popravila ročnega električnega orodja in instalacij. Registrirana obrt. Cene ugodne. Telefon (061)861-498. (P36-5MO) JAWO 350 ccm. letnik 1979, prodam e 27-075. 5095 ^ R-5 EXPRES (karavan), zašle- ^ klen, modrc barve, pet prestav, letnik 1987, registriran za pet oseb, registracija julija 1992, dobro ohranjen, garažiran, prevoženih 63 tisoč km, primeren tudi za obrt, ugodno prodam. Tel. \ 23-606 (dop.) ali 60-404 (pop.) N------------!____________________s JUGd KORAL 45, december 1988, ugodno prodam. »42-161, popoldne. 5096 GOLF DIESEL, letnik 1990, in novo viso prodam. » (0608)61 -362. 5098 JUGO 45, letnik 1989, prodam. Vidmar, Dolenja vas 7, Otočec. 5099 GOLF DIESEL, letnik 1986, in zastavo 101 GTL, letnik 1985, prodam ali menjam za cenejši avto. « 84-358. 5104 R 4, letnik 1980, prodam ali menjam z mojim doplačilom. Slavko Gorišek, Dobe 24, Kostanjevica. 5105 RENAULT MASTER, letnik 1982, kason 3,70 m, prodam. » (068)73-609. 5107 ZASTAVO 750, letnik 1985, registrirano do maja, prodam. Andrej Gregorčič, Groblje 25, Šentjernej. 5108 JUGO KORAL 55, december 1989, zelo ugodno prodam. * (068)43-839, Vidmar, Mačkovec 34, Novo mesto. 5112 Z 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. «49-206. 5113 126 P, letnik 1977, in motor ATX, letnik 1989, prodam. Robi Granda, Do-bruška vas. 5114 VISO SUPER E, letnik 1981, prodam. »45-216. 5115 JUGO 45, letnik 1989, prodam. » 21-006. 5116 obvestila ŽALUZIJE — ROLETE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. « (068)44662. 4817 POČITNICE IN POTOVANJA v septembru: RABAC, CRES, ISTRA in slovensko primorje — 2.500 din 7 dni polpenzion. TUJINA - MALTA in TURČIJA od 7.500 din naprej (8 dni), odhodi vsak ponedeljek, možnost odloga plačila. Kmečki turizem, zdravilišča... Inf. TRADETOUR, Zagrebška 2 (II. nad.), Novo mesto, tel. (068) 22-410, int. 228 UMETNI KAMEN za oblaganje fasad po najugodnejših cenah . svetlo sivi 160 dih t" temno sivi . z belimi odtenki 190 din1* beli 210 din/T Možne tudi druge barve. Mogoča dostava na dom in ^ polagan/e »KOŠMRLJ«, d.o.o. Meniška vas 7, Dol. Toplice tel. (068) 65-557 j r n ŠOLA TUJIH JEZIKOV YURENA d.o.o., Novo mesto organizira tečaje angleščine, nemščine, francoščine in italijanščine za otroke, mladino in odrasle. Angleško konverzacijo vodi Anglež. Pouk poteka po sodobnih programih (video...). Informacije in vpis do 15. 9. V 1991 na te! 23-434. v-------------------------- Trgovina blagom Vavta vas 51, tel. (06B; 84-675 vam po ugodnih od 5. do 14. septeih‘,|B nudi naslednje izdelk*' — termične uničevalce P*e vela, — parilnike in kalilnike, — cvetlične lončke, — Al rastlinjake, o — posodo Emo Celje lna obroke), — čistila brez fosfatov, — trenirke, ženske kostifne’ jakne... Trgovina je odprt< 00 8. do 17. ure, ob sol od 8. do 13. ure. >a r#*s ZAHVALA V 68. letu starosti nas je nepričakovano zapu stila naša mama, stara mama, sestra, tašča 1 teta PAVLA ZALOKAR roj. Redenšek, z Vinice 22 Šmaijeti Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom^osedom, prijateljem in znane®*? za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji p°l_ Posebna zahvala vaščanom Vinice in GD Orešje za darovane venefj govorniku g. Alojzu Škrbini za poslovilne besede, sodelavcem Biokemija in Fructalu iz Ljubljane za podarjene vence in g. župnik01”* za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni * ^ Ul .- m* ZAHVALA V 78. letu nas je zapustil naš dragi nv stari oče, brat in stric DANIEL PAPIČ iz Gribelj 31 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje ter pokojnika pospretT1‘ „j-zadnji poti. Zahvaljujemo se govorniku za poslovilne besede, ku za opravljen obred, pevcem za zapete pesmi in gasilskemu dir*5 Žalujoči: vsi njegovi W ~ ZAHVALA Kar je bilo. je bilo. več biti ne more. Prisojen je enodnevnicam samo en dan. V 63. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in FRANC MASNIK upokojeni poveljnik paznikov KPD Dob _ Ob boleči izgubi izrekamo globoko zahvalo vsem, ki ste našega očeta spoštovali in imeli radi. ZahvalI se vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste našemu očetu darovali številno cvetje in izrekli ustna in pisna sožalja in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Topla hvala g. Colariču, sosedom vim, Gorjančevim, Turkovim in Finkovim za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se članonv Klub* *y qp Perca, kolektivom KPD Dob, UNZ Novo mesto. Surovini Trebnje, Društvu upokojencev Sentje171®)’ n-Orehovica, ZZB Orehovica, SDP Novo mesto, Krki tozd Zdravilišča, Novolesu-Drobno pohištvo, ^ narskemu zavodu Novo mesto, Veterinarski postaji Trebnje. Posebej se zahvaljujemo govornikom7"? vilne besede, Občinskemu pihalnemu orkestru Trebnje in Trebanjskemu oktetu za žalostinke pred o hišo in ob odprtem grobu. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! ^ Žalujoči: žena Albina, sin Dušan, hčerka Sonja z družinama, sestra Mimi z družino ter _ . , . sorodstvo Tolsti Vrh, Novo mesto, Trebnje, avgust 1991 _ DOLENJSKI LIST Št. 36 (2194) 5. sep $30 J*°ČNa AVTOPRALNICA na Je- 18 v Golni vasi. Poleg zunanjega v” avtomobila nudimo temeljito no-JtiiSčenje. kemično čiščenje oblog ter 7 motorja, o (068)28-138. 5086 TEŽKE PIŠČANCE, rejene z JJfe hrano od 2,5 do 3 kg, prodam po La'n 'a kg. Alojz Vrtačič, Pristavica 1, '"'Jernej. e 42-575. 5089 MEŠANI GOZD (6000 m2), pretežno smreka, na Ralcžu pri Novem mestu, ob cesti, prodam. Možnost takojšnjega delnega poseka, o 44-647. 5024 ENKRATNA PRILOŽNOST! Hišo s telefonom, elektriko, vodo in urejeno kanalizacijo, na lepi lokaciji na Mirni, prodam najboljšemu ponudniku, e 9949-8141-72785, Nemčija 5049 posest t l^TNATI GOZD, v izmeri 6800 m2, ij,.0renitki pri Velik Loki, prodam, s >3-582. 4957 J'ARO KMEČKO HIŠO v Mokroto:'1’® parceli 1300 m2, ugodno pro-J * (061)341-048. 4958 7ODRUŽINSKO HIŠO, novo, 9 x HG^hoj vseljivo, 1000 m2 vrta, Ivanč-|t6irtlca — Stična, ugodno prodam, fl Vic^-281 4960 tu 'NOGRAD (300 trt), z. nedokonča-na Malkovcu prodam. In-ID^Je na m (061 )321 -979, dopoldne, r°2-406, zvečer. 4973 Poslovni prostor v centru Novega mesta (250 m2) z lastnim parkirnim prostorom in 4 telefonskimi linijami, primeren za trgovino ali tržno-projektivno dejavnost, oddamo za 2 leti. Cena in način plačila po dogovoru. Ponudbe z oznako »Poslovni prostor«, 68000 Novo mesto, p.p. 125, informacije na tel. 26-023. S§!Jtniki in ^JETNIKI - POZOR! t^-Namo več lokalov v čelist ^0ve9a mesta za gostin-trgovine, predstavništva, Va~?rski salon, galerijo, antik-®r'at in drugo. Velikosti od 16 '0 m? t .-"nacije: Gasting d.0.0. W 068-20-274, 26-389 dan od 8. — 20. ure. ZAZIDLJIVO PARCELO z dokumentacijo v Semiču nujno in ugodno prodam. Možnost obročnega odplačevanja. 50-123 5064 SADOVNJAK, intenzivni nasad jablan (0,5 ha), oddam dolgoročno v najem. * (068)42-042. 5074 prodam *«ŠO VSELJIVO HIŠO, v Ve-^339 ”m’ u8(xlno prodam. * (061) (tj,ii**NlKI! Prodam ali dam v najem šo (40 Parcelo (860 m2), z zidano gara-V) p >n podkletenim skednjem (54 tO f, 7la je dostopna, blizu avto ceste 433 pri Trebnjem. * (068)44-,zvečer. 4999 Gu^MUEN LOKAL (25 m2) na dam t”1 trgu v Novem mestu od-' telefon 43-789. tUm_ * 8), na parceli 2200 m2, pro-Gor, s|le<*v soboto, 7. septembra. T rška p*l® (za gostilno Pugelj). 5000 N»mELO na Regrških košenicah N0v 25000 DEM. Irt, K Roku 76, teto. 5001 Pot) fJf^ELO, 27 a, na mirnem kraju 4»tn h*°goro (v Bajnofu) ugodno pro-v**®-)6 primerna za vikend ali zi-htr (t. *oda in elektrika pri parceli, do-M * 22-308. 5011 va^ ,, kov ZEMLJIŠČA za kmeto-Prodan,' lxidih v okolici Novega nesta (^»<068)41-116. 5016 V^OGRAD z grozdjem, (8 a), v ’■ a«,, 8°ri. prodam. Dostop možen tudi v*s'bniobilom- 3°2e Počervina, Jurka •JiStraž®. Prodjt^^NlK na Ratežu zelo ugodno > V^K . . • * 22-489. 5057 5062 DIATONIČNO HARMONIKO, C, F, B, malo rabljeno, prodam. * 26-372. 4956 MIZARSKO TRAČNO ŽAGO in gajbe za krompir ugodno prodam, ® 73-587. 4965 VINSKE SODE (600 in 300 I), rabljene, ugodno prodam. ® 20-404. 4967 SEMENSKI KROMPIR, prva množitev sorte jerla in petland (belo mesnat, namesto igorja), lahko dobite pakiranega v 30 kg vrečah pri Antonu Krašovcu, Šentvid pri Stični 64, * (061)785-097. 4970 PRODAM vino šmarnico po 15 din in kravo, brejo v devetem mesecu. Ivan Šiška, Jurka vas 1, W 85-469. 4971 PRODAM hladilno skrinjo (200 I), električni premični kaminček, plinsko peč za ogrevanje prostorov, vse po ugodni ceni. m 26-174. 4980 KORUZO V ZRNJU, pšenico in krompir sorte kenebek, resi, desire prodam. * 25-215 4981 KUHINJO, notranja vrata, deske za ograjo in kopalno kad prodam. ® 27-165. 4982 STABILNI MOTOR ARAN 12 PS, primeren za pogon krožne žage ali cirku-laija, generalno obnovljen, prodam. ® (068)65-494, popoldne. 4984 UGODNO PRODAM opaž, širine 6 in 7 cm, smrekove deske — plohe ter gajbice za krompir in jabolka. ® (064)64-163. 4988 BETONSKO GARAŽO STREŠNIK prodam 30 % ceneje. * (068)25-392. 4991 ZAMRZOVALNO SKRINJO (380 1), novo, prodam. * 44-769. 4993 BELO IN RDEČE vino prodam. Danilo Ipavec, Vitovlje 19, Šempas, * (065)48-710. 5007 ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama in babica JOŽEFA GAZVODA iz Podgrada 21 P°bu')č' Se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom za in y!~~!!n izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi podjetjem GG, Petrolu no-varstveni ustanovi iz Novega mesta ter vsem, ki ste pokojno Premili na zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Kako je hiša pusta, prazna, odkar matere več ni, in hiia prej tako prijazna, sedaj tuja se nam zdi V 91. letu življenja nas je za vedno zapustila mama, stara mama, prababica, praprababica in teta ALOJZIJA ŠENICA 1^ z Drganjih sel 20 Krni.^r^3!® vscm sorodnikom, sosedom, znancem, patronažni sestri ^Podii » •’ k*50 nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala Albinu p7uPn‘*cu ^ lepo opravljen obred, pevskemu zboru z Dvora, ^nioč ov?ctu za poslovilne besede ter hčerki Danici za nesebično sožalj,, n®Jle2jih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli ’ P°kojnico zasuli s cvetjem in se v tako velikem številu poslovili od nje. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni nagrajuje naročnike Dolenjskega lista ZAVAROVALNICA TILIA, Cesta herojev 1, iz Novega mesta, s svojimi predstavništvi v Metliki, Črnomlju, Kočevju in Trebnjem ter zavarovalnimi agencijami v Ribnici, Grosupljem in Krškem, nagrajuje naročnike Dolenjskega lista. Nagrada Zavarovalnice TILIA je premoženjsko zavarovanje v višini 2.500 dinarjev. Če je premoženje izžrebanca že zavarovano, lahko ta nagrado podari prijatelju ali sorodniku, važnoje le, da bo tudi on naročnik Dolenjskega lista. Ta torek je imela največ sreče pri žrebu Mimi Kolenc, Češča vas 11, Novo mesto, naročnica od leta 1956, ki naj se čimprej zglasi na Zavarovalnici TILIA na Cesti herojev 1 v Novem mestu. ITALIJANSKO mizarsko kombinir-ko, staro 5 let, na 6 operacij, prodam, itr (061)614-768. 5013 VIDEOREKORDER SAMSUNG, lita platišča z gumami Sava 165/13, skoraj nove, prodam, t (0608)75-584. 5033 VINO CVIČEK in hladilno omaro 125 1, rabljeno eno leto, prodam. 1S 23-458. 5038 GABROVA DRVA (15 m) prodam. m 87-336. 5042 UGODNO PRODAM molzni stroj Vitrex, nerabljen, gumi voz (13 col), mlin za jabolka, prešo ter konjski komat. ® 44-510. 5044 SESALEC ISKRA COMPAKT, nov, nerabljen, prodam. Cena po dogovoru. ® 27-256. 5053 PRODAM sode velikosti 680, 450, 340, 110 in 671, vse nove. Cena po dogovoru. Jože Jenič, Pristava 19, Novo mesto. 5055 KROMPIR semenske proizvodnje, prve množitve sort jerla, petland, kenebek in jedilnega prodam. Jože Trontelj, Vrhpolje- Gomile 5, Šentvid pri Stični, ® (061)783-195. 5Q58 PRODAM 0,5 ha koruze na rasti, primerna za silažo ali zrnje. Njiva je 10 km od Krškega ob asfaltni cesti. * (0608)79-411 5059 LEDOMAT Scotsman, 22 kg, ekspres aparat za kavo Fax Canon SX 80, generalno obnovljen, in avtomatsko tajnico prodam. * (068)85-118. 5061 HRASTOV sod (5001) in kad (1000 1) prodam. Marija Juršič, Vel. Cikava 9, Novo mesto. 5063 UGODNO PRODAM večjo količino mešanega belega vina. * 84-353. 5070 ZAPRAVLJIVČKA, v voznem stanju, prodam. ® 73-716, samo v nedeljo. 5081 HIŠO, ladijski pod, plastično kad (350/4501) in avtoprikolico prodam. * (068)21-835. 5092 BARVNI TV Iskra 8456, na daljinsko vodenje, prodam 50 % ceneje. * 24-738, dopoldne. 5093 NOVO EMO ETAŽNO PEČ za centralno kuijavo (20 kkal) prodam za 10.000 din, ekspanzijsko posodo za 2.000 din, 300 komadov rdeče klinker opeke za dimnik in nova balkonska vrata Inles. W 25-056, popoldne. 5097 LADIJSKI pod prodam. Mirana Jarca 37, Novo mesto, popoldne. 5101 SUHE HRASTOVE in brstove de ske, debeline 3 cm, prodam. * 65-766 po 16. uri. 5102 PRODAM ovce. * 25-566. 5103 TRANSPORTER za spravilo silaže in 250 kg balalita z emulzijo prodam, e (068)42-311. 5106 PLOHE in deske (50 in 25 mm) ter gajbice ugodno prodam. ,» (064)64-163. 5110 OVCE z mladiči poceni prodam. « (0608)89-266. 5111 razno INŠTRUIRAM angleščino, kemijo ter drugo. Poučujem metode uspešnega učenja. * 068/ 21-215. VESTNEMU UPOKOJENCU oddam v rejo pet psov in dvajset kokoši, obenem kupim 45 terierjev, enega pitona in iščem projektanta bazena za aligatorje. Branko Jermar Šegova ulica 24, Novo mesto. 4964 ŽENSKA srednjih let podari svojo domačijo dobrim ljudem za manjšo pomoč. Naslov v oglasnem oddelku. 4974 PROSTOR (30 m2) v novem centru Metlike oddam Dostop s ceste, parkirišče, trofazna elektrika, telefon, voda. « (068)58-427. 4979 IŠČEM mlado družino za mehanizirano kmetijo. Sem starejša vdova, brez otrok. Dedovanje sledi. Kmetija je v okolici Leskovca pri Krškem. Ana Grebenc, Brezje 10, Leskovec. 4986 PROSTOR (cca 30 m2) za obrt ali skladišče, voda, elektrika, telefon, v Novem mestu oddam v najem. Informacije po 16. uri na at- 28-191. 4995 MANJŠI PROSTOR za tiho obrt v Novem mestu oddam. « (068)23-149. 5009 NAJEMNIŠKI POSLOVNI PROSTOR, namenjen za trgovino v Kostanjevici, oddam. * (0608)33-228. 5117 službo dobi NUDIMO izreden zaslužek s prodajo tekstila na terenu. Lasten prevoz — obvezni vikendi. Pokličite ® (068)85-325 ali (068)84-595. 4873 TRGOVKO takoj zaposlim. ® 21-246. 5017 DEKLE za pomoč v bifeju honorarno zaposlimo. ® (068)28-018, Rezelj. 5035 NATAKARICO za delo v kava—baru zaposlim. Naslov v oglasnem oddelku. 5075 ZASEBNO PODJETJE PETEL D.O.O. vabi k sodelovanju gradbenega tehnika z opravljenim strokovnim izpitom in z znanjem dela na računalniku. Možnost redne zaposlitve. * (068)41-199. 5077 IZREDEN zaslužek nudimo za prodajo otroške konfekcije na terenu. * 24-986. 5100 POTNIKA, za prodajo odej na terenu, potrebujem. Nudim dober zaslužek. * 22-308. 5119 PRIJAZNO MLAJŠE DEKLE iz Novega mesta ali bližnje okolice zaposlim kot natakarico v pizzeriji. * 22-308. 5120 stanovanja NUDIM 200.000 din, nekaj v devizah, ter 1 ha in 10 arov gozda v bližini Novega mesta, ob asfaltu, v zameno za hišo ali enoinpolsobno stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku. 4972 ODDAM opremljeno sobo študentki. Naslov v oglasnem oddelku. 5003 UPOKOJENA VDOVA sprejme na stanovanje mlajši zakonski par. Možno dedovanje. Naslov v oglasnem oddelku. 5004 ZAMENJAM dvosobno družbeno stanovanje v Brežicah za enako v Novem mestu. ® (068)20-443 med 19. in 21. uro. 5066 ODDAM dvosobno stanovanje v Novem mestu. ® 28-287. 5076 STANOVANJE v Novem mestu, na Drski 55, prodam. ® 56-520, po 20. uri. 5118 % 1= zavarovalnica triglav d.d. V^/ POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO NEZGODNO ZAVAROVANJE ŠOLSKE MLADINE Počitnice so minile, otroci stopajo v novo šolsko leto in tudi novim nevarnostim naproti. Na nesreče nihče ne misli rad, a včasih se vendarle zgodijo. V takih primerih so finančne skrbi še posebej odveč. Rešiti se jih da z nezgodnim zavarovanjem. Velikost Zavarovalnice Triglav in s tem širok krog zavarovancev je omogočila pocenitev tega zavarovanja. Pri Zavarovalnici Triglav se lahko zavarujete za primer trajne invalidnosti, nezgodne smrti in dnevne odškodnine. Premija, plačana na začetku šolskega leta, pomeni, da je otrok v VVO, učenec ali dijak zavarovan celo šolsko leto, tudi med počitnicami. Zavarovalne vsote in premije za šolsko leto 1991192 invalidnost nezgodna smrt dnevna odškodnina letna premija 2.486.400.00 1.776.000,00 7.065.600.00 710.400,00 621.600,00 444.000,00 266.400.00 177.600.00 777.00 555.00 333.00 222.00 700.00 500.00 300.00 200.00 Starši zavarujte svoje otroke pri Zavarovalnici Triglav, PE Novo mesto. Izpolnite prijavnico z zgoraj navedeno ponudbo, ki so jo dobili vsi otroci v vrtcih in šolah. V mesecu marcu bomo popeljali tri razrede z največjim deležem zavarovancev na tradicionalno srečanje v Planico. ZAVAROVALNICA TRIGLAV - TRADICIJA PRI ZAVAROVANJU OTROK Zbor delavcev podjetja Novo mesto, Glavni trg 24 razpisuje delovno mesto — novinarja (za kočevsko in ribniško občino) Pogoji: — visoka izobrazba, — dve leti delovnih izkušenj v novinarstvu. Zaželeno je, da ima kandidat stalno bivališče v kočevski ali ribniški občini, da ima lastno prevozno sredstvo ter da zna fotografirati. Z izbranim kandidatom bo po 3-mesečnem poskusnem delu delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi razpisa, in sicer na naslov: Dolenjski list, 68000 Novo mesto, Glavni trg 24. Kandidati bodo o izboru obveščeni v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. giiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinir . 'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiiiiii(£ udRgbehno Imate PC in ga ne znate uporabljati? Nimate PC pa bi ga želeli znati uporabljati? Potem se prijavite na računalniške tečaje, ki jih organizira INFOtEHNA v Novem mestu. UVAJALNI TEČAJ 10 ur 1450 din DOS ZAČETNI 15 ur 2250 din VVORDSTAR 20 ur 3100 din LOTUS 20 ur 3100 din OUATTRO PRO 20 ur 3100 din AUTOCAD 25 ur 4000 din DBASE III/+ 20 ur 3200 din VODENJE POSLOVANJA NA PC 10 ur 1500 din TEČAJ ZA MANAGERJE 12 ur 2040 din | Prijave in informacije vsak dan po telefonu (068) 26-127. § | Pohitite, dokler so cene še garantirane! ffliiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii SUHA KRAJINA ovottd o o . Dvor II*. Tal . Fmm 0«a • r a ro UGODNA PRODAJA OKEN KU LOGATEC kredit na 4 mesece brez obresti. Tovarniške cene, ob takojšnjem plačilu še dodaten popust. Se priporočamo! DRUŽBOSLOVNA IN EKONOMSKA SREDNJA SOLA NOVO MESTO objavlja razpis za vpis v 1. letnik oddelkov za izobraževanje ob delu za naslednje poklice: — ekonomski tehnik, 4-letni program — prodajalec, 3-letni program — upravni tehnik, 4-letni program — administrator, 3-letni program Vpis v tečaje: — računalniški tečaji — uvodni in nadaljevalni — strojepisni tečaj Kandidati naj se prijavijo v tajništvu šole do 23. septembra 1991. Sestanek z vpisanimi slušatelji bo 25. septembra 1991 ob 16. uri v prostorih šole, Novo mesto, Ulica talcev 3a (telefon in tele-fax 21-473). V začetku je bila opeka. OPEKARNA Novo mesto trgovina z gradbenim materialom tel: 22-855, 84-644, telefax: 21 -490 in je še danes Posebni prodajni pogoji: — tovarniške cene za lastni proizvodni program — veleprodajne cene za nakupe z naročilnicami — razširjen asortiman ostalega gradbenega materiala po najnižjih veleprodajnih cenah. Vsak dan od 7. do 17. ure, v soboto od 7. do 13. ure. ^ ... in bo tudi še jutri! ^ Prva domača plošča house-rapa Marija Cugelj Delo, ki se ga je lotila in ki se ga Marija Cugelj loteva še vedno, je različno, po vsebini in namenu. Bolj kot uradnico, ki je kmalu po vojni delala na krajevnem uradu, in bolj kot aktivistko Rdečega križa jo širši krog ljudi različnih generacij pozna zaradi gostilne, ki jo je imela 23 let Kot gostilničarka se je srečala z mnogimi ljudmi, s katerimi se gotovo ne bi, če bi opravljala kako drugo bolj »skrito« delo. »Kuhala in postregla sem udeležencem 23. dosedanjih likovnih taborov. Tem umetnikom je bil pri nas drugi dom,« pove za primer Marija Cugelj. Pogovori s temi gosti pa s politiki različnih generacij, prepričanj in narodnosti ter številnimi drugimi ljudmi od blizu in daleč so dodali Marijinim lastnim mislim nove informacije in zato verjetno se dandanašnji dosti samozavestno in odločno pogovarja s takim ali drugačnim človekom. Odločnost, ki je mogoče res bolj kot prirojeno osebnostno znamenje neke vrste »poklicna deformacija«, sicer potrebna, da človek, zlasti še ženska, ohrani gostilno, ji zelo verjetno pride prav tudi pri delu v turističnem društvu v Trebnjem. Društvo deluje že več let, največ pa je poka- zalo z organizacijo prireditve Iz trebanjskega koša, ki je letos tretjič. Marsikaj kaže, da je k tovrstnemu uspehu Cugljeva precej pripomogla, koliko, sama niti noče govoriti kaj dosti Nič pa nima proti, da se zve kaj o nastanku zamisli za to trebanjsko prireditev. »Moja želja je bila, da bi Trebnje doseglo s takimi prireditvami raven, kot so jo že nekatere občine, ki veljajo za zelo turistične. Zmeraj me je imelo, da bi organizirali kaj takega Idejo za prireditev je dal etnolog dr. Janez Bogataj,«pravi Marija Skupaj s soorganizatorji »koša« že ima nekaj zadoščenja z lanskim zelo uspelim dogodkom »Iz trebanjskega koša«. Taki in podobni dogodki bi minili brez Marije Cugelj, če bi slednja odšla iz Trebnjega, na primer v Nemčijo, za kamor je imela priložnost Preveč je navezana na Trebnje, da bi odšla. O človekovi naklonjenosti kraju verjetno misli podobno kot o pripadnosti družini in državi »Družina je steber države.« Marija, ki pravi to, je hkrati prepričana, da nekdanjih družin in časa njenega otroštva ni več. Nekako nestanovitne so in razcepljene. Vsaj človek Marijinega kova pogreša trdnost in notranjih vezi zato bi ga pogovor o tej temi lahko privedel še v žalost Življenje Marije Cugelj pa nekako spominja na veselje. Pevec je bila, in to dvakrat: s priimkom po svoji družini v kateri je bil oče železničar m v kateri se je rodilo 13 otrok, in s članstvom v zboru. Petje ceni verjetno zavoljo prepričanja, da pesem nekako razkriva dušo. Kdor poje, ne misli slabo. Narod brez pesmi pa tudi narodne kulture nima, je prepričana Cugljeva M. LUZAR V Krškem pripravili prvi maksi singl z vse bol) priljubljeno glasbo KRŠKO — Te dni naj bi se na našem tržišču pojavila prva domača gramofonska plošča s house-rap glasbo. Domovina house in rap glasbe so ZDA, ta glasba je nastajala po domovih, od tod tudi njeno ime. Za obe zvrsti je za-nčilen za uho prijeten ritem, ki gre nekako hitro »pod kožo«; house je bolj plesni, medtem ko se pri rapu mešajo razni ritmi. Ima pa seveda tudi ta glasba svojo socialno noto, gre za kulturno izražanje nekega nezadovoljstva, pred- SEPTEMBRA ŽE V DISKOTEKAH — Roman in Stanka Macur (na sliki) se nadejata, da bodo ljubitelji glasbe lepo sprejeli prvo slovensko maksi singl ploščo s house-rapom. Prvi odzivi poslušalcev slovenskih radijskih postaj so nadvse ugodni, upajo, da bo tako tudi v diskotekah, kjer naj bi konec septembra že vrteli to ploščo, ki jo bo iz v Milanu izdelane matrice izdal Jugoton v 1000 izvodih. vsem mladih. Morda najbolj znani skupini po house-rapu sta Inner City v ZDA in 49’s v Veliki Britaniji. Zato, da je prva maksi singl gramofonska plošča s house-rapom nastala ŠTIRI DESETLETJA KOČEVSKIH PLANINCEV KOČEVJE — V soboto, 14. septembra, ob 11. uri bo pri planinski koči ob Jelenovem studencu nad Kočevjem slavje v počastitev 40-letnice delovanja PD Kočevje. Do koče, ki stoji 850 metrov visoko, drži gozdna pot, po njej je od Kočevja uro hoje, zmore pa jo tudi telesno slabše pripravljen planinec. Organizatorji slavja bodo za obiskovalce pripravili dovolj hrane in pijače, poskrbeli bodo za razvedrilo, bržkone p pa bo za mnoge ob številnih krajših planinskih poteh najbolj zanimiva nanovo odprta in markirana pot od koče pri Jelenovem studencu do Kočevske Reke. Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Kličemo bralko iz Ponikev — Romi pobirajo desetino — Niš-ekspres vozi v Za- — črnomaljska deponija — Socializem v Ser greb za dvojno ceno »ntjanžu Vse kaže, da postaja naša rubrika za stik z bralci vse zanimivejša tako za bralce kot za tiste, ki nam sporočajo pohvale, kritike, novice in podobno. Telefonskih klicev he manjka, manjka pa korajža tistim, ki si ne upajo predstaviti se dežurnemu novinarju s polnim imenom. Poslej bomo sprejemali le tiste klice naših bralcev, ki nam bodo zaupali svoj naslov, ta pa bo ostal zapisan v uredništvu, da bo mogoče pojasniti morebitne nejasnosti. Franc Hostnik iz Zagorice nas je poklical prvi in nas pozval, naj še kaj napišemo o župniku s Čateža pri Veliki Loki. Ta je zapustil farno cerkev, na njegovo mesto je prišel drug, vse pa tako kaže, da obsodbe niso bile na mestu. Bralca zanima, zakaj je Dolenjski list zapisal, da gre za utemeljen sum (to so trdili preiskovalci UNZ Novo mesto, opomba uiedništva), ker še danes stvar »ne sedi«. Po mnenju Franca Hostnika gre le za osebno maščevanje. Marija iz Petrove vasi pri Črnomlju se sprašuje, ali so v tej občini ukinili dodatek za Rome, češ, da sicer ne bi tako prosjačili. Krompirja ne kradejo z motikami, kot so to počeli še lani, temveč počakajo, da ga sam pobereš, potem pa oddaš kot desetino. »Romi se okoli vozijo z avtom in so prav nasilni. Če jim daš motiko, da bi si krompir zaslužili, pravijo, da bodo prišli jutri«, v strahu pripoveduje gospa Marija. Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. V imenu krajanov iz Dobravic pri Metliki je poklicala Terezija in se pritoževala nad metliško Komunalo in njenim skrivnostnim izvajanjem odloka o odvozu smeti. Nekaj sestankov je sicer bilo, pa vendar so ljudje šele sedaj izvedeli, koliko bo cena odvoza. Terezija pravi, da ni pravično, da se v Metliki ali drugih krajevnih skupnostih plačuje 27 din na osebo. V Metliki pobirajo smeti trikrat tedensko, drugje le enkrat. To je logično, saj je na vasi manj odpadkov, kot pri ljudeh, ki živijo v blokih. Podobno je izzvenel tudi klic Marije iz Gotne vasi, ki se je pritoževala nad novomeško Komunalo. Ta za odvoz odpadkov zaračunava pristojbino po kvadratnem metru stanovanjske površine. Pravi, da takšna »formula« ni pravična, saj ni vseeno, ali je v večjem stanovanju človek sam ali jih je deset. Pokarala je tudi tiste odgovorne, ki skr-be za ceste. V Gotni vasi so cesto proti Žefranu prekopali za vodovod, kanalizacijo in drugo, pa je ni nihče spet zakrpal, tako da je komaj prevozna. Tudi Zupanova iz Novega mesta seje lotila odgovornih na občini, ki izdajajo dovoljenja za prekop cest. Pravi, da so ceste pri gostilni Kump v Bršljinu pa v Šmihelu in Žabji vasi že nekaj mesecev prekopane. Bralka Bernarda z Drske v Novem mestu seje pred dnevi peljala z avtobusom Niš-ekspresa v hrvaško glavno mesto. Plačala je 305 din. Morda bi bilo vse lepo in prav, če se ne bi vračala z avtobusom Alpetour iz Škofje Loke. Sprevodnik ji je zaračunal le 150 din. Ko je poklicala v Ljubljano na predstavništvo Niš-ekspresa, so povedali, da je takšna cena zaradi zavarovanja, ker vozijo po »vojni krajini«. Leon iz Žužemberka bralce svari pred akviziterji, ki ponujajo italijansko posteljnino ALG. Pravi, da je vse lepo in prav pri demonstraciji, ko pa posel steče, se marsikje zatakne. Najprej ni bilo obljubljenega darila, na naročene kose posteljnine pa je bilo potrebno čakati precej dlje, kot je bilo obljubljeno. Zanima ga, kdo pobira obresti od pobranega denarja in sploh ljudem svetuje, da so prevxdnejši, saj je reč za naš žep predraga. Bralca iz Črnomlja zanima, kako je s črnomaljsko deponijo, ki naj bi bila v rudniški kadunji. V Dolenjskem listu je pisalo, da bodo avgusta javne razprave o tej temi. Avgust je mimo, javnih razprav in razgrnitve načrtov pa ni bilo. Ljudje se bojijo, da bi jih peljali »žejne čez vodo«, zato po tej poti javno sprašujejo odgovorne. Zelo vroče krvi je bil gospod Grilc iz Kristanove ulice v Novem mestu. Jezil seje na upravo Kabelske TV v Novem mestu, češ da ima priključek plačan že tri leta, satelistkih programov pa še vedno ne najde na svojem ekranu. V prejšnji številki smo objavili prispevek Antona Č. iz Ljubljane o »socializmu v Šentjanžu«. Z njegovo ugotovitvijo se strinja tudi Janez iz Šentjanža. Pravi, daje lepo in prav, da asfalt pelje tudi na Hom, ni pa prav, da se v vasi, ki imajo veliko več hiš, po zadnjem neurju težko pride celo peš. »Kraji so lepi, vendar bodo ljudje kmalu obupali in odšli v dolino. Morda bo za to malo kriv tudi sedanji predsednik krajevne skupnosti, ki je sicer sposoben, ve pa si tudi, zakaj in za koga«, je povedal Janez. J. P. prav v krški občini, ima največ zaslug glasbenik Roman Abram, ki se ga morebiti nekateri še spominjajo iz heavy metal skupine 003, pol leta pa je Roman uspešno sodeloval tudi z Dejo Mušič kot avtor glasbe, bas kitarist itd. Podobna je njegova vloga pri tem novem projektu, ki ga je kot soavtor glasbe, klaviaturist in tonski mojster podprl Zvone Tepeš, lastnik studia Bon-ton v Rogatcu. »Pri njem sem pred šestimi leti snemal eden od prvih, takoj, ko je odprl studio. Ker je Zvone videl, da imam dobre ideje za razne projekte, se je odločil za sodelovanje. Naj še pojasnim, da smo se odločili za maksi singl ploščo, kije pravzaprav velika, long play plošča, samo da sta na maksi singlu na eni strani le eden do dva komada, v skupini dolžini največ devet in pol minut, tako da je kakovost reprodukcije skoraj podobna tista s CD plošč. Vsekakor si ne smem privoščiti, da bi bila ta, prva do- mača plošča s house-rapom slabša, kot so tuje,« pravi Roman Abram. Za vse skladbe je besedila v angleščini spisal krški pesnik Silvo Mavsar, prvo je pevka Beti z Vrha posnela že maja, preostale tri pa Stanka Macur, že uveljavljena pevka iz Brestanice. Abram meni, da bi s prevodi besedil, ki so dokaj aktualna, saj se dotikajo zagat brezposelnih iskalcev dela pa tudi nedavne vojne v Sloveniji, glasba preveč izgubila. P. P. OB ŽEGNANJU NA TRŠKI GORI NOVO MESTO — Ob žegnanju na Trški gori bo Krkin hram v soboto in nedeljo, 7. in 8. septembra, odprt. V soboto popoldne od 16. ure dalje, v nedeljo pa ves dan. Vabljeni ste vsi, ki si želite popestriti vikend ob veseli glasbi, domačih jedeh in v prijetnem okolju trškogorskih zidanic. USPEŠEN ZOLTAN KIŠ — V obeh kategorijah preskakovanja ovir na konjeniški prireditvi v Rosalnicah je dosegel prvo mesto jezdec Zoltan Kiš iz konjeniškega kluba Mokrice (na fotografiji). To pa hkrati potrjuje, daje strokovno vodstvo madžarskih konjeniških delavcev v tem klubu na zavidljivi ravni in da bo v prihodnje gotovo uspehov še več. (Foto: M. B.-J.) Slavili so mokriški konji Nekaj tisoč obiskovalcev na veliki rosalniški konjeniški prireditvi v organizaciji KK Bela krajina ROSALNICE PRI METLIKI — Konjeniški klub Bela krajina je preteklo nedeljo v Rosalnicah pri Metliki vzorno pripravil že tretjič zapored veliko konjeniško prireditev, na kateri je nastopilo 52 konj iz vse Slovenije in iz Hrvaške, pomerili pa so se tudi belokranjski konji. Prireditev, ki je bila na visoki tekmovalni ravni, si je ogledalo okrog 3.000 tekmovalcev. Poseben pečat staji vtisnila konja Arvačka in Faraon iz konjeniškega kluba Mokrice, s katerima je dvakrat slavil Zoltan Kiš, medtem ko je v štafeti po zaslugi odlične Martine Novak zmagal zagrebški par. Seveda ni šlo brez domačih, belokranjskih konj. Med 33 tekmovalci v preskakovanju enometrskih ovir, kategorija Al, so bili najboljši: Zoltan Kiš (Arvaška), KK Mokrice; Žarko Kolar (Blue Moon), KK Zagreb, in Janez Finžgar (Santa Anita), KK Ljubljana. V preskakovanju 1,2 metra visokih ovir, kategorija L, so med 19 tekmovalci slavili: Zoltan Kiš (Faraon), KK Mokrice; Irena Drobnič (Estera), KK Ljubljana, in Maja l.aufer (Afna), KK Maribor. Med pari, kategorija A2, so se najbolje odrezali: Jožef Koblar ml (Marlon) —• Martina Novak (Las Vegas), KK Zagreb; Irena Drobnič (Estera), KK Ljubljana, — Mojca Bizjan (Drim), K K Rogaška Slatina, ter Ante Simleša (Bruna) — Samanta Veliki (Laguna), K K Zagreb. V tekmovanju belokranjskih konj je bil v kmečkih dvovpregah najboljši Anton Nemanič pred Francem Kremes-cem in Ninom Degmečičem, v galopski dirki kmečkih konj so slavili Jani Kre-mesec (Zorka), Uroš Mihev (Biza) in Franc Plut (Ruža), v galopski dirki športnih konj pa Diana Valenčič (Lara), Nino Degmečič (Fajša) ter Janez Filak (Tea). M. B—J. Vojna je okrnila Ribniški sei Malo časa za pripfjj RIBNICA —Minulo bil v Ribnici tradicionalni sejd he robe, lončarstva in obrti, 1 po vrsti. Tudi letošnji sejem sej čel s parado zdomaijev, krošnjarjev, narodnih noš pag jev, čebelaijev in rejcev malih* ter z vprego lipicancev. Sej«® h* odprl predsednik občinskega ’ "4J šnega sveta Janez Henigman,1 S še posebej poudaril, da je toF h še posebej poudaril, da je t® ribniški sejem v samostojni in bodni Sloveniji. Osvetlil je poW in gospodarske razmere v d) pri čemer je opozoril na i razmah zasebništva. Letošnji sejem je bil v prim?! s prejšnjimi precej' skromnejlj' stem delu, kjer naj bi pokazali* domače obrti. Te obrtnike,»’ glavna in posebna značilrK#*! niških sejmov, so letos zastOpH redki zobotrebčaiji, pletilec W izdelovalec lesenih žlic in skj> predic iz Loškega Potoka, * predvsem vzbujale pozornost Na letošnjem sejmu pa j{ precej več raznih prodajal# ( kramarjev. Tudi obiskoval#^ ma je bilo izredno veliko, k “ je prispevalo tudi lepo vreme' Bilo je manj kulturnih, žaba in drugih prireditev, ki so v P*? klih letih spremljale sejem, j klovi hiši je bila razstava del čega kiparja Draga Koširja, ^ domom JLA so razstavljali g®; in prikazali kar 185 raznih g0^, zabavo otrok je letos prvič pojJL tiljaka poskrbela otroška želez®' C I POKAZALI NAJTEŽJO bi — Ribniški gobarji že vseh sodelujejo z razstavo gob na r ditvah ob ribniškem semnja * robe in lončarstva. Na ^tkir, sednik gobarske družine Viktor Oblak, ob vozu, na kt&j so razstavili tudi 17 kg težko g ^ tako imenovano kraljico g°°‘ mečev gljivec, in medveda, ki P. poseben prijatelj gobarjev. (* Primc) CVET IN SAD — Narava se včasih poigram vrže sneg na prag poletja, včasih posadi smreko v votlo vrbo ali pa preseneti kako drugače. V Gabrju pri Rukše-tovih je v teh že skoraj jesenskih dneh položila jablanov cvet med skoraj zrela jabolka. (Foto: M. Luzar) studio Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista krajini. Žreb je za dodelil nagrado čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (3) Za mamco mojo — ANS. M. KLINC 2(1) Sam nocoj čez polje vriska — SPOMIN 3 (2) Topliška dolina — FIS 4 (7) Moja mamica — DRUŽINSKI TRIO NOVINA 5 (5) Mlinarjeva hči — ANS. T. VERDERBERJA 6 (8) Na Triglav — ANS. NAGELJ 7 (4) Na pomoč — ANS. HENČEK 8 (6) Sinoči — ANS. I. PUGLJA 9 (10) Na kmečki turizem — FANTJE IZPOD ROGLE 10 (—) Pozdravljena, Slovenija — ANS. S. PLUTA Predlog za prihodnji teden: Žena je kriva — ANS. T. ŽAGARJA t sodelovanje pri^tblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega^ V\/VWW\/vAčykA/WVWNAA/WVWtA/V' Glasujem za. Moj naslov: Kupone poSljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto % ,.